PošvtnSov,infna Leto VIII, št. 163 Ljubljana? sreda 13. julija 192* s iznaja ob 4. zjutraj. = i n -------—~ Stane mesečno Din 25-—. za ino» semstvo Din 40-— neobvezna Oglasi do tarifu. Uredništvo e Ljubljana, KLnaflova ulica štev. 5/L Telefon št. 2073 in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon št. 2036. tnseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 2492 Podružnici: Maribor, Aleksandrova št 13 — Celje, Aleksandrova gesta i Račun pri poštnem ček. zavoda: Uab.' iana št 11.842 - Praha čistefSjeo«' Wien,Nr. 105041. Ljubljana, 12. julija. Da skuša vsaka vlada do neke mere vplivati na izid volitev, je razumljivo in spada v politično prakso tudi v državah, ki se jim ne morejo odrekati svojstva politične svobode ter civilizacije. Toda volilna praksa, kakor se je udomačila v Rumuniji, prekaša zares vsako mero in postaja že smešna. Volitve v Rumuniji so le še karikatura, so le iarsa političnega akta, ki pomeni enega najvažnejših dogodkov v življenju moderne parlamentarne države. Da se precejšen del volilcev nahaja stalno v stanju politične neodločnosti ter da prehaja od volitev do volitev v drug tabor, je običajno celo v najnaprednejših državah; saj se celo v Angliji precej na hitro spreminja naziranje znatnega dela volilcev. Toda razlogi spremenljive orijentacije so tamkaj ipak pozitivni ali negativni nagibi, vsekakor pa nekaj konkretnega. Rumunske volitve pa prestavljajo kar gros volilcev iz ene stranke v drugo. Tu se zgodi, da dobi absolutno večino volilna vlada, ki ni imela v starem parlamentu niti deset mandatov, in dalje, da ne dobi stranka odstopivše vlade niti deset mandatov, ali celo niti enega poslanca, kakor se je zgodilo na primer sedaj Averescovim ljudem. Država, kjer se godijo take stvari, se predvsem prav gotovo ne more imenovati parlamentarna država; razkrila je pred vsem svetom popolno politično nezrelost svojega prebivalstva. Tu bi pač mirnega srca lahko odpravili parlamentarizem in če bj dvor namesto kompliciranega sistema volitev uredil in imenoval samo državni svet svojih zaupnikov iz raznih stanov in interesentov, bj se menda v bistvu prav nič ne spremenilo. Za vnanji svet take vrste dekoracija, kakor je sedanji parlamentarizem, prav nič ne pomeni. Ali to je stvar Rumunije, kako opravi s svojim parlamentarizmom. Opozoriti je le na okolnost, da more Rusija še trdovratneje vzdrževati svojo tezo o nekompetentnostj «narodne samoodločbe* v Besarabiji, če je v deželi moči doseči poljubne rezultate. Pokazalo se je. da ima edina narodna kmetka stranka v Erdelju, kjer razpolaga s tradicijami in organizacijo iz-predvojne dobe, globlje korenine v narodu, ki jih ne more kar tako izruvati poljubni režim. Iz tega bi se smelo sklepati, da ima ta stranka večjo bodočnost, nego vse druge, ki jih postavljajo in zopet odstavljajo dekreti z dvora. Interesantno pa je vendarle, kako se vrši v Rumuniji volilna procedura, da daje tako patrijarhalne rezultate. Preko Madžarske se poročajo v tem sledeče ilustrativne podrobnosti: Notranje ministrstvo je razposlalo vsem orožniškim poveljstvom po provincah, da mora žandarmerija povsod iti liberalnim strankarskim organizacijam na roke, ako bi bilo na dan volitev potrebno preprečiti opozicijonalnim volilcem dostop na volišče, zakaj zmago vlade da je treba izsiliti z vsemi sredstvi Poleg tega zaupnega ministrskega razpisa, za katerega se navaja tudi datum in številka, se priobčuje zaupno navodilo vodstva liberalne stranke na vse provincijalne strankine organe, naj volilne lokale, čeprav se volitve prično šele ob 8. uri, že mnogo pred. 7. uro zasedejo strankini zaupniki v spremstvu močnih in energičnih pristašev. Isto navodilo naroča strankinim zaupnikom, naj izreko, kakor je dovoljeno po zakonu, kjerkoli je potreba, dvom nad identiteto opozicijonalnih volilcev in dosežejo njih aretacijo. Zandarmerijski poveljnik v Storo-žincu v Bukovini je poslal komandantu celokupne državne žandarmerije telegram, v katerem se bere med drugim: V okraju mir. Opozicijonalno propagando sem popolnoma zatrl, krivce pa sodno kaznoval. V Jassyju je policija aretirala vse, ki so razdeljevali soci-jalnodemokratske oklice. To so nekateri primeri rumunskega volilnega terorja, ki so potom časopisja prodrli v inozemstvo. Spričo objavljenih rezultatov Bratianovih volitev ni vzroka, da bi jim ne verjeli; nasprotno se zdi, da so samo omiljeni vzgledi, kako se v Rumuniji delajo volitve. Rumunska politika Bukarešta, 12. julija, d. Zunanji minister Titulescu je podal zastopnikom domačega in inozemskega tisi-, daljšo izjavo o zuna« nji politiku V svoji izjavi je naglasil, da je rumunska zunanja politika v popolnem skladu z evropskimi interesi. Vsi narodi, ki so bili deležni zmage svetovne vojne in med njimi tudi Rumunija. si danes iskre« no žele miru. Rumunija bo slejkoprej z vsemi sredstvi branila zemljevid Evrope, ki si ga je ustvarila po izidu svetovne vojne. Protikomunistična akcija v Bolgariji Sofija, 12. julija, (pa.) Vlada je odredi, la, da se zapleni komunističen list «c\Tovi» ne». Policija je aretirala na podlagi zakona o zaščiti države tri urednike. Beograiski odmevi blefskega pakta Eni ga smatrajo za volilni bluf, drugi mu prisojajo tendenco izigrati demokratski del vlade. — Davidovičevci zahtevajo od gospoda Vukičeviča pojasnila Beograd, 12. julija, p. Politično potovanje g. Vukičeviča po Sloveniji in Hrvatski se živahno, a po večini precej neugodno komentira. Prevladuje mnenje, da si g. Vukičevič s svojimi postranskimi aranžmani ne bo utrdil ne svoje moralične, ne svoje politične pozicije. Davidovičevi demokrati smatrajo, da je Vukičevičeva akcija naperjena indirektno proti njim ter ima namen jih izigrati. V tej zvezi vzbuja posebno pozornost vest «Politike», ki zatrjuje, da se zadnje dni opažajo zopet večja nesoglasja med Vukičevičevo grupo in demokrati. Vukičevič se izogiba izpolniti svoje obveze napram demokratom. To, kar dela zadnje dni, vzbuja pri davidovidevcih vtis, da dela z gotovim načrtom. «Vukičevič se sporazumeva s klerikalci na naš račun in zgodilo bi se lahko, da nas preseneti s svojo ostavko, po kateri bi poskuša! sestaviti vlado s pomočjo klerikalcev. Vedno bolj se kaže, da ima gospod Vukičevič neke skrite namere proti svojim dosedanjim zaveznikom, t. j. demokratom«. Tako poročajo iz krogov vladnih da-vidovičevcev beograjski «Politiki». Navidezno prav hladen, a dejansko precej užaljen polslužben komentar prinaša iz vodilnih krogov DZ Srez Ljubljana okolica: De v. M. v Polju dobi še eno volišče. Srez Novo mesto: Velika Loka in Sv. Lovrenc dobita vsak svoje volišče. Srez Radovljica: občina Lesce dobi lastno volišče. Mesto Ljubljana dobi radj večjega števila volilcev še eno volišče. Zasilni kompromis med pašičevci in vlado? Sinoči so se v Beogradu razširile vesti, da so se pašičevci in vukičevičevci sporazumeli glede kandidatur v nekaterih najbolj ogroženih okrožjih Beograd, 12. julija p. Ker je danes pravoslavni praznik Petra in Pavla, je vladalo v Beogradu še večje politično mrtvilo, kakor je sploh te dni, odkar je odšel min. predsednik v Slovenijo. Tudi drugi ministri so skoro vsi na agita-cijskem potovanju. Pozornost političnih krogov je bila danes osredotočena ra jutrišnjo sejo radikalnega glavnega odbora, na kateri bi se imelo definitivno razčistiti razmerje med vladno in pa-šidevsko skupino radikalne stranke. Zanimivo je. da so se danes iz radikalnih vrst širile verzije, da so vladajoča nesoglasja v glavnem odstranjena ter dia je upati, da bo prišlo med obema skupinama vsaj do zasilnega kompromisa in da na jutrišnji seji ni pričakovati razkola. S tem razlagajo tudi dejstvo, da Aca Stanojevič do danes zvečer še ni prispel v Beograd in se zato tudi jutrišnje seje glavnega odbora ne bo udeležil. Kot prvi sad doseženega kompromisa se danes poroča, da je g. Vukičevič opustil svojo nameravano kandidaturo v Banjaluki, kjer je postavljen za nosilca radikalne liste predsednik Narodne skupščine g. Marko Trifkovid. Ta pa je nasprotno odstopil kot nosilec liste v Sremu, kjer je nameraval prvotno kandidirati mesto pokojnega Pašida, in je s tem omogočil izvolitev Bože Ma-k'simoviča. Nekateri člani glavnega odbora so danes govorili o možnosti, da bo jutrišnja seja bržkone sploh odgodena, ker je postala nepotrebna. Vesti o sklenjenem kompromisu, ki so se nocoj razširile, še niso potrjene in večinoma mlajših pašidevcev je slej ko prej zelo bojevita ter zahteva še vedno, naj se g. Vukičevič in njegovi pristaši izključijo iz radikalne stranke. Verjetno pa je, da je ali bo res prišlo do kompromisa v nekaterih volilnih okrožjih, zlasti onih prečanskih, kjer so radikalne postojanke zelo ogrožene in kjer obstoja nevarnost, da bi iadi-kali sploh ne dobili nobenega mandata, ako bi nastopili razcepljeni in bi se medsebojno pobijali. Tudi hočejo potom delnega kompromisa zagotoviti izvolitev nekaterih voditeljev, kakor se to vidi iz poročil o sporazumu glede kandidature v banjaluškem in sremskem okrožju. Povsod drugod, posebno pa v vseh srbijanskih okrožjih nastopijo radikali razdvojeni in se med seboj še vedno srdito bore. Fašistična izzivanja v Dubrovniku Dubrovnik, 12. junija, r. Sinoči je prispe« lo na kuterju «Alala» v g ruško luko večje število italijanskih fašistov, ki so danes posetili dubrovniški italijanski konzulat in italijansko društvo na Gunduličevi Po« ljani. Med fašisti v črnih srajcah in s faši« stičnimi znaki sta bila tudi dva fašistična oficirja v pisanih krojih nacijonalne mili« ce. Pri povratku s konzulata jih je sprem« ljal močan oddelek žandarmerije in redar« stva. Na potu do luke so fašisti izzivali skupino omladincev, ki jim je odgovarjala s klici «Doli Mussolini! Doli Italija®. Fa« šisti so jim nato začeli groziti s pestmi, vendar pa se je policiji posrečilo, da je preprečila grozeči incident. Tudi sicer je policija odredila najobsež« nejše mere, da vzdrži red in proži fašistom vso varnost. Vse ulice okrog italijanskega konzulata so bile zaprte po policiji in moč« nih oddelkih žandarmerije. Po 9. uri se je zbrala povorka meščanov in omladincev, skupno do 1000 ljudi, ki je napravila ob« hod po mestu in klicala proti fašizmu in Mussoliniju. Pred trgovinami italijanskih optantov so bile postavljene varnostne straže. Povorka je kljub tema poizkusila jurišati neko brivnico, kar pa je žandar« merija preprečila. Pri spopadu je bilo ra« njenih več demonstrantov. Zopet nov ogromen požar v Bosni Sarajevo, 12. julija n. Pri Kotorvarošu je> izbruhnil danes popoldne ogromen gozdni požar, ki je zajel štiri velike gozdne komplekse v skupni izmeri nad 150 ha. Zgorelo je tudi 4000 vagonov izdelanega lesa, Vsa dosedanja reševalna akcija katere se udeležuje 200 delavcev, 500 vojakov in vse civilno prebivalstvo iz tamošnie okolice, je ostala brezuspešna. Vsled vladajočega vetra se ogenj vedno boli širi. Spor med Belgijo in Nemčijo Berlin, 12. julija, d. Zaradi nedavne izjave belgijskega vojnega ministra, da se Nemčija tajno oborožuje in pripravlja na revan-žo, je vlada potom svojega poslanika v Bruslju vložila pri belgijski vladi protest- Belgijska vlada je sedaj obvestila nemškega poslanika, da listi inkriminirane izjave belgijskega vojnega ministra niso točno repro-dncirali. Ker pa točno besedilo teh izjav doslej ni bilo še nikjer objavljeno, nemška vlada trenutno ne more zavzeti definitivne-ga stališča. Ponovno pa ugotavljajo uradni krogi, da izjave belgijskega vojnega ministra, kakor so bile objavljene doslej, ne odgovarjajo dejanskemu položaju in so deloma sploh pQX>olnoma neresnične. Kako je s. Vukičevic snubil mariborske železničarje Ministrski predsednik je v spremstvu mariborskih radikalov obiskal železniške delavnice. — Odkrito je priznal, da vlada pred volitvami za železničarje ne more ničesar storiti je želje, ki so jih deputacije sporočile ustmeno, pa nij nnpišejo in jih izroče velikemu županu, da jih pošlje v Beograd. Izrecno je min. predsednik po-vdaril: Mi vam danes ne moremo nič pomagati, ampak šele po 11. septembru, če nas boste volili! Na te porazne besede se je oglasil iz deputacije neki železničar ter striktno vprašal g. Vukičeviča: Ali nam že sedaj ne morete nič pomagati? Na to vprašanje je g. Vukičevic doslovno odgovoril: Sedaj absolutno ne, ampak šele po 11. septem" bru, če boste pomagali tej vladi na krmilo! H koncu je min. predsednik segel v denarnico in položil na mizo 2000 (dva-tisoč) dinarjev za bolne člane mariborske delavnice. Veliki župan se je obrnil proti deputaciji in rekel, da je ministrski predsednik blagovolil podariti 2000 Din za bolniško blagajno. Delavci na ta »mig s kolom« niso reagirali in deputacije sa odšle brez besede. Posamezni, radikalni stranki pripadajoči delavci so včeraj razširjali vesti, češ, da bodo dobili železničarji s 1. avgustom vse stare pravice nazaj. Zato je potem jasna izpoved ministrskega predsednika, da jim sedanja vlada ne more ničesar več nuditi, kakor imajo sedaj, tem poraznejše vplivala na razočarane železničarje. Tudi »Slovenčeve« laži o uspehih klerikalnih poslancev in o novo dovoljenih 10 milijonih za železničarje je min. predsednik na licu mesta v Mariboru razkrinkal in jih postavil na laž. Po obisku železniških delavnic se je peljal g. Vukičevic še v Ruše in na Falo. Proti poldnevu je imel konferenco z mariborskimi radikali, potem pa ie sprejel še neko deputacijo invalidov. Ob 13. je bil v hotelu »Meran« oficijel-ni banket, katerega so se poleg radikalov udeležili tudi veliki župan dr. Schaubach. nadalje predsednik SLS v Mariboru, župan dr. Leskovar ter bivši klerikalni poslanci dr. Hohnjec, Ve-senjak in Zebot. Po banketu je g. Vu-kfičevič še konferiral s klerikalci, nakar se je odpeljal z avtomobilom čez Rogaško Slatino v Zagreb. Maribor, 12. julija Danes dopoldne je ob veliki asistenci mariborskih radikalnih voditeljev treh svakov odvetnika dr. Ravnika, kancipijenta Stefanoviča in prekajeval-ca Tavčarja ter velikeea župana dr. Schaubacha »inšpiciral« g. Vukičevič državne železniške delavnice. Mariborski radikali so mu očividno natvezili, da bo pridobil železničarje, če Jih resno posvari in jim pokloni par tisoč dinarjev. Toda že sam aranžman cele akcije je bil, ne glede na poznejši porazni vtis nastopa g. Vukičeviča