SLOVESNO ZA DAN ŽENA Občinska konferenca SZDL Kamnik in konferenca za družbeno aktivnost žena sta v posebnem pozivu vsem krajevnim organizacijam SZDL predlagali, da naj bo letošnje praznovanje mednarodnega praznika žena še posebej slovesno. V vseh krajevnih skupnostih naj bodo prigodne proslave, na katerih bodo obdarili najzaslužnejše aktivistke. Pripravljajo tudi slavnostne govore in pogostitev žensk. Vse krajevne organizacije SZDL bodo še posebej vabile vse ženske z njihovega območja, zato pričakujemo, da bo letošnje praznovanje še posebej slovesno. .tj LETOS V ZRENJANIN V dneh od 12. do 13. februarja je bil v Peči sestanek koordinacijskega odbora za pripravo programa ..Srečanja delavske solidarnosti 75", ki bo letos v Zrenjaninu in s katerim se zaključuje prvi krog sodelovanja osmih jugoslovanskih mest: Gornjega Milanovca, Kotora, Slavonske Požege, Stru-mice, Peči, Travnika, Zrenjanina in Kamnika. Skupščine vseh teh mest so v 1 lanskem letu v Travniku podpisale listino o pobratenju. Na sestanku v Peči so se dogovorili, da bo letošnje „Srečanje delavske solidarnosti" v Zrenjaninu v dneh od 10. do 13. septembra. Program, poleg zbora udeležencev, predvideva obisk in ogled delovnih organizacij, ogled kulturno zgodovinskih spomenikov Zrenjanina, ogled filma o dosedanjih „ Srečanjih' itd. Do „Srečanja" v Zrenjaninu naj bi tudi vskladili stališča posameznih občin o vsebini in načinih nadaljnjega sodelovanja. ■ Letošnje ..Srečanje" - zaključek prvega kroga ima še toliko večji pomen, saj se bo odvijalo v letu, ko slavimo 30. obletnico osvoboditve Jugoslavije ob sodelovanju vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. j Ob pripravah na volitve krajevnih konferenc SZDL Odbori krajevnih organizacij Socialistične zveze, vodstva družbenopolitič-ih organizacij in društev govorijo te dni o statutu SZDL, pravilih krajevnih Dnferenc in sestavi ter številu delegatov konferenc in izvršilnih odborov. Krajevne skupnosti, ki štejejo do 400 volilcev, se odločajo da ne bodo blikovale konference delegatov, temveč samo 9 do 11-članski izvršilni ibor. V pravilih bodo zapisali, da krajevno konferenco tvorijo vsi občani te tajevne skupnosti. Krajevne skupnosti z več kot 400 volilci pa bodo oblikovale konference z D do 25 delegati in 7 do 11-članskimi izvršilnimi odbori. Ob evidentiranju in predlaganju delegatov se vodstva dogovorijo o struk-iri delegatske konference in še posebej o občinskih konferencah, ki jih odo delegirali. Ker bodo v krajevne konference delegirani tudi delegati sindikalnih orga-Izacij, delovnih organizacij, v katerih so zaposleni občani te krajevne skup-t>sti, je potrebno določiti tudi število teh delegatov in sindikalne organiza-ije, ki bodo delegirale svoje delegate v krajevne konference SZDL. To delo steka počasneje, saj odbori nimajo podatkov o številu zaposlenih občanov jposameznih delovnih organizacijah. S težavami se ukvarja še posebej odbor tajevne organizacije SZDL Kamnik, saj je prav z njenega območja zaposle-ihveliko število občanov v raznih delovnih organizacijah. Druge krajevne organizacije si pomagajo same na ta način, da prek volilih seznamov ugotavljajo število in imena zaposlenih. Na podlagi teh ugoto-itev predlagajo tudi število in imena delegatov v krajevno konferenco. Pred-ige delegatov bodo prejele sindikalne organizacije in dale svoja soglasja. M&d prvimi predlogi o oblikovanju krajevne konference SZDL, ki smo jih rejeli, navajamo KO SZDL Nevlje z namenom, da bi predlog služil kot torec drugim krajevnim organizacijam, ki tega še niso pripravile. • Krajevna konferenca SZDL bo štela 25 delegatov, in sicer: kmetje, gospodinje, ih upokojenci levelj, Vrhpolja, Olševka in Porebra 4 delegati krajevna organizacija ZK 4 delegate krajevna organizacija ZB NOV 5 delegatov aktiv mladinske organizacije 5 delegatov ■ gasilsko društvo 2 delegata ■ člani sindikata podj.Kamnik 72 zaposlenih 1 delegat člani sindikata STOL 40 zaposlenih 1 delegat • člani sindikata SVILANIT 50 zaposlenih 1 delegat ' člani sindikata UTOK 45 zaposlenih 1 delegat ■ člani sindikata TITAN38 zaposlenih 1 delegat V osnutku pravilnika predlagajo oblikovanje komisij in sekcij, in sicer: - komisijo za kadrovska vprašanja in volitve; - komisijo za ohranjevanje tradicij NOB, proslave in povezavo z odborom SLO; - komisijo za vprašanje pomoči ostarelim in onemoglim občanom; - kmečko sekcijo;- - sekcijo za družbeno aktivnost žensk; - sekcijo za izobraževanje in kulturo ter - sekcijo za aktivnost mladine. Izvršilni odbor bo štel 7 članov. Člani izvršilnega odbora bodo hkrati tudi predsedniki navedenih komisij in sekcij. Pripravljeni predlog je v javni razpravi pri občanih - članih organizacij in društvih. Na letni konferenci, ki bo konec tega meseca, bodo občani krajevne skupnosti Nevlje sprejeli pravila in izvolili delegate v novo krajevno konferenco. „ „ F. C k upaj 25 delegatov OB ZADNJIH VOLITVAH V SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI KULTURNA USTANOVA SVETOVNEGA POMENA Mednarodna knjižnica za sodobno glasbo v Mekinjah Konec januarja so v Mekinjah, kjer ima svoje prostore Narodna n univerzitetna knjižnica iz Ljubljane, odprli pomembno kulturno jstanovo. Mednarodni institut za sodobno glasbo, kije doslej deloval v Parizu, so preselili v Kamnik, Tudi v Mekinjah bo to ustanovo, d je edina te vrste na svetu, vodil skladatelj Božidar Kantušar. V knjižnico, kjer je že sedaj zbranih preko 5000 partitur sodobnih skladateljev od leta 1900 dalje, prihajajo skladbe z vseh delov veta. Nekatere izmed partitur so danes že zelo redke in težko dosegljive. Partiture, plošče in magnetofonski trakovi se vodijo v posebnih • OBČNI ZBORI OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA Delovno kot še nikoli Čeprav občinski svet zveze sindikatov še ne more dati dokončne ocene občnih zborov oziroma letnih konferenc osnovnih organizacij sindikata - le-ti še ponekod potekajo, lahko ugotovimo, daje bilo v veliki večini to pomembno delo opravljeno že do 15. februarja. Ugotavljamo lahko, da so občni zbori oziroma letne konference potekali v delovnem vzdušju ob dobri udeležbi, da so v večini osnovnih organizacij sindikata sprejeli svoja pravila, letne delovne in finančne načrte, tam pa, kjer so to pripraviti pomanjkljivo ali premalo konkretno, pa bodo to popravili do konca februarja. V sleherni osnovni organizaciji, kjer je to mogoče, so ustanovili sindikalne skupine, kar je nova oblika dela v sindikatih. Ustanovljenih je bilo tudi nekaj novih osnovnih organizacij sindikata. Delavci so zainteresirani za hitrejše uveljavljanje novih samoupravnih odnosov, za žaživitev delegatskega sistema kot je začrtan, delavci zahtevajo hitre, točne in razumljive informacije o dogajanjih v sredini, v kateri ustvarjajo dohodek in izven nje, itd. Žal občni zbori niso izluščili konkretnih vzrokov za to, da po vsebinski plati nova samoupravna organiziranost še ne daje pravih rezultatov, da delo delegacij še ni zaživelo v pravi meri. Na večini občnih zborov oziroma letnih konferenc so delavci spregovorili o aktualnih problemih stabilizacije, politiki varčevanja, delovnih razmerah, medsebojnih odnosih, rekreacijiin ne nazadnje tudi o delitvi predvsem osebnih dohodkov, manj pa o delitvi dohodka. Čutiti je, da se je od zadnjih občnih zborov marsikaj premaknilo na bolje, saj imajo bodoča sindikalna vodstva precej napotkov in zahtev za bodoča dela prav s strani neposrednih proizvajalcev, ki so bih med razpravljale! precej bolj številni kot prejšnja leta. maj karticah, ki so urejene po avtorjih, po zasedbi izvedbe, po vrsti skladb, času trajanja itd. V knjižnico prihajajo vsak dan nova dela, ki so pravkar nastala. Člani te knjižnice so številni skladatelji, instituti in založbe z vsega sveta. Center za sodobno glasbo v Mekinjah ni običajna knjižnica, pač pa zelo razgibana ustanova, ki nam bo omogočala seznanjanje s svetovnimi skladatelji hkrati pa predstavljala kanal za naš prodor v svet. Tam bodo tudi posveti in koncerti sodobne glasbe. Obsežno samostansko dvorišče, pravijo, daje za to zelo primerno. Ob otvoritvi, ki so se je udeležili tudi predstavniki naše občine in številni kulturni delavci, sta spregovorila Jaro DOLAR, ravnatelj NUK, in Ivo PETRIČ, v imenu društva slovenskih skladateljev. Ustanova, ki bo imela svojo podružnico v Parizu in kasneje tudi v New Yorku, pomeni veliko pridobitev tudi za Kamnik, tako v kulturnem kot.tudi v turističnem pogledu. F. S. ŠT. 2 FEBRUAR 1975 1 DINAR GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Sindikat