INTERVJU
SPORT
Dr. Leonida Zalokar,	Trstenjakova evropska
socialna pedagoginja str. 26-27 podprvakinja str. 18
1СЛ ;©
On
str. 35
r-i:
St. 18 / Leto 73 / Celje, 3. maj 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
tusklub
Napolnite svoj hladilnik brezplačno!
Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mošnjička!
radio celje novi tednik
AKTUALNO
Predsednik države ob prvem maju str. 3
GOSPODARSTVO
Budnica za
praznično jutro	.....
Prvomajska budnica, kres, rdeč nagelj in mlaj so simboli, brez katerih ni naj- Stečajni upravitelj Ingrad pomembnejšega in največjega delavskega praznika. Tudi letos so v naši regiji Gramata ostaja str. 4 že navsezgodaj zaigrali številni pihalni orkestri. Gre za star običaj, s katerim že več kot stoletje godbeniki zgodaj zjutraj sokrajane prebudijo v praznični dan. V vsakem kraju zaigrajo nekaj koračnic, krajani jih pogostijo in nato nadaljujejo pot. Naš fotograf je spremljal budnico v Socki in Novi Cerkvi. str. 2-3
»Most vzdihljajev« kupili Slatinčani str. 5
NASA TEMA1
Drzni turistični projekti
str. 12-13
VRANSKO
Bost čez Bolsko kmalu
odprt za promet str. 7
KULTURA >
Osemdeset let Vasilije Četkovića-Vaska str. 10
KRONIKA'
Z ročno bombo nikar na upravno enoto str. 15
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO!
INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0,30 €).
Q_ O
> X
CNI
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!
V
Foto: SHERPA ..i ___
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun.
'pršute-	d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Vsak, ki enkrat stopi na oder in se tja vrača, uživa, saj nekaj rad počne pred drugimi. Kar ni narobe. Nasto-paštvo je čisto primerna beseda.« Kristian Koželj, prejemnik celjske kulturne nagrade
»Mladi starši, ki so produkt permisivne vzgoje, vzgajajo otroke. Sami so središče sveta in vzgajajo mlade prince in princese, ki si priredijo sisteme, da so njihove potrebe uresničene tudi na račun drugih.« dr. Leonida Zalokar, socialna pedagoginja
»Igra pred kamero je lahko enako razburljiva in privlačna kot tista v gledališču. Lahko seveda s seboj potegne tudi večjo prepoznavnost. Je pa bolj kratkega daha.«
Vojko Belšak, igralec
»Knjiga je namenjena vsem tistim, ki doma trpijo in mislijo, da ni izhoda ter da so same za vse krive. Naj se ne pustijo ustrahovati, poiščejo naj pomoč, se zatečejo v varno hišo, k prijateljem.«
Darinka Jelić, avtorica knjige Pobeg iz brezna
»Medalja je tukaj, z borbami sicer nisem zadovoljna, ampak medalja je medalja.« Tina Trstenjak, judoistka
	1 PETEK
> 20	> \ 1 / 20 fe2
SOBOTA I	I NEDELJA
^^ 23 a^2	
Budnice predramile šte
V torkovo praznično jutro je Godba na pihala Nova Cerkev z možnaristi Lanšperg-Nova Cerkev igrala prvomajske budnice v občini Vojnik.
Za nov dogovor med državo, delodajalci in sindikati
Direktor republiškega sklada za kulturne dejavnosti mag. Marko Re-pnik: »To je eden lepših nastopov, ki jih imamo godbeniki.«
Ste se tudi vi prvega maja po zaslugi vaše lokalne godbe prebudili že zelo zgodaj? Prvomajska budnica, kres, rdeč nagelj in mlaj so namreč simboli, brez katerih ni tega delavskega praznika.
Tudi letos so v naši regiji že navsezgodaj - tisti najbolj
Borut Pahor slavnostni govornik na prvomajskem shodu na Šmohorju
Tradicionalnega prvomajskega srečanja na Šmohorju ob prazniku dela se je tudi tokrat udeležila množica obiskovalcev. Na priljubljeno planinsko točko nad Laškim se jih je povzpelo več kot dva tisoč. Letos so kot slavnostnemu govorniku ob laškem županu Francu Zdolšku lahko prisluhnili predsedniku države Borutu Pahorju. Ta je med drugim pove- no in zaposlovalno politiko.
dal, da Slovenija potrebuje nov dogovor med državo, delodajalci in sindikati glede nekaterih temeljnih vprašanj, ki zadevajo davč-
Vloga države pri tem mora biti, kot je poudaril Pahor, da na vzdržen način zagotovi, da je gospodarstvo globalno konkurenčno in
da imamo hkrati tudi socialno varnost. »Gre za to, da bodo zaposleni dobili višje plače, da bomo imeli nižje davke in večjo fleksibilnost trga dela. Razumem, da je za takšen dogovor treba veliko usklajevanja in iskanja kompromisa. A gre za pomembno stvar, ki bi lahko odločilno vplivala na to, da bo gospodarska rast, ki smo ji zdaj priča, imela trajnejšo vrednost.« Za Pahorja je to formula, da imamo vsi nekaj od sedanje gospodarske rasti, tako delodajalci kot delavci in država, saj je v okoliščinah socialnega miru vsem lažje delovati.
Socialni dialog naj bo vreden zaupanja
Kot je še poudaril, je vloga države tudi, da poskuša urediti socialni dialog tako, da mu bomo zaupali tako delodajalci kot sindikati, in
AKTUALNO
3
■ i	i	■	v i	■■■
vilne kraje v nasi regiji
pridni že ob 5. uri - zaigrali številni pihalni orkestri. Nekateri med njimi imajo dolgo tovrstno tradicijo, spet drugi na tem področju šele orjejo ledino. Eden takšnih je polzel-ski pihalni orkester Cecilija, ki je prvomajsko budnico letos igral prvič.
Gre za star običaj, s katerim že več kot stoletje godbeniki zgodaj zjutraj sokrajane prebudijo v praznični dan. V vsakem kraju zaigrajo nekaj koračnic, krajani jih pogostijo in nato nadaljujejo pot. Igrati začnejo že zgodaj zjutraj, končajo zgodaj popoldne, a vedno več je godb, ki program končajo že dopoldne, saj gre nenazadnje za dan, ki ga veliko godbenikov želi izkoristiti za izlet ali piknik s svojo družino. »To je
eden lepših nastopov, ki jih imamo godbeniki. Velikokrat se je zgodilo, da smo s kresov, ki so bili nekoč veliko bolj zastopani in množično obiskani ter so s tem trajali tudi dlje, odšli neposredno na budnico. To je bilo svojevrstno doživetje, ki pri mnogih tudi danes ni redkost,« pravi direktor republiškega javnega sklada za kulturne dejavnosti in dirigent Godbe Prebold mag. Marko Re-pnik.
Najstarejša je idrijska
Prvomajske budnice so se na Slovenskem prvič začele pojavljati z začetkom organiziranega delovanja delavskega razreda na prelomu iz 18. v 19. stoletju, ko je
nastalo tudi največ slovenskih godb. Najprej so budnice prebujale prebivalce delavskih mestih in kasneje vzporedno z ustanavljanjem pihalnih orkestrov tudi drugod po državi. »Najdaljšo tradicijo ima idrijska godba. Nastala je že leta 1665 in velja za najstarejšo v vsej Evropi,« kot zanimivost izpostavlja direktor republiškega javnega sklada za kulturne dejavnosti in velik poznavalec godbeništva.
Številne v naši regiji
V naši regiji godbe že tradicionalno vesel prvi maj zaželijo prebivalcem občin Laško, Dobrna, Štore, Vojnik, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Rogaška Slatina, Prebold,
Žalec, Šoštanj in še marsikje drugje. »Skoraj vsepovsod, kjer obstajajo godbe, obstajajo tudi budnice,« še dodaja Repnik, ki ga še posebej veseli, da se tudi novoustanovljene mlade godbe, ki jih v Sloveniji trenutno ni mnogo, v večinoma lotijo igranja prvomajskih budnic, ki jih ljudje dandanes vedno znova sprejmejo z velikim odobravanjem. A vedno ni bilo tako. Oblast jih namreč v vsej njihovi zgodovini, kot pravi Preboldčan, vsepovsod ni odobravala. Kljub vsemu se je tradicija ohranila, prvomajske budnice pa po besedah Repnika igra vsak pihalni orkester, ki da nekaj nase.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Prvomajskega srečanja na Šmohorju se je kot ponavadi udeležila množica obiskovalcev.
da se obveže, da za svoje potrebe ne bo potrebovala več denarja, kot je to nujno z vidika dobrega gospodarja. »Če bi torej ohranili davke na tej ravni, jih morda celo znižali, če bi sindikati pristali na večjo prožnost trga dela in če bi se delodajalci obvezali, da bodo hitreje in lažje zaposlovali delavce, zlasti mlade, bi si odprli vrata v tisto prihodnost, ki so jo želi večina naših ljudi,« je še razmišljal predsednik države.
Borut Pahor je svoj govor sklenil z besedami, »da nihče od nas ne ve, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, in da veliko tega tudi ni odvisno neposredno od nas, ampak tudi od globalnih trendov v svetu. Nekaj stvari pa je odvisnih samo od nas, kar pomeni,
da se med seboj razumemo, spoštujemo, da vemo, da nihče ne more bolj vplivati na spoštovanje dostojanstva vsakega od nas kot mi skupaj, kot skupnost, družba, država in nenazadnje kot domovina.«
Šmohor ima od nekdaj delavski pridih
Župan Občine Laško Franc Zdolšek je v svojem govoru poudaril dolgo zgodovino prvomajskih srečanj na Šmohorju, ki so se začela že nekaj let po tragičnih dogodkih v v Čikagu v boju za delavske pravice in osemurni delavnik. Nadaljevala so se tudi po drugi svetovni vojni, ko so jih prirejali sindikati in podjetja. Kot je povedal župan, je bilo na Šmohorju,
ki je zagotovo eden od simbolov delavstva, vselej lepo.
Zaradi množične udeležbe obiskovalcev, ki sta jih na Šmohor privabila tudi lepo sončno vreme in zanimiv glasbeni program, med dru-
gim sta nastopili tudi Laška pihalna godba in Nuša Derenda, so lahko zadovoljni tudi v Krajevni skupnosti Rečica, ki je pripravila prireditev.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
GROFJE CELJSKI
Tradicionalno prvomajsko srečanje je bilo v torek dopoldne tudi v drugih krajih, med drugim na Čreti. Najprej je bila sveta maša, sledila sta spominska slovesnost pri spomeniku padlim v NOB in družabno srečanje pri planinskem domu na Čreti. Prostovoljno gasilsko društvo Grajska vas je tradicionalno srečanje pripravilo pri Šmiglovi zidanici. Priljubljena planinska postojanka za 1. maja je tudi Gora Oljka, na katero se ta dan povzpnejo planinci iz občin Polzela, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. (ŠO)
Javno vodstvo
Nedelja, 6. maj 2018, ob 11.00
v Knežjem dvoru.
TJPokrajinski muzej Celje
informacije;
^ UST*" T: 03/4 28096:2 ali 03163 2618 S^Jfffi	E: muzej^pokmuz-ce.ii
Zmagoviti Peter Trogar na vrhu mlaja na enem od preteklih tekmovanj
Brez mlaja skoraj ne gre
Med najlepšimi simboli prvega maja so mlaji. Na našem območju jih je postavljenih več, med drugim na Dobrni, v Lesičnem, Mozirju ... »To je naša vsakoletna tradicija. Ponavadi se zberemo nekaj dni prej in se odločimo, katero smreko bomo podrli,« je o mlaju na Dobrni povedal poveljnik tamkajšnjih gasilcev Aleš Hren.