skrajno ponesrečen. Predsednik vlade je namreč predvsem razdelil delavstvo v dve kategoriji: radikalsko in neradikalsko ter je najprej sprejel neko radikalsko deputacijo, potem pa šele legitimirane zastopnike strokovno organiziranega delavstva. Najprej si je g. Vukičevič ogledal delavnice. nato pa je sprejel pozvane deputacije, in sicer za Zvezo narodnih železničarjev g. Muravca, za Orjuno g. Ogrizka, za Savez železničarjev Jugoslavije gg. Čanžeka, Juraka, Irenčiča in Majerja ter za klerikalno Prometno zvezo gg. Koresa in Medveščka. Predsednik UJN2 g. Muravec je v kratkih, a jedrnatih besedah iznesel g. Vukičeviču vse krivice, ki so se v zadnjem času zgodile železničarjem, z opombo, da so te krivice že ponovno prednašali ministrom, ki so se mudili v Mariboru. Na žalost pa so gg. ministri pustili železničarjem le kup obljub, ki jih niso izpolnili. Železničarji upajo, da bo g. Vukičevič ne samo obljubil, temveč tudi izpolnil železničarske zahteve. Ostali delegati so g. Vukičeviču podrobno razložili pritožbe glede redukcij osobja in plač, odvzema družinskih legitimacij, pravilnika o miloščinarjih in drugih zadevah. Min. predsednik g. Vukičevič pa je deputacijam izjavil v splošno presenečenje kar odkrito, da vlada za enkrat ne more delavcem sedanjega bednega položa/a izboljšati. Storila bo le toliko, kolikor je mogoče z ozirom na sprejeti proračun. Delavcem je priporočil, naj svoje delo opravljajo natančno, vse svo- Dr. Gosar med trboveljskimi rudarji Trbovlje, 12. junija. «Slovenec» prinaša veselo poročilo o «le« pent shodu«, ki ga je imel v nedeljo v Tr» bi.vliah bivši minl>'eT sccijalne politike dr. A. Gosar. Če bi šlo samo za to, da po« pravimo številko udeležencev na tem sho. du, ki jo navaja «Slovenec» in ki piše o 300 rudarjih, dočim jih je bilo samo 100, bi o tem shodu res molčali. Toda bolj za. nimiva je korajža, da si bivši socijalni mi. nister dr. Gosar upa med naše rudarje, po« tem ko je februarja in marca meseca za ministrskim stolčkom faktično likvidiral socijalno ministrstvo. Z eno potezo peresa je likvidiral socijal« ne oddelke pri vseh velikih županih. Veli. ko število najbednejših invalidov je prišlo na cesto. V ljubljanski oblastni skupščini so naj« intimnejši prijatelji ministra dr. Gosarja odklonili pred očmi socialističnega zastop* nika Sitarja vsako pomoč delavstvu v Slo* veniji. Največja osebna krivda pa zadene dr. Gosarja za ročni davek, ki ga je njegova stranka in ki ga je on sam z lastnoročnim podpisom pod državnim proračunom, pod finančnim zakonom za 1. 1927/28 nanovo razpisal. Ako pomislimo, da je Slovenija najbolj industrijska pokrajina države, je jasno, da sta g. dr. Gosar in SLS ravno Slovenijo najbolj udarila s tem ročnim davkom. Še več! Dr. Gosar je s svojim lastnoročnim podpisom ta davek predpisal in nanovo uvedel tudi za delavstvo v dr» žavnih obratih. Ko so pred leti radikali razpisali ta da» vek, je bil dr. Gosar med tistimi, ki so najbolj kričali proti njemu. Ko pa je po« stal minister za socijalno politiko, ga je mirne duše sopodpisal, nanovo razpisal za 1. 1927/28 in še razširil na tobačno delav« stvo in sploh na delavstvo v državnih pod« jetjih. Koliko delavskih kroglic je dr. Gosar le« t« 1925. dobil s svojo bombastično kampa« njo proti ročnemu davku! Po «sijajnih uspehih«, ki jih je dosegel letos kot socijal« ni minister, smo mislili, da ga bo sram, se zopet pokazati med trboveljskimi rudarji in sploh med delavci. Med naše delavstvo spadajo možje načel in Iskrenosti, ne pa taki, ki znajo v opoziciji kričati proti roč« nemu davku, kot socijalni ministri pa ga znova razpisujejo in še poostre. Med de« Iavstvo ne spada zastopnik one stranke, katere voditelj dr. Natlačen je priznal, da je Trboveljska družba dosegla pri bivši kleroradikalni vladi zloglasni člen 82. fi« nančnega zakona, ki ščiti kapitalistične družbe pred previsokimi samoupravnimi davki in vali tudi te davke na delavca in kmeta. Zato ni čudno, da je prišlo dr. Gosar. ja na njegov shod poslušat samo 100 za« slepljencev in radovednežev. In tudi ni čud no, da si gospod Gosar, ki je bil pri vo« litvah I. 1925 izvoljen v laškem in prevalj. skem. torej dveh izrazito delavskih okra« jih. zdaj ne upa več kandidirati samo med delavci, ampak je prevaljski okraj previd« no zamenjal za brežiškega. ker upa, da kmetom njegovi grehi niso tako znani. Malo pouka ministru saobračaja Škandal z vagonskim napisom «SDŽ » (Srbske državne železnice) se nadaljuje Na koncu seje finančnega odbora, ki se je vršila 22. junija, se je pripetil mučen incident, ki se je končal s pomirjevalno Izjavo saobračajnega ministra generala Mllo-savljeviča. Posl. Bankovič je namreč — kakor smo takrat poročali — protestiral v prisotnosti saobračajnega ministra proti temu. da nosi velik del našega vagonskega parka naslov »SD2«, kar nasprotuje pojmovanju našega državnega edinstva. Neki vladni poslanci so radi te opazke dvignili velik hrup in vprizorili nepotreben škandal z raznimi temperamentnimi medklici. Incident je poravnal prisotni minister saobračaja, ki je izjavil: Napise »SD2« stavljajo na vagone Nemci, ki nam te vagone pošaljaio na račun reparacij. Vagoni pa, ki se izdelujejo v naši državi, dobe znak »SHS«. Minister saobračaja je posebej naprosil posl. Bankovida, naj mu dokaže, kje je bil kak doma izgotovljen vagon pobarvati z znakom »SD2«. Ako mu to dokaže, Je pripravljen takoj kaznovati dotične delavce in šefa delavnic. S to ministrovo izjavo sicer še ni bilo pojasnjeno, zakaj naša vlada dopušča, da »Nemci« označujejo naše vagone z značko »Srbskih državnih železnic«, ki ne eksistl-rajo več, odbor pa je vendar vzel na zna- nje, da se vsaj doma korektno postopa. Na žalost se Je izkazalo, da Je bila tudi tozadevna Izjava g. ministra neresnična. »Or-juna* iznaša namreč avtentičen materija], iz katerega izhaja, da se v domačih delavnicah vrši prebarvanje vagonskih napisov SHS v SD2 m to po direktnih pismenih navodilih iz Beograda! Tako n. pr. je mariborska delavnica državnih železnic prejela uputstvo C. P. K. br. 203/348 z dne 16. junija 1927, kjer se označuje brezbrol vozov z napisom »SD2«. Glasom tega uput-stva br. 213/319 z dne 11. junija 1927 voz St. B. SHS—CXC sedaj SD2, glasom uput-avts br. 313/319 z dne 11. junija 1927 voz Irb 880—187 k. k. St. B. SHS—CXC sedaj H 3003502 SD2, voz Gg 1—003 k. k. itd. Ti vozovi niso reparacijski, temveč re-partidjsk! vozovi, ki Jih le prejela naša država pri razdelitvi avstrijskega vagon skega parka kot delež jugoslovenskih pokrajin bivše avstro-ogrske monarhije . . Sedaj naj g. minister le še kaznuje de lavce, ki so vozove prepleskali in šefa delavnice, v kateri se je to zgodilo, mesto sebe ln svoje načelnike ... Medklic posl. Bankoviča je bil torej popolnoma na mestu. Pri vsem tem, morda vendarle važnem sporu, je zanimivo, da so poslanci SLS v finančnem odboru molčali kot ribe in da se tudi sedaj »Slovenec« ne ešofira več proti velesrbstvu, odkar Je njegova stranka sklenila likvidacijo in prestop v Vnkičevičevo radikalno frakcijo. Politične beležke Sklicanje ljubljanske oblastne . skupščine Ljubljanska oblastna skupščina je sklicana za torek 19. julija z dnevnim redom: sporočila predsedstva. Kdaj je podpis kandidata na listi za občinske volitve «potvorjen» Ljudstvo na deželi mnogokrat ne ceni resnosti predpisa paragrafa 14. zak o občinskih volitvah, ki veli, «da listo morajo podpisati vsi kandidati z opombo, da izvolitev po tej listi sprejmejo.* Paragraf 16. veli, da kandidatne liste s potvorjenim podpisom (torej le s po-tvorjenim imenom in priimkom) proglaša oblast za neveljavne tudi, če so že bile potrjene in objavljene, to se pravi do dne volitve, kajti ugovor zoper volilno postopanje iz tega razloga ni predviden v zakonu. Zakon za kandidate, ki niso vešči pisanju, paragraf 14. izrecno dovoljuje, da ga z njegovim privoljenjem podpiše kdo drugi (ni treba, da je volilec ali moški), zahteva pa, da se le-ta mora svojeročno podpisati. Kaj pa, če tisti, ki nepismenega kandidata podpiše, pozabi ali opusti podpisati se zraven. Za to opustitev zakon kazni ne pozna, kajti tak podpis ni potvorjen. To je samo nered, a kazni za to ni v zakonu. Kdaj se ima dati privolitev, pred podpisom ali po njem, o tem zakon nič ne reče, zadosti bo pač, da je privolitev nepismenega kandidata dana do volitve. Potvorjen je podpis pri pismenem volilcu le, ako je podpisan brez privolitve ali celo proti njegovi volji. Po mnenju mnogih pravnikov podpis pismenega kandidata, ki ga je zapisal drugi z njegovo privolitvijo, ni potvorjen. Ako bi zakon hotel biti tako strog, bi moral reči: »Kandidatne liste, na katerih se je ugotovil podpis, ki ni svojeročen, so neveljavne*. __Dr. X. Lindbergh hoče preleteti vse ameriške države Newyork, 12. julija, s. Lindbergh je da« nes ob 20.30, na letalu, na katerem je letel preko Oceana, startal k poletu skozi 48 držav Amerike. Polet bo trajal tri leta. Posetil bo skupno 75 mesjt v propagandne svrhe. Nemške vojne ladje v Gdansku Gdansk, 12. julija, (be.) V tukajšnjo lu« ko so danes prvič po svetovni vojni pri« spele prve nemške vojne ladje, in sicer li« nijska ladja «Essen» in več torpedovk. Prebivalstvo je priredilo gostom svečan sprejem. Blejski ribolov v beograjski luči Karikatura Pjera Kriianiča v beograjski ^Politiki!*. Francoska volilna reforma sprejeta Kljub vladnemu odporu je parlamentarni odbor odobril povišanje uradniških plač Pariz, 12. julija (s-pa) Debata o volilni reformi ie trajala do štirih zjntrai Po novem voffinem zakonu je pogoj za Izvolitev poslanca, da dobi kandidat pri volitvi absolutno večino oddanih glasov ter da znaša število oddanih glasov najmanj eno četrtino volilnih upravičencev. Pri drugem skru-tiniju zadostuje relativna večina. Pri ožjih volitvah bo zadostovala relativna večina. Zbornica je odobrila volilno reformo s 320 glasovi proti 234. Pariz, 12. julija d. Finančna komisija zbor niče za predlagala večje naknadne kredite, kar pa Je ministrslq predsednik Potncarč odločno odklonil in se izjavil tudi proti vsakemu kompromisu giede povišanja uradniških prijemkov. Finančna komisija pa je s 14 proti 8 glasovom sklenila, kljub odporu Poincarčja povišati od vlade predlagane kredite. Po seji senata je podal izjavo, v katerj je nagiašal, da v nobenem slučaju ne moTe dopustiti, da bi se 7. naknadnimi krediti ogrožavaio ravnovesje državnega proračuna. Ce pa smatrajo gotove skupine v zbornici za potrebno, da se prejemki uradništva kljub položaju državnega gospodarstva povišajo, smatra za umestnejše, da prepusti odgovornost za ta čin drugim in se umakne. Pariz, 12. julija (be) Kljub odporu ministrskega predsednika Poincarčja Je finančni odbor povišal kredite za uradniške plače za pol milijarde od 3 na 3 in pol milijarde frankov. Težave razorožitvene konference treh držav Da se doseže sporazum, je treba izravnati angleško in ameriško tezo. — Angleški optimizem London, 12. julija. (Io.) Plenarna seja po- I in je pripravljena popustiti. Anglija je pa morske razorožitvene konference v Ženevi ' prej ko slej proti gradnji velikih križark, 6e vrši jutri ali v četrtek. Kakor se izve, bo Ameriki dovoljeno, da zgradi do leta 1931. toliko velildh križark, kolikor jih smatra za potrebno. Anglija bo med tem časom lahko zgradila primerno Število manjših vojnih ladij. Šef angleške delegacije Bridgeman je izjavil novinarjem, da bi bila omejitev skupne tonaže iluzorna, ako bi se preje ne določila toaaža vseh vrst vojnih ladij. Ako se določi skupna toaaža na 400.000 ton, tedaj bi lahko vsaka država zgradila 40 križark s topovi od osem palcev, kar predstavlja dva in polkratno ofenzivno silo ladij s šestpalč-nimi topovi, katere zahteva Anglija. Ker je ameriška delegacija odločno odklanjala angleške predloge, 60 angleSki delegati predložili nove predloge. Gradbeni program vojnega brodovja naj bi se v smislu teh predlogov razdelil na več let. Medtem bi se od časa do časa informirale države o stanju gradnje in končno določile število velikih križark. Število vseh drugih vrst križark naj bi se že sedaj določilo. Anglija ne vztraja trdno pri svojih predlogih ker bi to imelo za posledico veliko povečanje napadalnega značaja brodovja in stroškov za pomorsko oboroževanje. Na ta način bi se razorožitvena konferenca spremenila ▼ oborožitveno ta bi povzročila nova vojna bremena- Bridgeman je nadalje odločno zanikal vest, da je angleška delegacija v sporu z angleško vlado. Delegacija je prišla v Ženevo z natančno začrtanim programom razorožitve na morju. Bridgeman je tudi obžaloval, da ameriško časopisje potvarja namen angleških predlogov in tako škodi ospešnemu poteku konference Anglija priznava Ameriki popolno pravico do gradnje vseh vrst vojnih ladij. Neki ameriški časopis je celo očital šefu angleške delegacije, da je izjavil, da hoče ohraniti Anglija supremacijo v križarkah. Kakor poročajo , ameriška delegacija ne odobrava pisave ameriških listov, ki resno ograža uspešen zaključek razorožitvene pomorske konference v Ženevi. Posvetovanja o vprašanju križark 60 se danes privatno nadaljevala. Proti novim vojnam Pariz, 12. julija, d. V Lusesnbergu je bil danes zaključen kongres mednarodne federacije bojevnikov svetovne vojne. Kongres je med drugim sprejel resolucijo, v kateri naglaša, da smatra mednarodna federacija bojevnikov za eno svojih glavnih nalog, da pojasni narodom grozote vojne in deluje z vsemi sredstvi na to, da se take grozote nikdar več ne panove. Kongres nadalje naglaša, da morajo mednarodni odnošaji sloneti na spoštovanju sklenjenih pogodb in da zato kongres obsoja vsak poskus oborožene akcije z agresivnimi nameni. Anglija ne priznava političnega azila London, 12. julija, d. Lordska zbornica Je razpravljala o zakonskem načrtu, ki predvideva spremembo dosedanjih strogih tujsko-policijskih predpisov, ki potekajo še izza vojne dobe, v trajen nadzorstveni zakon. Liberalci in socijalisti so skušali z dodatnimi predlogi, ki pa so bili z večino glasov odklonjeni, omejiti veljavnost tega zakona za dobo petih let in omogočiti prizadetim pravico priziva. Zastopnik vlade je v svojem ekspoaeju naglasi!, da Anglija ne priznava političnega azila za inozemce. Z ozirom na vladajočo brezposelnost in stanovanjsko bedo