po novem Občinski svet Zveze sindikatov je na februarskem plenarnem zasedanju med drugim razpravljal tudi o predlogu poslovnika o notranji organizaciji in načinih 'delovanja občinskega sveta in o predlogu programa dela občinskega sveta za leto 1975 ter oba važna dokumenta tudi sprejel. Poslovnik o notranji organizaciji in načinih delovanja naj bi pričel veljati s 15. marcem 1975, kar je pogojeno z ustanovitvijo občinskih odborov po posameznih dejavnostih, kot je to določeno s Statutarnim dogovorom, sprejetim na 8. kongresu ZS Slovenije. Na plenarnem zasedanju, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in člani sindikalnega dela družbenopolitičnega zbora, so ugotovili, da bo v Kamniku delovalo 1 ^sindikatov posameznih dejavnosti. Ustanovljenih bo 7 odborov, in sicer: - delavcev vzgoje in izobraževanja. - gradbenih delavcev - delavcev kemične industrije - delavcev lesne industrije in gozdarstva -- delavcev tekstilne in usnjarske industrije - delavcev kmetijske in živilske industrije - delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti. V 7 primerih bodo naloge občinskega odbora opravljali na skupnih sejah izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata, ker so na področju Kamnika manj kot 4 osnovne organizacije sindikata te dejavnosti, in sicer: - sindikat delavcev kovinske industrije - sindikat delavcev gostinstva in turizma - sindikat delavcev v obrti - sindikat delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti - sindikat delavcev zdravstva in socialnega varstva - sindikat delavcev v trgovini - sindikat delavcev banke in SDK Na podlagi določil poslovnika bo tudi plenum občinskega sveta ZS dobil drug izgled. Vsak občinski sindikat (po dejavnostih) bo delegiral v plenumu po 2 člana ne glede na število zaposlenih v dejavnosti. Poleg tega pa so člani plenuma tudi delegati, ki so bih izvoljeni v družbenopolitični zbor skupščine izmed članov sindikalnih vodstev in predstavniki teritorialnih organizacij društva upokojencev. V programu dela je dan glavni poudarek poglabljanju samoupravnih odnosov v TOZD in OZD, d°elu in uveljavljanju samoupravne delavske kontrole, izobraževanju delegatov zbora združenega dela in SIS ter sindikalnih delavcev, rekreaciji itd. 15. marca bomo lahko ugotavljali, koliko in kako se je uspel reorganizirati sindikat v Kamniku, ob zaključku leta pa koliko je kamniški sindikat uspel realizirati svoj obsežni program dela za letošnje leto. maj Cesta Špitalič—Motnik letos nared Cestno podjetje iz Ljubljane bo letosjiadaljevalo z modernizacijo Tuhinjske ceste. Že marca bodo začeli z zemeljskimi deli na odseku Špitalič - Motnik, ki bo dolg okoli 2,7 kilometra. Vsa dela, ki jih bo financirala republiška skupnost za ceste, bodo veljala 9,2 milijona dinarjev. Prav Cestno podjetje iz Ljubljane je bilo na natečaju najugodnejši ponudnik, zato so dela zaupali prav njihovim delavcem. . Omeniti moramo, da bodo ob modernizaciji odseka Špitalič - Motnik, nekoliko skrajšali sedanjo traso ceste. Tako se bodo graditelji ognili sedanjemu ovinku pri cerkvi in zadružnem domu v Špitaliču. Cesta bo namreč kar prečkala polje in bo mnogo manj ovinkasta. Vse kaže, da letos ne bodo mogli asfaltirati odseka Špitaliča do prelaza Kozjak, kar so tudi predvidevali, vendar bo tudi moderno urejena cesta med Špitaličem in Motnikom velik prispevek republiškega cestnega sklada za gradnjo Tuhinjske ceste, ki bo to prelepo dolino še bolj odprla svetu. Pričakujemo, da se bodo posebno v Motniku zopet predramili prizadevni turistični delavci in sledili pozivu pokojnega tovariša Zdravka Hribovska, ki si je toliko prizadeval za razvoj turizma v Motniku. _ STRAN l ituKUAK vm> KAMNIŠKI OB Skupščina skupnosti študentov občine Kamnik 16. januarja 1975 je bila v mali dvorani Doma v Kamniku skupščina študentov kamniške občine. Skupščine se je udeležilo 52 študentov, kar kaže, da se študentje naše občine le zanimajo za delovanje svoje organizacije. Na skupščini so študentje sprejeli Poslovnik o delu konference 00 ZSMS KSK. Nato so predsedniki komisij prebrali poročila o svojem delu v preteklem mandatu. Komisija za idejnopolitična vprašanja je naletela pri svojem delu na problem predavateljev, zato so zdaj navezali stike z Delavsko univerzo in skupaj z le-to sestavili program nadaljnjega idejnopolitičnega izobraževanja študentov. Pomembni sta predvsem dve tpčki lanskega akcijskega programa, ki se bosta, upajmo vsaj, izpolnili v novi mandatni dobi. To je: sodelovanje s tozdi in sodelovanje pri kreiranju štipendijske politike. Tudi komisija za športno dejav,-nost je naletela na težave pri iz-' polnjevanju akcijskega programa. Tako je krivo njihovi neuspešnosti pomanjkanje prostorov za rekreacijo študentov, in kar je najbolj pomembno — nezainteresiranost študentov samih na tem področju. Poročilo Mojce Podobnikove o štipendijski politiki v naši občini je pokazalo, da se je končno tudi tu nekoliko premaknilo. Potrebno pa je še poudariti, da je štipendij na občini še dovolj, da se je treba malo pozanimati zanje, ker same ne bodo prišle k tistim, ki jih še nimajo, a potrebujejo sredstva za šolanje. Skupnost študentov je v preteklem obdobju pomagala Srečku Zajcu in Iztoku Megliču pri izidu njune pesniške zbirke „Impresija trenutka", kar je hvalevredno delo. Ne na koncu pa je potrebno tudi omeniti dejstvo, da je Skupnost študentov ves čas poslovala z lastnimi sredstvi in da ni dobila nobene dotacije. Upajmo, da se bo kmalu tudi v tej smeri kaj premaknilo in tako pripomoglo k uspešnejšemu delovanju študentov. Skupščina je izvolila tudi novo predsedstvo, ki je sestavljeno iz 9 članov, in nadzorni odbor KŠK, ki šteje 3 člane. Novo izvoljeni predsednik pa je Davor Gregorc. Tov. Ferdo Cvetko je zaželel novo izvoljenemu predsedstvu mnogo uspeha v nadaljnjem delu, tov. Pestotnik pa je študente še enkrat spomnil, da je ena od dolžnosti študentov tudi nujnost vključevanja v krajevne skupnosti, kajti tega obvezujejo sklepi IX. kongresa ZSMS. Po končani skupščini je bil spoznavni večer s plesom. Žal so nekateri prišli samo zaradi te, zadnje točke dnevnega reda. In na koncu! Študentje, čimprej se aktivno vključite v delovanje svoje organizacije, saj boste le s tem pripomogli k njeni uspešnosti in s tem tudi svoji. Saj imamo vendar dom, saj smo vendar mladi! Ne trosimo svojih moči samo po zakajenih lokalih, naredimo tudi nekaj za skupnost! SONJA HRIBOVŠEK RAZGOVOR Z OBČANOM Šah pod kmečko streho Ko smo po vojni obnavljali družabno življenje v bivšem kamniškem okraju, smo se čudili, odkod je Lojze Ocepek, kmet iz Komendske Dobrave, vzel tako silno željo in ljubezen do šahovske igre, daje peš ali pa s kolesom prihajal na vse šahovske prireditve v Kamnik in Domžale. Bil je med najmočnejšimi igralci in na simultankah so tudi velemojstri klonili pred njegovo premišljeno in iznajdljivo igro. Zdaj je Lojze Ocepek zajadral v 70. leto. Rodil se je na Dobravi pri Komendi leta 1905 pod skromno kmečko streho. Radoveden sem bil, kje se je naučil igrati šah. „Jeseni leta 1929 sem šel v Francijo, kjer sem se zaposlil v rudniku blizu belgijske meje," je pripovedoval Lojze Ocepek. „Zaradi poškodbe na nogi sem dalj časa ležal, v bolnišnici. Zraven mene je ležal tajnik poljskega šahovskega kluba, ki me je nenehno silil, naj igram z njim šah. Naučil me. je vleči figure in kmalu sem že lahko igraL Ko je Poljak ozdravel, mi je pustil šahovske figure in dva letnika dunajske šahovske revije, da sem preigraval partije in se kratkočasil, pri tem pa sem se mnogo naučil. Kasneje sem se vključil v poljski šahovski klub in sem redno igral." „Kako je bil organiziran šah v Franciji? " „V rudniškem bazenu ob belgijski meji je delovalo pet šahovskih klubov, po dva francoska in poljska in en češki. Največjo disciplino sem opazil pri francoskem klubu v velikem mestu Lille. V štirih skupinah je igralo po 10 šahistov. Zmagovalec je vedno napredoval v višjo skupino, zadnji pa se je moral pomakniti v nižjo. V našem poljskem klubu pa so močnejši igrali med seboj in so začetnikom dajali figuro „naprej". Igral sem tudi na dopisnih turnirjih. Brat mi je poslal Vidmarjev šahovski učbenik, ki mi je zelo koristil. Imam še poročilo o nekem našem dopisnem turnirju v Franciji, kjer sem igral zelo uspešno. Tudi po vrnitvi v domovino leta 1946 sem ostal v zvezi s šahisti v Franciji, vendar sem moral opustiti dopisne turnirje, ker so odgovori iz Francije prekasno prišli do mene." „Kako pa je bilo s šahom v domovini? " „V začetku