Tamkajšnji mlaj postavljajo gasilci, ki si pomagajo z dvigalom, torej na strojni način. Danes je zelo redko ročno postavljanje mlaja, kot ga redno dvigajo kvišku gasilci v Lesičnem na Kozjanskem. Tako so ga povsod postavljali v starih časih, ko dvigal še niso poznali. Lesično krasi že od petka. Posebnost so mlaji v Mozirju, kjer jih je letos postavljenih nič manj kot pet. Po več jih postavijo vsako leto. Letos so tako postavljeni sredi trga, pri cerkvi, pred Mozirskim gajem, pri trgovskih središčih in na sejmišču.
Na našem območju so mlaj na predvečer prvega maja postavljali tudi v obdobju med svetovnima vojnama. To se je dogajalo v več krajih okolice Šmarja pri Jelšah in v Gotovljah pri Žalcu prvo nedeljo pred prvim majem.
Na mozirskem sejmišču je bilo v soboto celo tekmovanje v plezanju na mlaj. Letos se je opogumilo osem plezalcev, tudi iz Spodnje Savinjske doline, ki jih je občudovala množica ljudi. Plezanje po olupljenem spolzkem deblu, ki se poleg tega ziblje, je seveda zelo pogumno
dejanje. Kljub temu da tekmovalce varuje gorska reševalna služba in da so zavarovani pri zavarovalnici. Tudi na letošnjem tekmovanju je bil spet najhitrejši - tako kot lani in že prej - domačin Peter Trogar. Pred nekaj leti je na mlaj plezala tudi ženska, domačinka, ki je po poklicu zdravnica.
Najstarejša znana upodobitev mlajev na Slovenskem je nastala pred več kot tristo leti pri ljubljanski graščini Bokalce. Slovenci postavljamo mlaje ob različnih slovesnih priložnostih, ne le ob prvem maju. Pred devetdesetimi leti so ga tako na primer postavili ob odprtju Katoliškega prosvetnega doma v Bistrici ob Sotli in pred novomašnikovo hišo na Sladki Gori. V Mestinju so postavili dva mlaja leta 1963 ob odprtju vodovoda.
Tekmovanje pripravlja že sedemnajst let mozirsko društvo Mlajevci in to vedno zadnji konec tedna pred prvim majem. Tamkajšnja tradicija postavljanja mlajev je dolga, saj je prva znana omemba iz leta 1878. Ko je bila v Mozirju pred dolgimi leti svetovna živinorejska razstava, je bilo postavljenih kar 24 mlajev, za vsako sodelujočo državo po eden. V tem trgu so pred leti postavili tudi rekordni mlaj, zrel za Guinnessovo knjigo rekordov. Visok je bil 63 metrov in težak več kot pet ton. Ob obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji so Mozirjani postavili sedem velikih in šest manjših mlajev.
BJ
4
GOSPODARSTVO
Čeprav je sodišče že sredi februarja sprejelo sklep o ponovni prodaji betonarne, stečajni upravitelj Tomaž Kocijan še ni razpisal nove dražbe. V Inposu pravijo, da od nakupa kompleksa, za katerega ponujajo 1,6 milijona evrov, ne nameravajo odstopiti.
Stečajni upravitelj Ingrad Gramata ostaja
Sodišče je zavrnilo zahtevo celjske trgovske družbe Inpos za razrešitev Tomaža Kocijana - Betonarna kmalu spet na dražbi
Tako kot prodajo kamnoloma v Veliki Pirešici, ki je del stečajne mase CM Celje, velike težave spremljajo tudi prodajo betonarne Ingrad Gramata v Medlogu. Skupni imenovalec obeh je podjetje Voc. V prvem primeru želijo lastniki tega podjetja, ki je z odkupovanjem terjatev postalo pomemben upnik CM Celje in Ingrad Gramata, čim ceneje priti do kamnoloma, v drugem pa bi radi betonarno dobili kot nadomestilo za svoje terjatve.
Prodajo kamnoloma pod ceno in s tem oškodovanje upnikov poskuša preprečiti stečajna upraviteljica Milena Sisinger, za katero je Voc skupaj z Gorenjsko banko in Družbo za upravljanje terjatev bank zahteval razrešitev, vendar je sodišče njihovo zahtevo zavrnilo. Prepoceni prodajo betonarne in domnevne nepravilnosti pri tem se trudi preprečiti podjetje In-
pos, ki je z odkupom manjše terjatve postalo upnik Ingrad Gramata. Eden od ukrepov Inposa je prav tako bila zahteva o razrešitvi stečajnega upravitelja Tomaža Kocijana, vendar jo je sodišče zavrnilo.
Letošnja dražba preklicana
O dosedanjih zapletih pri prodaji betonarne smo obširneje pisali že konec lanskega leta. Naj zato le na kratko ponovimo, da je upravitelj pet hektarjev velik kompleks ob Savinji v Celju neuspešno na dražbah prodajal več let, nato se je lani odločil za zbiranje ponudb in v nadaljevanju še za licitacijo, na kateri sta se kot najboljša ponudnika pomerila Inpos in Voc Ekologija. Zmagal je Inpos, ki je za kompleks ponudil 810 tisoč evrov, vendar do podpisa pogodbe ni prišlo, ker je podjetje Voc Ekologija temu nasprotovalo in
sodišču predlagalo, naj mu nepremičnino namesto poplačila terjatev preda v last. Sodišče takšnega predloga ni upoštevalo, tudi zato, ker je Inpos svojo ponudbo zvišal na 1,6 milijona evrov. Takšna je bila tudi izklicna cena za letošnjo dražbo, ki bi morala biti januarja, a jo je stečajni upravitelj preklical. Direktor Inposa Ivan Pfajfar je namreč pred začetkom dražbe vložil ugovor, češ da je nezakonita, ker je Voc Ekologija povezana z nekdanjim lastnikom Ingrad Gramata. Polovica Voc Ekologije je namreč uradno v lasti Simone Okorn, partnerke Janeza Škoberneta, ki je bil do stečaja preko svoje mariborske družbe CPM večinski lastnik Ingrad Gramata. Naj pri tem opozorimo, da je lastnik druge polovice Voca Ekologije družina Moškotevc, direktor te družbe in tudi Voca pa je Roman Moškotevc.
Nekdanji delavci Klasja bodo dobili vse
Čeprav so pred tremi leti izgubili delo in so si tisti, ki jim je do upokojitve manjkalo še kar nekaj let, morali poiskati novo službo, imajo lahko nekdanji delavci celjskega Klasja vsaj eno zadoščenje. So namreč med redkimi »stečajniki«, ki bodo v celoti dobili poplačane vse svoje terjatve.
Sodišče je že potrdilo predlog stečajnega upravitelja Kristijana Antona Kontarščaka o četrti prednostni razdelitvi, ki bo hkrati tudi zadnja. Za poplačilo prednostnih terjatev ima upravitelj tokrat na voljo malo manj kot pol milijona evrov.
Delavci so v stečaju Klasja prijavili približno milijon evrov terjatev. Podjetje jim je ostalo dolžno nekaj plač, nadomestilo za neizkoriščen letni dopust in odpravnine. Upravitelj je v treh dosedanjih razdelitvah -prva je bila jeseni 2016, tretja lani decembra - delavcem poplačal 63 odstotkov terjatev.
Zato bo zadnje poplačilo terjatev skupaj z obrestmi največje doslej. Nekdanji delavci bodo po napovedi Kontarščaka denar na svoje račune dobili predvidoma v drugi polovici maja.
Stečajnemu upravitelju je uspelo prodati večino premoženja Klasja, ki je bilo včasih največje mlinskopredelovalno podjetje v regiji. Največja nepremičnina je bil skoraj tri hektarje velik kompleks na Hudinji, ki sta ga januarja letos kupila Perutnina Ptuj in podjetje Sapidum iz Portoroža. Zanimanje za kompleks je bilo precejšnje, zato je Kontarščaku zanj uspelo iztržiti več kot tri milijone evrov ali skoraj dvakrat več, kot je znašala izklicna cena. Upravitelj pričakuje, da se bo stečaj Klasja končal še letos, saj ga čaka le še ena splošna delitev za navadne upnike. Kolikšen del terjatev jim bo lahko poplačal, še ne ve.
JI
Očitki Inposa
Nekaj dni po preklicani dražbi je Inpos vložil zahtevo za razrešitev stečajnega upravitelja, vendar je Tomaž Kocijan vse očitane kršitve zavrnil. Pritrdilo mu je tudi sodišče, ki je pred dnevi sklep o zavrnitvi zahteve za razrešitev tudi sprejelo.
Inpos je Kocijanu, ki stečaj Ingrad Gramata vodi od leta 2015, ko je sodišče zaradi nepravilnosti pri prodaji kamnoloma v Libojah razrešilo dotedanjega stečajnega upravitelja Damjana Beliča (ta je danes med drugim predsednik nadzornega sveta SDH in laške Thermane), očital več kršitev stečajne zakonodaje. Decembra lani je Vocu za parkiranje strojev in vozil brez soglasja sodišča in zastonj oddal v uporabo eno od hal na območju kompleksa v Medlogu. S tem je, trdi Inpos, oškodoval stečajno maso. Drugi očitek se nanaša na spreminjanje razmerja vrednosti nepremičnega in premičnega premoženja v izklicni ceni za dražbo betonarne, kar je po prepričanju Inposa neutemeljeno in nezakonito ter v škodo navadnih upnikov. Kot tretjo kršitev je Inpos navedel lastniško povezanost ločitvenega upnika Voca Ekologije in Voca.
Odgovori upravitelja in sodišča
Sodišče je v sklepu, ki ga je podpisala okrožna sodnica Andreja Zupan, vse očitke zavrnilo kot neutemeljene in pritrdilo pojasnilom stečajnega upravitelja. Kocijan je dejal, da je najemno pogodbo z Vocem res sklenil, potem ko je ta že uporabljal eno od hal, vendar je bila na-
jemnina, ki znaša 300 evrov za 150 kvadratnih metrov površin, poravnava za nazaj. Mimogrede, sodišče je soglasje k sklenitvi najemne pogodbe sprejelo in objavilo šele 20. aprila.
Za drugo očitano kršitev zaradi spremenjenega razmerja med ceno nepremičnine in premičnin je sodišče Inpos opozorilo, da se nanaša na sklep o prodaji, na katerega se lahko upniki še pritožijo. Glede povezanosti ločitvenega upnika Voca Ekologije in najemnika Voca, kar po mnenju Inposa pome-
ni tudi favoriziranje upnika, pa je sodišče zapisalo, da ni več »pravno relevantna«, torej ni več bistvena za pravno presojo. Kot navaja, je Voc Ekologija decembra lani svojo terjatev odstopila ljubljanskemu podjetju BDL Trading, ki je tako postalo nov ločitveni upnik Ingrad Gramata.
Naj k temu dodamo, da je iz javno dostopnih podatkov razvidno, da je lastnik podjetja BDL Trading Roman Moškotevc.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA)
A BRAND OF IMMOFINANZ
STOP SHOP Celje NAKUPOVALNI PARK
Bežigrajska cesta 16 Celje
ODDAMO prostor na parkirišču za namen promocij!