Anglija sploh ni interesirana na dotoku tujcev. Vremenske katastrofe v zapadni Evropi Berlin, 12. julija, (be.) Iz vse Evrope po* ročajo o silnih nevihtah, ki so divjale ▼ zadnjih dveh dneh V Parizu je strela po. rušila več hiš. Na Angleškem v pokrajini Lancashire so povodnji napravile veliko škode. Veliki viharji so divjali tudi na ita. lijanski in francoski rivljeri Strahovita ne« vihta v Nižnjem Novgorodu v Rusiji je napravila veliko škodo in ubila več oseb. Berlin, 12. julija, (be.) V vsej Nemčiji se nabirajo milodari za žrtve katastrofe v do« lini Labe. Bančniki so podpisali 100.000 mark. Berlin, 12. julija, (be.) V kraje, ki so bili prizadeti po včerajšnjem neurju, je odpo« slava vlada večje število vojaStva z vsem potrebnim orodjem in štirimi poljskimi ku. hinjami, ki so določene za prehrano priza. detega prebivalstva. Tudi razne druge kor. poracije in organizacije so organizirale re« sevalne ekspedicije, tako da je dospelo v krkonoško področje tekom današnjega dne preko 2 tisoč ljudi, da pomagajo pri od« stranjevanju ruševin in reševanju blaga. London, 12. julija, (be.) Včeraj so divja, li v raznih krajih Anglije silni viharji, ki so povzročili veliko škodo. V Londonu je lilo v potokih in je morala cestna železni« ca za več ur prenehati z obratom. Strela je ranila več ljudi in razrušila več poslopij. (Glej tudi poročilo na 6. strani. Ured.) Potres v Sveti deželi Jeruzalem, 12. julija, d. V Srednji Palestini je bil včeraj močan potres, ld je trajni ket sekund in je zahteval tudi več človeških žrtev. V Jeruzalemu potres sicer ni napravil večje škode, pač pa se je v predmestjih porušilo več hiš, na Oljski gori pa je bilo od ruševin ubitih 12 oseb. Posebno močan jo bil potresni sunek v Jerihi, kjer se je porušil med drugim tudi hotel, pri čemer je bilo ubitih več turistov. Po poročilih iz Kaira je bil tam nov potresni sunek. Jeruzalem, 12. julija, (be.) Včeraj je bil v Palestini močan potros. V Jeruzalemu je uničil novo židovsko univerzo ln poškodoval Božji grob. Ubitih je 26 oseb in 30 ranjenih. Tudi v Jerihu in drugod je bilo ubitih 30 oseb in povzročena velika materijalia škoda. Jeruzalem, 12. julija, s. Potres je zelo poškodoval tudi vladno poslopje Kairo, 12. julija, s. Kakor poročajo očividci. 6« ceni Število pri zadnjem potresu v Transjordaniji ubitih oseb na 300. Mnogo hiš e porušenih. V Maanu je trajal potres 40 sekund. V Ammanu, v Rudd Ramlehu in drugih krajih je bilo mnogo oseb ubitih. Tudi Božji grob je bil precej poškodovan. Važni sklepi finančne konference v Newyorku London, 12. julija, d. Dasi se drže posvetovanja finančne konference v Newyorku v strogi tajnosti, se vendar doznavajo nekatere podrobnosti o dosedanjih rezultatih tega velepomeanbnega posvetovanja. Konferenca je doslej predvsem načelno sklenila, da izvede stabilizacijo francoskega franka v relaciji 4 :1, kakor hitro bo tozadevni zakon sprejet. Med drugim je bil tudi sklenjen sporazum, da se v bodoče ne smejo izvršiti itfkflke večje transakcije med posameaaiimi emisijskimi bankami, marveč mora vsaka emisijska banka poleg evoje lastne zlate dotacije posebej izkazati zlate depozite drugih emisijskih bank. O uspehih posvetovanj lede obrestne mere doslej nI bilo mogoče Izvedeti ničesar, ker čuvajo vsi udeleženci konference o tej zadevi najstrožjo tajnost. Berlin, 12. julija, d. Glasom privatnih poročil je konferenca emisijskih bank za bankovce razpravljala tudi o garancijah za izvedbo Dawesovega načrta v prihodnjem re-paracijakem letu, predvsem iz valuta ni»-političnih vidikov. Tozadevno pa ni bil sklenjen mlkak poseben sporazum. Vojaška organizacija v sovjetski Rusiji Berltn, 12. julija, (be.) Takozvani obramb ni teden se je pričel v sovjetski Rusiji v pondeljek. Ob tej priliki sc pobirajo pro« stovoljni prispevki za vojaštvo in vojno brodovje. Komisar Rykov je izjavil, da je treba organizirati vojaško vso Rusijo in ojačiti bojne sile in vojno industrijo, ker grozi angleškooruska vojna. Komunistični poslanec Cachin zopet obsojen Pariz, 12. julija, s. Komunistični p osi a« nec Cachin, ki je bil nedavno obsojen na sedemmesečno ječo, pa je bil na podlagi glasovanja v parlamentu izpuščen do konca zasedanja na svobodo, je bil pri kazen« skem sodišču v Rennesu zopet obsojen ns. 15 in na nadaljnih 12 mesecev ječe. Cachin je vložil priziv. Sterilnost irancosko-nemških pogajanj glede Maroka London, 12. julija. (Io.) Kakor poročajo so špansko*francoska pogajanja v Parizu gledo spremembe tangerskega statuta do« spela na mrtvo točko. Pri pogajanjih je bi« lo sklenjeno, da se bo eventualni 6porazum javil Angliji in Italiji. Angleški krogi pred. lagajo, da se k tem pogajanjem pritegne tudi Anglija in Italija. Pogreb umorjenega irskega podpredsednika London, 12. julija, (lo.) Jutri se vrši ▼ Dublinu pogreb irskega ministTa O' Hig« ginsa. Istočasno se bo vršila v vvestminster« ski katedrali za pokojnikom maša zadufc niča. Zopet nova vohunska afera na Poljskem Varšava, 12. julija, s. Kakor poroča «Ku« rier Poranny», je policija v Vilni razkrila zelo razširjeno vohunsko organizacijo, ki je vršila vohunstvo na korist Rusije. Ta organizacija je imela podružnice v več me« stih. Mnogo oseb je aretiranih. Vojaška vzgoja poljske mladine Varšava, 12. julija, (be.) Preko letošnjih Šolskih počitnic je organiziranih 11 velikih vojaških taborišč, v katerih bodo aktivni oficirji poučevali šolsko mladino o orgi-nnaciji vojske ter vršili tudi praktične vežbe. Obsodba nemškega pustolovca Kdln, 12. julija, (be.) Tukajšnje sodišče je danes obsodilo znanega sleparja Donel« la, ki se je pred več meseci izdajal za pru« skega princa Wilhelma in pod to firmo iz« vršil velike goljufije, pri katerih je bila predvsem prizadeta nemška aristokracija, na 7 mesecev težke ječe Naši Misli in spomini ob deseti VV I VI scanske sole Ob zaključku letošnjega šolske' ga leta je dekliška meščanska šot la v Mariboru slavila svojo lOleU nlco. Impozantna stavba, ki je ob zgraditvi veljala 350.000 Din, da> je prostora 14 razredom in sicer: 5. r. osnovne Sole z 215 učenkami in 9 r. meščanske šole s 444 učeru kami. Osnovno šolo vodi ga. Aru gela Mllčinsld s 7 učit. močmi, meščansko pa ga A. Stupca s 16 močmi. Post festum pomembnega jubileja priobčujemo izpod pere* sa bivšega prosv. šefa g. dr. Leot polda Poljanca naslednji članek, kl sicer velja mariborski šoli, a obenem podaja sliko splošnega stanja naših meščanskih šol. Jeseni 1915. 1. sem se vrnil s fronte nazaj v Maribor, da bi zopet poučeval na gimnaziji. Tačas smo z otroki večkrat šli v Keiserjevo, sedanjo Cankarjevo ulico, obiskat sorodnico; hudo nam je bilo, ker z okna nismo več videli na nasprotni strani zelenega vrta z jablanami, ki so se jeseni šibile rdečih jabolk. Razgled nam je zakrivalo sirovo, neometano zidovje; mariborsko mesto je tod gradilo svojo drugo dekliško meščansko šolo. Ko smo Slovenci v tistih hudih časih molčali in samo škripali z zobmi, sem vselej, kadar sem stopal mimo nove zgradbe, skienil v srcu: »Tukaj, v najlepšem poslopju, bo slovenska dekliška šolal« Kako čudna je moda! Nikdar nisem cenil up/avnih šolskih poslov in vendar sem moral na poziv Narodne vlade SHS v Ljubljani prevzeti službo šolskega nadzornika, da preuredim srednje in osnovno šolstvo v nekdanji slovenski Štajerski, sedanji Mariborski oblasti, in v Prekmurju. Svojo tiho zaobljubo zaradi šole v Cankarjevi ulici sem seveda izpolnil. Toda ni šlo tako lahko, kakor sem si zaobljubo zamislil. Vse šo-lstvo so prepletale trdne vezi prejšnjega sistema, tu ni zaleglo, če si iztrgal en člen ter ga nadomestil z novim; vse je bilo treba raztrgati kakor pajčevi-no ter zgraditi iz nova. Nasprotniki so bili prepričani, da se učna uprava ne dotakne mariborskih šol, ker bi zazevala prevelika vrzel, ki bi Je mi ne mogli izpolniti, ali recimo točneje, ne mogli dobro izpolniti. Meseca marca 1919. so dobili sedanji upravitelji osnovnih in ravnatelji meščanskih šol brzojavna povelja, da takoj nastopijo nove službe ter prevzamejo uradne posle. Se danes se rad spominjam, s kakim veseljem in kako požrtvovalno so se ti učitelji lotili dela v takratnih burnih in važnih dneh; zato pa so tudi tako lepo uspeli. Vodstvo II. dekliške meščanske šole je prevzela sedanja ravnateljica, ki je dotlej službovala v neposredni bližini, kot učiteljica na osnovni šoli v Laitersbergu-Krčevini, ker Slovenci niso mogli dobiti službe na meščanski šoli, dasiravno so imeli predpisane izpite. Poznala ie do dobra mariborske razmere ter kmalu premagala vse težave, pridobila deklice, ki so nezaup-no, skoraj sovražno gledale na novo šolo in na tiove učiteljice, pridobila tudi starše. Slovenski razredi izprva niso imeli mnogo otrok, poleg njih so bili še nemški in zanje so stale tudi nekatere najboljše prejšnje učiteliice. Čim so rastli iz okolice slovenski ter plahneli nemški razredi, so odhajale nemške učiteljice v Avstrijsko republiko in treba je bilo skrbeti za dober naraščaj. obletnici II. dekliške me-v Mariboru Mimogrede moram omeniti, da ie mestni šolski svet v Mariboru za svoie meščanske šole izbira] res najboljše učitelje in učiteljice. Zato je učna uprava otvorila v Ljnbljani ta v Mariboru emoletna tečaja, v katerih se je 50 učiteljev in učiteljic pripravljalo na usposobljenostni izpit za meščanske šole; tečaj je prav dobro uspel, razen enega so vsi udeleženci napravili izpit ter nastopili službe, izmed štajerskih meščanskih šol predvsem v Mariboru, kjer je bilo treba glede na neposredno preteklost pokazati, kaj smo in kai znamo. Za mariborske meščanske šole sem sploh zelo strogo izbiral, treba je bilo pravih zmožnosti in veselja za naporno delo v prenapolnjenih razredih, ne samo veselja za službovanje v Mariboru. Slovenska meščanska šola pa je oživela še le v šolskem letu 1919-20, ko ie izšla av-gustova naredba o preustroiu meščanskih šol. Nova meščanska šola ie ostala enojezič-na kakor prejšnja avstrijska, zakai živi jeziki razen slovenščine in srbohrvaščine so se poučevali le kot neobvezni predmeti, učence in učenke si je izbirala, ker je sprejemala Ie one, ki so dovršili vsai z dobrim uspehom 5. šolsko leto ter zavračala slabiče iz srednjih šol, ki so se vanjo zatekali. Za deklice je naredba uvedla obvezno telovadbo ter splošno znižala tedenske obvezne ure, in sicer za deklice na 29, za dečke pa na 30., kakor je to primerno rasti in starosti meščanskošolske mladine; zelo je pospeševala tudi glasbo in petje, ki sta se prej zanemariali. Snov za ta preustroj sem posnel iz mariborskih meščanskih šol, mnogo Pa sem izvedel od pokojnega ravnatelja Bena Seraj-nika, ki je rad pripovedoval o svoiih izkušnjah, ne sluteč, kako zvesto ga poslušam, ker hočem spoznati in ločiti zrnie in pleve. Naj opišem v kratkem prejšnje razmere! Avstrijska meščanska šola ie bila »dolž-rostna šola«. Mariborski učenec, ki je dovršil 5. razred osnovne šole, ie mo-ral v meščansko šolo, kjer je ostal in čakal, dokler ni dosegel obvezne starosti 14 let. Večini seveda ni bilo do resnega učenja; ti učenci so bili za meščansko šolo prava »šiba božja«, ostali so vsa leta kar v 1. razredu ter kvarili in zadrževali druge. V Mariboru so si ravnatelji pomagali na ta način, da so zbrali te poredneže in lenuhe v posebnem razredu (znani 1. c razred na deški meščanski šoli), ki so se ga bali vsi učitelji. Osnovna šola pa se ie otresla največjih lenuhov na ta način, da iih je po o. šolskem letu z zadostnimi redi »odstopila« meščanski šoli. Mariborske meščanske šole, posebno pa 2. dekliško sem si izbral, da preizkusim av-gustovo naredbo o preustroiu meščanskih šol, in sicer zato, ker so bila tu moderna šolska poslopja, ker je bilo dovoli izpraša-nih učiteljev in učiteljic in ker ie mestni šolski svet v Mariboru z veliko vnemo podpiral načrte učne uprave. Poizkušal sem izvesti vzgečno načelo, da naj bo vzgoja harmonična, da naj enakomerno razvija razum in estetska čuvstva ter krepi zdravje naše mladine. Začeli smo s telesno vzgojo z dvema urama na teden. Kako so me razveselile deklice meščanske šole v Cankarievi ulici, ko so mi pri prvem nadzorovaniu ob petju zaplesale kolo. Danes ie vse to že vsakdanja stvar, ki se ob njej v šoli nihče več ne spotika. Da vzgojimo meščanskim šolam za telovadbo usposobljeni učitellsikl naraščaj, je učna uprava priredila v Mariboru telovadni tečaj za učiteljice. Učiteliice so v tečaju vadile marljivo, a usposobljenostni izpit so napravile samo tri Izpit je bil res težak, ker se je mnogo zahtevalo, a takrat še ni bilo dovolj stroikovne slovenske literature; pravi vzrok pa je bil ta. da je že prva leta po ujedinjenju izginilo idealno navdušenje in da se usposobljenost ni upoštevala ter so se učiteliice nameščale in premeščale po drugih načelih, ne pa po vrednosti in strokovnem znanju. Veliko je to škodovalo šoli in vzgoji! Impozantno poslopje mariborske dekliške šole v Cankarjevi ulici s piramido v ozadju, kjer je nekoč stal mariborski grad. Pogreb Regine Levičnikove je bil včeraj popoldne v Škofji Loki tako skromen, kakor je bila skromna in tiha po-kojnica že dolga leta. Bila je pač stara in še iz tiste dobe, da je preživela skoro vse prijatelje Spomnil sem se Drenikcuvega pogreba. Udeležba je bila, razen sorodnikov s sivolasim, a krepkim prezidentom dežel, sodišča v p. g. Albertom pl. Levičnikom na čelu, zelo mala, zato pa tem bolj častna za pokojnico, kakor tudi za one, ki so staro narodno delavkp spremili na zadnji poti in s tem pokazali, da še ni popolnoma izumrla srčna kultura. Največjo pozornost je vzbujala močna deputacija Sokola I. in Ljubljanske sokolske župe, ki je tako na najpri-srčnejši način manifestirala, kako graditelj Tabora visoko spoštuje in ne pozablja niti svojih najmanjših dobrotnikov. Seveda je tudi škofjeloški Sokol tiho počastil svojo pc-dpornico, ki se ga je še pred tremi leti spomnila z razmeroma zelo visoko vsoto. Članice Kola jugosiovenskih sester so spremile svoio ustanoviteljico v prav častnem številu, kajti bil je navzoč ves odbor društva iz Škofje Loke s članicami in štiri odbornice društvene centrale iz Ljubljane. Krsto ie krasil venec Kola jugosiovenskih sester. Svojo plemenitost je pokojna dokazala z oporoko, kjer je za glavne dediče svojega skromnega imetja imenovala škofjeloško