me je mučila silikoza in poldrugo leto nisem vedel, ali bom obstal. Toda v zdravem zraku naše Dobrave sem si kmalu opomogel, tako da sem bil močnejši kot, kdajkoli poprej. Toda nastopile so druge težave. Nenaden padec valute mi je pobral skoro vse prihranke, trije otroci so bili v šoli, stanovanje pa sem imel nemogoče. Naučil sem vse otroke, da so igrah šah in tako smo imeli v hiši kar prave družinske turnirje. Ko sem premagal bolezen, sem se zaposlil v Kamniku in začel zidati hišo. Kljub temu pa sem vsak teden hodil v Komendo na šahovske večere." LOJZE OCEPEK t Da je danes šahovski klub v Ko-' mendi tako močan in dqbro organiziran - saj je v Komendi sedež občinskega šahovskega odbora - se mora v prvi vrsti zahvaliti Lojzetu Ocepku, ki je bil prvi učitelj in organizator komendskih šahistov. Njegovo delo uspešno nadaljuje sin Rudi, ki je dosegel že moč prvokate-gornika. Kadar je Lojze Ocpeek prišel na simultanko, smo že vedeli, da bo gostujoči mojster ali velemojster premagan. Rad se spominja tistih časov: »Najtežjo partijo sem vodil z danskim velemojstrom Larsenom. Ko je videl, da pravilno odgovarjam na njegove poteze, je skušal zaplesti igro, pri tem pa sem mu ugrabil damo. Gledalci so tako navalili na moj stol, da se nisem mogel premikati in sem v nadaljevanju skoraj zabredel v težave, končno pa sem le zmagal. Le škoda, da se vseh simul-tank nisem mogel udeležiti, ker so bile v delovnem času." Lojze Ocepek se je udeležil tudi večine šahovskih turnirjev, ki smo jih organizirali v Kamniku in Domžalah. Na nekaterih sta sodelovala tudi močna šahista ing. Konstantin Telešov in dolgoletna državna prvakinja Lidija Timofejeva iz Zemuna. Kakšna je bila takrat privrženost šahovski igri, naj bo primer, da je Ocepek hodil na turnir v Kamnik peš iz Komendske Dobrave, upokojeni sodni predstojnik Gilbert Zupančič pa tudi večkrat peš iz Domžal. Lojze Ocepek je sodeloval na vseh turnirjih, ki so jih v Domžalah organizirali v spomin umrlih šahistov Heringa in Zupančiča. „Zelo sem cenil požrtvovalnega Franca Heringa, prvega povojnega šahovskega organizatorja v kamniškem okraju," pripoveduje Lojze Ocepek, „o Gilbertu Zupančiču pa sem že bral v Franciji v Vidmarjevi knjigi. Bil je zelo močen igralec. Štirikrat sva igrala na turnirjih in vse štiri partije so se končale neodločeno. Iz spoštovanja do obeh šahovskih tovarišev sem se udeležil vseh turnirjev v njun spomin. Za rezultat se nisem potegoval, ker so medtem moji soigralci močno napredovali, iaz oa se nisem utegnil toliko posvečati i teoriji. Včasih je udeležba na spominskem turnirju terjala hud napor. Od doma sem moral s kolesom v Kamnik na delo v tovarno, po končanem delu pa spet s kolesom v Domžale. Nekoč se mi je pri kolesu zlomila vilica, da sem padel ter se končno zbudil iz nezavesti šele doma v postelji. To je bilo že četrtič, ko sem zaradi poškodbe na glavi ležal v globoki nezavesti." „Ali je šah zdaj za vedno pokopan? " „Se vedno rad sedem za šahovsko desko ali pteigram kako partijo za zabavo. Tudi igralnih večerov ko-mendskega šahovskega kluba se rad udeležujem - v vzpodbudo mlajšim!" Zaslužnemu šahovskemu veteranu želimo še mnogo zdravih let in obilo prijetnega razvedrila za šahovsko desko! I. Z. Manj čakanja na gradbena dovoljenja Zaradi številnih pripomb občanov, delegatov, krajevnih skupnosti in drugih v zvezi z mnogimi soglasji, ki so potrebna za pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter dolgimi roki, preden občani pridejo do takih dovoljenj, je izvršni svet občinske skupščine sklenil temeljito proučiti ta problem in v okviru predpisov sprejeti tudi ustrezne rešitve. V ta namen je bil pred dnevi sklican sestanek predstavnikov Elektro Ljubljana, PTT, Komunalnega podjetja, stanovanjske skupnosti, zavoda za spomeniško varstvo, kmetijske zemljiške skupnosti in inšpekcijskih služb. Na tem posvetu so ugotovili, da je mogoče izdajanje soglasij poenostaviti in tudi skrajšati nekatere roke. Največ razprave je bilo okrog soglasij PTT, ki se zahtevajo na celotnem območju občine in tudi za vse spremembe in dopolnitve objektov. Posebej je bilo potrebno soglasje za lokacijo in posebej za gradbeno dovoljenje. V bodoče bodo zahtevali soglasje le za nove lokacije. To soglasje pa bo veljalo tudi za gradbeno dovoljenje. TUdi soglasje Elektro Ljubljana bi bifo potrebno le za lokacijsko, hkrati pa bi veljalo tudi za gradbeno dovoljenje. Rok za izdajo teh soglasij bo v bodoče največ en mesec. Soglasje za priključitev na vodovod in kanalizacijsko omrežje je potrebno samo tam, kjer to omrežje obstoja, ali pa je že načrtovano primarno omrežje. Vsa navedena in druga soglasja za naročnike zbere stanovanjsko podjetje, ki mora izdelati lokacijsko dokumentacijo najkasneje v enem mesecu in pol od ogleda na terenu oziroma od sklepa izvršnega sveta. Ta rok pa seveda velja samo v primeru, če je lastništvo zemljišča že urejeno. Po vsem tem lahko pričakujemo, da bo občan v prihodnje preje prišel do potrebnega gradbenega dovoljenja. F. S. POJASNILO V zadnji številki Kamniškega občana je bil na prvi strani podpis k sliki nerodno zapisan, saj je za hudomušneže izzvenel, kot da predsednik občinske skupščine in predsednik občinske konference SZDL določata predsednike samoupravnih interesnih skupnosti. Obema se za nerodnost opravičujemo. Vsem občanom je prav gotovo znano, da vse bodoče kadre samoupravno, z veliko mero demokratičnosti predlagajo ustrezni kadrovski organi pri družbenopolitičnih organizacijah. Urednik Občinska rezerva za poravnavo škode Občinska skupščina je na predlog izvršnega sveta in posebne komisije razdelila 91.070,50 dinarjev za saniranje škode, ki so jo povzročili lanski jesenski nalivi. Ves denar je bil razdeljen za ceste, ki so bile močno poškodovane. Denar je namenjen za popravilo ceste Vrhpolje-Hrib-Poreber, ceste Potok-Snovik— Trobelno-Osredek, ceste Markovo-Studenca, ceste Novi trg, in ceste Košiše-Tunjice, ki je bila tudi najbolj poškodovana. Denar so prejele krajevne skupnosti, ki vzdržujejo posamezne cestne odnose, in Komunalno podjetje Kamnik za cesto skozi Novi trg. / Denar iz občinske rezerve se sme uporabljati le za odpravo posledic naravnih nezgod. Ker se ob podobnih nesrečah vedno ne more sestati občinska skupščina, so delegati pooblastili izvršni svet, da sam odločajo denarju občinske rezerve do višine 100.000 dinarjev. O uporabi tega denarja pa bo izvršni svet enkrat letno poročal občinski skupščini. * -tj Tudi v Podgorju rastejo novi hlevi in Kmetje v naši občini so lani zgradili 21 silosov za živinsko krmo in štiri moderne hleve, več pa so jih prenovili. Za te namene in za nakup kmetijskih strojev so kmetje vložili prek 1,6 milijarde starih dinarjev lastnega denarja. Poleg tega pa so kmetje uporabili preko 400 milijonov S dinarjev posojil preko hranilno kreditne službe Embne. Opozorilo Vse odbore krajevnih organizacij SZDL in vodstva družbenopolitičnih organizacij opozarjamo, da so bili do 28. t. m. dolžni poslati občinski konferenci SZDL predloge za podelitev priznanj OF. Do 16. t;, m. smo prejeli samo nekaj predlogov krajevnih organizacij SZDL. Žirija za podelitev priznanj naproša zato vse odgovorne, naj s predlogi pohitijo. Da bi žirija pri razpravi o predlogih laže opravila svoje delo, prosimo predlagatelje, da upoštevajo navodila in kriterije pri utemeljitvah posameznih predlogov. Občinska konferenca SZDL KAMNIK Dobro obiskana predavanja V sodelovanju s krajevnimi odbori za splošni ljudski odpor je kamniška delavska univerza organizirala številna predavanja v vseh krajevnih skupnostih. Na predavanja, ki jih bo 23 in bodo končana te dni, vabijo vse občane, zlasti pa tiste, ki nimajo vojaškega razporeda. Za te občane je predavanje seveda obvezno. Predavatelja Matjaž Tratnik z oddelka za narodno obrambo pri kamniški občini in Tomaž Jančar seznanjata občane z mestom in vlogo krajevne skupnosti v vseljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Ob koncu vsakega predavanja prikazujejo tudi poseben zvočni film „Mirna III', ki prikazuje oborožen upor proti okupatorju v eni izmed slovenskih krajevnih skupnosti. Na predavanjih, kjer preverjajo udeležbo predstavniki odbora za splošni ljudski odpor pri krajevni skupnosti, je udeležba zelo številna in na nekaterih predavanjih so morali nekatere občane kar odsloviti, ker v dvorani ni bilo prostora. Take oblike izobraževanja bodo seveda še sledile. —tj Priprava za gradnjo novega mostu Največji objekt bodoče obvozne ceste, po kateri bo speljan ves tranzitni