Nabor najemnikov objekta: SportsDirect.com, Takko, Deichmann, OVS, Velo center, Jysk, Kik
Kontakt: email kr@m2.co.at in telefon 01 428 8883 Splet: stop-shop.com/sl/si/celje
STOP SHOP
stop-shop.com
Easy Shopping
GOSPODARSTVO
5
Svoje izkušnje na osemdesetmilijonskem turškem trgu so predstavili (z leve) Primož Pucihar, direktor podjetja Pucihar iz Šmarja - Sapa, Srečko Pirtovšek, predsednik Slovensko-turškega poslovnega kluba, in Tomaž Bencina, predsednik uprave Cinkarne Celje. Tretji z leve je Primož Kristan, operativni vodja projekta Celje International. Pogovor o poslovnih priložnostih v Turčiji je privabil predstavnike mnogih celjskih podjetij.
Veliko potrpežljivosti in še več turškega čaja
Turčija je dežela številnih priložnosti, a zelo zahtevna, pravijo slovenski podjetniki, ki poslujejo na turškem trgu - Blagovna menjava med državama še vedno skromna
Osemdesetmilijonski turški trg je kljub političnim težavam, ki pretresajo državo, ter njenim občasnim trenjem z ostalim svetom zaradi hitre rasti in finančne moči eden obetavnejših v Evropi. Na lestvici tretjih držav, kamor so članice Evropske unije lani skupaj izvozile največ, je Turčija na petem mestu. Tudi na enaki slovenski lestvici zaseda Turčija visoko mesto, čeprav je blagovna menjava med državama še vedno zelo skromna in uvoz krepko presega izvoz. S Turčijo, ki je 15. največje gospodarstvo na svetu in šesto največje v Evropi, namreč posluje le malo slovenskih podjetij. Tudi zato je skupina za internacionalizacijo celjskega gospodarstva, ki deluje pod okriljem Mestne občine Celje, v sodelovanju s Slo-vensko-turškim poslovnim klubom pripravila sloven-sko-turški poslovni večer.
Blagovna menjava Slovenije s Turčijo je lani znašala 858 milijonov evrov. Izvoz je dosegel vrednost 290 milijonov evrov in uvoz 568 milijonov evrov. Pri tem uvoz raste hitreje kot izvoz, saj so slovenska podjetja leta 2011 na turškem trgu prodala za 235 milijonov evrov izdelkov in kupila za 217 milijonov evrov. To pomeni, da se je od takrat izvoz povečal le za
55 milijonov evrov in uvoz za več kot dvakrat.
V podatkovni bazi slovenskih izvoznikov Sloexport je zapisano, da na turškem trgu deluje 350 slovenskih podjetij, od tega 32 iz širše celjske regije. Vendar številka, vsaj za celjske izvoznike, ne drži, saj so nam nekateri povedali, da s to državo ne poslujejo. Kovintrade je na primer včasih tja izvažal metalurške izdelke, zdaj pa, je povedal predsednik uprave Marko Staroveški, poslov s to državo že drugo leto nima več. V Gorenju, ki je prav tako na seznamu izvoznikov, pravijo, da je vrednost njihovega izvoza tako majhna, da ni niti omembe vredna. Največja regijska izvoznika v Turčijo sta Cinkarna Celje in GKN Driveline iz Slovenskih Konjic, ki izdelke izvaža svojemu sestrskemu podjetju v tej državi.
Uspe samo dober izdelek
Cinkarna je v Turčiji prisotna že dvajset let in tja proda za 15 do 25 milijonov evrov svojih izdelkov, večinoma pigment titanovega dioksida. Z začetnih 300 ton je količinska prodaja zrasla na 9 tisoč ton. Po besedah predsednika uprave Tomaža Benčine je Turčija za cinkarno drugi do tretji najpomembnejši trg. Država je največji porabnik titanovega dioksida na svetu,
nima pa lastne proizvodnje. Prav zato so v cinkarni, ko so začeli razmišljati o postavitvi nove tovarne v prihodnjih letih, morebitno lokacijo videli tudi v tej državi. A so si zaradi kriznih žarišč v njeni soseščini premislili. Benčina pravi, da cinkarna pri poslovanju na turškem trgu nima nobenih težav. Tamkajšnji poslovneži so zelo zahtevni pogajalci, a so hkrati tudi zelo prilagodljivi. »S Turčijo se ne da poslovati s pomočjo svetovnega spleta, potrebni so osebni stiki. Uspeš lahko samo z dobrim izdelkom, da obdržiš kupce, pa je treba narediti več kot na zahodu,« opozarja Benčina in dodaja, da imajo slovenska podjetja v primerjavi z zahodnimi tek-
Konec lanskega leta smo se spraševali, le kdo bo kupil prehodni most, ki nad Kidričevo ulico v Celju povezuje stavbi Tehnopolisa in Ritsa. Pa je most te dni le dobil novega lastnika. To je podjetje Navium iz Rogaške Slatine, ki se ukvarja s trgovino z avtomobili.
Most je bil del stečajne mase družbe Tehnopolis, ki je v Celju obljubljala razvojni čudež in so ji verjeli vsi takratni župani Savinjske regije ter direktorji mnogih podjetij. Pred petimi leti je Tehnopolis propadel, stečajni upravitelj Rok Sodin pa je konec lanskega leta, ko je prodal že večino premoženja, začel zbirati ponudbe tudi za most. Takrat skoraj nihče ni verjel, da bo našel kupca, saj poleg tega, da gre za neobičajno nepremičnino, most ni vpisan v zemljiško knjigo niti nima uporabnega dovoljenja.
meci prednost pri pogajanjih s turškimi partnerji. »Razlog je v tem, da se v nas še vedno skriva nekaj balkanskega.«
Bodite prilagodljivi
Konjiško podjetje GKN Driveline, ki je v lasti britanske mednarodne korporacije z enakim imenom, v Turčiji deluje že več kot deset let. S prodorom na ta trg nikoli ni imelo težav, saj izdelke prodaja svojemu sestrskemu podjetju in zato pri sklepanju poslov ne potrebuje posrednikov. Lanski izvoz je znašal malo manj kot 12 milijonov evrov, kar pomeni 14-odstotni delež celotnega izvoza. Tudi v prihodnjih letih naj bi bila vrednost
A je upravitelju le uspelo. Prehodni most je kot edini ponudnik za 5 tisoč evrov kupilo slatinsko podjetje Navium. Direktor in lastnik Blaž Ferjanič pravi, da načrtov, kaj bo z mo-
izvoza predvidoma enaka. Konjičani na turški trg pošiljajo homokinetične zglobe in tripode, namenjene avtomobilski industriji za vozila Fiat, Ford in Honda.
Tistim, ki razmišljajo o vstopu na turški trg, v podjetju GKN Driveline priporočajo, naj bodo prilagodljivi, naj ponudijo kakovostnega izdelke in naj imajo konkurenčne cene.
Priložnost tudi za turistična podjetja
Da je Turčija dežela številnih priložnosti, je na poslovnem večeru v Celju poudaril tudi predsednik Slovensko-turškega poslovnega kluba Srečko Pirtovšek. Dejal je,
stom, še nima. Najprej bo vsekakor poskrbel za pridobitev uporabnega dovoljenja in za vpis v zemljiško knjigo, nato bo most morda služil podjetju kot oglasni prostor. »Most se
da je tam zelo pomembno imeti »svoje« ljudi, zato je velika škoda, ker je Slovenija pred časom zaprla svoj konzulat v Instanbulu. Pirtovšek podjetjem priporoča, naj se v Turčijo ne odpravijo brezglavo, ampak naj najprej opravijo temeljito analizo trga. Potem naj bodo potrpežljiva pri pogajanjih in pri pitju velikih količin turškega čaja.
Turki zelo radi potujejo, lani se je njihov obisk v Sloveniji v primerjavi z letom 2016 povečal za 30 odstotkov. »Turčija je torej velika priložnost tudi za turizem, a tega na žalost turistični ponudniki s Celjskega še niso odkrili,« je še dejal Pirtovšek.
JANJA INTIHAR Foto: Celje International
mi je zdel zanimiv kot dolgoročna naložba, predvsem pa v njem vidim svojevrsten celjski spomenik,« odločitev za nakup pojasnjuje Ferjanič.
IJ, foto: arhiv NT (GrupA)
PONEDELJEK in SREDA:
8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK:
8.00-10.00 in 11.00-13.00
info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300
Most, ki povezuje stavbi Tehnopolisa in Ritsa, je za 5 tisoč evrov kupilo podjetje Navium iz Rogaške Slatine.
»Most vzdihljajev« kupili Slatinčani
Kje je spominska plošča z Meškovega studenca?
V celjski enoti ZVKDS in MOC nimajo podatkov o tem
CELJE - Meškov studenec ob Savinji - ob vstopu v mestni gozd, in sicer v naselju Lisce - je nekoč krasila spominska plošča z verzom avstrijskega lirika, profesorja na celjski gimnaziji Johanna Gabriela Seidla (1804-1875), po katerem se je ta studenec sprva tudi imenoval. Bralec nas je opozoril, da je spominska plošča s tega mesta izginila, očitno pa ni mogoče ugotoviti, kje je. Tudi naše poizvedovanje ni bilo uspešno.
»Ne razpolagamo s podatki o studencu,« so nam odgovorili v tem, kdaj in kam je izginila plo- celjski enoti zavoda za varstvo šča z napisom ob Meškovem kulturne dediščine (ZVKDS),
obenem pa so nam potrdili, da je pred časom o usodi plošče poizvedoval tudi občan. Dodali so še, da v času, ko je prišlo do obnove studenca (in studenca pod gradom), v zavodu o tem niso bili seznanjeni niti ni bila nanje naslovljena nobena vloga za pridobitev kulturnovar-stvenega soglasja.
Meškov studenec danes v precej klavrnem stanju, brez že dolgo izginule spominske plošče.
Studenec ni kulturna dediščina
»Meškov studenec kot objekt ni vpisan v Register kulturne dediščine, saj ocenjujemo, da zaradi raznih predelav nima lastnosti dediščine. Ohranjena sta le prostor in delno škarpa nad studencem,« je v pisnem odgovoru še pojasnila Božena Hostnik, konservatorska svetnica v celjski enoti ZVKDS. V kulturnovarstvenem zavodu sicer tudi nimajo registra izginulih plošč.
Nasploh je o Meškovem studencu bolj malo podatkov. Iz dostopnih podatkov je tako mogoče izvedeti, da je bil studenec, do katerega je iz mestnega parka vodil drevored, po Johannu Gabri-elu Seidlu poimenovan ob koncu 19. stoletja. V tistem času, leta 1904, so profesorju na celjski gimnaziji, ki je na njej poučeval od leta 1829 do 1840, ob stoletnici njegovega rojstva nemški prebivalci Celja odkrili tudi spominsko ploščo v središču mesta. Po prvi svetovni vojni so jo tedanje oblasti s tega mesta odstranile.
Kot dijak v Celju je k Sei-dlovemu studencu zelo rad zahajal literat in duhovnik Franc Ksaver Meško (18741964), po katerem je kasneje studenec tudi dobil ime.
Studenec je sicer v svoji zgodovini doživel kar nekaj predelav, ena od obnov, in sicer leta 1928, je natančno popisana tudi v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje, ki hrani podatke o tem, kako je tedanji Mestni magistrat celjski stavbnemu podjetniku Franju Neradu iz Gaberij odobril izplačilo malo več kot 3.849 dinarjev za popravilo Seidlovega studenca. V teh dokumentih tudi ni nobene besede o spominski plošči.
Morda kdaj kopija plošče?