Kolo jugosiovenskih sester, za slepce je darovala 3000 Din, 6000 Din pa je zapustila nekemu daljnemu, mlademu svojemu sorodniku — slepcu. Ženo, ki ji ie srce še v zadnjih utripih čutilo za narod in bedne, so položli poleg edinega sina. Jaz pa pojdem v Rute ... Kranjska gora, sredi julija Rožen dan, rožno sokice, rožne planine in rožni ljudje se smejejo v vonju, ki ga stresa rahel veter po planinskem svetu. Bele hiše. snaga na vsakem pragu, vonj rdečih nageljev v prijetnih izbah in praznik vsak dan iz jutra v noč, iz noči v jutro. To je letošnja Borovška ves. Kakor devica, ki se ženi z ženinom iz daljnega juga. In svatov je tisoč, ko da so prišli pravkar cd pojedine pri kraljeviču Marku. In družic je drugih tisoč, lepih in stasitih, kakor da so zapustile kraljeviča Marka-vse vile in so prišle čebljat in plesat kolo v naš zagorski kraj. In človeku je težko v starem srcu. Pošteno se odkrije in ga je sram, da je bil lani črnogled godrnjač in mi videl solnca in mlade krasote. Popravljen, dolg most, pod njim šumi Pi-šenca iin bejih hišic in nageljev še vedno ni konca in kraja. Položen klanec, onkraj klanca samotna gospodarska hiša. z gornjega okna se smehlja rdečetičen, krasen obrazek. Starodavna je vasica, o kateri še ni pisal živ človek in nihče ne ve, da sploh životari sred' gorskega miru, sredi divjine in ji je Log ime. Prastare hiše. nad durmi zabrisane letnice iz bogve katerega stoletja. Zgodovina je burno šla tod mimo, a bilo ni nikogar, ki bi jo bil znal zadržati in na papirju začrtati njene obrise. Solnce se smeje po zelenih Karavankah in po črnem Kurjem vrhu. S težkim, a vendar prijetnim vonjem je prenasičeno vse ozračje in se ti zdi, da so se planine za praznik pariumi-rale z vonjavami iz čudežnega loga Škr-latičnih rojenic in vil, zlatolasih, srebrno krilih. In je spet samota in Log je zatonil za mogočnimi hruškami in slivami. Kraj ceste stoje sklonjeni nizki drogi s pribitimi deščicami. Spominki srjanskih ne-srečnežev. Drogi so prepereli in z otroško roko črtane slike od dežja in snega razpra-ne. Ne moreš citati in videti nič več. Samo prekrižaš se in greš naprej po zapuščeni samoti. Pod cesto molčeča, strahov in pošasti polna Velika jama. Zelen, trikrat pre-klani škrat meša pod črnimi smrekami cekine in zlatnike. Pobral bi mu jih in na tem mestu postavil ogromen, kakor sam rutar-ški Špik visok spomenik slovenskemu Fau- stu — Jozleju Omanu, ki ga je pred dvesto leti prav odtod odnesel sam bognasvaruj, kakor se lepo in poučno bere v borovški pobožni kroniki. Jozlej je zaslužil spomenik, saj sta ga zaslužila tudi že njegova tovariša Johannes in pan Twardowski. Velika jama ie edini gozdič v tem okolišu. In je velik čudež, da se vas za njim po »novem« zove Gozd. O, to so Rute, tu leži pobič pokopan — tod je doma poezija, tod hrepeni ljubezen, tisočkrat opevana v rutarških prekrasnih pesmih. In je melodija vedno ista, gorka, gorka in divje hrepeneča: Jaz pa pojdem v Rute, kjer moj pobič leži pokopan . . . O, zaradi te melodije bi človek premlatil birokrate in škrice, ker imandrajo rute in hočejo na njih zopet posaditi gozd. Hiša za hišo tik ob beli, gladki cesti. Okna so zastrta z rožmarinom, rožemkravtom, pelagonijami; z lesenih mostovžev, z deviških, smehljajočih se Enic žare nageljni; maTkamtni ljudje hodijo po vasi ; dekleta so rdečelična, jedrovita in brhka, da nikjer tako. Še vedno se oblačijo v pisane obleke, ki so v njih še bolj prikupljiva in se zaTadi njih lepo odlikujejo od borovških tovari-šic. Hiše so stare, po večini še iz prejšnjih stoletij. Letnice nad durmi so prepleskane ali pa šiloma odstranjene. Sredi vasi stoji še vedno staroslavna Mojčnikova hiša, a žal, gostilne ni več v nji, dasi je bujno cvetela preko petsto let in preživela vse furmanske, krivoverske in rokovnjaške čase. Notranjost je zanimiva in živa domača zgodovina govori iz vsakega vogla. Le veselih pivcev in razgrajačev in citrašev ni nikjer več. ker je pred par leti umrl zadnji gospodar in so iz kleti izginili vinski sodi. Žejen stopi človek preko ceste do Omanove krčme. Priroden vrt je tam in kraj hiše prijetna veranda. Gospodar je original. samouk in inteligenten. Zna govoriti o vsem in ni vsiljiv. Postrežljiv je in se ni učil'aritmetike pri borovških kolegih. Pod- jeten do skrajnosti, in če bi bilo po njegovem, bi Rute še danes izpremenil v paradiž, kjej bi imel prostora vsakdo in ne samo gospoda iz mest . . . Izvrstne ideje ima in še lepše naklepe — dala mu Majka borovška, da bi iih resnično izvedel! Omanova veranda . . . Sedel in sanjal sem že na tisočerih verandah, a za Omanovo verando jih prodam vseh tisoč. Gledam po polju, segajočem do zelenih gozdov, ki se spenjajo strmo ob tihem gorovju. In nad gozdovi — bel sneg, deviški, kakor da je padel pred četrt ure. Krasni, srebrno prepleskani vrhovi gledajo naravnost iz sinje modrega neba. Vidiš prepade, navpične stene, razorano skalovje, snežne planote. Trije jastrebi se pokojno zibljejo visoko nad snegom in iz daljave razločno slišiš bobnenje divjega gorskega slapa. Tam je Martuljek. Kakor na dlani ga vidiš pred seboj in tako ga ne moreš videti od nikoder. Špik, Poldne, Široka peč in Kukova gora. Zdi se ti, da so stopili iz nebotične višave sami k tebi v dolino, da ti pokažejo, da so resnično najlepši v vsem vencu, ki so ga pričarale zagorske vile v triglavsko kraljestvo. O, ne. — Omanove verande ne bi prodal, če bi mi pol sveta ponudili za njo! In gazda govori, da bi r^d odprl svetu ves Martuljek. V lastni režiji bi zidal gori za Akom udobno turistovsko kočo, steze bi izpeljal, da hi ne manjkalo ničesar. A bi mu nagajal erar, čigar last je vsa Martulj-kova krasota, zato ne more. Kjer pa erar drži roko prek, tam ni govora o tem. Poezija ostane zaprta med špehastimi akti v zaklenjenem predalcu zelene mize. Eksem-pelj: nikomur poznani borovški Vintgar, siromašna planinska Tmjulčica — Mala Pi-šenca in začarani Martulikov paradiž in morda še kal in morda še več. Pa ti ljubi Bog pomagaj, siromašni Rutarjan, če si sam ne moreš in ne znaš pomagati! Josip Vandot Solnčno in zračno kopališče »Mestna jama" Dijaki-delavci v mestni jami v Ljubljani Mariborski gledališki igralci na turneji- Člani mariborskega Narodnega gledališča: gdč. Kraljeva, Savinova, Udovič in ga. Za-krajškova ter gg. I. Kovic, Rasberger in Stopar so gostovali doslej v Laškem, Sevnici. Zagopu, Hrastniku in Domžalah. Povsod so bili navdušeno sprejeti in so imeli lep uspeh. Podeželsko občinstvo, ki si je že zdavnaj želelo gostovanja poklicnih igralcev, jih je po vsakem dejanju klicalo na oder. V Hrastniku so jim celo priredili intimno zabavo. Z duhovito in zabavno komedijo bodo nastopili še v sledečih krajih: dna 13. julija v Škofji Loki, 15. julija v Kranju. 16. julija v Tržiču, 17. juliia v Radovljici in 18. julija na Bledu. Za širjenje dobre knjige. Na nedavnem občnem zboru cDruštva hrvatskih književni-ka> je predlagal Ljuba Babic ml., da naj se organizira na Hrvatskem takozvani «knjiž ni sejen». kakor ga imajo drugi narodi, med njimi tudi Čehi. Organizirana propaganda za dobro knjigo.se je povsod izborno obnesla. Tudi pri Slovencih so se že slišali podobni predlogi: če tožimo, da se naše knjige ne razprodajajo, ali se ne bi hoteli resno oprijeti sredstva, ki js drugod doseglo v zadovoljivi meri svoj namen?! Mednarodna umetnostna razstava na Reki se bo vršila zopet letošnjo jesen. Sodelovali bodo razen italijanskih, češki, poljski, madžarski, bolgarski in jugoslovenski umetniki. Slednje bo predstavljala skupina okrog cUdiuženja srafiekih umjetnika>. Xov spis prof. dr. Murka. V Pragi je izšla v ponatisn iz revi i 2 ?Slav;ja?, obsežna znanstvena razprava naša-??. rojaka vseučil. prof. dr. M. Murka: cOie Bedeutung dsr Re-formation und Gegeureformation fiir das. geistisre Leben der Siidslaven*. Knjiga je razdeljena na 6 poglavij in omenja na koncu vse dosedanje spi^e o reformacijskem gibanju med južnimi Slovani. Razstava evropske innatno-ti. iHambur-ger Kunstvereim, hi bo slavil v avgustu lOOletnico obstoja, namerava prirediti razstavo sodobne evropske umetnosti, Vi naj bi štela zgolj 300 slik in plastik. Češka drama med Madžari. V prihodnji sezoni bo uprizorilo madžarsko gledališče v Budimpešti tudi pri nas znano cPeriferijo» češkega dramatika Frant. Langerja. Mozartove slavnosti t Salzburgu. Dne 4. avgusta se bodo vršile v Salzburgu velike Mozartove slavnosti. Sodelovali bodo znameniti nemšiki kvarteti. Olomuška opera pojde v Ameriko? Ravnatelj olomuškega gledališča Draša namerava s Smetanovo (Prodano nevesto« in Ja-načkovo gostovati v Ameriki. Prevodi iz čsške literature. V nemškem prevodu bodo izšli vsi dramatskl spisi bratov Čapkov in Františka Langerja, Capko-va «Stvar Makropulosa» pa bo izšla tudi v nemški izdaji. Amrleži in nemško slovstvo. V novejšem času se zopet pridno prevaja iz nemščine v angleščino. Kakor ugotavlja «Die li-terarisehe Welt>, ie literarni Locarno že popolnoma vzpostavljen. Izmed novih nemških del je dosegel angleški prevod Feucht-\v a ngeri e v ega romana e že dri-ca iziaja. Prav tal:o zaznamuje velik uspeh med Angleži roman Thomasa Manna otrdiI volitve v občinski zastop celjski. Prva seja ie sklicana za pondeljek, dne 19. t m. Na tej seii bosta izvoljena župan in podžupan. e— Vsestransko sodelovanje in podporo dajejo celjski Nemci in radikali našim klerikalcem. Ob priliki orlovskega izleta so bile razobešene že na predvečer zastave na hišah klerikalcev. Bilo jih ie bore malo. Drugo jutro so sledili še hišni posestniki nemške (pardon gospodarske) in radikal ie stranke. Poleg Nemcev so razobesili zastave tudi taki radikali, ki so še nedavno prisegah na sokolsko ideio. e— Zopet tatvina fcolesa. G. Ivanu Lapor-niku je ukradel neznan prijatelj koles še novo dvokolo, vredno 1500 Din. O- Lapor-nik je pustil kolo v hodniku gostilne pri »Angelju« le za kratek čas. Kolo Je črno pleskano, ima novo sedlo in blatnike.. e_ Težko se je privaditi: V mesecu juniju je bilo podanih v celjskem srezu 63 Prijav radi kršenja cestno-policiiskega reda 23 prijav pa je bilo Tadi kršenia novih predpisov, da se mora voziti in izogibati na desno. Vzlic občut|im kaztitm se ljudi« te morejo navaditi novega reda. Schichtov način pranja Namočiti, v ekstraktu za pranje „Ž e n s k a h v al a" Izprati s Schichtovim r p e n t i h ovi m m i lom. Učiteljski tečaj za ročna dela v Ljubljani V ponedeljek se je otvoril na srednji tehnični šoli počitniški tečaj za ročna dela. Obiskuje ga 60 učiteljev ln učiteljic iz obeh slovenskih oblasti. Tečaj je priredil oblastni odbor Podmladka Rdečega križa, v čigar imenu je otvoritveno besedo izprego-voril tajnik g. oblastni šolski nadzornik Fr. Gaberšek. Strokovni voditelj tečaja je ravnatelj meščanske šole g. dr. Lojze Novak, ki ima največ zaslug, da ideja modernega šolstva prodira tudi med naše pedagoge. Že več let zapored se žrtvuje, da nudi slovenskemu učiteljstvu navodila, kako naj se oži votvorijo .plemenite ideje, da se vzbudi v novi generaciji smisel in ljubezen do dela, Vodilna smer Podmladka RK je tako lepa, da je v resnici v stanu utisniti novi jugoslovanski generaciji popolnoma nov pečat: poleg duševnosti gojiti tudi ročnost Ko bo otrok spoznal, da delo ni sramota, da gre delu vsa čast, bo prav rad tudi pozneje, ko doraste, prijel v roke to ali ono delo ta si skušal pomagata v domačem gospodarstvu z lastno močjo. In zavedal se bo, da je vsak ocenjen po delu, zavedal se bo svoje lastne moči, obenem pa tudi spoštoval vsakogar, ki mu je delo ljubo. V resnici tako bo prožet ves naš mladi rod s pravim pojmom in občutkom demokracije. In ravno tega je nam krvavo treba. Se ena rakrana našega naroda se bo trebila z realizacijo idej Podmladka RK. Kdor bo presedel Po službi pri opravilih, ki mu ostanejo ljuba iz šolske dobe, gotovo ne bo zahajal med zakajene stene gostilniških sob. Njegovo telo bo hrepenelo po gibanju. Napolnile se bodo sokolske telovadnice, planine bodo dobile še neprimerno več častilcev. Uspeha, ki ga Podmladek RK nudi vsem kulturnim narodom Evrope, kamor Je prišel iz Amerike, bomo deležni tudi mi. Ideja PRK naj nam bo pozdravljena in dobrodošla. Naše učiteljstvo se zaveda novih nalog. V letošnji tečaj se jih je priglasilo nad 100, radi pomanjkanja prostora je bilo odklonjenih polovico. Udeleižiiiki so se včeraj razdelili v tri sekcije: v kartonažno z risanjem, v pletarsko in mizarsko. V bodočih počitnicah se bo tečaj ponavljal. Da se ho vsem nudila pri ročnih delih opora, izda g. ravnatelj Novak v kratkem prvo knjigo u teh strokah. Želimo g. ravnatelju pri njegovem idealnem delu čim več najlepših uspehov. Jz Trbovelj t— Krvav pretep na glavnem trgu. Med hlapcem pri posestniku Goropevšku in med čevljarskimi pomočniki v Trbovljah je bilo že delj časa napeto razmerje. Der« glin je namreč rad razkazoval svojo moč in se znašal nad pomočniki. Tako se je zgodilo, da so se trije izmed njih dogovo« rili za skupno maščevanje, ki so ga tudi temeljito izvedli. Počakali so Dtrglina, ko se je ponoči vračal domov in ga napadli. Zadali so mu težke rane na glavi in po ostalem telesu, večinoma s palicami, okla. Ii pa so ga tudi z nožem. Proti napadal« cem je uvedena preiskava. - t— Gospodarska kriza v Trbovljah. V soboto, 9. t. m. se je vršil pod predsed« stvom g. Pavlina dobro obiskan sestanek v svrho razgovora o gospodarskem položa. ju v Trbovljah. Zastopani so bili delavci, kmetje, trgovci, državni in privatni name« ščenci. Vsi so ta pojav toplo pozdravljali in soglasno sklenili, da bodo pri vseh bo« dočih volitvah gospodarskega in upravne« ga značaja nastopili enotno. Gospodarska kriza, ki obeta biti še občutnejša, je ljudi prisilila, da se bavijo z gospodarskimi vpra šanji, zagrizeno strankarsko politiko pa v gospodarskih zadevah opustijo, saj je pri« vedla vse sloje, osobito pa delavstvo in pridobitne kroge v naravnost obupen po« loža j. - t— Planinski orel v Trbovljah. V lovi« Sču med Trbovljami in Hrastnikom je na« sel rudniški nameščenec g. Feštajn mrtvega planinskega orla, ki je meril z razteonje« nimi perutmi okoli 3 m. Kralj ptic je bil izredno lep eksemplar. G. Feštajn je od« dal orla lastniku lovišča, ki ga je takoj poslal v Ljubljano, da ga nagačijo. t— Skof dr. Karlin v Trbovljah. Danes se pripelje v Trbovlje k birmi mariborski skof dr. Karlin. Sprejema se oficijelno ude. '"i občina. Število birmancev znaša 1000. Škof ostane v Trbovljah več dni kot gost župnika g. Gašpariča. t— Nedeljski shod dr. Gosarja je bil v?' saj se 2a je udeležilo komaj 100 ljudi ne pa 300, kakor poroča «Sk>« venec». Govornikovim izvajanjem se je poznalo, da govori pod vtisom poraznih dejstev za SLS. zlasti zloglasnega člena finančnega zakona, po katerem uživa j 1 D ogromne olajšave pri odmeri davkov in to po zaslugi dične SLS, ki pa na drugi' strani m še zdaleka napravila vsaj nekaj siicnega za rudarje. Ko je dr. Gosar kon« cai, jih je krepke slišal od bernotovca go« spoda rencla. Le ta se je posebno spravil nad novi pravilnik Bratovske skladnice, o katerem smo poročali v včerajšnji številki m o katerem poročamo dodatno, da vlada veliko razburjenj« med ljudmi. SLS naj bo prepričana, da ne bo prejela z» skup« ščinske volitve delavskih glasov! Preveč veliki so njeni grehi! Šport Razpis moškega prvenstva LLAP za leto 1927. Ljubljanski Lahkoatletski Podsavez raz« pisuje za nedeljo in pondeljek dne 14. in 15. avgusta moško prvenstvo LLAP. Priče« tek oba dni ob 16. uri. Tekmovanje se vrši na igrišču SK Ilirije. Tekališče je iz lesa dolgo 385 m in ima dva nedvignjena zavo« ja. Tekmovanje se vrši v sledečem vrst« nem redu: Nedelja 14. avgusta ob 16.: 1. 