promet, ki sedaj poteka po mestu, bo prav gotovo most čez Kamniško Bistrico pri tovarni Titan. Te dni je Goološki zavod že napravil deset vrtin v bližini Kamniške Bistrice in pregledal sestav tal. Investitor kamniške obvoznice je po pooblastilu občinske skupščine Komunalno podjetje Kamnik in vse kaže, da bodo s pripravljalnimi deli pri izgradnji mostu nadaljevali še letos. Prav gotovo je obvoznica, ki bo speljana po levem bregu "Kamniške Bistrice, zelo pomembna za Kamnik, saj mesto, ki je stisnjeno. med Žalskim hribom, Malim in Starim gradom ne zmore več naraščajočega prometa. -tj Kdaj po asfaltu v Nasovče? V krajevni skupnosti Komenda so posebno delavni pri asfaltiranju vaških potov, ki povezujejo pomembne vasi v krajevni skupnosti. Tako so pred leti asfaltirali cesto Komenda Križ, ki bi jo bilo treba preliti še z eno asfaltno prevleko. Tudi cesta na Klanec je že asfaltirana in vaščani so odstopili, brezplačno seveda, tudi nekaj zemlje, da so cesto lahko izravnali Seveda so ob vsakem asfaltiranju poleg denarja krajevne skupnosti veliko denarja prispevali vaščani iz svojega žepa. Zgledi, vlečejo, pravi dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Komenda Janko Juhant, zato bo mogoče letos le začeti z asfaltiranjem ceste Komenda-Breg-Nasovče. Tu bi bilo potrebno po- rezati nekaj ovinkov, seveda bodo morali sedanji lastniki zemljišč ob cesti del zemlje le odstopiti, kot na Klancu, je dejal Janko Juhant. Letos bo morda cesta le urejena do Korit-nika, prihodnje leto pa bodo z gradnjo nadaljevali. Krajevna skupnost ima že rezerviranih 120.000 dinarjev, pričakujejo pa, da bo del prispevala tudi občina, večji del pa občani ob cesti sami. Torej lahko rečemo, da je asfaltiranje ceste v veliki meri odvisno od pripravljenosti vseh vaščanov Brega in Nasovč, ki jim bo cesta tudi namenjena. Cesta, ki bo široka 5 metrov in bo imela 4 metre širok asfaltni trak in utrjene bankine, bo nova pridobitev za kamniško občino. Urejena cesta v Tunjice Delavci kamniškega komunalnega podjetja so se pred časom lotili temeljitega popravila ceste v Tunjice. Pod Tunjiškim klancem so prestavili strugo potoka, ki je spodjedal cesto. Na tem območju je bila cesta že zelo ozka in je bilo srečanje dveh avtomobilov že zelo težko. Seveda je pri prestavitvi in ureditvi struge potoka zelo veliko dela. V staro strugo in okoli nje bodo nasuli zemljo, ki jo bodo izkopali pri gradnji kolektorja, zato bo tod vše lepo urejeno. Cesta v Tunjice bo mnogo širša in klanec bo prevozen tudi za težje tovornjake. Ce bo vreme graditeljem tudi v naprej tako dobro služilo kot sedaj, bo cesta ob koncu marca že nared. Seveda v Tunjice letos še ne bo asfalta, vendar bo 6 metrov široka cesta dovolj tudi za avtobuse. Omeniti namreč moramo, da si vaščani Tunjic in okoliških zaselkov že dolgo časa prizadevajo za urejen avtobusni prevoz otrok v kamniško osnovno šolo. Krajevno skupnost Tunjice čaka v prihodnje zelo težka naloga, saj bodo cesto prav gotovo asfaltirali. Asfaltiranje tako dolgega odseka ceste pa bo zahtevalo veliko denarja. . -tj ZARJA Obrtno in montažno podjetje Kamnik Opravljamo: - elektroinstalacijska dela, - kovinsko instalacijska, - vodovodno-instalacijska, - kovinsko konstrukcijska, - kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela { KAMNIŠKI OBČAN FEBRUAR 1975 STRAN 3 % ANKETA O DELU DELEGACIJ V KAMNIŠKI OBČINI Prve izkušnje: delegacijam več pozornosti Z namenom ugotoviti, kakšne pogoje imajo delegacije za svoje delovanje, kakšna je njihova povezanost z delovnimi ljudmi in občani, še zlasti pa, kako ocenjujejo svoje dosedanje sodelovanje v zborih občinske skupščine, je predsedstvo občinske skupščine Kamnik izvedlo anketo med delegacijami. Ta anketa predstavlja samo eno izmed oblik spremljanja problemov, ki se pojavljajo v delu delegacij. 0 delu delegacij je bilo doslej govora že na seminarjih za delegate, na obeh posvetih vodij delegacij in ob obiskih predsednika občinske skupščine ali predsednikov zborov na sestankih z delegati. Vendar pa anketa, ki je bila poslana vsem 122 delegacijam, najbolj celovito zajema nekatera pomembna vprašanja iz delovanja delegatov v TOZD in v KS. Na anketo je do postavljenega roka odgovorilo 97 delegacij, kar je 80 % vseh delegacij, ki sestavljajo zbor krajevne skupnosti in zbor združenega dela občinske skupščine. Delegatom je bilo postavljenih 20 vprašanj. Od tega se je 11 vprašanj nanašalo na neposredno delo, izvajanje nalog delegacij in pogoje za delo delegacij, 4 vprašanja so obsegala oceno gradiva za seje zborov in odgovore na delegatska vprašanja, v 3 vprašanjih so bili zajeti dnevni redi sej, čas in način sklicevanja sej zborov. S posebnim vprašanjem je bila zajeta tudi problematika, ki jo delegacija obravnava v zvezi z delom republiške skupščine. Na koncu pa so delegacije dale še splošne pripombe in predloge, ki naj pripomorejo k boljšemu in učinkovitejšemu delu delegacij. Kaj so pokazali odgovori na anketo? Izvoljene delegacije in konference delegacij redno obravnavajo problematiko, o kateri bo tekla kasneje beseda na zborih občinske skupščine. Delegacije v kolektivih, kjer so vsi zaposleni delegati, tega ne opravljajo redno, pač pa le od časa do časa, ko določijo delegata, ki jih na določen čas zastopa v konferenci delegacij. Treba je pripomniti, da svoje gradivo za sejo skupščine prejmejo tudi tisti kolektivi, ki imajo samo dva ali tri zaposlene delavce. V dveh tretjinah delegacij v TOZD-ih se delegati sestajajo sami. Na njihovih sejah doslej še ni bilo članov drugih samoupravnih teles, upravnih in družbenopolitičnih vodstev, podjetja oziroma ustanove. Boljši je položaj v krajevnih skupnostih, kjer imajo ponekod skupne seje s sveti KS, ali pa se sej redno udeležujejo predsedniki svetov KS, ali posamezni njegovi člani oziroma člani odborov krajevnih skupnosti SZDL. Približno dve tretjini delegacij v TOZD oziroma delovnih skupnostih se sestaja med delovnim časom, največkrat proti koncu prve izmene. Vse delegacije krajevnih skupnosti pa imajo svoje sestanke v popoldanskem oziroma večernem času. Udeležba na sejah delegacije v TOZD se giblje od 50 do 100 %, najpogosteje okrog 80 %.. V dveh delegacijah KS ugotavljajo, daje udeležba slaba (večkrat pod polovico vseh delegatov), v ostalih KS pa prihaja na seje od 60 do 80 % izvoljenih delegatov. Slabšo udeležbo delegatov so zabeležili v večjih krajevnih skupnostih (Kamnik, Duplica itd.). Marsikaj pove odgovor, da 57 % delegacij v TOZD doslej ni zavzelo določenega stališča oziroma predloga, ki naj bi ga izbrani delegat posredoval na seji zbora. Odločitev, taka ali drugačna, je prepuščena delegatu. Le v 37 delegacijah za zbor združenega dela so doslej sprejeli eno ah več konkretnih predlogov, oziroma stališč, do predlaganih rešitev v gradivu. Dosti večja je v tem pogledu aktivnost delegacij v KS, kjer so se doslej vse delegacije pojavile s svojimi predlogi oziroma vprašanji občinski skupščini, nekatere celo večkrat. Večina delegatov obvešča svoje delegacije o poteku seje zbora občinske skupščine, vendar šele na naslednji seji delegacije, le ena delegacija je odgovorila, da delegat poroča o pomembnih sklepih takoj, ko se vrne s seje. V nekaterih KS delegat poroča tudi na seji sveta KS. Največkrat delegati obvestijo o sprejetih pomembnih sklepih takoj vodjo svoje delegacije. Da bi zagotovilo udeležbo na seji zbora, 27 % delegacij v TOZD določi namestnika, ki se udeleži seje v primeru, če se je določeni delegat ne more. Tako ravnajo tudi delegacije v polovici krajevnih skupnosti. Ena četrtina delegacij v TOZD doslej ni preverjala oziroma se ni zanimala za udeležbo svojega delegata na sejah občinske skupščine, medtem ko udeležbo na sejah spremljajo vse delegacije v krajevnih skupnostih. Večina delegacij v TOZD meni, da na sejah delegacij ni potrebno pisati zapisnika, medtem ko v eni tretjini delegacij sodijo, da bi bilo prav, če bi zapisnike z delegacij pošiljali sekretariatu občinske skupščine in da bi dane predloge izvršni svet oziroma drugi predlagatelji že upoštevali pred sejo skupščine. Tako bi bile seje lahko krajše. Podobnega mnenja je tudi 80 % delegacij krajevnih skupnosti. F. S. VPRAŠANJA DELEGATOV Ob 30-letnici osvoboditve Pri občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva v Kamniku * imenovali posebno komisijo, ki bo koordinirala in pomagala organizirati ^evilne proslave, ki bodo ob tej priložnosti v naši občini. Predsednik komiki« ie bodoči sekretar občinske konference Franc Kladnik, ki mu je to ena Prvin