O izginuli plošči smo povpraševali tudi v Mestni občini Celje, kjer prav tako niso seznanjeni s tem, kje bi lahko bila, so se pa za informacije obrnili na strokovne ustanove, vendar odgovorov še niso prejeli. Če ne bo mogoče najti originalne spominske plošče, ali nameravajo morda pripraviti kopijo te
spominske plošče, v sodelovanju s celjsko območno enoto ZVKDS, smo še vprašali MOC. »O tej zadevi naj bi predlog podala pristojna območna enota ZVKDS,« so odgovorili.
Če Meškov studenec ni spomenik kulturne dediščine, je drugače z območjem, kjer se nahaja. Je namreč znotraj arheološkega najdišča Celje, ki je z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju celjske občine razglašeno za arheološki kulturni spomenik. »Arheološko najdišče tvori Noriški municipij Claudia Celeia z obzidjem, s svetišči, z bazilikami, s tlakovanimi ulicami, kanalizacijo, z nekropolami. V primeru poseganja v zemeljske plasti zahteva varstveni režim za arheološko najdišče Celje izvedbo predhodnih arheoloških raziskav,« so še povedali v celjski enoti ZVKDS.
Sicer pa so nam tudi v celjski občini potrdili, da je v preteklosti že bilo nekaj tovrstnih primerov, da so spominske plošče izginile ali so bile poškodovane, pri čemer so kot primer navedli spominsko ploščo NOB na kapucinski cerkvi, na kateri je bila po odstranitvi izvirne plošče nameščena kopija.
ROBERT GORJANC
Odpadki kot večna težava
DOBRNA - Svetniki so se na zadnji seji seznanili z delovanjem medobčinskega inšpektorata in redarstva, in sicer s poudarkom na lanskem delovanju. Na območju turistične občine Dobrna je redarstvo lani ugotovilo bistveno več prometnih prekrškov, pri čemer so med kršitelji domačini v manjšini. Na inšpekcijskem področju izstopa na Dobrni problematika odlaganja odpadkov.
Medobčinski inšpektorat in redarstvo delujeta na območju osmih občin ter imata sedež v Vojniku. Inšpekcijski nadzor opravljata zlasti na področjih občinskih cest, odlaganja komunalnih odpadkov ter voda. Inšpektorat je na območju dobrnske občine lani med drugim preverjal vključitev gospodinjstev v organizirani odvoz komunalnih odpadkov. »Ugotovili smo, da kar nekaj gospodinjstev še ni bilo vključenih. Zato smo morali uvesti približno štirideset inšpekcijskih postopkov tudi na tem področju,« je povedala vodja inšpektorata in redarstva Nataša Kos. Pritožb
je bilo malo. V nekaterih primerih je prišlo do kompromisa med gospodinjstvi in izvajalcem odvoza odpadkov.
Tudi na ekoloških otokih po občini Dobrna ni vse tako, kot bi moralo biti. Na takšnem otoku, še posebej v središču kraja, opaža inšpektorat, da so večkrat odloženi kakšni odpadki, ki so posledica opravljanja gospodarske dejavnosti. »Kršitelju skušamo takšno odlaganje dokazati, vendar je to težko. Zato pozivam občane, ki doma urejajo svoje prostore ter izvajalcu odvoz odpadkov plačajo, naj preverijo, če so ti odloženi na pravem mestu,« omenja Kosova. Zgodi se lahko, da stranka odvoz odpadkov nekomu plača, vendar ta tega ne stori v skladu z zakonodajo. Gre za manjše kosovne odpadke, manjše količine gradbenih odpadkov in tudi odpadke, ki so posledica proizvodnje, na primer pena ali kosi blaga.
Po drugi strani opravlja redarstvo različne naloge na področju prometa.
BJ
Naravo razbremenili za 37 ton odpadkov
VELENJE, ŠOŠTANJ - V Šaleški dolini so ponosni, da so prostovoljci na spomladanskih očiščevalnih akcijah zbrali precej odpadkov. V Velenju so jih zbrali 19 tisoč kilogramov in v Šoštanju 18 tisoč kilogramov.
V Velenju se je čistilnih akcij udeležilo več kot 1.200 prostovoljcev iz 36 različnih organiziranih skupin. Gre za krajevne skupnosti in mestne četrti, klube, društva, politične stranke, šole. Pro-
stovoljci ugotavljajo, da so se izboljšale razmere glede divjih odlagališč. Če je bilo slednjih pred leti še veliko, jih danes skoraj ni več. Še vedno je precej odpadkov ob državnih in lokalnih cestah. Očiščevalno akcijo so uspešno izvedli tudi v vseh devetih krajevnih skupnostih občine Šoštanj. Čistilo je več kot štiristo občanov, pomagali so jim tudi zaposleni v Komunalnem podjetju Velenje. Prostovoljci so zbrali
približno tri tone odpadkov več kot lani. Šoštanjčani ugotavljajo, da je ponekod v naravi manj odpadkov kot v preteklosti, drugod pa ljudje v naravo odlagajo neprimerne stvari. Šaleški jamarji so čistili pri Mornovi zijalki, ki je zaradi padlega kamenja in skal nedostopna za obiskovalce. Čistili so tudi jame v Lomu in Lokovici, kjer so našli odvržene tri majhne prašiče.
TS
—7	V V	■ I	■ I ■	I ■ ■ ■ I
Zapuščenih vozil in divjih odlagališč ni več
VOJNIK - Medobčinski inšpektorat in redarstvo opažata, da se nekateri pereči problemi iz preteklosti ne pojavljajo več. Tako le še redko opazita kakšno zapuščeno vozilo. Podobno je z divjimi odlagališči odpadkov, ki so skoraj izginila.
Težav kljub temu ne manjka, je na zadnji seji občinskega sveta Vojnika poročala vodja inšpektorata in redar-stva Nataša Kos. V ospredju so postopki, ki so povezani s cestami, komunalnimi odpadki in z odpadnimi vodami. Na področju voda je začel inšpektorat letos obravnavati
občane, ki uporabljajo poleg vode iz javnega vodovoda tudi vodo iz lastnega zajetja. To namreč ni dovoljeno. »Ko je gospodinjstvo priključeno na javni vodovod, mora prenehati uporabljati vodo iz lastnega zajetja,« je opozorila vodja.
Inšpektorat opaža na območju občine Vojnik visok odstotek vključenosti gospodinjstev v organiziran odvoz odpadkov. »Še vedno najdemo odpadke, odložene na nepravilen način. Če kršitelja najdemo, proti njemu ukrepamo,« omenja Kosova. Po podatkih redarstva se je
število ugotovljenih prekoračitev hitrosti oziroma s tem povezanih prekrškov znižalo. Na področju mirujočega prometa prepovedanega parkiranja na mestih za invalide skoraj ni več.
V medobčinskem inšpektoratu in redarstvu, ki delujeta na območju osmih občin, je šest zaposlenih. Vodja opozarja, da jih je premalo, še posebej zato, ker naj bi se obseg njihovega dela povečal. »Letos dodatne zaposlitve ne načrtujemo, prav tako zanjo sredstva niso zagotovljena,« je povedala vodja.
BJ
Prenova Šmihelske ceste
MOZIRJE - V trgu izvajajo celovito prenovo odseka Šmihelske ceste, ki se začne pri upravnem centru. Prenovljen bo njen sedemsto metrov dolg odsek. Opravljena bo preplastitev, zgrajen bo pločnik, postavljena bo tudi javna razsvetljava.
Šmihelska cesta bo tako dobila bistveno bolj urejeno podobo. Gre za povezavo občin-
skega središča s Šmihelom nad Mozirjem in turističnim središčem na Golteh. Za prenovo te regionalne ceste bo plačala manjši delež tudi občina. Vrednost celotne naložbe znaša približno šeststo tisoč evrov. Izvajalka, družba Kostmann, naj bi dela končala do konca junija.
BJ
Shod pred mesninami
CELJE - V ponedeljek so aktivistke in aktivisti Save Movement Slovenija že drugič organizirali shod pred Celjskimi mesninami. Shoda se je udeležilo približno petnajst ljudi.
Podporniki so prišli iz različnih krajev Slovenije in s transparenti ter prepričevanjem mimoidočih poskušali spremeniti navade potrošnikov. Želijo vplivati na potrošniške na-
vade ljudi, ki ustvarjajo potrebe za živalsko industrijo. »Poudariti želimo, da naš namen ni v odpravljanju uporabe živali le v mesni industriji, temveč smo proti zasužnjevanju živali in uporabi v katerekoli namene,« je pojasnila aktivistka Špela Vdovič. Udeleženci so bili enoglasni, da humano ubijanje ne obstaja.	AH
Most čez Bolsko kmalu odprt za promet
Občina Vransko čaka le še na uporabo dovoljenje
VRANSKO - Gradnja mostu čez Bolsko, ki je ob zrušitvi pred štirimi leti zahteval dve mladi življenji, je končana. Občina Vransko je že vložila vlogo za njegov tehnični pregled. Vranšani na uporabno dovoljenje računajo do konca maja, ko bo most odprt tudi za promet.
Občina Vransko je pobudo mladima sodelavcema AMZS.
za gradnjo novega mostu na cesti do Centra varne vožnje AMZS podala že leta 2006. Agencija Republike Slovenije za okolje ji takrat ni odobrila gradnje na istem mestu, temveč je zahtevala prestavitev struge in gradnjo mostu na drugi lokaciji, kar je znatno podražilo vrednost projekta, obenem pa tovrsten poseg ni bil več zgolj v pristojnosti občine. »Izhod v sili je bil, da je dala dovoljenje za začasen propust, ki je služil vse do 13. septembra leta 2014,« pravi župan Franc Sušnik.
Zapleteno
pridobivanje
dovoljenj
Narasla Bolska je takrat zaradi močnega deževja in poplav odnesla del brežine in most s službenim vozilom z
V začetku leta 2015 si je nato Arso premislil in odločil, da
prestavitev struge ni potrebna. Občina se je takoj lotila pridobivanja gradbenega dovoljenja, a tudi pri tem ni šlo brez zapletov. »Aprila 2015 smo vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ponovno se je zapletalo vse do
avgusta 2017, ko smo končno dobili gradbeno dovoljenje za gradnjo mostu,« pojasni Su-šnik, ki je vesel, da jim je zdaj končno uspelo uresničiti že leta 2006 načrtovano gradbeno naložbo. Gradnja je občino stala približno 450 tisoč evrov. Od tega je ministrstvo za okolje in prostor za sanacijo Bol-ske prispevalo približno 170 tisoč evrov. Nov most bo za promet odprt do konca maja.
Špela ožir
Foto: SHERPA
Gradnja mostu čez Bolsko, ki je ob zrušitvi pred štirimi leti zahteval dve mladi življenji, je končana. Za promet bo odprt po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
Naselje Ojstrica še vedno sameva
Zapleta se pri pri služnostni poti in komunalni opremljenosti
TABOR - Naselje Ojstrica po več kot desetletju od začetka gradnje hiš še vedno ni povsem zaživelo. Nedokončane hiše so po stečaju podjetja, ki jih je zgradilo, dobile nove lastnike, a se zdaj zapleta pri služnostni poti in komunalni opremljenosti.
Podjetje Vegrad je začelo graditi naselje Ojstrica. Za gradnjo je pridobilo gradbeno dovoljenje in občini plačalo komunalni prispevek. Po njegovem stečaju je projekt prevzelo podjetje Kresnica,
ki ga tudi ni v celoti dokončalo. Hiše je zgradilo do tretje gradbene faze, komunalna infrastruktura pa je še vedno ostala nedokončana. Družba za upravljanje terjatev bank je nato hiše prodala štirim lastnikom. Ti zdaj zahtevajo ureditev komunalne infrastrukture, a se zapleta pri njeni gradnji, saj je stečajni upravitelj zemljišče z dovozno potjo prodal ločeno. »Občina si trenutno prizadeva pomagati razrešiti njihov spor, da bi lahko celotno naselje dokončno komunalno uredili
in bi bilo nato v njem možno stanovati,« pojasnjuje župan Anton Grobler.