100 m predteki; 2. skok v daljavo; 3, 100 m semifinale; 4. met kopja; 5. 100 m finale; 6. skok v višino; 7. 4 X 100 m pred« teki; 8. tek 1500 m; 9. 200 m predteki; 10. met krogle; 11. 400 m predteki. Pondeljek 15. avgusta ob 16.: 1. 4 X 100 m finale; 2. troskok; 3. 200 m semifinale; 4. met di« ska; 5. 200 m finale; 6. tek 5000 m; 7. 400 m finale; 8. skok ob palici; 9. tek 800 m; 10. met kladiva; 11. 400 krat 300 krat 200 krat 100. Tekmovanje se vrši brez handicapa. Pri« javnina znaša za osebo in točko 15 Din, za moštvo 30 Din. Prijave s prijavnino je poslati najkasneje do 11. avgusta ob 12. na naslov teh. referenta M. Pevaleka, Ljub« ljana, kavarna Evropa. Naknadne prijave se ne sprejemajo. Atleti, ki branijo pr« venstvo, ne plačajo prijavnine. Tekmova« nje se vrši po pravilih JLAS. Tekmovati smejo le verificirani atleti klubov, ki so člani LLAP. Ustanovni občni zbor Motokluba Cet lje. Pripravljalni odbor Motokluba Celje sklicuje za nedeljo dne 17. julija ustanov« ni občni zbor, ki se bo vršil v gostilniških prostorih v Narodnem domu. Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev predsednika zbo« rovanja. 2. Odobritev društvenih pravil. 3. Volitev članov v društveni odbor. 4. Dolo« čitev raznih društvenih pristojbin. 5. Slu« čajnosti, Začetek razprav točno ob 10. uri. Pred početkom zborovanja priredi priprav« ljalni odbor propagandno vožnjo vseh mo« tociklistov skozi mesto Celje. Pasirale se bodo nastopne ulice: Odhod ob 9. dopol« dne izpred zbirališča pred Nerodnim do« mom, skozi Gosposko ulico, Glavni trg, Kralja Petra cesta, Cankarjeva ulica, Kre« kov trg, Aleksandrova ul., Prešernova ul., cilj Narodni dom. Po kohčanem zborov nju se vrši skupen izlet v zdravilišče v Rogaško Slatino. Čl. 2. društvenih pravil določa obseg društva, ki obsega vse kraje srezkih poglavarstev Celje, Gornji grad, Šmarje pri Jelšah ter sodne okraje Laško in Šoštanj. Motociklisti kakor tudi ljubi« telji motociklističnega športa nastanjeni v krajih društvenega področja, se vljudno vabijo k polnoštevilni udeležbi na zborova« nje. O namenu in cilju kluba se bo poro. čalo na zborovanju. Razpravljalo se bo tu. di o načrtu bodočega društvenega delovanja, ki je vseskozi zanimiv in s športnega vidika zelo važen za povzdigo motoeikli« stike. Radi tega naprošamo vse motocikli. ste iz društvenega področja, naj preložijo izlet ali katerokoli potovanje, katerega so si določili za nedeljo 17. t. m. in naj pri« dejo ta dan v polnem številu v Celje. WAC v Ljubljani. V soboto in nede« Ijo gostuje v Ljubljani dunajsko profesijo« nalno moštvo Wiener Atletik Club. Prvi dan igra proti Iliriji, drugi dan pa proti podsavezni reprezentanci. Ta tekma bo naj boljši trening za našo reprezentanco, ki na« stopi 24. t. m. v tekmovanju za savezni pokal proti zmagovalcu tekme Sarajevo : Beograd. Turneja damske sekcije SK Ilirije v inozemstvo. Daraska sekcija SK Ilirije od« Dotuje v petek na daljšo turnejo. V nede« Ijo nastopi na Dunaju proti kombinirane« mu «Handball».teamu Dunaja. Nato odpo« tuje v Prago, kjer igra proti Slaviji. Sle« dftta tekmi v Budjevicah in Berounu, kjer se vrši tudi mednarodni lahkoatletski mi« ting. Iz LLAP. (Službeno.) Danes ob 17.30 nadaljevanje izbirnega mitinga za dvo« mateh Ljubljana.Zagreb. Atleti, ki so bili »rvotno pozvani, naj se sigurno udeleže. ">ostor SK Ilirija. Zagreb : Ljubljana. Prihodnjo nede« Ijo se vrši na igrišču ASK Primorje lah« koatletski dvomateh med reprezentanca« ma Zagreba in Ljubljane. Podrobnosti v prihodnjih dneh. Hungaria v Beogradu poražena. Včeraj na pravoslavni Petrov dan je BSK porazil z 2 : 1 budimpeštansko Hungarijo. Kakor znano je Hungaria porazila Jugoslavijo s Službeno iz LNP. Seja posl. odbora danes v sredo ob 30.30 v posebni sobi ka« varne Evropa. Na sejo se vabita kapetana rezervnih moštev ASK Primorje in SK Ja« dran. — Tajnik II. ZSK Hermes. Odborova seja se vrši v sredo dne 13. VII, 1927 ob 20.30 kot obi« čajno pri Kmetu. Udeležba točna in ob« vezna. Davtetcup. V petek, soboto in nede« Ijo sta se odigrala v Pragi in Eastbournu (Anglija) semifinala evropskega pasa. V Pragi so zmagali Danci nad Cehoslovaki 3 : 2, v Eastbournu Francozi nad Južno Afriko 5 : 0. Finale med Francijo in Dan« sko mora biti odigran do 21. julija. Pred stabilizacijo francoskega franka in lire Že teden dni se vršijo v Newyorku pogajanja med predsedniki največjih centralnih emisijskih bank (Federal Reserve Bank, Ne-wyork; Bank of England; Banque de France; Deutsche Reichsbank). Ta pogajanja, ki se tičejo problemov gibanja zlata, stabilizacije valut, diiskontne politike itd., so za bodoči razvoj evropskega gospodarstva velike važnosti. Gibanje zlata med posameznimi državami ima velik vpliv na razvoj svetovnih cen, kreditno politiko, obrestno mero, gospodarsko konjunkturo itd. Francija je nedavno zaradi ogromnega pritoka tujih deviz pričela v veliki meri kupovati zlato, in to v Lou-donu in Newyorku ter s tem povzročila prevsem v Angliji velike težkoče. Že pred pričetkom konference se je zagotavljalo, da nameravajo predsedniki emisijskih bank vplivati na Francijo, da stabilizira svojo va luto, kar bi povzročilo pomirjenje v mednarodnem gibanju zlata in preprečilo nadaljni pritok špekulacijskega kapitala v Francijo. V zvezi s tem problemom se konferenca peča tudi z vprašanjem, ka!-:o stabilizirati svetovni nivo cen, kako omejiti nepotreben ter z visokimi stroški zvezan prevoz zlata, in končno z vprašanjem enotne diskontne politike v Ameriki, Angliji, Franciji in Nemčiji, Ofirijelni diskontni stavki teh dežel naj bi se v bodoče gibali v gotovem medsebojnem razmerju. Taki dogovori pa so mogoči le tedaj, če Francija stabilizira svojo valuto in preide k zlatemu standardu. Tudi stabilizacija italijanske valute bi v tem primeru postala uktualna. Nestabilnost franka in lire je zadnjem času znatno ovirala konsolidacijo evropskega gospodarstva in predstavlja dane« izhodišče fluktuaeij na evropskih kreditnih tržiščih, sprememb v obrestni meri in težkoč pri ozdravljenju evropske gospodarske krize. Po najnovejših poročilih iz Newyorka namerava Francija v kratkem urediti svoje valutno vprašanje in že v avgustu preiti k zla ti valuti potom devalvacije franka v razmer ju 1 : 5 . Louiodor (20 zlatih frankov) bi po tej relaciji dobil vrednost 100 frankov. Za prehod k zlati valuti so centralne emisijske banke ponudile Francoski banki znatno kre ditno pomoč. Za stabilizacijo franka so dani vsi pogoji, bodisi gle Split Praha * 4 t » • « i c 7. 14. 21. /60 6 756 4 756-0 759-5 7601 758-5 7o0-l 758-0 760-1 760-4 760-9 Z1 Smei ven i o G Si Fo B u f- J* 'r brzini v metrih P 18 5 6 mirno 0 61 W 2 3 •23-4 64 W 4 8 •22-0 67 mirno 0 '23-0 78 SSE 2 0 •23-0 61 N\V 9 0 23 0 52 mirno 0 2/0 3S N 6 1 vfiO 54 mirno 0 'AV0 62 mirno 0 1/-0 — SW 2 10 Padavine Vrst« * mm 4a t. im KT . ... ^ ■ , ' ~ luua v znaj a. od 15.?, zanaja OD t.34. Najvišj. temperatur* danes , Ljubljani 29.8 C. najnižja 16.1 C. Dunajska vremenska nap^ed za sredo; Dopoldne jasno in toplo, popoldne lokalne nevihte, kasneje hladneje, severni vetrovi. Tržaška vremenska aapoved za sredo: Normalni vetrovi, nebo večinoma jttao, temperatura od 21 do 29 stopinj; morje mimo. Resolucije svetovne gospodarske konference VII. Kmetijstvo. 1.) Stališče kmetijstva v gospodarstvu. Večina delavcev vsega sveta je zaposlena v kmetijstvu. Kmetijski proizvodi predstavljajo po vrednosti največji del celotne produkcije, izmenjava kmetijskih proizvodov za industrijske proizvode pa tvori prave podlago svetovni trgovini. Množina proizvodov (živeža in sirovin), ki jih producira kme tijstvo, je eden najvažnejših faktorjev, ki določa maksimum industrijskega razvoja. 2.) Splošne resolucijo, a) Konferenca je nazi ranja, da je povečanje kmetijske produkcije iz splošnega gospodarskega vidika življensko vprašanje. Kmetijstvo se mera postaviti na isto stopnjo kakor industrij'!, in to na ta način, da se vsem onim, ki se udej-stvujejo v kmetijstvu, omogočijo zadovoljivi Življenski pogoji in normalna odškodnina za delo ter vloženi kapital. V tem pogleiu je važno, da se pouči jasno mnenje, ki večinoma ui informirano o stanju kmetijstva in aa smatra za produkcijsko panogo druge vrste, b) Zboljšanje razmer v kmetijstvu mora biti predvsem uspeli stremljenja kmetov samih- Ker koncentracija po vzorcu industrije v kmetijstvu ni mogoča, 6e nvora organizacija kmetijstva vršiti po principih zadružništva, ki se je v kmetijstvu že dobro obneslo, e) Konferenca je naziranja, da se mora se-cijalna zakonodaja razširiti aa kmetijstvo in prilagoditi njegovim razmeram, d) Ovire, ki onemogočajo prosto cirkulacijo kmetijskih proizvodov, se morajo odstraniti, e) Kmetijstvu se morajo zagotoviti stabilnejše c^ne in neodvisnost od špekulacijske igre. f) V vseh gospodarskih organizacijah Društva narodov naj bo kmetijstvo primerno zastopano. 3.) Kmetijski krediti. Povečanje kmetijske produkcije je v ozki zvezi z organizacijo kmetijskega kredita, ki je v mnogih državah zelo pomanjkljiva in onemogoča napredek kmetijstva. Zato je v teh državah pred- vsem potrebno, da se organizirajo primerne kreditne institucije, obstoječe pa izpopolnijo. Kot najprimernejša oblika take organizacije se smatra kreditna zadruga. V svrho sodelovanja posameznih nacijonalnih organizacij se je ponovno predlagalo, da se ustvari mednarodna kreditna organizacija, ki bi bila na podlagi efektivnih garancij v stanju zadovoljiti kreditne potrebe kmetijstva v onih državah, ki trpijo zaradi pomanjkanja kapitala. 4.) Kmetijske zadruge. Kmetijstvo se v svrho izboljšanja eksistenčnih pogojev v vedno večji meri poslužuje organizacij na zadružni podlagi, bodisi nakupovalnih, prodajnih, kreditnih, produkcijskih in sli enih zadrug. Kmetijske zadruge so važen fnktor za gospodarski napredek kmetijstva, za povečanje produkcije, zboljšanje kvalitete ter organizacijo nakupa in prodaje. Da se odstranijo nepotrebni vmesni členi v blagovnem prometu med producenti in kon sum en-ti, je potrebno sodelovanje med produkcijskimi in konsumnimi organizacijami, in to na najširši pottlagi. Za praktično uresničenje neposrednih trgovinskih stikov med produkcijskimi zadrugami in konsumnimi organizacijami je potrebno, da kmetijstvo pro izvaja določene in enake kakovosti blaga in da se celotna produkcija tipizira. Država pa naj s svoje strani podpira ta stremljenja potom organizacije predavanj in ustanovitve vseučiliščnih stolic za zadružništvo. Da se zadružništvo normalno razvije, je izenačenje zakonodaje neobhodno potrebno. Mednarodni de govori med zadružnimi organizacijami kmetijstva morejo v veliki meri prispevati k zboljšanju tržišč, k reguliranju produkcije in k stabilizaciji cen. Vse mednarodne in nacijonalne zadružne organizacije pa naj v svrho proučevanja in pospeševanja uuzna-čenih stremljenj ustanovijo posebni me ina-ro-.Jni odbor. Dalje priporoča konferenca, da se rastlinske in živinske kužne bolezni pobijajo na podlagi mednarodne konvencije, da se ušiva ri sistem kmetijskega knjigovodstva i;< da se v vseh državah uvede obširna kmetijska statistika. — S tem srno zaključili resolucije svetovne gospodarske konference v Ženevi. nih tiskovin; 2. avgusta glede dobave pisane bombaževine; 5. avgusta pa glede predelave svinčenih zalivk. = Popravila vagonov. Generalna direkcija državnih železnic se pogaja že dalj časa z jugoslovenskimi tvornicami vagonov zaradi popravila 400 lokomotiv, 1000 osebnih ia 2500 tovornih vagonov. Popravila naj bi se izvršila v teku treh let. Celokupni stroški bi znašali 300 milijonov Din. Fuzija v pivevarski industriji. Med Zagrebško delniško pivovarno in Sisaško pivovarno so se v zadnjem času vršila pogajanja zaradi fuzije, ki so bila pred kratkim ugod no zaključena. Zagrebška delniška pivovarna bo prevzela Sisaško pivovarno in bo v ta namen povišala delniško glavnico. = K ustanovitvi Jugoslovenskega kreditnega zavoda. Za predsednika novoustanovljenega Jugoslovenskega kreditnega zavoda v Beogradu je bil izvoljen gosp. Julij Miincli, solastnik znane beograjske veletrgovine premogom Bratje Mlinch. Med ustanovitelji tega zavoda se imenujejo naslednje inozem ske banke: Madžarska eskomptna banka (Budimpešta), John Nickerson (Newyork) ter Eskomptna in gospodarska banka (Bratislava). Banka se bo pečala s financiranjem posojilnic, z žitno trgovino in z dajanjem hipotekarnih posojil kakor tudi posojil za kmetijske obrate. = Grki se zanimajo za naš les. Včeraj sta se na ljubljanski borzi zglasila dva trgovca iz Grčije, ki želita uvažati k nam grško kolonijalno blago. Osobito pa se zanimata za izvoz lesa v Grčijo, predvsem tesfo-nov in tavolet, = Pregled in žigosanje stekleni« za točenje alkoholnih pijač. Minister za trgovino in industrijo je izdal naredbo o pregledu in žigosanju steklenic za točenje alkoholnih pijač, po kateri morajo biti vse steklenice, ki služijo za točenje alkoholnih pijač ali pa se prodajajo v ta namen, opremljene z znakom vsebine in žigom državne kontrole mer. Za pregled in žigosanje se bodo sprejemale le steklenice z vsebino 2 litrov, 1 litra, 5 decilitrov, 3 decilitrov in 2 deeilitrov. — Premiranja plemenskih konj r ljubljanski oblasti se bodo vršila letos v naslednjem redu: 1. avgusta ob 9. dopoldne v Lescah, 2. avgusta ob 8. dopoldne v Kranju, 3. avgusta ob 8. dopoldne v Št. Vidu nad Ljubljano, 3- avgusta ob 2. popoldne v Mengšu, 4. avgusta ob 8. dopoldne na Igu, 5. avgusta ob 9. dopoldne v Veliki Loki, 6- avgusta ob 8. dopoldne v št. Jerneju na Do. lenjskem. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave signalnih svetiljk in krtač za ribanje; do 19. t. m. glede dobave barve, firneža, 1 bakrene plošče, 10,000 kg port-landskega cementa. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave dežnih plaščev in pelerin. — Direkcija državnega rudnika v Velenju 9prejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave bakrenega kablja. — Vrgije se bodo naslednje ofertalne licitacije: 3. avgusta pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave betonskih cevi; 4. avgusta pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede gradbe železniškega mostu; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani (ekonomsko odelenje) 22, t. m- glede dobave bakrenih plošč ur kurilne skrinje loko-motiv; 1. avgusta glede dobave zgornjih in spodniih delov ležišč ter glede dobave raz- Borze 12. julija. Deviza na Italijo je napram včerajšnjim zaključnim tečajem dalje popustila. V Curi-hu je opoldne notirala 28.22 denar, na ljubljanski borzi pa se je trgovala po 808—308.5. Daljnih večjih fluktuaeij v devizi na Italijo ni več pričakovati, ker se je njen tečaj približal stabilizacijskemu nivoju 1 angleški funt == 90 lir, kar odgovarja tečaju 307. Med ostalimi devizami je bil čvrstejši Berlin, ki se je v Curihu dvignil od 123-11 na 123.32. Narodna banka je intervenirala v devizah Curih, Praga, London, Newyork in Dunaj. Znaten promet je bil zadnje dni beležiti v devizah Curih in Praga. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda promptna trgovala po 343 do 344, za avgust pa,po 345. Na tržišču bančnih in industrijskih vrednot je bila tendenca mlačna. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.81 denar, Berlin 13.49 — 13.52 (13.505), Budimpešta 9.935 blago, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9975 — 8.0275 (8.0125), London 275.9 do 276.7 (276.3), Newyork 56.7 — 56-9 (56.8), Pariz 223.5 blago, Praga 168.2—168 (168.6), Trst 307.42 — 309.42 (308, 308-50); ameriški dolar 56.25 blago, avstrijski šiling 8.04 blago, češkoslovaške krone 168.5 blago. Zagreb. Amsterdam 22.798 — 22.858, Dunaj 7.9975 — 8.0275. Berlin 13.49 — 13-52, Italija 307.59 — 309.59, London 275.9—276.7, Newyork 56.7—56.9, Pariz 222.125—224.125, Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5—1096.5. Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.30, London 25.2275, \ewyork 519.625, Pariz 20.345, Milan 28.225, Praga 15.40, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.24. Dunaj 73.10. Trst. Beograd 32.10 — 32.60, Dunaj 254.25 do 264.25, Praga 54.25 — 54.75, Pariz 71.75 do 72.25, London 89.10 — 89.40, Newyork 18.2750 — 18.3750, Curih 352.75 — 356.75, Bukarešta 11.25 — 11.75. Dunaj. Beograd 12.4725 — 12.5125, Berlin 168.37 — 168.87, Budimpešta 123.6050 do 123.9050, Bukarešta 4.3425 — 4.3625, London 34.44 — 34.54, Milan 38.5250 — 38.6250, Newyork 709.15 — 711.65. Praga 21.0125 do 21.0925, Curih 136.49 — 136.99-Efekti. Ljubljana. Investicijsko 84 — 0, Vojna škoda 0—344, Ljubljanska kreditna 150—150 (150), Praštediona 8.50 — 0, Merkantilna 0 — 98 Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 138 — 0, Stavbna 55 — 0, šešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 84.5—84.75, ograrne 49.5—50.25, Vojna škoda aranžma 343.5 — 344, kasa 34S.5 — 344, za avgust 345 — 346; bančne: Hrvatska 27.5 do 32.5, Eskomptna 93 — 94, Poljo 15—15.5, Kreditna Zagreb 93 _ 95, Ljubljanska kreditna 150 — 155, Narodna 4680 — 0, Obrtna 40 — 43, Praštediona 850 — 8&5; industrijske: Našice 1600 — 1700, Nihag 30—0, Gutmann 260 — 265, Slaveks 97 — 102, Slavonija 16.5 — 17.5, Drava 570 — 0. Šečera-na Osijek 480 — 490, Vagon 38 — 42, Union Osijek 300 — 305, Vevče 135 — 140, Dubro-vačka 390 — 395, Trbovlje 445 — 465. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (12. t. m.). Tendenca za 1 e s čvrsta. Zaključenih je bile 5 vagonov bukovih drv, suhih, brez okrog-lic, fco vagon naklad, postaja po 19.50 in 1 vagon mecesnovih plohov, ostrorobih, paralelnih, očelienih, suhih (58, 48, 24, 18 mm; od 16 em šir. naprej; samo I. in II.), fco naklad, postaja po 825. — Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Pšenica nova, promptna 76 kg, brez doplačila, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni 322.5 do 325, za julij, avgust 325.5 — 327.5; pšenica, stara, promptna, 75/76 kg, slov. postaja, mlevska tarifa plač. 30 dni 330—335; turščica. baška, slov. post., plač. 30 dni 225 do 227.5, banatska 222.5 — 225; moka f0>, baška. iz stare pšenice fco Ljubljana, plač. po prejemu brez užitnine 505; moka <6s, znamka <čuruk>, fco Ljubljana, brez užitnine 390. Zaključena sta bila 2 vagona nove pšenice. Živinski sejem v Mariboru (12. t. m,) Do-gon 734 glav, in sicer 12 konj, 15 bikov. 218 volov, 476 krav in 13 telet. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 8.50—9, poldebeli 7—7.50, plemenski voli 5.50—7, biki za klanje 6.75—7.50. klavne krave debele 6.25—7, plemenske in breje 5.50—6, krave za klobasa rje 3.75—4, molzne 5.50 bil dolgo spominjal. Tako pa že da« nes s koprnenjem in brez utehe misli nanjo. 118. Ob svojem šovinizmu znana dva nemška agrarna poslanca Mayer in Hahnreich sta glasovala z opozicijo in stranka ju zato pozove, da odložita svoja mandata. Nemški nacijonalcj so pri glasovanju razbijali po pultih. Po večini je bil odobren tudi volilni red v samoupravne zbore. Tako sta bili sprejeti obe predlogi tudi v drugem čitanju. Upravna reforma znači za našo republiko velik napredek na poti notranje konsolidacije. Z njo se zagotavliaio zemske celote, dočim bi bila župna ureditev razbila državno celoto v mnogo novih stvaritev in bi bila povzročila gospodarsko in narodno škodo, kajti projektirani dve prevažni nemški župi bi mogli postati temelj zaključenega nemškega ozemlja in ojačiti nemško irredento ter ogroziti češke manjšine. Upravna reforma je bila po sprejetju v poslanski zbornici takoj sprožena v razpravo senatu, ki jo je še oddal ustavnopravnem odseku, kateri jo reši tekom tedna. Senat je v svojih sejah ob-ravnal zakon o ustanovitvi cestnega fonda, o ureditvi trgovine z bakrom in zakon o ciganih, kateri zasluži pozornost kot edini pojav v celi Srednji Evropi. Zasleduje se ž njim zavarovanje javnosti proti po deželi se potepajočim življem, zboljšanje reda. v državi in zvišanje blagostanja njenih prebivalcev in ima tudi civilizačno vplivati na te nemirne življe. V seji poslanske zbornice 7. t. m. se bo razpravljala trgovska pogodba z Madžarsko in zakon o železniškem transportu. Še pred parlamentarnimi počitnicam e mora rešiti zakon o cestnem fondu, zakon o gostilniški vspo-sobljenosti in zakon o podporah iz državnih sredstev za kraje, ki so letos in lani trpeli vsled nezgod. Počitnice bodo trajale do septembra. Parlament bo sklican zopet pred občinskimi volitvami. Dne 2. julija je poteklo deset let po slavni bitki pri Zborovu. Velike zmage v boju za svojo samostojnost se je naš narod hvaležno spomnil. V tej bitki je prvič nastopila kot vojna formaciia češkoslovaška dobrovoljska diviziia in se polastila avstrijskih zakopov. Tam na zborovskih planjavah je bil pričetek naše vojne vstaje in po njeni dovršitvi je bila proglašena naša državna samostojnost. Proslava Zborova je bila manifestacija narodno navdahnjenega občinstva, polna narodnega ponosa in navdušenje je prekipevalo povsod, zlasti v Pragi, kar je pokazala tudi velika udeležba pri proslavi. Te dni se vrši v Pragi druga delavska olimpijada, sestanek soc. demokratičnih delavskih telovadnih enot. Na stadionu, ki je s svojimi prostori mnogo manjši kakor lani za časa sokolskega zleta. je javna telovadba. Ne ubraniš se vtisa, da nastopajo na delovadišču delavski borci samo v zavesti strankarske dolžnosti, ne navdaja jih ljubezen in navdušenje za stvar, ki si jo občutil lani pr; vsakem koraku. Olimpijada je samo slavnost politične stranke. Druga delavska olimpijada je ostala Pragi in njenemu ljudstvu tuja . . . [ vetov,- maika Cendro de ros-Rouge mandarine Boupiois - Pariš □33DDananamnrTT^nnrHTrirrirTTi?Tn NCt&VICE I najboljša, na/ir p amh3a.M h jeMo-Kpanaia. Beorpaji 1927. (44.062). Pajb J.: Izbrani spisi. V Mariboru 1872. (44.123). Perič Ž. M.: IIopoabhbo 3ajpyatHo npaBo y Xp3aTCKoj h C^aBonaiH. Beorpaa 1926. (43 ^83). Princip G.: Bekenntatese. Wien 1926. (43.555). Radojčič N.: Kašo cy Ha3HBaJi2 Cp6e y Xp-BaTe BH3aHTBHCKH HCTOpHUH Xlor H XII or Besa. CKon.-be 1926. (Ii 43.948;. Rusch Fr.: Himmelsbeobachtung mit blossem Auge. Leipzig 1911. (41.170). Sallen F.: Wiener Adel. Berlin 1905. (43-936-14). Schalek A.: Am Isonzo. Wien 1916. (43.929). Selak Fr.: Ein culturhistorischer Beitrag 7.ur orientalischen Frage. Marburg 1877. (43.665). SloTinac. List za književnost, umjetnoet i obrtnost. U Dubrovniku 1878— (II 43.323). Smol le L.: Cesar Karel I. Slovenski za mladino in narod priredil Fran Skabernč-Ka Dunaju 1917. (44-045). Szemere N.: Journalisten-Schule. Buda-pest 1902. (44.090). Šta je vidjelo 58 njemačkih radnika u Rusiji. Zagreb 1926. (43.676). Thall6exy L.: Oeeterredch-Ungarn und die Ralkanl&nder mit besonderer Rtlcksicht aut das okkupierte Serbien. Belgrad 1916. (44 029). Trinko Ir.: Commemorazione di Jacobo B. Tomadini. Udine 1923- (43.678). Venae. K&aseB&H ommjijihckh hhct. Beo-rpaat 1910. (44.057). Waldmann E.: Edouard Manet. Berlin 1923. (II 43.959). Zanotti Fr. M. Poeafe volgari. In Bologoa 1757. (43.429). Žmarc L: Hospod&rnž flzeni osvetovd Jimiosti veeck^ch knOraven. V Praze, 1924. i 4.4.050—28). Naši onstran Vranic Fašistični asimilacijski program za Primorsko Pred razpustom slovanskih društev in ustavitvijo slovanskega tiska. Ko se je pred par tedni vršil sestanek faj šističnih prvakov vseh šestih primorskih provinc, se je službeno javljalo, da so se na tem sestanku določile enotne smernice za delovanje fašizma z ozirom na — «dru> gorodce». Kaki so bili ukrepi tega sestanka, raz« kriva vsaj kolikortoliko sam tržaški pro« vincijalni fašistični tajnik inž. Cobol, v svojem razgovoru s «Piccolovim» urednic kom. Po Cobolovem mnenju, ki je seveda mnenje celokupnega primorskega fašizma, je treba vprašanja, ki se tičejo fašistične« ga delovanja na Primorskem, razmotrivati z vse drugega stališča, kot pa se razmotri« vajo provincijalna vprašanja v drugih, sta* rih provincijah Italije. Na Primorskem so vsa taka vprašanja «nacijonalnega» znača* ja, ker so te dežele obmejne dežele, «bolj obmejne» kot katerakoli druga, in še tem* bolj z ozirom na važnost, ki jo' ima Pri* morje, zlasti pa Trst z ozirom na vzhod in Podunavje. Zunanji svet sodi Italijo po razmerah na Primorskem, v Trstu, in zato je ravno treba, da se pokažeta Trst in Pri» morje danes v vsakem pogledu na višku položaja. Inž. Cobol je nato govoril o «slovanskem iredentizmu® in odgovoril sa vprašanje, ali obstoji nekak razpor in potemtakem nekako nasprotje med «nacijonalnim» (la. škim) in drugorodnim življem z ozirom na skupne interese nacije in suvereniteto države, da se ne more reči, da bi obstajal pravi pravcati slovanski tredentizem v običajnem pomenu besede, češ ker velika ve« čina drugorodcev živi mirno in ne goji upov na absolutno neuresničljive izpre« membe, in še tem manj, ker so v svojih pravicah popolnoma izenačeni z onimi osta Iimi italijanskimi drživljani in tako nimajo ne političnega ne gospodarskega povod^, da bi se postavljali v nasprotje z državo. Ali s tem ni rečeno, da ne bi obstajala propaganda, ki ji je namen, da se ustvari to nasprotje. Taka propaganda obstoji brez dvoma, ali se ne poraja nehote v ljudstvu, temveč jo neti neka skupina prvakov, ki duševno koreninijo v starem (avstrijskem) režimu. Zlasti velja to za razne bivše av» strijske funkcijonarje, ki nimajo sedaj v svojih rokah javne urade na oni strani me» je, v Ljubljani, Zagrebu, ali pa zasebno ži« ve tamkaj. Tu je glavni vir, iz katerega iz» haja iredentistična propaganda in delova« nje proti Italiji. «Treba je torej pazljivo zasledovati to antinacijonalno propagando in jo obrezuspešiti®. Gre predvsem za ukrepe, ki jim je na« men, da se v najkrajšem času drugorodci oklenejo nacijonalnega (laškega) mišljenja in čustvovanja in se odtegnejo vsakemu zunanjemu vplivu, ki ima namen, da bi jih desorijentiral in izprevrnil, bolj njim v sa< mim v škodo kot pa italijanski nacijonal« ni celoti. Namen fašizma je, da predvsem razteg« ne na vso deželo fašistične mladinske or« ganizacije, «balile», »male Italijanke®, mi« lične oavanguardiste® in te organizacije podpira z vso vnemo in kar najznatnejšimi sredstvi. Ravno tako pa tudi «podelovne» organizacije («dopolavoro*>, izobraževalne in zabavne odseke sindikalnih fašističnih organizacij). Prve naj vzgajajo drugorodtio mladino za italijansko domovino, druge pa naj združujejo v nacijonalni izobrazbi in zabavi odrastle. T sko postajajo seveda po* polnoma nepotrebna vsa naša narodna kuU turna društva in podobne ustanove in se seveda — zatro. Da se izvedejo vsi ti načrti, je treba, da se tudi delovanje vseh ostalih nacijonalnih ustanov združi in osredotoči v fašističnih organizacijah. To pa je le majhen del programa, ki si ga je začrtala fašistična federacija z ozi« ram na drugorodce, ali inž. Cobol je pre* pričan, da se bo ne samo to, temveč-ves program dal izvesti v razmeroma zelo kratkem času in se bo tako dosegel kmalu njegov končni smoter: «popolna asimila= cija drugorodnih skupin v veliki nacijo* nalni družini*. Program fašističnih provincijalnih fede» racij_ na Primorskem je tako precej raz« jasnjen: naša mladina se mora poitalijan« Čevati seveda predvsem v italijanski šoli, zunaj pa po