zadolžitev na novem delovnem mestu. Komisija te dni pripravlja program prireditev, ki bodo skozi vse leto. Začetek praznovanja bo ob 8. marcu ~ dnevu žena, ker bo v dvorani kina Dom slovesna prireditev. Ob dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda bo prav tako v kinu Dom slovesna Prireditev, na kateri bodo podelili priznanja OF številnim aktivistom. Na tej Proslavi bo nastopila tudi kamniška Lira. V muzeju na Zapricah bodo odprli ^di razstavo likovne skupine Peter Loboda, ki na kamniško-domžalskem območju združuje likovne umetnike-amaterje. Prireditve bodo tudi ob prazniku dela 1. maju, dnevu osvoboditve 9. maju in drugih pomembnih obletni-<P°tegnile"- Eden dva komunalna delavca se premalo uspešno, ■nanj pa prizadevno borita s smetmi po mestu. Pa še to bi te vprašal, če se ne bi dalo „tovornjakarje", ki stresajo smeti in brnijo po ulicah, na lep ah na drugačen način pripraviti do tega, da bi nekoliko kritično gledali na svoje početje. Res jih ne bi bilo težko odkriti, Ker se njih sledovi po več tednov poznajo po naših cestah. Mogoče bi bilo dobro, da bi pobrskal po občinskem arhivu, kjer bi mogo-?e še našel stari odlok o javnem redu in miru, ki bi se ga, posebno njegove genske določbe, dalo uporabiti za mehčanje trmastih občanov, ki radi •kkjo prekrške. Pa ne mislim, da bi v zvezi s tem pismom sklicevali sestanke, seje, konfe-J;nce> posvete, simpozije, itd., ker od njih ne bi bilo veliko ali nič haska, niveč naj bi se pristojni lotih zadeve kar konkretno, kot na primer pobirajo prispevek za urejanje mestnega zemljišča, ki ga kamniški občani, čeprav 7Pasih z zamudo, prav radi plačujemo, želimo pa, da bi majhen delček •°ranih sredstev namenih tudi za nove metle. Ob občnem zboru kamniških gasilcev Kakor vsako leto, smo tudi letos na svojem 93. rednem občnem zboru dne 19. 1. 1975 podali vsi funkcionarji poročilo o uspehu in napredku kakor tudi o težavah, ki spremljajo gasilce pri njihovem delu. Ugotovili smo, da v letu 1974 ni bilo v kamniški krajevni skupnosti nobenega požara. Udeležili pa smo se gašenja 8 požarov v naši občini skupaj z drugimi gasilskimi društvi. Zanimivo je ugotoviti, kako je prišlo do teh požarov. Nastali so zaradi iskre, strele, pri varjenju, malomarnosti, požigu ipd. Skupno je gasilo 115 gasilcev 329 ur. Škode je bilo za približno 1,000.000 din, obvarovanega premoženja pa za približno 2,600.000 din.JPožarov je bilo sicer manj kot prejšnje leto, škoda pa je bila večja. Kje so bili požari: 11. 2. 1974 ob 0,30 je gorela sušilnica kaolina v Črni. Vnela seje sušilna peč za mazut; 26. 2. 1974 ob 22. uri seje vžgalo žaganje v obeh ciklonih v lesni tovarni Menina v Šmarci; 8. 4. 1974 ob 19,30 smo gasili gozd na Brišah, last Franca Klemenca; 18. 4. 1974 ob 14. uri smo gasili gozd v Rudniku; 21. 4. 1974 ob 10,20 smo gasili gozdni požar pod Malo planino pri Podkrajniku. Goreli so gozd, trava in brunarica. Tu je bilo zelo težavno gasiti, ker je pihal močan veter in se je požar hitro širil proti Mali planini; 21. 8. 1974 ob 20. uri smo šli pomagat gasiti požar gospodarskega poslopja, last Franca Svetica, na Piršovem; 15. 10. 1974 ob 8. uri je bil požar v skladišču podjetja Sloga, Moste, kjer je ogenj nastal zaradi električnega varjenja; 23. 10. 1974 ob 8,30 smo gasili kozolec dvojnik, last Franca Goloba, v Podgorju. Poleg tega je bilo treba nuditi pomoč ob poplavah v Mostah, Komendi, pa tudi v Kamniku smo črpali vodo ob takih nesrečah. + NA OBČNEM ZBORU KAMNIŠKIH GASILCEV POROČA PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA TOMAŽ PODJED Lani so se udeležili kamniški gasilci in enote TITAN republiškega gasilskega tekmovanja v Velenju. Dosegli so zadovoljive uspehe. V počastitev občinskega praznika smo se udeležili gasilske igre z žogo. Ta igraje postala znamenita po vsej Sloveniji in državi. Del te igre je bil prikazan na televiziji ob zanimivostih po svetu. Tudi to je lepa reklama za naše gasilce. Da bi izboljšali strokovno znanje, se je 10 članov udeležilo trimesečnega tečaja za gasilske podčastnike. Ker so tečaj uspešno zaključili, so dobili čin gasilskega podčastnika. Naši šoferji le s težavo vzdržujejo TAM pionir cisterno. Težave so že pri tehničnih pregledih v Ljubljani, kjer kontrolorji grozijo, da ga ne bodo več registrirali, ker je prestar. Prav zaradi tega je bil sklep občnega zbora da je treba pričeti zbirati finančna sredstva za novo avtocisterno, ki pa bi morala imeti večjo7 kapaciteto kot sedanja, ki ima samo 2000 1, torej vsaj za 5.000 1 vode. Nakup je še bolj pereč, ker se na kamniški vodovod ne moremo .zanesti. Je pa to velik pripomoček pri omejitvi vsakega požara. Gasilski dom smo začeli obnavljati, ker v notranjosti marsikje odpada omet, dotrajana pa je tudi vsa električna napeljava, odtočne cevi, žlebovi kakor tudi streha in sušilni stolp. Vse to bo zahtevalo precej dela in tudi finančnih sredstev. Vendar bomo s prostovoljnim delom izdatek zmanjšali in ga potrebovali samo za nabavo potrebnega materiala. Potrebovali bi sicer večji dom z nekoliko stanovanji za gasilce, a po vseh letih razprav nič ne kaže, da bi ga dobili, ker primanjkuje finančnih sredstev. Sklenjeno je bilo tudi, da bomo zaradi boljše in hitrejše povezave nastopajočih enot ob požarih z bazo, a tudi z drugimi gasilskimi društvi kupili UKW aparature. S tem bo obveščanje boljše in hitrejše, posebno pri taki konfiguraciji tal, kot je Kamnik z okolico. Sprejet je bil tudi načrt dela za leto 1975; le-to naj bi povečalo preventivno in operativno dejavnost gasilcev kakor tudi povezanost z drugimi organizacijami jn krajevno skupnostjo Kamnik. Občni zbor je pozdravil v imenu krajevne organizacije SZDL tovariš Močnik. Pohvalil je dejavnost gasilcev kot močno, disciplinirano organizacijo, ki pomaga občanom ob nesrečah, kot bi tudi pomagala ob potrebi v vseljudskem odporu. Poudaril je potrebo po obnovi vodovodnega omrežja. Ob tej priliki je občinska gasilska zveza podelila plaketo veterana tajniku Antonu Vivodu, dolgoletnemu vestnemu članu v gasilskem društvu Kamnik. J. B. Pa so dočakali Društvo za pomoč nezadostno duševno razvitim osebam in ravnateljstvo Posebne osnovne šole na Homcu sta konec leta 1974 sprejela sklep, da predstavniki tega društva ter šole obiščejo duševno prizadete osebe v obeh občinah in jih, čeprav skromno, pa vendarle obdarijo. Ta sklep je bil izpolnjen, saj so obdarovali in obiskali mnoge duševno prizadete, ki se jih doslej ni nihče spomnil. Humana gesta, ki zasluži vso pohvalo staršev prizadetih oseb, pa tudi vseh drugih občanov, je mnoge ne samo presenetila, temveč ganila do solz. Imeti v družini takega otroka ali osebo občutijo najbolj svojci, predvsem pa oče in mati. Čeprav ga obdajajo z vso ljubeznijo, mu pomagati ne morejo. Neprestano jim lebdi pred očmi žalostni in nerazumevajoči obraz njihovega otroka, ki nemo sprašuje: zakaj jaz nisem tak kot drugi? Sprašujeta se mati in oče: kaj sva zakrivila, da imava takega otroka? Pri tem sta večkrat žal deležna posmeha ljudi, ki nimajo ne srca ne razumevanja. Zato se skoraj ne upata s svojim otrokom na cesto. Pa vendar ima tudi tak otrok pravico do življenja! Tako smo bili še bolj veseli lepe in humane geste društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam in ravnateljstva POŠ na Homcu, njihovega prijaznega obiska in prijateljskih besed. Kako so ti naši otroci in starejši sprejeli darila? Mnogi niso mogli veselja izraziti, vendar je bil cilj humane akcije dosežen. Iskrena hvala za vso prijaznost in za vsa lepa darila! Želimo društvu za pomoč nezadostno razvitim osebam kot vodstvu in kolektivu POŠ na Homcu še veliko delovnih uspehov. Vsem staršem in svojcem prizadetih oseb pa priporočamo, da podpro trud in napor društva in šole, s tem da postanejo člani društva. Vso pohvalo za obdarovanje starejših in bolnih ljudi za novo leto pa zasluži tudi organizacija RK v Radomljah in drugod, kjer so se spomnili osamljenih in bolnih ljudi. Oče prizadetega otroka Pa brez tvoj kamniški občan Tuhinj ščica v stari strugi Vodna skupnost Ljubljanica-Sava, ki ureja vse vodotoke na Kamniškem, je v letošnji program uvrstila tudi regulacijo potoka Tuhinjšcica, ki je pred leti poplavil rodovitno zemljo med Lazami in Šmartnim v Tuhinjski dolini. Takrat je potok nanesel mnogo peska in drugih naplavin na polje ter je bila zemlja skoraj neuporabna za kmetovanje. Delavci vodne skupnosti so odstranili hude zajede in dobro utrdili strugo potoka. V zemljo so zabili tudi pilote in jih primerno ovili, tako da bo struga le