Zgradila bo vodovod
Ko bo Občini Tabor uspelo dokončno pridobiti služnostno pogodbo, naj bi se predstavniki občine in lastniki dobili na sestanku ter dokončno dorekli, kako naprej. Župan še dodaja, da se občina že pripravlja na gradnjo vodovoda, za preostanek komunalne infrastrukture pa bodo najverjetneje lastniki
hiš morali poskrbeti sami. »Verjetno bodo morali sami zgraditi meteorno kanalizacijo in pri vsaki stanovanjski zgradbi malo čistilno napravo,« še dodaja župan.
Lastniki so sicer prepričani, da mora za gradnjo komunalne infrastrukture poskrbeti občina, saj je zanjo že dobila plačan komunalni prispevek. Če tega ne bo storila, ne izključujejo možnosti, da bodo pravico poiskali po pravni poti. Oškodovani bi sicer bili skupaj za približno 20 tisoč evrov.
ŠO
Nova svetnica v občinskem svetu
ŠMARJE PRI JELŠAH - Na občinski seji so svetniki potrdili mandat novi svetnici Jelki Lorger in sprejeli predlog za celovito energetsko obnovo sedmih javnih stavb v lasti občine.
Potem ko je kot svetnik odstopil vršilec dolžnosti direktorja Knjižnice Šmarje pri Jelšah Jože Čakš, so v občinskem svetu iskali novega svetnika. Lorgerjeva je bila tretja po vrsti za izbor na mesto svetnice. »Prva kandidatka z liste SLS je bila Bojana Žaberl, ki ni bila pripravljena sprejeti funkcije članice občinskega sveta zaradi nezdružljivosti v zvezi z Zakonom o skladnem regionalnem razvoju. Naslednji,
sicer iz druge volilne enote, Marjan Čuješ, ni želel sprejeti funkcije svetnika zaradi službenih obveznosti,« je pojasnila Simona Dobnik, direktorica občinske uprave. Jelka Lorger je kot tretja zapovrstjo sprejela funkcijo svetnice za preostanek mandata, ki se bo iztekel letos novembra.
Svetniki so razpravljali tudi o energetski obnovi javnih stavb v lasti občine. Med poletnimi počitnicami v prihodnjem letu bi začeli z deli na energetski obnovi sedmih občinskih stavb, potem ko bodo na razpisu, ki se bo končal 14. maja, poskušali pridobiti evropska sredstva. »Energetsko bomo obnovili
stavbe v lasti občine, staro šolo, podružnice in osrednjo šolo ter zdravstveni in kulturni dom. Ker so te stavbe precej energetsko potratne, bomo uredili povezavo na zemeljski plin, manjše stavbe pa bomo ogrevali na toplotne črpalke,« je pojasnil župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanislav Šket. Občina bo pri energetski obnovi prispevala malo več kot tristo tisoč evrov, od tega bodo pridobili s strani Evropske unije 40 odstotkov nepovratnih sredstev in uvedli javno-zasebno partnerstvo za naslednjih petnajst let. Dela bodo trajala predvidoma od aprila do jeseni naslednje leto.
AH
Za obnovo bo prispevala EU
VELENJE - Občina bo za energetsko prenovo dveh večstanovanjskih stavb, ki sta v njeni lasti, prejela evropski denar iz Kohezij-skega sklada. Namen obnove sta dvig kakovosti bivanja najemnikov, znižanje stroškov porabljene toplotne energije, upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavb.
Obnova stavbe v Vojkovi ulici 12a je ocenjena na 285 tisoč evrov, Evropska unija bo prispevala malo več kot 110 tisoč evrov. Obnova stavbe na naslovu Simona Blatnika 1 je vredna 310 tisoč evrov, Evropska unija pa bo v ta namen prispevala približno 120 tisoč evrov.	TS
Letos sanacija treh plazov
DOBRNA - Občina bo lahko letos sanirala tri plazove. Že lani je prejela obvestilo okoljskega ministrstva, da bo lahko sanirala plaz v Zavrhu, pri Martjakovi domačiji. Letos je država odobrila še sanacijo dveh dodatnih plazov. Ta sta na cesti Dobrna-Loka in v bližini Šventove domačije, prav tako v Zavrhu.
Sanacija plazu pri Martjakovi doma čiji bo stala 280 tisoč evrov, za kar bo tretjino denarja prispevala občina. Ta bo plačala projekte, nadzor in davek. Izvajalec je izbran, delo bo začel o]:)r,^vlj^ti ve prihodnjih tednih. Tamkajšnji plaz ogroža javni vodovod, kanalizacijo in cesto.
Eden od dveh dodatnih plazov v občini, ki bosta letos sanirana, je nad centrom za usposabljanje, delo in varstvo na cesli Dobrna-Loka. Občina je torej dovoljenje ministrstva za objavo javnega naročila za sanacijo tega plazu že prejela in bo to naročilo tudi objavila. Pogodba za približno sto tisoč evrov vredno sanacijo, še ni podpisana.
Eden ced obeh plazov, ksterih sanacijo je država dodatno odobrila, je prav tako na območju Zavrha. Gre za star plaz v bližini Šventove domačije, zaradi katerega imajo okoliški prebivalci velike težave. Tamkajšnjim občanom na primer voznik tovornjaka opeke ni upal pripeljati do doma in sojo morali še pred plazom raztovoriti ter nato dorSaviti domove s traktorjem. Sanacija tega plazu naj bi stala približno 830 tisoč evrov. Oba plazova, katerih sanacijo je država odobrila naknadno, ogrožata cesti.
BJ
Prenova gozdne ceste
ROGATEC - V preteklem tednu so dokončali gozdno ce-stoCerije, ki je pomembna investicija Slovenskih državnih gozdov .SiDG). Vrednost proj ekta, ki ga v celotifinancira SiDG, znaša 87 tisoč evrov.
Gozdna cesta vpredelu Cerije in Konišeka na območju Loga omogoča izvoz lesa iz državnih in delno zasebnih gozdov. »Cesta je rezultat dogovora med občino Rogatec in SiDG, da uredita nadomestno cesto za izvoz lesa iz državnih gozdov. Med izvozom je namreč prihajalo der poškodb lokalnih cest, nova cesta pa glede na kakovost omogoča izvoz lesa, uporabljajo pa jo lahko tudi okoliških prebivalci,« je pojasnil vodja oddelka za gozdarsko gradbeništvo Robert Robek. Projekt je za SiDGa končan, občina Rogatec pa bo v prihodnje gozdno cesio uredila kot občinsko cesto. S strani občine najeto cestno podjetje bo cesSišče asfaltiralo in s tem izboljšalo standard prevoznosti ceste. Ne bodo pa smeli pozabiti na pomen ceste za izvoz lesa, saj v tem primeru ne bodo dobili soglasja družbeSiGD. Zaenkrat lahko cesto uporabljajo vsi, če le upoštevajo, da je raba gozdne ceste na lastno odgovornost.	AH
Na prireditvi Tabor ima talent se je predstavilo 11 točk, od tega dve plesni skupini. Letos je bilo na travniku na obrobju Tabora tretjič seka-ško tekmovanje. Razstava malih živali pod kozolcem kmetije Lukman je v teh letih postala že tradicionalna.
V domu krajanov niso manjkale niti različne razstave, ki so opozarjale na ustvarjalnost Taborčanov. Člani Likovne sekcije Mavrica, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Ivana Cankarja Tabor, so na ogled postavili umetniške izdelke, člani Foto kluba Tabor fotografije. Če so nekateri v objektiv ujeli naravo v bližini svojega doma, so se spet drugi predstavljali s fotografijami, posnetimi na potovanjih. Vida Strožič je na ogled postavila ročna dela, Franci Parašuh je pokazal lesene miniature. Pod njegovimi prsti nastajajo najrazličnejši leseni izdelki - od zgradb do prevoznih sredstev, ki jih domiselno opremi z lučkami.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Središče Tabora v nedeljo pokalo po šivih
Na Šentjurskem sejmu od mladih talentov do sekaškega tekmovanja
Šentjurski sejem, ki ga občina Tabor pripravlja v času praznovanja občinskega praznika, je priložnost, da se predstavijo vsa občinska društva.
TABOR - Šentjurski sejem predstavlja zadnjih 26 let vrhunec praznovanja občinskega praznika. Na njem se že tradicionalno zbere večina občanov, precej je tudi obiskovalcev iz drugih delov Spodnje Savinjske doline. Letos so organizatorji skupaj našteli približno 1.200 ljudi.
Uvod v celodnevno dogajanje že tradicionalno predstavlja sveta maša v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Jurija. Maši sledi tradicionalna parada po občinskem središču, ki obenem pomeni tudi uradno odprtje Šentjurskega sejma in spremljevalnega programa. V njej so tudi letos sodelovali žovneška konjenica, harmonikarji, člani vseh občinskih društev, gasilci v uniformah, hmeljske starešine, starodobni traktorji, avtomobili in kolesa. Več kot štirideset stojničarjev je prodajalo najrazličnejše izdelke - od suhe robe do plastičnih igrač.
Družabni program je bil tudi letos priložnost, da se predstavijo mladi Taborčani.
Kako oživiti trg?
ŠOŠTANJ - Občina želi prenoviti Trg bratov Mravljakov, ki predstavlja zgodovinsko jedro kraja. V ta namen organizira delavnice. Na zadnji so udeleženci razmišljali predvsem o vsebinah, s katerimi bi oživili ta javni prostor.
Promet na Trgu bratov Mravljakov naj bi postopoma umirjali in ga naposled tudi ukinili. Sodelujoči na delavnicah si na trgu želijo predvsem drevesne oziroma druge zasaditve, ki bi nudile senco, ter možnosti posedanja in druženja. Med željami so med drugim našteli še pitnik, otroška igrala, urejene izložbe in ustrezno javno razsvetljavo. Med dejavnostmi, ki bi sodile v trg, je daleč največ glasov dobil oddelek knjižnice v kombinaciji s čitalnico in kavarno. Pogosti predlogi so bili še restavracija s plesno glasbo, trgovina z živili, obrtniške delavnice s trgovino, letni kino, zobozdravnik ali zdravnik in drogerija. Udeleženci so razmišljali tudi o večjem številu dogodkov na prostem in vključitvi znanih Šoštanjčanov v program dejavnosti. Projekt za oblikovno prenovo Trga bratov Mravljakov bo šoštanjska občina končala do konca meseca, saj se bo za pridobitev evropskega denarja potegovala na javnem razpisu ministrstva za infrastrukturo.	TS
Lepo vreme privabilo številne občane
SLOVENSKE KONJICE - V konjiški občini že več let gojijo tradicijo jurjevanja v čast svetemu Juriju, zavetniku mesta. Rdeča niti letošnjega dogajanja je bil drugi Jurijev festival kulinarike in domačih obrti, na katerem se je predstavilo 35 ponudnikov Destinacije Rogla-Pohorje.
Po odprtju kulinaričnega festivala je sledila Jurijeva povorka na čelu z godbo za pihala Slovenske Konjice. Popoldansko dogajanje je obogatil pester poulični utrip, ki so ga soustvarjali pevci, glasbeniki, plesalci in artisti. Ob koncu so odlični glasbeniki Janez Dovč, Gregor Vovk in Goran Krmac predstavili slovensko ljudsko glasbo v sodobnih priredbah. Celodnevno dogajanje je kot vedno spremljal konjiški zmaj, obiskovalci pa so se lahko med drugim podali tudi na brezplačno vožnjo s kočijami do Zlatega griča in Dvorca Trebnik.