balilovski organizaciji in or« ganizaciji «nalih Italijank®, šoli odrastla mladina v organizaciji miličnih «avanguar» distov», odrastli pa v fašistovskih izobra« ževalnih in zabavnih krožkih. Naša nab rodna kulturna društva se zatro popolno^ ma, zatre se popolnoma naš tisk in se pre> pre&to vse zveze z ono stranjo meje, da ne bo mogla čez njo iredentistična, prei vratna propaganda. In vse to se zgodi, ka« kor je zatrdil tajnik tržaške provincijalne fašistične federacije, v najkrajšem času. Načrt je jasen, da mu ni treba nikakih pripomb, in kar je glavno: izvrši se brez« pogojno 1 Fašistični tajniki in prefekti iz Julijske Krajine so šli v Rim k Turatiju in Mus« soliniju po odobritev navedenih asimilacij« skih načrtov. Tam so dobili navodila, ki jih prično izvajati takoj, ko se vrnejo. Sledila bodo torej nova nasilstva kultur« ne Italije nad našim nesrečnim ljudstvom v Primorju! p— Fašistov je v Julijski Krajini 16.217. V celi Italiji jih je 1,030.671, od teh je 960.950 moških in 70.051 ženskih. p— Da se bo vršilo hitrejše odstavljanje slovanskih učiteljev, je odredil minister Fedele, da šolski oskrbnik kar sam lahko odpusti apolitično nezanesljive® učitelje. Samo pogovori se tozadevno skrbnik s pie« fektom pa je na cesti učitelj, ki vrši «po» litično akcijo, nasprotno režimu in Italiji«! Fedele pripravlja še nove ukrepe, da bo šola ob meji končno čisto italijanska. p— V zaporih v Gorici učijo jetnike ita« lijanščine. Pred dnevi je prišel med jetni« ke minister Fedele in zelo zadovoljen je bil, ko je slišal, kako znajo lepo govoriti italijansko. Ti jetniki so. seveda večinoma drugorodci. Rekel jim je, da naj ne pozabi« jo, da jih je posetil kraljev minister ter jim prinesel besedo upanja velike dežele. p— Slovenski novomašniki na Goriškem so letos samo štirje, v Trstu bosta posve« cena dva. Pomanjkanje slovenskih duhov« nikov bo izborno služilo fašističnim načr« tom glede cerkve. — Goriški nadškof dr. Sedej bo praznoval 26. avgusta petdeset« letnico svojeg-a mašništva. p— Na rudarje v Idriji pada udarec za udarcem. Prvo reducirano plačo so dobili na zadnjo tako zvano <'denarsko-». Tiste dni pa so lazili okoli njih agenti neke življenj« ske zavarovalnice iz Rima. Rudarji so že zavarovani. Plača je znižana. Zato sc niso dali ujeti rimskim agentom. Rudarji premi« šljujejo, kaka bo njihova bodočnost, kako bodo mogli preživljati sebe in družine, ako bo plača vedno manjša! Fašistični voditelji so slovesno obljubljali povigek in ureditev rudarskih dohodkov, prišla je pa reduk« cija! k— Štirinajst novih duhovnikov dobi Koroška, od teh je 8 rajhovskih Nemcev. Slovenca ni nobenega med njimi! Broj 36-*8 Oglas, ■■■■■■■■■■■■■■ 8043 U kancelariji Komisije za ishranu vojnika Komande Inžinjerije IV. Armijske oblasti u Karlovcu u kasarni „Jelačič" na dan 23. jula 1927. god. u 11. časova izvrš če se druga ponovna ustmena licitacija, odnosno direktna pogodba, za isporuku sledečih ariikala ljudske brane za voj-nike ove Komande i to: svinjske masti, pasulja, makarona, pšeničnog griža i ječmene kaše. Ispornka artikala ima se izvršiti polovina odmah po odobrenju direktne pogodbe, a druga polovina do 30. au-gusta 1927. god. i to franko magacin komisije za ishranu vojmka Komande Inžinjerije IV. Armijske oblasti kasarna „Jelačič* Karlovac. Kaucija 5*/, celokupne vrednosti artiKala. Detajlni uslovi odnosno količine i kvaliteta navedenih artikala ljudske toane, mogu se videti s-akog dana u kan-celariii blagajne Komande Inžinjerije IV. Armijske oblasti u Karlovcu i to samo u vremenu od 8 do 12 časova. Iz kancelarile Štaba Komande inžinjerije III. Hrarilslie oblasti n Karloocn. Dooisi " KRIŽE PRI TRŽIČU. Župan Jz Križev Franc Poljane v dolgoveznem članku v »Slovencu«« pere zamorca. Zanimivo bi bilo ako bi inu stavek za stavkom pobil, a na to dolsro pot me s svojimi članki ne zvabi. Potrebno smatram pobiti le t>ar važnih dejstev. 1.) Zame ie postranskega pomena, kakšen nauk ie dal okrajni eiavar kranjski županstvu v Krlžah: molih zasebnih pravic ml ne more odvzeti niti županstvo, oa tudi ne okrajni glavar s svojimi pravnimi pouki. Sicer pa ie vprašanje, kakšno uoročilo ie napravil župan Polianc da ie dobil od okrajnega glavarja tak oonk. kakor ea objavlja v »Slovencu«. 2.) Nisem hotel občini delati škode kljub protizakonitemu postopanju župana zato sem se no svojem zastopniku obrnil na občinski odbor da se stvar mimo poravna. Ker oa le na seli občinskega odbora zatrie.val župao Poljane, da je za svola protizakonita dejar.la meni nasuroti odgovoren on sam ln ne obHna. zato ie rvbffinski odbor odklonil poravnavo z menoi. 3.) Ker sem videl, da so občinski odborniki napačno poučeni, sem se obrnil na sresko ooglavarstvo v Kranju s prošnjo. naj občinski odbor pouči, da ie za ?u-oanova dejanja meni nasproti okovoma občina. Silno sem se čudil, ko sem dobil cd okrajnega glavarstva odgovor da temu n' tako, nego da Je žUDan sam odgovoren za svoja županska protizakonita dejanja. Ker sem še vedno Hotel občino obvarovati o.red stroški, sem se obrni! na gospoda velikega župana s proSnio. da oouči sresko poglavarstvo ta oa žunanstvo v Krizah, da je no čl. 18 ustave odgovorna občina za županovo protizakonito poslovanje. Na to Dritožbo Je gospod veliki župan odgovoril, da stvar ne snada t>red upravne oblasti nego pred sodJSče. To sem laz že naprei vedel. obrnil sem se pa na gospoda velikega župana Ie s prošnjo, da podrejene oblasti pouči o čl. 18 ustave. 4.) Ko sem videl, da vsi moji poskusi, stvar spraviti s sveta brez pravde, ne pomagajo nič, sem vložil tožbo. Tedaj pa je šel župan Poljane k svojemu zastopniku v Ljubljano, kjer Je izvedel, da ie pravda za občino izgubljena. Šele potem se Je udal in prišel k mojemu zastopniku s prošnjo, da bi obravnava odpad la. MoJ zastopnik mu Je odgovoril, da hoče izposlovatl sodbo, da bom v prihodnje enkrat za vselej zavarovan pred samolast-ninj postopanjem obSnskih organov. 5.) Ne-i resnica je, da mi niso bili prisojen! stroški ' za razpravo, ki ie sledila pogovoru med Poljancem in mojim zastopnikom. Iz sodnih aktov okrajnega sodišča v Tržiču opr. št. C 16/27 se lahko župan Poljane, pa tudi vsakdo drugi prepriča. da Je bilo za razpravo dne 16. marca 1927 prisolfinih substitutu mojega zastopnika no odvetniškem tarifu 250 Din in te ie občina tudi plačala. 6.) Neresne so grofnje Poljančeve da bo tožil nove in rabljene ima vseh vsakogar, U bo trdil, da je cm d) čini škodo vrst vedno na zalogi storil, kajti Poljane ie že izročil svojemu zastopniku dr. Šilerju v Kranlu naročilo, da me tozi. Ko pa je dobil Poljaočev zastopnik od mojega pojasnilo, le to&a izostala. 7.) Župan Poljane trdi. da le opustil orav-danje z menoi In da se je podvrgel le zato. Slomškova ulica U t Sokolsko In bralno društvo v Mengšu javlja pretužno vest, da je naš rad vse požrtvovalni neumoren društveni član in tajnik, gospod Hinko Paternost naduiitelj v pokoju danes dne 12. julija ob ). uri zjutraj preminul Pogreb se vrši v četrtek ob 4. uri popoldne na tukaišnje pokopališče. Drage?« pokojnika ohranimo v trajnem spominu. Mengeš, dne 12. julija 1927. ker so tako glasovali moji pristaši. V resnici pa so bili vsi občinski odborniki proti pravdi in so s tem izrekli županu jasno nezaupanje. Jaz bi na njegovem mestu od županstva odstopil, če bi videl, da je ves občinski odbor zoper mene. Sicer Je bil pa ta sklep občinskega odbora Poljancu všeč, kajti odgovarjal je popolnoma pravnemu nauku, ki mu ga je dal njegov lastni zastopnik. S tem ie ta stvar zame in za vsakega pametnega človeka končana. — Ivan Markič. DEV. MAR. V POLJU. Občni zbor podružnice ZSV v Dev. Mar. v Polju bo v nedeljo, dne 17. Julija ob 8. v šolskih prostorih v Dev, Mar. v Polju z važnim dnevnim redom. Vabljeni so vsi člani, nadalie vsi. ki žele na novo pristopiti in vsi bivši vojaki. Na občnem zboru se ho lahko plačala članarina za 1. 1927. MOJSTRANA. Po lanski poplavi težko prizadeto sokolsko društivo priredi dne 14. avgusta t. 1. ob 15. pred hotelom »Triglav« v Mojstrani veliko javno tombolo v prid zgradbe novega doma. To bo prva večja prireditev v skrajnem gorenjskem kotu in bo nudila vsem mnogoštevilne prekrasne dobitke. Kot glavni so: kompletna spalna oprava, delo solidnega domačega mizarja: popolnoma novo kolo, ura, vreča moke itd. Zanimanje za to prireditev Je nadvse živahno, segajte pridno po srečkah! Hkrati naprošamo vsa bratska in nam naklonjena okoliška društva, da 14. avgusta ne prirejajo veselic ali kaj sličnega. Politične stranke pa naj opuste za 14. in 15. avgust prirejanje shodov v naši okolici. Po tomboli se vrši v prostorih s. Rabičeve v hotelu »Triglav« velika sokolska vrtna veselica. 1064 ZIDANI MOST. V nedeljo. 3. julija Je praznovala tuk. železničaTska godba 25 -letnico svojega obstoja. Slavnos.t je pričela že v soboto zvečer ob 9. s krasno bak-Ijado. V nedeljo zjutraj so prihajali gostje ter godl'e iz Zagreba. Domžal in Radeč. Po maši se Je vršil obhod po Zidanem mostu, naka.r se Je velikanski sprevod s štirimi godbami podal v Radeče na pokopališče k počastitvi spomina pokojnega prvega učitelja g. Potrbina. Na grobu ie imel pred- sednik društva gospod Baša kratek zin-ljiv nagovor, nakar je položil na njegov grob sveži venec, godbeniki pa so položili vsak svoj šopek cvetlic. Popoldne ob 14. uri se ie vršil na glavnem prostoru pod šolo promenadni koncert ter podelitev diplom godbenikom jubilantom, nakar se Je pričela prijetna zabava. Glasbeno društvo železničarjev v Zidanem mostu se najpri-srčneje zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nieni prireditvi in k lepemu uspehu. PTUJ. Društvo jugoslovenskih akademikov v Ptuju ima redni občni zbor v soboto, dne 16. julija ob pol 17. (pol 5. popoldne) v prostorih Narodnega doma v Ptuju z običajnim dnevnim redom. Odbor. 1063 REČICA PRI LAŠKEM. V nedeljo. «ine 17. t. m- priredi prostovoljno gasitno_ društvo Rečica pri Laškem vrtno veselico z bogatim srečolovom pri g. 1. Terbovcu (prej Grešak) v Rečici, t. i. 20 minut oddaljeno od postaje Laško. Na veselici svi-ra znana godba na pihala g. Rupreta iz Laškega. Nastopi tudi pevski zbor pod vodstvom g. Viljema Kuntare. Vse prijatelj* gasilstva in gasilce vliiajiup vabi odbor. SEVNICA OB SAVI. V petek 7. t m. so tu gostovali člani mariborskega gledališča s Fuldovo veseloigro »Ognjenik«. Igrali so na sokolskem odru v dvorani restavracije Lamper. Sicer borni oder je zadobll pod spretno režisersko roko g. KoviCa popolnoma novo lice. Kljub vročini ie bila dvorana zasedena. Občinstvo le hvaležno pozdravljalo umetnike, ki so prišli tudi k nam prebujat našo Talijo, ki, žal že nekaj časa — »počiva«. Naj bo to našim zmožnim di-letantom v pogum ln vzpodbudo, gostom pa izrekamo iskreno hvalo.__ UPU J T E Š pomladanska oblačila lastnega Izdelka! Dokazano najnižje cene. JOS. POJMA. Liubliana Sokolstvo Otvoritev Sokolskega doma v Velikih Laščah 17, julija t. L Začetek »Sokola« v Vel. Laščah' pada v I. 1908. Takratni velikolaški študent medicine, sedanji ugledni ljubljanski zdravnik, br. dr. Alojzij Zalokar Je med Velikola-ščani prvi začel vzbujati zanimanje za sokolsko gibanje. Povabili so ribniškega Sokola, ki je res priredil v Lašče izlet. Navdušenje je bilo zelo veliko in začelo se je nabirati prispevke za bodočega velikola-škega Sokola. Vsak Je žrtvoval po svolih' močeh, a najbolje se je izkazal rajni Matija. najuglednejši Velikolaščan. ki ie daroval kar 5 goldinarlev. Dr. Zalokar Je takoj nadaljeval. »Ce boste vzdržali,« pravi, »in preskrbeli tudi lokal Vam pridobim fantov za društvo.« Vsi obliubijo sodelovanje. Lokal da brat Pu-celj v hiši št. 65. »Pod lipo«. Zalokar ie zbiral člane in ob veliki udeležbi se ie »Pod lipo« kmalu vršil ustanovni občni zbor Sokola, najprvo kot odseka ribniškega Sokola. Ribniški Sokol le pod vodstvom br. dr. Šifrerja kmalu spet posetil odsek v Laščah, kar ie navdušenje še bolj povzdignilo. Na Jesen se Je »Pod lipo« pričelo s telovadbo. Prvi načelnik Je bi! pokojni Virant. Posebno živahno so se telovadbe udeleževali Lojze Mramor. France Glavan iz Rašice, kovač Jernejček Grebene. France Mramor, Tomaži«. Krese. VeTbala sta Jih v početku brata Puceli in Fink (sedaj v Celiu). Tudi z vežbaniem naraščaja se Je takoj pričelo pod vodstvom brata Finka. Cela vrsta sedaniih društvenih članov, med njimi starosta France ter brata Lovre in Karel Hočevar, so bili takrat še med narašča-iem. In tako se ie delo lepo pričelo in tudi lepo nadaljevalo. Največje težave ie društvo vedno imelo s prostorom Lokal »Pod lipo« ni bil primeren. Neka! boljši je bil pozneje lokal pri Grebeneu. kjer se ie mogel postaviti celo majhen oder ln se je pričelo s predstavami, predavanji in drugimi prireditvami. A tudi ta prostor ni zadostoval, vsled česar se je že nred let' pričel zbirati sklad za lastni dom. Stvar ie postala toliko nujnejša, ker je društvo lani Izgubilo lokal, hišni gospodar ga ie rabi! za sebe in ni bilo nikjer več prostora za večje prireditve, posebno za gledališke predstave. Tako se ie društvo zadnjo zimo odločilo, da si zgradi majhen dom. Želja se je uresničila in dom Je gotov. Manjka le še oprema odra. ki pa bo Isto tako dogotovliana do leseni. Z odrom vred stane cela stavba okoli 90.000 dinar-iev. Društvo Je doslej nabralo okoli 75.000 Din! Res nabralo med članstvom in prijatelji in se dom ni siadil z zadružnim denarjem kakor n. pr. sosedni Zadružni dom. To naj bo posebej v ponos Sokolu v Vel. Laščah. Prostor v domu ie dosti boljši, nego so bili dosedanii lokali. Dvorana ie dolga 11 m in 7 metrov široka, a oder Je globok nad 7 metrov. Oder obeta biti lepo opremljen, izdeluje ga strokovni učitelj g. Trošt z meščanske šole v Ribnici, ki uživa za tako delo dober glas. Otvoritvena svečanost se bo vršila v ne- deljo, dne 17. julija popoldne ob 2. Lašiani upajo na velik obisk tudi radi tega. ker je kraj radi svoje prirodne lepote in lahkili sprehodov postal oosehno za Ljubljančane zelo priljubljena izletna točka. IV. prednjački tečaj JSS za člane in članiete Jugosloveaski Sokolski Savea je zopet izdal poziv na vsa druStva in župe, naj v Hm največjem številu pošljejo svoje najboljSe telovadce in telovadke v savezni prednjački tečaj. Letos je to že drugikrat, da prireja naša sokolska