vzdržala večji pritisk vode ob nevihtah ah dolgotrajnem deževju. Hkrati so popravili tudi oporni zid pri gasilnem domu v Mostah, kjer je ogrožala Tunjiščica. _ tj Delovni zbiralci znamk Kamniško filatelistično društvo živahno dela. Na občnem zboru 19. januarja so izvolili večinoma stari odbor, v katerem je predsednik tov. Kuret, tajnik pa Franc Mrhar, ki že 26 let opravlja to dolžnost. Društvo je zadela huda izguba, ko je ob novem letu umrl njegov ustanovitelj Ivan Žibert, star 74 let. Že 60 let se je ukvarjal s filate-lijo, prav iz šolskih let in je imel krasne zbirke znamk. Med okupacijo so mu skoraj vse pobrali. Lani je umrl tudi filatelist Mirko Kregar iz Volčjega potoka, ki je bil predvsem specialist za tematiko ptic. Imel je vse svetovne izdaje, razvrščene po vrstah ptic, označene z latinskimi in slovenskimi imeni. Kamniški filatelisti so 26. januarja obiskali filatelistično razstavo v Novi Gorici, kjer so navezali stike z zbiralci znamk iz Zagreba in Reke ter iz Italije. Na razstavi je bila prikazana poleg popolne zbirke vseh izdaj jugoslovanskih znamk od 1918 do 1974 tudi prva izdaja slovenskih znamk, za katero je leta 1918 napravil osnutek kamniški rojak slikar Ivan Vavpotič. Kamniški zbiralci znamk bodo v maju obiskali tovariše v Konjicah in z njimi razpravljali o skupnih problemih. Razveseljivo je dejstvo, da so se priključili društvu tudi mladi filatelisti, ki jih je kar okrog 15. V družbi s starejšimi si bodo pridobili potrebnih izkušenj. Pustite prometne znake pri miru! Vozimo se po cestah v naši občini in večkrat nas zbode v oči, da naši prometni znaki niso postavljeni tako kot bi bilo to potrebno. Pa ne, da so se zmotili prometni strokovnjaki, ki so določili, kje naj kakšen znak stoji, zmotili se niso niti delavci, ki so znak postavili. Številni nepridipravi se v svoji objestnosti znesejo nad prometnimi znaki in jih uničujejo. Tako lahko ob prihodu v Kamnik prečitamo napisno tablo, ki nas opozarja, da je tu mesta Kamnik že konec. Prometni znak, ki označuje, katera cesta je prednostna, opozarja voznike, ki zavijejo iz glavne ceste na stransko, naj takoj ustavijo in še bi lahko naštevali, kako se iz nas norčujejo nepridipravi. Omeniti tudi moramo, da je posebej Tuhinjska cesta, kjer so postavili ob cestišču nova obeležja s svetlobnimi znaki, mnogo manj varna, saj so številni plastični označevalci roba cestišča počeni ah polomljeni. Prometni znaki in vse druge oznake na cestah so zelo dragi in občinski cestni sklad mora vsako leto odšteti lepo vsoto denarja za njihovo obnovo ah zamenjavo. Dobro bi bilo, da bi šole in družbenopolitične organizacije opozorile občane na nepotrebno škodo, ki ogroža varen promet na naših cestah. Zalotene nepridiprave pa bi bilo potrebno prijaviti postaji Ljudske milice, saj ni prav, da vsi občani plačujemo njihovo škodo. ^ Psi čuvaji na verigo Pes je najzvestejši človekov prijatelj, so nas učili v šoli. Posebno psi -čuvaji skrbno varujejo naše imetje pred nepoklicanimi. Toda tudi med psi so nekateri popadljivi, čeprav so čuvaji in so odvezani mimoidočim nevarni. Zadnje čase so nekateri lastniki psov v Zgornjih in Spodnjih Stranjah premalo pazljivi in svoje pse čuvaje puščajo odvezane. Zato se večkrat zgodi, da psi popadejo mimoidoče in še zlasti otroke, ki hodijo v šolo. Tudi koga od otrok je pes že ugriznil, kar je še posebej nevarno. Čeprav so z odlokom predpisane precej visoke kazni za nepazljive lastnike psov, nekateri predpisov sploh ne upoštevajo. Torej pse je le treba pravilno zavarovati, da ne bodo nadlegovali mimoidoče! Zakaj tako? Vaščani Komende in okoliških vasi, ki jih združuje krajevna skupnost Komenda, si že dlje časa prizadevajo, da bi ljubljansko avtobusno podjetje Viator, ki ima na skrbi kamniški avtobusni promet, uvedlo več rednih avtobusnih zvez skozi Komendo. Zlasti pereča je popoldanska avtobusna zveza, saj med 14,20 in 17,50 v Komendo iz Kamnika ne vozi noben avtobus. To je zlasti čudno, če zapišemo, da vozi naslednji avtobus v Komendo ob 18,10 m še ob 18,40, kar je prav gotovo zelo pogosto. Vaščani so na sestankih krajevne organizacije SZDL in delegacije krajevne skupnosti že večkrat pozvali Viator, naj jih reši zagate in ugodi njihovi prošnji, vendar je do sedaj vse ostalo pri starem. Komendčani razumejo, da sedaj avtobusna podjetja ne smejo odpirati novih avtobusnih zvez, saj je treba varčevati pri gorivu, vendar bi vsaj katero avtobusno zvezo, ki sedaj vodi direktno v Mengeš, preusmerili preko Komende. _ tj Zopet se je oglasila sirena Komaj je minilo 20 dni od velikega požara v tovarni IPOG na Bakovniku, kjer smo se gasilci pošteno oznojili in naužili dima, preden smo ogenj ukrotili, že nas je sirena 6. 2. ob 23.15 spet poklicala na delo; hiteli smo na pomoč na Zale št. 8. V stanovanju Mile Horvat je njen mož Štefan polil stanovanje z bencinom ter ga zažgaL Pri tem se je vnel tudi sam in močno opekel, da so ga morali takoj prepeljati v ljubljansko bolnico. Vzrok so bile neurejene domače razmere in prepiri. Gasilci smo se zavedali, da bomo imeli težko delo, ker ni na voljo vode za gašenje. Vozili smo jo s TAM cisterno od pokopališča ter jo pretakali v kapnice, od koder smo jo z veliko varčnostjo z motorno brizgamo črpali do požara. Ker ni bilo takoj dovolj vode, se je ogeni razširil iz stanovanjskega prostora skozi leseni strop v podstrešje, kjer je bilo 2 do 3 tone sena. Prva dolžnost je bila obkoliti požar, da se ne .bi razširil na bližnjo enonad stropno stanovanjsko zgradbo ter drvarnico, in hlev. Kljub pomanjkanju vode se nam je to le posrečilo. Pomagali so tudi gasilci iz Nevelj. Veliko nevarnost za gasilce ter vse poslopje je pomenila plinska jeklenka v štedilniku in plastična posoda s 301 bencina na hodniku. Lahko si predstavljate, kaj bi se ostalo od goreče in tudi sosednje stavbe, če bi bencin in jeklenka eksplodirala? Tudi marsikateri gasilec bi jo pošteno skupil zaradi neprevidnosti in malomarnosti Stanovalcev. Upamo, da bo gradnja novega vodnega rezervoarja na Milem vrhu uredila slabo preskrbo z vodo za prehrano in gašenje. Res je, da v tem delu že 70 let ni bilo požara, a to nas ne sme uspavati. Posebno nevarnost za vsa naselja pomenijo malomarno napeljana elektrika, uporaba plina, bencina kakor tudi hitro razvijajoča se motorizacija. Prav taka, pa tudi druga naselja nam narekujejo skrb, da je nujno kupiti še eno avtocisterno z večjo kapaciteto, kajti takojšnji nastop gasilcev z dovoljno količino vode je najvažnejši pogoj za omejitev požara. j_ g j ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in brata MATEVŽI SLAPNTKI se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno pa se zahvaljujemo podjetju Alprem, rudniku kaolina Črna ter zdravstvenemu osebju ambulante Kamnik, ki mu je tolikokrat pomagalo pri njegovi težki bolezni. Hčerka Edita in sin Mato IZ KRONIKE KAMNIŠKEGA ŠPORTA (Prvi) balkanski prvaki v krosu Tretjo zlato plaketo si je Bru-čan priboril spet v Carigradu. Ko je v Evropi že divjala vojna, so Turki organizirali spomladi leta 1940 prvo balkansko prvenstvo v krosu. Na izbirnem tekmovanju v Ljubljani so se na prvih 6 mest uvrstili sami slovenski atleti. Prvi je bil Jože Kotnik, ki je bil član zagrebške Concordije. Določeno je bilo, da bodo našo državo zastopali prvi štirje uvrščeni Kotnik, Bručan, Glonar in Kvas, yodil pa jih bo predsednik Slovenske atletske zveze geome-ter Miroslav Črne. „Pred odhodom v Carigrad smo spali v hotelu Miklič v Ljubljani, kjer je bilo središče nacističnega vohunstva," se spominja Bručan. »Potuhnjeno so nas spraševali, zakaj gremo v Carigrad, pa smo jih z odgovorom, da gremo v inozemsko brigado, spravili v nemajhno začudenje." „V Bolgariji so se nam pridružili Grki, ki so posebno živahno pozdravih starega znanca Bruča-na," piše s pota Jože Glonar. Bručan je bil že v tridesetem letu in je imel za seboj štiri balkanska prvenstva. „ V Carigradu smo si najprej ogledali 7 in pol kilometra dolgo progo in se zgrozili. Kvas je ugotovil, da je podobna poti z Mežaklje v Bohinj. Naš vodja geometer Črne je skrbel za nas kbt oče. Na startu je bilo 6 Turkov in po štirje Grki in Jugoslovani. Romuni in Bolgari niso prišli. Mi smo nastopili v šprintericah, drugi pa v copatah. Zadnjih 300 metrov smo tekli po kaldrmi (kamnitem tlaku). Kotnik je ves čas silovito tekel v klanec, Kvas si je poškodoval nogo, pa je junaško vztrajal do konca. Kotnik je sijajno zmagal in si priboril naslov balkanskega prvaka v krosu. Za več kot 15 sekund je bil v silovitem finišu pred drugo uvrščenim Grkom. Kotnikov čas je bil tudi novi rekord na tej progi, za 2 in pol sekunde boljši od rekorda na turškem državnem prvenstvu. Tudi ostali naši tekmovalci so se borili do skrajnosti. Bručan seje uvrstil na šesto mesto kot drugi Jugoslovan. Pri tridesetih letih je bil še vedno steber jugoslovanske atletike v tekih na dolge proge, še nepremagani rekorder, njegov mnogo let mlajši učenec Kotnik pa prvi balkanski prvak v krosu. Na naši sliki so vsi trije državni reprezentanti iz kamniškega okraja. Bručan (v površniku), v sredi Kotnik s 5 kg težkim srebrnim pokalom in Kvas. Bručan in Kvas sta si omislila tople krznene kape. Glonarja takrat ni bilo zraven. Jože Glonar je zdaj profesor telovadbe v Novem mestu in zaslužen organizator novomeškega športnega življenja. Oglejmo si še rezultate prvega balkanskega krosa: 1. Kotnik 24 : 40.6, 2. Mavropostolos (Grčija) 24 : 56,3,... 