BGO
Pestro poulično dogajanje je navdušilo mlado in staro. (Foto: Matej Nareks)
in mlajši veterani
Starodobniki navdušujejo staro in mlado.
Staro, starejše, najstarejše ...
ŠENTJUR - Člani Kluba starodobnikov Večno mladi Šentjur so s kolegi iz ostalih društev predstavili bogato zbirko svojih vozil. Več kot dvesto vozil se je bohotilo na prostoru pred železniško postajo v Šentjurju.
Največ je bilo avtomobilov, a manjkala niso niti starodobna motorna kolesa in kolesa. Na razstavi so lastniki vozil na ogled postavili vozila različnih starosti in znamk. Najstarejši starodobniki so imeli letnice izpred druge svetovne vojne. Po jutranjem zboru in blagoslovu so lastniki svoja vozila popeljali na panoram-
Predsednik šentjurskih starodobnikov Franc Rataj na najstarejšem motornem kolesu Laurent Clement iz leta 1903, ki je v lasti družine Šibal s Ponikve.
sko vožnjo po šentjurski občini. Vmes so imeli postanki na Ponikvi in v Zgornjem trgu v Šentjurju, na koncu so se vrnili nazaj na postajo. V šentjurskem klubu, kjer je sedemdeset članov, je najstarejši starodobnik iz leta 1930, ki je v lastni člana Rudija Ferleža. »Zelo smo zadovoljni s številom tistih, ki posedujejo vozila, kot tistih, ki so si jih na lep sončen dan prišli pogledat,« je bil zadovoljen predsednik Kluba starodobnikov Večno mladi Šenjur Franc Rataj.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Čez Šmartno s kolesom
ŠMARTNO OB PAKI -Sredi aprila so v dvorani Marof predstavili idejni projekt ureditve državne kolesarske povezave v občini. Kolesarska povezava je del regijskega, državnega in tudi mednarodnega kolesarskega omrežja, ki bo povezalo kraje Spodnje Savinjske doline.
Kolesarska povezava je umeščena skozi naselje Re-
čica ob Paki po obstoječih poteh, od tam naprej pa po levem nabrežju reke Pake vse do sredine Paškega polja, kjer se priključi k obstoječi poljski poti ob železniški progi. Za prečkanje Pake je predvidena nova brv, kolesarska povezava naj bi bila nato speljana po obstoječi cesti skozi Paško vas. Kasneje se spet približa bregu reke Pake vse do izstopa iz občine. Občani so na predstavitvi
izpostavili problematiko zagotavljanja poplavne varnosti na stezi, težaven ozek prehod kolesarske poti med stanovanjsko stavbo in reko ob mostu čez Pako, predlagali so podhod pod mostom v Rečici ob Paki. Želijo si, da bi kolesarsko povezavo načrtovalci umestili bliže osnovni šoli in športnim igriščem ter jo nadgradili z obstoječimi šolskimi potmi.
TS
Le kakšna bo prepoznavna šentjurska sladica?
ŠENTJUR - Trojane slovijo po krofih, Bled je znan po kremni rezini, Prekmur-je po gibanici ... Po kateri slaščici naj zaslovi Šentjur? To vprašanje so si zastavili v Mladinskem centru Šentjur in pripravili projekt Ustvarimo novo originalno šentjursko sladico, s katero želijo Šentjur postaviti na svetovni zemljevid.
Sodelavci Mladinskega centra Šentjur si radi ogledujejo zanimivosti tudi drugih krajev in tako so opazili, da se ti radi predstavljajo z
različnimi slaščicami. Zdela se jim je zanimiva ideja, da bi tudi v Šentjurju naredili slaščico, ki bi predstavljala občino in bi jo kasneje lahko ponudili trgu. K sodelovanju zato vabijo vse mlade, da se pridružijo ekipi mladih sladokuscev. »Še vedno spre-jemano nove člane ustvarjalne ekipe. Vabljeni vsi, ki radi pečejo in ustvarjajo, da se pridružijo pri razvijanju ideje ali pri njenem uresničevanju,« je povabila Ines Pungaršek iz Mladinskega centra Šentjur.
Nekaj idej so v centru že dobili. »Odločili smo se, da lahko mladi razvijajo idejo v dve smeri. Ena je tradicionalna, kjer pri peki uporabljajo prepoznavne lokalne pridelke, kot so orehi, jabolka in podobno. Druga smer je sladica izven okvirjev.«
V Mladinskem centru Šentjur imajo tudi pekovsko delavnico za učence zadnjega triletja osnovne šole. Še v tem letu želijo v centru pokazati in ponuditi novo šentjursko sladico.
BGO
Čistilna naprava v Vinski Gori
VELENJE - Uspešno je končana gradnja male komunalne čistilne naprave Vinska Gora. Na novo malo čistilno napravo, ki je uspešno opravila prva testiranja, lahko gospodinjstva že priključijo fekalno kanalizacijo. Kapaciteta čistilne naprave je do 500 oseb.
Čistilno napravo je zgradilo podjetje Nivig. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je opravil prve zakonsko predpisane meritve odpadnih vod za male komunalne čistilne naprave. Na podlagi meritev je laboratorij izdal poročilo, ki potrjuje, da čistilna naprava deluje skladno s
predpisanimi normativi. Omenjeno napravo bo upravljalo Komunalno podjetje Velenje. Z naložbo so v Mestni občini Velenje končali pomembno nalogo iz lokalnega operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih vod.
TS
Od obnove cest do gradnje kulturnega centra
POLZELA - Občina ima sprejeto dolgoročno razvojno strategijo za obdobje od leta 2018 do 2028. Polzelski svetniki so jo brez glasu proti potrdili na zadnji občinski seji.
Dolgoročna razvojna strategija kaže pot razvoja Občine Polzela v prihodnjem desetletju. Župan Jože Kužnik pravi, da bodo posebno pozornost namenili novogradnjam in obnovam cest ter pločnikov, gradnji kulturnega centra v
središču Polzele, energetskim obnovam javnih zgradb, ureditvam javne razsvetljave v nižinskem delu občine in komunalni ter prometni infrastrukturi v poslovnih conah Tovarne nogavic Polzela in bivšega Garanta. »To so naši glavni poudarki, ki smo jih v nekaterih primerih že začeli uresničevati, zaključiti pa jih želimo čimprej.« Poleg omenjenega strategija prinaša še nekaj manjših projektov, ki naj bi jih Polzelani prav tako
uresničili v prihodnjem desetletju. In kako jim bo uspelo zagotoviti dovolj proračunskega denarja? »Zavedamo se, da lasten denar za izvedbo vseh teh projektov še zdaleč ne bo dovolj, zato se bomo intenzivno prijavljali na evropske razpise. Za naslednje obdobje želimo, da bi nam uspelo v občino pripeljati bistveno več evropskega denarja, kot smo ga do zdaj,« še dodaja Kužnik.
ŠO
novi tedniki radio celie
10
KULTURA
»Srečen sem, ko pod mojimi rokami nekaj nastaja.«
Osemdeset let Vasilije Ćetkovića-Vaska
Akademski slikar, ki je s svojimi skulpturami vidno zaznamoval prostore v občinah Celje, Rogaška Slatina in Slovenske Konjice, letos praznuje življenjski jubilej. Občina Slovenske Konjice mu je ob tem pripravila manjšo slovesnost.
Vasilije Ćetković-Vasko, priznan akademski kipar in slikar, se je rodil v Lepencu med Mojkovcem in Bijelim Poljem v Črni gori. Pri štirinajstih letih je mladostniško smelo zapustil svoje domače ognjišče. Šolanje je nadaljeval v Splitu na Meštrošičevi Mali akademiji. Tam se je večinoma učil obdelovati kamen. Zatem je dve leti delal v ateljeju znanega akademskega kiparja Jovana Soldatovića v Novem Sadu. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je leta 1965 diplomiral pri profesorjih Borisu in Zdenku Kalinu. Vaskova prva samostojna razstava je bila februarja 1970 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Pohvali se lahko s številnimi samostojnimi in skupinskimi razstavami doma in po svetu. Najbolj je znan po obsežnih ciklusih manjših skulptur in predvsem po številnih javnih skulpturah. Največ jih je po-
Življenje Vaska Ćetkovića je vedno doživeto.
stavljenih v Celju in okolici. Je tudi ustanovitelj in idejni vodja forme vive v Zrečah. Za svoje umetniško ustvarjanje je prejel številne nagrade in priznanja. Najbolj odmevne velike skulpture v bronu, ki jih je ustvaril po letu 2000, so njegove donacije občinam Celje, Slovenske Konjice in Rogaška Slatina. Skulptura krilatega konja Pegaza stoji v Rogaški Slatini, Alma Karlin in Josip Pelikan sta v Celju ter Ženska na konju in Konj
in ženska v Slovenskih Konjicah.
»Umetnik si ali pa ne«
»Ko ljudje vidijo, koliko sem naredil, so začudeni, verjetno, ker vedo, da sem Črnogorec,« je bil hudomušen Vasko po manjši slovesnosti, ki ga je vidno ganila. V Slovenskih Konjicah sta njegovi skulpturi, ki pripovedujeta zgodbo o življenjskih vzponih in padcih. »Mislim, da sem prvi kipar v Evropi, ki sem dal žensko na konja, vsi drugi so dali moške, vojake. A jaz sem tako čutil in sem naredil. Pri vsaki stvari je tako, če jo čutim, bom naredil ali ne. Umetnika nihče ne naredi, si ali pa te ni. Tudi ko bom umrl, bodo moja dela živela naprej.«
V	delu je rešitev
V	njegovem ateljeju v Rogaški Slatini še vedno nastajajo umetnine. Trenutno izdeluje skulpture iz zelo starega hrasta. »Iz hrasta, ki je še iz časa Marije Terezije in je stal v Rogaški Slatini, sem naredil štirideset skulptur, zagotovo jih bo še nekaj. Les mi je všeč, čeprav sem ljubitelj kamna. V delu najdem navdih za vse. V delu je
rešitev. Ob delu sem srečen. Srečen sem, ko pod mojimi rokami nekaj nastaja. Nikoli ne pustim, da stvari mirujejo. To je sila in lepota življenja. Življenje mora biti doživeto. Tudi vi morate kot novinarka v svoje delo vnesti svoj po-
gled in občutke,« je bil zaključek najinega pogovora, saj so ga čakali prijatelji, ki so mu čestitali za ustvarjalna dela in častitljiv jubilej.
Ta neverjetna energija, uživanje življenja s polno žlico, nenehno raziskovanje,
nikoli predaja, tudi ko pade, vse to je mogoče opaziti v njegovih skulpturah, ki je vsaka posebej poklon njegovi življenjski muzi, ženi Ani Ćetković Vodovnik.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Vasko v objemu svojih dveh sinov in žene
Steklo sredi mesta
Na Krekovem trgu je na ogled panojska razstava Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes. Z njo želijo opozoriti na obstoječo razstavo, ki je še na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje v Stari grofiji, ter mimoidoče obiskovalce povabiti k ogledu. S panojsko razstavo bodo kasneje gostovali tudi v ostalih krajih celjske regije.