centrala svoj tečaj. Prvi, ki sicer ni bil mnogoštevilno obiskan, je dobro uspel in pomnožil število sokolsikih prednja-kov. Naša društva rada tožijo pri nadrejenih organizačnih enotah o pomanjkanju pred-njakov. Toda ako prireja bodisi župa ali pa savez šolo za nove vaditelje, pa je ravno iz predmetnih društev prav pičla udeležba ali pa ni celo nobenega v tečaj- To stališče ni ravno primemo za sokolska društva, ki so poklicana, da vrše med deco, naraščajem in članstvom sokolsko vzgojo. Kdo pa naj te kategorije vzgaja, ako nima društvo pred-njakov? Savezni tečaj se prične 1. avgusta in traja štiri tedne nepretrgoma. Za ugodnost prenočišč in tečne prehrane je že preskrbljeno. Tudi v tehniškem oziru so vse priprave v polnem toku, tako bo za uspešni poteik tečaja vsestransko poskrbljeno. Našim društvom in osobito v Sloveniji se nudi prilika, da pošljejo v tečaj čim najboljše telovadce, ki bodo po izvršenem tečaju kot dobri prednjaki gotovo društvu samo v korist. Da pa je vsakemu sokolskemu društvu gojiti v prvi vrsti vse panoge telovadbe in da je v te srvrhe potreben dober načelnik in prednjački zbor, je izven vsakega dvoma. Od tega, ali bodo naša društva prav razumela apel Jugoslovanskega Sokolakega Sa-veza glede tečaja, je v mnogih društvih direktno odvisen efekt delovanja v prihodnji zimi in nato sledeči seziji leta 1928. Od pomorimo tedaj pomanjkanju prednjakov in prednjakinj na edino pravilni način s tem, da ob tej priliki poskrbimo za čim večjo udeležbo pri saveznih prednjačkih tečajih! _r. Nova sokolska knjiga. Jugoslovanski Sokolski Savez je izdal pred nekaj dnevi strokovno knjigo cČloveSko telo«, ki jo je napisal brat dr. A. Košir, predsednik sa veznega zdravniškega odseka. Na svoji poslednji seji je savezno starešinstvo sklenilo, da se ta knjiga predpiše kot učna knjiga za savezne prednjačke tečaje. V resnici bo prav dobro služila sokolskemu prednjaškemu naraščaju in prepričani smo, da bo tudi marsikateri drugi telovadec in tudi vaditelji drugih telovadnih organizacij segel po njej, ker jo odlikuje poleg vzorno razpredeljene in vsestransko znanstveno obdelane vsebine tudi to, da je lahko razumljiva lajiku, kar se zelo težko najde med znanstvenimi spisi. Cena knjige, ki znaša le 30 Din, je zelo primerna, osobito ako dodamo, da je Delniška tiskarna z vso vestnostjo in elegantno opremo do-tiskala to knjigo. Brei posebnega obveetUa Globoko potrti naznanjamo pretužno vest. da nas je danes zjutraj po dolgi in mučni bolezni v 79. letu svoje starosti za vedno zapustil preblagi mož, dobri in nad vse skrbni oče oziroma dedek1, stric in tast, gospod Hinko Paternost šolski upravitelj v pokoju. Pogreb nepozabnega se bo vršil v četrtek ob 4. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Mengeš, dne 12. julija 1927. Josipina, žena; Riko, Ciril, Metod, Lina, Anica in Joško, sinovi in hčere; Žal', Angy, Vida in dr. Slavu, snahe in zet; Stojan, De- sa, Breda, Nelu. Elena in Vera, vnuki in vnukinje, ter ostalo sorodstvo. J. O. Cunvood: 12 preganjana žena Roman. »Mislim, da razumem,« je rekel Aldous. »Iz tehtnih razlogov se ne bojite toliko tega, da ga najdete mrtvega, Ladygray, ampak tega, da živi.« »Da, da — to je tisto. A prosim, ne silite me, da bi vam povedala več. To so stvari, ki jih je groza obujati. Pomislite le, da nisem žena, ampak prikazen... Nu, krompir je pripravljen; kje je pa ogenj?« Utajila je nasmešek, ki ji je silil na ustnice. John Aldous se je obrnil k vratom. »Takoj prinesem jerebici!« je vzkliknil. »Izpustil sem ju, ko sem se ustrašil za konje.« Okrutni, uničujoči dojem nedavne Janine opazke o možu ga je bil minil. Ni se trudil, da bi našel vzrok obeh nenadejanih izprememb, ki sta se bili izvršili v njegovi notranjosti. Na vse to je zrl kakor na dejstva — kaj pa je hotel? Pravkaršnji tesnobni dojem fizičnega udarca se je umaknil tisti neobičajni prožnosti telesa in duha, s katero je prej odhajal k Ottovemu šotoru. Žvižgaje se je napotil k reki in žvižgal je, ko se je vrnil z jerebicama. Jana ga je čakala med vrati. Spet se mu je pokazalo njeno obličje kakor medlo nasenčena podoba brezskrbne ljubkosti; njene oči so spet nalikovale dvojici premilih sinjih jezerc tam gori v gorah, ki jih je ozarjalo solnce. Smehljala se je, ko je prišel do nje. Začudil se je — ne temu, da se je bila že osvestila po razburjenju, ki jo je pravkar še mučilo, ampak temu, da ni hotela pokazati nikake potrtosti, dvoma ali bojazni. Čez trenutek jo je slišal, da poje. Ko je prejle stala ob mizi, bi pač ne bil verjel, da morejo njena usta še kdaj zapeti. Od te minute pa do trenutka, ko se je solnce spustilo za gore in so se jele razgrinjati sive sence tudi tam, koder je bilo doslej svetlo, nista več omenila ne tega, kar se je bilo zgodilo, ne stvari, o katerih sta govorila po Janinem prihodu. Prvič po mnogih letih je Aldous docela pozabil na svoje delo. Pozabil je nanj zaradi Jane. Po čudoviti izpremembi, ki se je dopolnjevala v njem, se mu je zdela od diha do diha bolj prelestna in ljubka. Ni si belil glave s to izpremembo v svoji duši. Vse njegovo prizadevanje je bilo, da bi jo utajil pred Jano. Način, kako je sprejela njegovo povabilo, je bil prav tako pre-lesten, kakor je bil zanj nov. Vedla se je kakor gost in obenem kakor gostiteljica. S prelepimi, do komolca golimi rokami je pripravljala porcijo opečenca. »Tope! opečenec s sadno mezgo je zelo dober,« mu je pripovedovala. Razkuril je ogenj. Ko je prinesel vodo, mu je namignila, da je njegova dolžnost storjena in da lahko puši, dokler ona ne priprava večerje. Kakor hitro se je začelo mračiti, je zaprl vrata koče, da bi preje lahko prižgal veliko visečo svetiljko. Predstavljal si je, kako se bo njen topli svit razlival po bujnih, nežnih kitah njenih svetlih las. Sleherna žilica v njem je utripala od živega, neobičajnega zadovoljstva, ko ji je sedel nasproti. Pri jedi se je neprestano oziral v njene mirne, baršunasto sinje oči. Misel, da sme govoriti z njo in obenem gledati v take oči, ga je prešinjala s sladko omamo. Pripovedoval ji je o sebi veliko več, nego komurkoli dotlej. Na rokopis, s katerim se je ukvarjal, je ona prva napeljala besedo. Povedal ji je neke dogodke, ki so ga bili priveli do tega, da je napisal eno izmed svojih knjig. »In ta, najnovejša knjiga, ki jo pišete zdaj in ki ste jo nazvali »Matere',« ga je vprašala, »ali je kaj podobna .Pošteni igri ?« »Morala bi biti poslednji del trilogije. A zda. ne bo več zagledala belega dne, Ladygray; premislil sem se.« »A rekli ste, da bo kmalu končana?« »Končal bi jo bil ta teden. Dodelaval sem jo z vročično vnemo — dokler niste prišli vi.« Ker je opazil v njenih očeh nemir, je brž dodal: »Ne govoriva o tem rokopisu, Ladygray. Dam vam ga kedaj,, da ga prečitate in spoznate, zakaj mu vaš prihod ni bil na škodo. Izprva sem bil prav brez povoda nejevoljen; vtepel sem si bil v glavo, da mora biti danes teden gotov. Zdaj pa se odpravim na novo pustolovščino — na izredno prigodo. Proti severu pojdem.« »V divjo pustinjo?« ga je vprašala. »Tam na severu ni ljudi, jelite da ne?« »Kak Indijanec se najde, časih tudi kak zlatokop,< je dejal. »Lani sem potoval sto sedem in dvajset dni in nisem videl človeškega obličja razen svojega rdečega vodnika.« Sklonila se je preko mize in ga koprneče pogledala s svojimi svetlimi očmi »To je tisto, zaradi česar sem vas razumela in kar sem čitala med vrsticami vaših knjig,« ie rekla, "če bi bila mož, bi hotela biti vsa podobna vam. Ljubim vse to — ločenost od sveta, samoto in širna prostranstva, kjer človek ne sliši drugega kakor šelestenje vetra in korake svojih lastnih nog. Oh, rada bi bila mož! Izrodila sem se. Taka je bila moja usoda. A jaz sem tako ljubila te stvari — tako sem jih ljubila!« Presunljivo gorje ji je vzplamtelo v očeh. Njen glas se je malone prelomil v ihtenje. Aldous jo .ie molče opazoval preko mize. »Ste li kedaj živeli takšno življenje, Ladygray?« je vprašal čez nekaj časa. »Ali ste videli vse to?« NaroaJLa, in, are. dopisa,. tuuK&so, malih, oglasov, jt, parlah, na. Oglasni,od, cUlak -Jutra' JLuMjajto, VrnJim^nta^.TaL it. 2/f.gt SIT % ^ ^ 0 $ P^fT/fJfj Ujc prurtojbisuL ji. vposla> ti, oba/um, z ruarocutm,, m* cm- n oglasi> ha. prvobčua Čtkovru. račiLA, postna, Lra ruhuc* {juMfOsia.št 11842. JLalt,oglcurL,hi, sluiijo o posr-z/£crualsu>< m. socyaL ru. n^uruuvc, občuisloa, vsaka, basada, gopcu~.— Naj■ manjši, zsLasak Vin, 5 -. Vri&tojbirui, za, šifro Via,j-. ZiuuJjj«,, tLtrpurovanfa uv> oglast, irgourkcg. Ponudile na oglasni oddelek «Jutra» pod značko . 21174 Mlado damo v:.oke stature in lepe zunanjosti išče inozemska ve-nvrdka. Prednost: Am»ri-' anuki duh in kavcija. Po-»iidbe na oglasni oddelek •Jutra. pod- šifro ehom 8 razredov osnovne šole. — Polde Hribar. Toplice št. 154. Zagorje ob Savi. 21185 Poštna pomočnica službo. Ponudbe na po-'Htžnieo cjutra* v Maribo-■ pod «Takoj*. 21200 Vrhniško opeSu trbovsijski premog tn du kova drva nudi najceneje Lovro Krie. trnovski pn stan 12 Po#tre7bo točna! 61 Elegatno spalnico rožnati jesen, izdelano naj-finoje, iz vezanega lesa, po :godni ceni proda Ig. Rep-še, Ljubljana, Poljanska c. št. 21. 21189 Kolo za £—loletnega dečka, zelo dobro ohranjeno, proda za 850 Din Lovro S e b e n i k, Ljubljana, Knezova ulica. 21171 Sadjevec proda Oset v Mariboru. 20739 Lisičje m r s e druge k o i e ud divjačin kupujt in zanes ljivo dobro pliča D Zdra-vič, Ljubljana Florijanska ulica it 9 47 «Odol» prazne steklenice k u p o j e Irogerijs Anton Kane iinova Židovska ul it L 282 Mecesnovih desk 1 vagon in 2 mladi srni proda Palouc, Šmartno ob Paki. 21080 Dekle ranesljivo. boljše- zdravo In pridno, katero razume Vttho in delo v boljši hiši. staro 20—SO let. sprejmem = 1. avgustom. Poleg kuhe bo opravljala samo nekaj Hšnega dela. Biti mora lepega vedenja ter ljubiteljica otrok. En otrok je star rde pa 5 let. Mesečna plača .»>-350 Dir.. Ponudbe na '-.-ni oddelek «Jutra» pod .Zanesljiva 4*. 21190 Gaterista in strojnika spretna, sprejmem s 1. avgustom. Izvežbani v rezanju ;eiovine imajo prednost. — P.mudbe 5 spričevali in ra-' tevkom plače na naslov: T' Ptern. Gjulaves. Slavonija. 21195 Učenca ti je dovTšil dvorazredno meščansko šolo. oz!r. gim-r, ari jo z dobrim uspehom, -preimem v trgovino^ i ga-'»^»rijsk^m in modnim bla-„„m. .1 Naslov v oglasnem oddelka «Jutra>. 21157 Brivskega vajenca , .itenih staršev, r 2 meSč. -Hzre..Ii =rrejme Hinko Do-len". Poljanska cesta5L Športni voziček prav poceni naprodaj na Krakovskem nasipu št. 10. pritličje. 21180 Pisalni stroj . 21136 Moške stare obleke čevlje itd kupuje in pride tudi na dom Jurečič, Ljubljana. Gallusovo nabrežje 27 21132 Večjo množino vreč za oglje kupi Ivo Srebot-njak. št Peter v Savinski dolini 20958 Gorenjsko narodno nošo moško in žensko kupim Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Noša* 20772 Hišo vilo ali maj še posestvo kupim proti takojšnjemu plačilu na Gorenjskem v okolici Kranja. — Ponudbe z opisom na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro «Kokra». 21194 Vinotoč oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21142 Železn. trgovino staro in dobro vpeljano v prometnem kraju radi smrti oddam v najem Vprašanja naj se pošljejo na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro olnoma nov. po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 21170 Dobava jamsk. lesa Razpisujemo dobavo 120 m8 jamskega lesa. Poudbe je vložiti do 23. t. m. Več se izve pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca pri Celju. 21151' Otroški voziček 'obro ohranje, kupim. — Ponudbe na oglas, oidelek Jutra* pod «Voziček». 21184 Lahek zapravljivček za ponij konja kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek « Jutra* pod . »15» m Hišo z 2 sobama, kuhinjo in vrtom. blizu Maribora, Celja. Ptuja ali nekaj železniških postaj od teh mest kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »štajersko*. 21147 Parcelo ob cesti — t vodovodom, elektriko in kanalizacijo. 10 minut od Vrtače po zelo nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21165 Stanovanje 2 sob. kabineta in kuhinje s pritiklinami oddam takoj stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21187 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam z 9. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 21155 Stanovanje 2 sob in pritiklin oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 21169 Lepo, zračno sobo v bližini dramskega gledališča oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra> 21122 Opremljeno sobo š č e soliden gospod s 1. vfrustom. Ponudbe z na-edbo cene na oglasni od-•«k cjutra* značko . 21168 Franc Grmovnfk preje v Jurkloštru. naj prijavi svoje bivališče na ogl oddelek Trgovsko naobražen obratni urednik se sprefme takoj v tekstilno tovarno v liubljanski okolici Ponudbe pod „Obrat* na upravo lista. POZOR! Gosi^ičarji, !is!e>ir$i rssfaoraieri in gessotiintei NOVOST! »Suha ruska namizna gorčica (ženof) Br.. Bora« ie pikantno-ostra :ti aromatično-okusna priprava pri vseh toplih in mrzlih prigrizkih Cena zavojčka 50 gr = 7, 100 gr = 13 Din. Dobite jo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah, ali jo pa naročite pri glavnem zastopniku za Slovenijo in Hrvatsko Nikolaju Serpokrilov. Krško — Slovenija. Zahtevajte samo pravo *suho rusko namizno gorčico br Born Milostiva gospa! Malokrvnost je največji bič lepote. Želite 1 ohraniti dražestno lepoto in svežost mladosti — zauživajte SIRUP HEMOGLOBINE DESCHIENS ker samo on Vam da moč brez debelenja. Doniva se po vseh boljših It karnah. m«f ~DB0»C3«0iCD10«0 0B01C3iCJB0i01C3«C3i MK PALME, LMoiin-Celje je prevzel glavno zastopstvo ic zalot-e tovarea laiiBiiMiiji tALOGO nitiiiNiiii POHIŠTVA priporoča za nakup in vabi na ogled ANDREi KREGAR ST VID n. Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarje. Zahtevajte cenik Rjava kontenina Din 6'50, 8, 12 Madrazengradl Bela „ „ 8-—, 10, 12 Frotir brisače Kontenina za rjuhe „ 22, 28, 32 Cefirji . . . Sifon .....10, 16, 22 Robci dzt. . . Din 28, 36, 48 Dileni . . . .Din b, 10, 14 . „ 24, 32, 48 Creppi ..... 8, 10, 14 . „ 10, 13, 16 Kamriki . . . a 10 „ 36, 48, 65 Frotir za obleke a „ 30, 35, 45 _JOSIP SLIBRR, Ljubljana, Stari trg 21 (poleg Zalaznika) Urejuj«