6. Bručan 25 : 59,2, 7. Glonar 26 : 03,1, 9. Kvas 26 : 30,1. O poteku tekmovanja piše JUTRO 29. marca 1940: Zmagovalec Kotnik je bil pri vseh kontrolah na prvem mestu in le nekaj časa je pri tretjem kilometru prešel v vodstvo turški atlet Riza. Jugoslovansko moštvo je kot prvo prejelo krasen srebrn pokal in zlata odličja za moštvo. Turki so bih prepričani, da bodo na svojem terenu zmagah in da bo dragocen pokal ostal doma. Najboljši trije atleti iz moštva so prejeli zlate plakete, ostali do šestega mesta pa bronaste. Za uvrstitev države so šteli rezultate prvih treh atletov. Jugoslavija je zbrala 14 točk, Turki in Grki pa po 16 točk. V Ljubljani so našo atletsko reprezentanco in njenega vodjo Črneta zelo slovesno sprejeli, v izložbi trgovine „Elitc' pa so razstavili darila, originalne slike in izrezke iz turških časopisov. zmago našim državnim barvani." Da, zares, in med temi štirimi Slovenci so bili trije iz kamniškega okraja, vsi trije predstavniki delavskega razreda, vsi trije izučeni ključavničarji. Četrti član državne reprezentance, Jože Glonar, je bil takrat skromen študent v Ljubljani. Kako to, da so športniki iz kamniškega okoliša dosegli tako dobre rezultate na dolge proge? „V kamniško-donižalskem okolišu je bilo med občna vojnama zelo živahno društveno delovanje, ki se je odražalo tudi v športu. Tekmovanje med društvi ZMAGOVALCI BALKANSKEGA PRVENSTVA V KROSU: ČAN, KOTNIK, KVAS BRU- JUTRO je 31. marca objavilo tudi sliko naše reprezentance pred tekmovanjem, Jože Glonar pa je napisal še nekaj odmevov iz Carigrada: „Leta in leta so odhajali naši atleti v borbo z ostalim Balkanom. Bili smo večno drugi, toda letos smo enkrat postali prvi. Naši tekači so premagali najboljše iz Grčije in Turčije, čeprav so se slednji lahko vse bolj temeljito pripravljali za ta nastop kakor mi. Zavedali smo se vseh težav, toda v nas je bila ena sama misel - zmaga. Naš Kotnik je dal iz sebe vse, tako da v zadnjih metrih ni niti videl niti slišal množice, ki mu je ploskala. Njegova borbenost je prinesla njemu in Jugoslaviji največji uspeh v atletiki. Proga je bila pretežka in Turki so sami postali žrtev tako težke proge. Pred tekmo so odigrali državne himne vseli balkanskih držav. Da bi šlo hitreje, so slovenski del himne kar izpustili. Mi smo zato zahtevali ponovitev. Dejali so nam, da bodo naš del himne (to je „Naprej zastave slave") odigrali dvakrat, če bomo zmagali. To obljubo so potem tudi pošteno izpolnili. Takrat so nam še prav posebno zaigrala srca, ker smo se zavedali, da smo naši državi v hudi borbi priborili pomembno športno zmago." ..Razveseljivo je dejstvo, da ravno slovenski atleti v tokih na dolge proge tako lepo napredujejo," ugotavlja v svojem poročilu SLOVENEC, „saj so v prvenstvu Balkana v krosu ravno štirje Slovenci priborili tako lepo in klubi pa je vodilo k napredku. Le tisti, ki je poznal trdo delo v svojem poklicu, je lahko vzdržal naporne treninge za teko na dolgih progah. Šporn in Bručan sta mi bila vzor zaradi atletskih naporov, požrtvovalnosti, odpovedovanja in predanosti športu. Dober atlet mora tudi živeti kot športnik in se marsičemu odreči," je razglabljal ob svojih spominih bivši maratonec" in zmagovalec na vojaških tekmah Male antante Jakob Kvas (rojen 12. septembra 1914 v Domžalah, zdaj upokojenec v Ljubljani). Žal so mu propadla vsa odličja in spomini iz dobe atletskih tekmovanj, ko so ga odpeljali v nacistično taborišče. Bručan se pb vrnitvi iz NOB ni odpovedal lahki atletiki. Redno je treniral z mladimi atleti, da bi jih navdušil za to vrsto športne dejavnosti. Vsako leto jih je vodil v Ljubljano na Tek republike ob 29. novembru in še leta 1951 je tekel s svojim naslednikom Mihaličem za vzpodbudo mlajšim. Mihalič je na teku republike zmagal, o Bručanu pa beremo v časopisnem poročilu: „Šesti je prispel na cilj naš atletski veteran bivši rekorder na 10 kilometrov Jože Bručan iz Kamnika. Temu požrtvovalnemu in skromnemu športniku lahko ob njegovih 42 letih izrečemo vse priznanje, mladim pa naj služi za vzgled pravega športnika, ki tudi v zrelih letih ne opusti trenin- S3" I. Z. Košarkarji račun STRELJANJE Mladinci tretji Kamniški strelci so že dokazali, da sodijo v sam vrh tega športa v Sloveniji, Na republiškem prvenstvu v streljanju z zračno puško standard mednarodni program so si mladinci z dvema ekipama in člani priborili pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Tudi na tem tekmovanju so nas naši strelci razveselili z odličnim tretjim mestom v mladinski konkurenci. Člani so med prvimi desetimi v državi, in to osmi. Ne smemo pozabiti, da so v članski konkurenci nastopih trije mladinci (Burja, Repič, Radej) in samo en član. Z rezultati na tem prvenstvu, ki je bilo v Sevojnu, so Kamničani dosegli enega svojih največjih uspehov. To je plod trdega in vztrajnega dela z mladino. Rezultati: člani: nastopilo je 16 ekip ekipno 8. mesto SD Kamnik 1.427 krogov posamezno: 16. Marjan Repič 367 krogov, 45. Roman Radej 357 krogov, 54. Bojan Burja 352 krogov, 60. Ivan Rihter 351 krogov ekipno mladinci: nastopilo je 20 ekip 3. SD Kamnik I, 1090 krogov, 15. S D Kamnik.II, 1035 krogov posamezno: 1 2. Bojan Burja 366 krogov, 17. Marjan Repič 364 krogov, 24. Roman Radej 360 krogov, 38. Janko Podgornik 352 krogov, 48. Alojz Gradišar 349 krogov, 74. Vojko Kalan 334 krogov. V začetku februarja so se kamniški košarkarji in njihovi simpatizerji zbrali na letni skupščini, da bi pregledali obračun dela za preteklo leto in napravili program za letošnjo sezono. Udeležba je bila številna kot doslej še nikoli. Razveseljivo je, da so se vabilu na skupščino odzvali tudi tisti igralci, ki so lani praznovali 15-letnico pričetka delovanja kluba. Predsednik kluba Danilo Cerkvenik je v uvodnem poročilu ugotovil, da je bila lanska sezona dokaj uspešna, saj so člani v II. slovenski ligi zasedli 3. mesto, mladinci so se uspešno borili z vrstniki iz drugih klubov, pionirji pa so bih prvi z eno samo izgubljeno tekmo. V prijateljski tekmi pa so pionirji premagali celo vrstnike ljubljanske Olimpije. Klub je uspešno izvedel festival pionirske košarke in prvič tekmovanje sindikalnih ekip v okviru sindikalnih športnih iger. Zanimivo je bilo poročilo trenerja mladincev, kije ugotovil, da so njegovi varovanci vsi po vrsti uspešno zaključili 1. polletje šolskega leta in da bo klub tudi v bodoče tekmovalne uspehe podrejal uspehom v šoli. Seveda je bilo govora tudi o pogojih za treninge, konstrukcijah, ki so zastarele in celo nevarne za poškodbe. Sicer pa to ni nič čudnega, saj letos praznujejo že 20-letnico, odkar so bile postavljene na košarkarsko igrišče resda takrat še na peščeno. V razpravi so si košarkarji zadah nalogo, da še povečajo množičnost predvsem pionirjev in mladincev, še tesneje bo potrebno nadaljevati sodelovanje s Komendo in Stranjami, potrebno je čimpreje misliti na nove konstrukcije za koše, izboljšati organizacijo tekem, posvetiti večjo pozornost vzgoji vaditeljskega in sodniškega kadra itd. Tudi letos bo klub organizator festivala pionirske košarke (med tem časom je bil le-ta že izveden), tekmovanje sindikalnih ekip v hga sistemu ter verjetno tudi ekip mladinskih aktivov, v kolikor bo to zaželjeno. Enotno je bil sprejet tudi sklep, da vsako leto organizirajo močnejši turnir imenovan Frbežarjev memorial v spomin na prof. Vekoslava Frbežarja, dolgoletnega člana kluba in nekdanjega predsednika kluba. Igralci so kritično obravnavali disciplino in resnost nekaterih posameznikov na treningih, kar je nujen pogoj za dvig kvalitete, pa tudi za normalno vzdušje v klubu. Morda pa le lahko pričakujemo v letošnjem