Velika razstava o zgodovini steklarstva je od novembra na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje. Na Krekovem trgu je mogoče zdaj na pa-
nojih videti zgodovino steklarstva tudi izven muzejskega kompleksa. Razstava je zasnova v treh sklopih. »V prvem sklopu se sprehodimo med >glažutami<, gozdnimi steklarnami, ki so bile v odmaknjenih dolinah. Za oblikovalce bo zanimivo, ko bodo na zemljevidu videli, kako je tovrstna dediščina bogata v naši regiji,« je razložil avtor razstave Jože Rataj. V drugem sklopu je predstavljeno tisto, kar je še danes ostalo od steklarstva na našem območju. V tretji
skupini so predstavljeni najpogostejši stekleni izdelki.
Namen takšnih panojskih razstav je popularizacija določene teme. Z rastavo bodo gostovali v različnih krajih regije. »Z razstavo bomo šli v Laško, Rogaško Slatino, Šentjur. Iščemo še mesta, kjer bi lahko zanimivo razstavo predstavili širši javnosti,« je dodal Rataj.
Rataj je zadovoljen z obiskom in odzivi obiskovalci v muzeju. Zelo dobro je bila sprejeta tudi publikacija Steklo na Celjskem. Zdaj
bodo razstavo dopolnjevali s spremljajočimi prireditvami, kot so predavanja in javna vodstva po razstavi. Četudi je bilo steklo najprej prestiž, je v času industrializacije postalo dostopno vsem. Sodobno gospodinjstvo si težko predstavljamo brez tega izjemnega materiala. Da boste spoznali, kako stekleni izdelki nastanejo in od kdaj so del gospodinjstva, si oglejte razstavo v središču Celja.
BGO
Foto: SHERPA
Kdo bo dobil zlato paleto?
Zveza likovnih društev Slovenije je v sodelovanju z Društvom šaleških likovnikov in Muzejem Velenje pred dnevi na Velenjskem gradu odprla razstavo Zlata paleta - Sodobno slikarstvo. Podelila je tudi priznanja in certifikate razstavljavcem.
Zveza likovnih društev Slovenije, ki pod svojim okriljem združuje 25 amaterskih likovnih društev, organizira projekt Zlata paleta z namenom spodbujanja višje kakovosti ustvarjanja članov. V javnosti želi spodbuditi zavedanje, da lahko tudi ljubiteljski ustvarjalci izdelajo izjemno kakovostna dela.
Ustvarjalci svoja dela oddajo zvezi, njihove izdelke oceni strokovna žirija, ki jo sestavljajo akademsko izobraženi umetniki. Dela najprej sodelujejo na tematskih razstavah, najboljši izdelki pa so predstavljeni na zaključni razstavi, ki jo novembra pripravijo na sedežu zveze v Trbovljah. Najbolj kakovostna dela prejmejo certifikate kakovosti in tudi zlato, srebrno ali bronasto paleto, je povedala predsednica zveze Klavdija Sitar. »Dela, ki pridobijo certifikat kakovosti, potrjujejo, da smo likovni umetniki s svojimi deli na visoki ravni. Umetnik dobi potrditev, da je na dobri poti. Če svoja dela prodaja, lahko doseže boljšo ceno.«
Razpisali tri teme
Letošnje teme projekta Zlata paleta so barvni dualizem, vodna plovila in steklo. Ljubiteljski ustvarjalci se lahko izražajo s pomočjo klasičnega ali modernega slikarstva, z grafiko, s fotografijo in kiparstvom. Je pa sogovornica izredno navdušena nad deli, s katerimi se na tokratni razstavi predstavljajo šaleški likovniki. »Moramo razumeti, da v amaterskih likovnih društvih sodelujemo ljudje različnih poklicev, mi nismo šolani umetniki. Čeprav je to naš konjiček, se nekateri vendarle vrhunsko izražajo s svojimi deli. Šaleški likovniki imajo dolgo tradicijo, nenehno se izobražujejo na dodatnih izobraževanjih, kar je opazno pri njihovem delu. So pravi mojstri. Ko v zvezi sprejemamo njihova dela, se počutim, kot da bi bil božič, saj je eno delo lepše od drugega,« je dejala.
TS
KULTURA
11
Muzikal »po domače«
Od lokalnih običajev, ljudske glasbe in Skornskega narečja
Mešani pevski zbor Skor-no iz Šoštanja se je letos lotil precejšnjega izziva. Pripravil je svoj prvi gledališki projekt, in sicer muzikal z naslovom V vasi mojega dekleta. V predstavi pevci pojejo izključno ljudske pesmi, pri snovanju projekta pa sodelujejo s priznanima gledališčnikoma Alice in Kajetanom Čopom.
Muzikali so v Sloveniji vedno bolj priljubljeni. V Skor-nem so se tovrstni umetniški zvrsti posvetili na nekoliko drugačen način, saj so v ospredje postavili lokalne običaje. Članica zbora Irena Skornšek, ki se je z zboro-vodkinjo Vesno Pirečnik domislila letošnjega zanimivega projekta, je povedala, da je v Skornem med bolj znanimi običaji »jajčerija«. Gre za to, da neporočeni fantje ob prvem maju hodijo od hiše do hiše in pobirajo jajca. Domači pri hiši, kjer je v tistem letu predvidena poroka, nastavijo parno število jajc in v nasprotnem primeru neparno število. Fantje kasneje pripravijo veselico, med drugim lahko tam obiskovalci poskusijo jedi, narejene iz jajc.
Predstava opozarja še na nekatere druge običaje, ki so jih ustvarjalci muzikala povzeli po dokumentarnem filmu Mateja Vraniča. Omenjeni film med drugim predstavlja Skorno in njegove prebivalce, še posebej člane posameznih društev, ki skrbijo za ohranjanje tradicije in ljudskih običajev.
Srčne zadeve v mali vasici
Zgodba pripoveduje o Lizi, lovčevi hčeri, ki v Ljubljani diplomira in se vrne domov ravno na dan velikega slavja v vasi. Vsi mislijo, da je prišla domov za stalno,
Mešani pevski zbor Skorno, ki deluje šest let, bo v muzikalu spregovoril o zanimivi lokalni dediščini.
še posebej do ušes zaljubljen postaven kmet Lojz, ki je že čisto vsem - najmanj enkrat - pripovedoval o njuni rožnati prihodnosti. A na njegovo neprijetno presenečenje se Liza ne vrne sama.
S seboj pripelje svojega ljubljanskega zaročenca Ludvika. Medtem ko Lojzu zavre kri, je simpatična Fančka, ki hoče Lojza zase (a je on niti ne opazi), polna upanja, da se ji bodo le uresničile ži-
vljenjske sanje. Ludvik, ki ne pozna lokalnih običajev, ima težko nalogo, kako se vklopiti v okolje in vaščane prepričati, da ga sprejmejo. Najtrši oreh je seveda njegov bodoči tast, ne manj-
kajo niti številni komični zapleti.
Brskali po skrinji ljudskih napevov
Ker muzikal V vasi mojega dekleta odstira tradicionalne
skornske običaje, so se ustvarjalcem predstave pri izboru glasbe zdele najbolj primerne ljudske pesmi. »Nekaj pesmi pojejo le fantje. Med njimi je Preljubi sv. Florjan, ki govori o jajčeriji. Za predstavo smo sicer zbrali več kot sto pesmi, Alice Čop pa je naredila dodaten izbor najbolj primernih napevov in jih vpletla v svojo zgodbo,« je pojasnila Irena Skornšek. Še ena posebnost muzikala je glasbena spremljava, odigrana v živo na harmoniko, lončeni bas, kazu in ribež. Prizore začini skornsko narečje.
Glede na to, da so nastopajoči v prvi vrsti pevci, sta jim precejšen izziv pri ustvarjanju muzikala predstavljala igranje in plesanje. A so ga pogumno sprejeli, je povedala scenaristka Alice Čop. »Zelo so napredovali. Zdaj so glasni, ponosno stojijo na odru, Občudujem jih, da so se prostovoljno podali na to pot, lepo in zabavno jih je opazovati, res sem ponosna nanje.« Pod režijo, scenografijo in kostumogra-fijo muzikala V vasi mojega dekleta se je podpisal Alicin mož Kajetan Čop. Koreografija je delo Nine Lambizer.
Jutrišnja premiera in prva nedeljska ponovitev sta že razprodani. Ker ustvarjalci želijo, da bi njihovo lokalno izročilo spoznali tudi drugi, se veselijo morebitnih ponovitev v drugih krajih Slovenije. »V Skornem si ljudje pomagamo, zelo smo povezani, kar je veljalo že za naše starše in stare starše. Želimo si, da bi tradicijo lahko nadaljevali tudi naši otroci in vnuki in da bi bilo vedno dovolj časa za druženje in obujanje ljudskih običajev,« je zaključila Irena Skornšek.
TINA STRMČNIK Foto: Matej Vranič
Cankar, kot ga Bori
vidi
Brki so bili prepoznaven element Ivana Cankarja.
Letos mineva sto let od smrti Ivana Cankarja in letošnje leto je posvečeno spominu nanj. Številne ustanove in kulturni ustvarjalci bodo obeležili to leto. Tudi celjski slikar, literat in glasbenik Bori Zupančič bo Cankarju posvetil serijo karikatur.
V knjigarni Antika je bil eden od dogodkov znotraj festivala Slovenski dnevi knjige, na katerem je Bori Zupančič predstavil nekaj karikatur iz celoletnega projekta. Vsak mesec v tem letu bo namreč Bori v eni od celjskih krčem razstavil Cankarjeve karikature. »Že res, da Cankarjeve portrete
razstavljam po mestnih gostiščih, kamor bi zagotovo tudi on prav rad zahajal, a menim, da se v njegovem letu spodobi narisati nekaj tudi za knjigam posvečene prostore,« je Bori Zupančič povedal ob predstavitvi v Antiki. Ivan Cankar je bil širši javnosti najbolj znan po brkih in ti so najbolj prepoznaven znak na Bo-rijevih karikaturah. »Poleg brkov sem poudaril tudi njegova ušesa, oči in pričesko.«
Cankar je eden ljubših Bo-rijevih literatov, tudi zaradi načina življenja, njegove pokončne drže ter tudi zaradi videza. Na predstavitvi kari-
katur je umetnik delil zgodbe o Cankarju in ena od njih je bila, da bi Cankar lahko bil tudi risar. Ivan Cankar je namreč veliko risal, na koncu se je odločil za pisateljski poklic.
Do konca leta bo imel tudi projekt Bori bere Cankarja zasebno. »V svetu, kjer mora biti vse javno in opazno, se mi zdi zelo pomembno, da beremo zasebno, da se poglobimo v knjigo in se osredotočimo na prebrano.« Del tega projekta so tudi kratki filmi, dolgi 42 sekund, vsaka sekunda je leto Cankarjevega življenja.
BGO Foto: GrupA
12
NAŠA TEMA
V slovenskem turizmu se je v zadnjih letih pojavilo kar precej neobičajnih, nenavadnih, celo zelo drznih zamisli, katerih namen je obogatiti ponudbo doživetij in pritegniti več obiskovalcev na območja, kjer so vznikle ideje. Drzne zamisli v posameznih okoljih sicer lahko prispevajo k turistični mikavnosti celotne države.
Na Celjskem so v zadnjem obdobju v modi zamisli o gradnji razglednih stolpov, ki ju snujejo v Podčetrtku in Rogaški Slatini. V knežjem mestu bodo morda nekoč imeli več kot pol kilometra dolg viseči most, v Velenju apartmajske hišice na jezeru ... Če gledamo na ravni države, tudi najdemo nekaj »odbitih« idej: v Izoli bi gradili umetni otok, v Kopru ob obali razgledno vzpe-njačo ... Tako v naši regiji kot izven ni ostalo
le pri »norih idejah«, ampak sta dva drzna turistična projekta tudi dobro zaživela. V Žalcu je vsem dobra znana fontana piva postala prava turistična uspešnica, podobno uspešno zgodbo so spisali tudi v Lendavi z razglednim stolpom Vinarium sredi Lendavskih goric.