letu uvrstitev članske ekipe v višji rang tekmovanja, še več mladincev in pionirjev na košarkarskih igriščih - žal v mestu Kamnik le enem? SMUČANJE Štafeti četrto mesto sPORTNI UTRINKI VATERPOLO - Domači vater-polisti so v kranjskem bazenu odigrali dve trening tekmi. Pomerih so se s Triglavom I in izgubili Z rezultatom 7 : 3, priznati so morali premoč boljše ekipe. Strelec za Kamnik je bil Iztok Šnabcl s tremi goli. V drugi tekmi so z visokim rezultatom 12:5 premagali ekipo Borca iz Kranja. V tej tekmi so bili naši igralci boljši tako v napadu, kot v obrambi. Gole za Kamnik so dali: Šnabel 5, Reisner 3, Avsec 2, Far-čnik in Ručman po enega. ROKOMET - V nadaljevanju zimskega rokometnega prvenstva Slovenije v hali Tivoli so rokometaši dosegli dobre rezultate, predvsem ženska ekipa, ki kljub porazu vodi na lestvici. Ta skupina je zelo izenačena, kar pričajo tudi točke, ki so jih osvojili klubi. Kamnik vodi s 6 točkami, sedmo Zagorje pa je zbralo 4 točke. V tretjem kolu so Kamničanke igrale z Olimpijo in izgubile s 13 : 10 (7 : 4), v četrtem kolu pa so premagale M. Štrukelj iz Nove Gorice s 17 : 10 (7 : 6). Moški so ravno tako odigrali tretje in četrto kolo in dosegli sledeče rezultate: Kamnik : Radeče 9 : 7 (2 : 4). Kamnik : Alples 9:9(2: 3). Na lestvici so četrti s 5 točkami. Vodi pa ekipa Škofljice z 8 točkami. Tekmovanje se bo nadaljevalo 22. februarja. SAM NAJUSPEŠNEJŠA ČLANA MLADINSKI', STRELSKE EKIPE USPEH SOLIDARNOSTI V zahodni skupini druge slovenske šahovske lige, v kateri je igralo deset ekip, so se končala vsa srečanja. Solidarnost ni izgubila nobenega dvoboja. Z Vrhniko in Ribnico je igrala neodločeno 5 : 5, ostala srečanja pa je odločila v svojo korist. Idrijo, Mengeš, Savo in Črnomelj je premagala s 6 : 4, Tržič 8 : 2, Cerknico-Ponikve pa 7 : 3. Za Solidarnost so igrali člani Mirko Troha, Boris Bavčar, Peter Zupančič, Rudi Ocepek, Žarko Bračič, Albin Štrajhar in Stane KrivorotoV, članice Marija Jagodic in Olga Grilc (enkratni rezervi Slavica Zlobko in Alenka Zadrgal) ter mladinca Brane Maren in Boris Skok. Največ točk sta dosegla mladinca: Skok 8 in Maren 7, med člani pa Bavčar in Troha po 6. Tudi članici sta igrali odlično. V ekipi je torej igralo 10 tekmovalcev: 6 članov, dve članici in dva mladinca. Skupni rezultat, ki so ga dosegli, je 56 : 34. Končni rezultat vseh dvobojev je pokazal, da je v tej skupini zmagala Solidarnost iz Kamnika s 56 točkami pred Črnomljem, kijih ima 52 in pol. Sledijo Ribnica, Vrhnika, Tržič, Idrija itd. Solidarnost in Črnomelj sta si priborila vstop v prvo slovensko šahovsko ligo, kar je do zdaj največji uspeh kamniških šahistov. ( ^ V KOMENDI . PRVI KRIZELJ Na prvem letošnjem občinskem šahovskem brzopoteznem turnirju je sodelovalo 14 šahistov. Prepričljivo je zmagal Ciril Križelj, kije zbral 10 in pol točke, sledili pa so 2. Alojz Bremšak 8, 3.-4. Kern in Bcrčič 7 in pol itd. p p ODBOJKA - Na zimskem pokalnem prvenstvu Slovenije za moške so odbojkarji dosegli povprečne rezultate. V prvi tekmi so po ogorčeni borbi izgubili s Salonitom iz Kanala z 2 : 1, premagali so novo ustanovljeni klub Forum iz Ljubljane z 2 : 0 in izgubili z OK Ljubljano z 2 : 1. V svoji skupini so zasedb drugo mesto. NOGOMET - S pripravami na novo tekmovalno sezono oziroma na nadaljevanje v spomladanskem delu so pričeli nogometaši s kondi-cijskimi treningi. Na rednih treningih, ki jih vodi trener Milan Krašo-vec iz Kranja, se zbere do 16 nogometašev, na katere računa trener, in ki bodo prišli v poštev za prvo moštvo. Kamničane je v mini prestopnem roku okrepil bivši igralec Mercatorja iz Ljubljane Rado Mastnak, vodil bo tudi treninge mladincev. REKREACIJA - Letošnja zima, ki ni naklonjena ljubiteljem smučanja - snega ni - tudi ni mrzla. Ljubitelji drsanja so v Kamniku drsali samo teden dni, potem je odjuga opravila svoje. Na odbojkarskem igrišču so ljubitelji drsanja pripravili ledeno ploskev, tudi razsvetljava je bila, samo mraz se je umaknil toplemu valu. TTKS - Odbor za vzdrževanje objektov je izrabil letošnjo milo zimo za popravilo obeh skakalnic. Popravili so iztek pri veliki in mali skakalnici in v radiusu obeh skakalnic položili cevi za odtekanje vode. Na ta način bodo izsušili močvirnat del obeh iztekov. Tem delom bo sledilo še povečanje velike skakalnice. Državno prvenstvo v smučarski! tekih je bilo letos v Travniku, na planini Vlašič. Prvenstva so se udele žili tudi naši smučarji. Z doseženimi rezultati moremo biti zadovoljni, saj je bila konkurenca zelo močni Dobro se je uvrstila štafeta starejši)! mladincev, dosegla je četrto mesto med 15 štafetami. Starejši mladine« Lanišek je izmed 43 tekačev zasedel 6. mesto. Rezultati: Člani 15 km (40 uvrščenih); 1. Filip Kalan,-Gorje, 50,49.0, 19. Milan Sedušak, Kamnik, 58,54.0; Starejši mladinci 10 km (43 uvrščenih); 1. Božo Kordež, Plamen, 36,06.0, 6. Andrej Lanišek, Kamnik, 38,46.0, 11. Franc Pogača*, Kamnik, 42,13.0, 19. Zvone Kenv perle, Kamnik, 43,5.0, 31. Miran Kladnik, Kamnik, 46,29.0; Mlajši mladinci 5 km (52 uvrščenih); 1. Dušan Podlogar, Gorje,; 19,37.0, 21. Janko Podgornik, Kamnik, 22,37.0, 31. Bojan Potočnik, Kamnik, 23,00.0, 34. Marko Roka-vec, Kamnik, 23,05.0, 35. Tin« Osolnik, Kamnik, 23,12.0; Starejši mladinci 3x5 km (15 uvrščenih); 1. Alples 54,53,2, 4. Kamnik 58,00.0 (Pogačar, Kemperle, Lanišek); Mlajši mladinci 3 x 5 km (ll uvrščenih); 1. Alples 59,11.4, 9. Kamnit 1.05,23.8 (Potočnik, Rokavec, Podgornik) I Snega ni Smučarski klub Kamnik je bil organizator republiškega prvenstva za mlajše ter starejše pionirke iJ pionirje v tekih. To tekmovanje bi moralo biti na Veliki planini, zaradi pomanjkanja snega pa se je organi zator odločil za izvedbo tekmovanja na Pokljuki. Nastopilo je 150 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 klubo« iz vse Slovenije. Organizacija tekmovanja je bila odlična, saj so organi zatorji prejeli pohvalo sekretarja Smučarske zveze Slovenije tov. Ru-; tarja. Rezultati: Starejše pionirke 3 km (13 uvr-! ščenih); 1. Marija Bešter, Triglav, 10,53.0, 10. Dušanka Desnica, Kamnik, 14,26.4; Mlajši pionirji 3 km (34 uvrščenih) 1. Branko Plestenjak, Fužinar, 10,19.8, 24. Mile Desnica, Kamnik, 14,26.4; Starejši pionirji 4 km (42 uvrščenih); 1. Rolando Turšič, Loška Dolina, 10,37.6, 25. Jernej Zobavnik, Kamnik, 13,25.2, 42. Janez Šušnik, Kamnik, 14,36.8 KAMNIŠKA KRONIKA ZA JANUAR 1975 POROKE: Vincenc Baloh iz Vrhpolja, kovinostrugar, star 24 let, in Majda Ribič iz Zagorice, galanterist, stara 23 let; Franc Petrič iz Vasce, soboslikar, star 28 let, in Ivanka Slapar iz Brega pri Komendi, delavka, stara 22 let; - Stanislav Slupar iz Brega pri Komendi, kovinostrugar, star 29 let, in Breda Hriberšek iz Duplice, trg. pomočnica, stara 23 let. SMRTI: Karel Bahal iz Sp. Stranj, soc. podpiranec, star 66 let; Katarina Bračič iz Kamnika, mvalidska upokojenka, stara 89 let; Jožef Ciglič iz Kamnika, invalidski upokojenec, star 84 let; Marijana Jerman iz Most, upokojenka, stara 85 let; Frančiška Kladnik iz Kamnika, gospodinja, stara 81 let; Marija Kordež iz Kamnika, gospodinja, stara 84 let; Pavel Kramar iz Zg. Tuhinja, upokojenec, star 75 let; Ciril Lah iz Tunjic, kmet, star 41 let; Kristina Medved iz Kamnika, delavka, stara 27 let; Janez Mohar iz Laz, upokojenec, star 78 let; Marija Perne iz Godiča, gospodinja, stara 84 let; Matija Pestotnik iz Pšajnovice, kmet, star 93 let; Joahim Pire iz Kamnika, km. upokojenec, star 72 let; Marija Podbreznik iz Kamnika, uslužbenka, stara 41 let; Marija Podlipnik iz Suhadol, gospodinja, stara 82 let; Angela Potočnik iz Šmarce, družinska upokojenka, stara 72 let; Marija Povhe iz Križa, družinska upokojenka, stara 88 let; Olga Puc iz Kamnika, osebna upokojenka, stara 63 let; Pavel Rode iz Kamnika, osebni upokojenec, star 66 let; Francka Spruk iz Mekinj, kuharica, stara 46 let; Marija Štele iz Kamnika, gospodinja, stara 85 let; Dragoljub Stevanovič iz Vasena, čuvaj, star 67 let; Jernej Skrjanec iz Volčjega potoka, kmet, star 77 let; Julijana Skrjanec iz Volčjega potoka, gospodinja, stara 79 let; Alojz Štrajhar iz Srednje vasi, upokojenec, star 81 let; Janez Vidmar iz Podhruške, upokojenec, star 69 let; Vladimir Vrhovnik iz Tunjic, tesar, star 46 let; Marjan Zavrl iz Šmarce, mehanik, star 29 let; Marija Žagar iz Bistričice, gospodinja, stara 82 let. K AMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tomaž Jančar - Tehnični urednik Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni doml, telefon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.