O pomenu drznih in inovativnih zamisli ter že izvedenih in uveljavljenih produktov za slovenski turizem smo se pogovarjali z Natašo Hočevar, vodjo sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte v Slovenski turistični organizaciji (STO).
Kako v STO ocenjujete v zadnjem obdobju porast drznih turističnih projektov, ki
jih snujejo v turističnih destina-cijah ali pa so jih že uvedli?
V STO smo zelo veseli kakršnihkoli inovativnih zamisli v slovenskem turizmu kot tudi turističnih produktov, ki iz njih nastanejo. Prizadevamo si spodbujati takšne produkte, saj so ključni za doseganje ciljev, ki smo jih postavili s strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma. Nove zamisli in produkte spodbujamo z nagradnima pozivoma Snovalec in Sejalec. Pri prvem gre za še neuresničen projekt, pri drugem za že uresničenega, pri katerem je odlična ideja zaživela tudi v praksi v obliki turističnega produkta. V STO pripravljamo še en poziv kot spodbudo inovativnim turističnim po-
nudnikom, in sicer za oblikovanje turističnih produktov z imenom Petzvezdična doživetja. S tem pozivom želimo v STO prepoznati vse tiste presežke v slovenskem turizmu, ki uresničujejo vse cilje, ki jim sledimo v strategiji našega turizma: višja kakovost, raznolikost, avtentičnost doživetij, lokalni značaj, izkustvena in osebna nota ... Pri tem gre za mnoštvo kriterijev, kar štirideset jih je, da je lahko posamezno doživetje petzvezdično.
Kakšno vlogo imajo inovativni in drzni projekti pri bogatenju turistične ponudbe in koliko prispevajo pri promociji turistične destinacije?
Takšni projekti so izjemno pomembni. V STO tržimo Slovenijo, kar lahko dobro počnemo le, če imamo na voljo dobre produkte. Ob vseh sodobnih platformah, ki so na voljo, ne gre toliko za to, kako tržiti, marveč kakšen je turistični produkt, namenjen trženju. Po konceptu pripovedovanja turističnih zgodb (story telling) je celo bolj pomembno, kakšno zgodbo lahko ponudi drzen turistični produkt. Če je res dobra ideja, lahko vodi k turističnemu produktu z višjo dodano vrednostjo, ki pritegne bolj zahtevnega obiskovalca. To je gost, kakršnega si želimo v slovenskem turizmu. Torej so takšni projekti izjemno pomembni, kar resnično potrebujemo v našem turizmu - nove, prebojne, petzvezdične produkte.
Ali ste presenečeni nad uspešnostjo fontane piva in razglednega stolpa Vinarium?
Oba produkta smo v STO prepoznali kot morebitna uspešna že pri njunem snovanju. Fontana Zeleno zlato je od STO prejela pri-
Inovativnost za
petzvezdična doživetja
Nataša Hočevar iz STO o drznih in uspešnih turističnih projektih
V Velenju želijo uresničiti velikopotezno idejo o hotelu na vodi.
Prvi
hotel na vodi v državi
V Mestni občini Velenje se želijo na domačem in mednarodnem turističnem zemljevidu še bolj uveljaviti z drzno idejo o gradnji hotela na gladini velenjskega jezera. Poleg boljše turistične prepoznavnosti si obetajo tudi možnosti za nova delovna mesta.
Plavajoči hotel je pravzaprav prvi tovrsten projekt hotelskih namestitev na jezeru v državi nasploh. Vodja urada za urejanje prostora v velenjski občinski upravi mag. Branka Gradišnik je povedala, da naj bi na vodi, v obliki obroča zgradili približno 35 apartmajskih hiš. Idejna zasnova predvideva, da bodo v pritličju bivanjske površine za največ štiri osebe, v zgodnjem nadstropju bo spalni del. Na terasi, ki je obrnjena proti jezeru, je predviden jacuzzi. Na
kopnem naj bi zraslo naselje manjših turističnih apartmajev, zgradili naj bi tudi spremljajoče stavbe. Gostom bodo omogočeni kopanje v jezeru in dodatne spremljajoče dejavnosti, kot so golf, organizirano preživljanje prostega časa za otroke, pozimi naj bi bil del vode, znotraj obroča, namenjen drsališču. Idejo za plavajoči hotel je dal produ-cent in predstavnik enega od angleških podjetij Kent Leslie Walwin. V velenjski občinski upravi si od uresničitve zamisli obetajo dodatno obogatitev vsebin ob velenjskih jezerih, več turistov in novih zaposlitev. Po trenutnih ocenah naj bi bil projekt vreden od 12 do 18 milijonov evrov. Denar naj bi zagotovili zasebni investitorji, mestna občina pa bo projekt umestila v prostorske načrte.
TS
Viseči most za Zgodovinski dan v Celju
je izredno slabo. »Trdno sem prepričan, da za ta projekt ne bo problem najti zasebnih sredstev, saj ni zgolj strošek. Za ogled takšne znamenitosti je treba tudi plačati mostnino, osem evrov za odrasle kot v mestu Reutte v Avstriji, kjer smo si predstavniki občine ogledali podoben most, kot si ga zamišljamo v Celju. Lani smo imeli б3 tisoč obiskovalcev, ki so plačali vstopnino na celjskem Starem gradu. Če bi večina teh kupila še vstopnico za most, ni težko izračunati, kakšen bi bil prihodek,« je Bojan Šrot orisal poslovni model za viseči most.
Želja celjske občine je, da bi s tem mostom ustvarili turistično znamenitost in hkrati omogočili turistični produkt v mestu, ki so mu dali delovni naslov Zgodovinski dan v Celju. Zamišljeno je, da bi si turist pogledal staro mestno jedro, oba muzeja, arheološko dediščino, ki jo zdaj na mikaven način predstavljamo »in situ«, se potem odpravil mimo splavarskega mostu in mestnega parku do Heraklejevega svetišča, od tam čez viseči most na Stari grad in obratno.
RG, infografika: MOC
»Moram fariznati, da Trne zadnjih ne-Laj tednov zelo 'zabarajo komentarji FB-intelektual-cev, ki se spoznajo na vse, od atomske fizike do gojenja peteršilja, in veselo komentirajo stvari, o katerih nimajo pojma. Zelo pogosto slišim tudi očitke, da za viseči most imajo denar, za kaj bolj pomembnega pa ne,« se je celjski župan Bojan Šrot odzval na aktualno dogajanje v zvezi z morebitno gradnjo več kot petsto metrov dolgega visečega mostu z grajskega hriba na Miklav-ški hrib.
Kot je še dodal, je resnica, da v občini pripravljajo projektno dokumentacijo in da trenutno nimajo denarja ne za viseči most ne za kaj drugega, kar bi si občani morebiti zelo želeli. A dejstvo je in izkušnje celjsko občino po besedah župana učijo, da je takšne projekte treba imeti tudi na zalogi, saj v prihodnjih dveh letih pričakujemo različne razpise, kajti dosedanje črpanje evropskih sredstev v tej finančni perspektivi
Najvišja zgradba v Sloveniji
Čez pet let se bodo lahko v Rogaški Slatini pohvalili z novo pridobitvijo, 106-metr-skim stolpom Kristal, ki bo obenem tudi najvišja zgradba na Slovenskem. Stekleno razgledišče stolpa bo imelo obliko kristala, kar izhaja iz skoraj 350- letne tradicije proizvodnje kristalnih izdelkov v Steklarni Rogaška.
Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina, je pojasnil: »Namen gradnje 106 metrov visokega stolpa Kristal ni tek-
movanje, kdo bo imel najvišji stolp. Naš cilj je, da bi bil ta projekt neke vrste magnet, ki bi privabil več gostov v Rogaško Slatino.« Stolp naj bi imel tristo kvadratnih metrov veliko stekleno razgledišče, na višini 96 metrov pa je predvidena kavarna. Najvišja točka stolpa bo na 106 metrih, kar pomeni, da bo zgradba za kar sedemnajst metrov višja od zdaj najvišje Kristalne palače v Ljubljani.
AH
Foto: Občina Rogaška Slatina
Po ljubezenskem še razgledni stolp
Po lesenem Stolpu ljubezni na Žusmu bo občina Podčetrtek bogatejša še za 40-metrski razgledni stolp na Rudnici, ki ga bodo zgradili letos. Za projekt se je občina odločila že v letu 2009, a se takrat zadeve niso izšle. Zdaj je proces priprave prostorskega načrta že pri koncu in kmalu bodo lahko začeli gradnjo. Stolp bo izdelan iz paličnega železa in bo na stičišču pešpoti. Namenjen bo popestritvi turistične in športno-rekreacijske ponudbe. Na višini trideset metrov bo razgledna ploščad, ki bo omogočala pogled na širšo okolico. »Približno konec maja naj bi izšel razpis za izvajalce del. Projekt, ki bo občino stal približno sto tisoč evrov, nameravamo končati konec avgusta letos,« je razložil župan Občine Podčetrtek Peter Misja.	AH
NAŠA TEMA
13
znanje snovalec, potem še priznanje sejalec (ki ga je prejel tudi projekt Vinarium, o. p.). Na začetku je bilo pri obeh projektih v javnosti tudi precej dvomov, ampak v STO smo verjeli v uspešnost teh projektov. Oba sta, še prej kot bi pričakovali, hitro dosegla zastavljene cilje.
Koliko so ti projekti lahko zgled in spodbuda za ostale turistične destinacije?
Zagotovo so in morajo biti spodbuda. V turizmu so zelo pomembne ideje, da znamo razmišljati »out of the box«, torej ne po nekih ustaljenih vzorcih. Vsi, ki delamo v turizmu, moramo stremeti k temu, da snujemo boljše, nadgrajene, izjemne produkte.
Podjetniška pobuda je močna in je še kar nekaj potenciala. Po drugi strani moramo biti tudi zelo na preži in samokritični pri presojanju, ali produkti dosegajo pričakovane kriterije, kajti v svetovnem turizmu je konkurenca za pritegnitev sodobnega gosta zelo ostra.
V kolikšni meri lahko STO turističnim de-stinacijam priporoča pripravo projektov, ki jih prepoznavate kot potencialno uspešne?
Naša prednostna naloga je promocija slovenskega turizma, vendar vedno bolj vstopamo tudi na področje razvoja. Prav naš novi poziv za projekte petzvezdičnih doživetij je spodbuda, da gospodarstvu pokažemo, kaj pravzaprav pričakujemo od njega. V okviru nove strategije slovenskega turizma na ravni države so predvideni t. i. »master načrti« za posamične štiri regije, da bo prepoznavno, katera območja so
primerna za določene turistične produkte. Da bodo potem tudi potencialni investitorji lažje opravili vse postopke, ki so danes še precej dolgotrajni. V Sloveniji potrebujemo tako manjše
kot večje produkte, vendar ne produkte, ki so del globalnih verig. Stremimo namreč k butič-nosti ponudbe in si želimo lokalnih turističnih zgodb. Če smo že naredili velik premik
na področju trženja slovenskega turizma, zdaj potrebujemo tudi premik na področju razvoja.
ROBERT GORJANC Foto: STO
Odbito in celovito
Ko sem na minuli praznični petek poganjal kolo proti vrhovom Lendavskih goric, sem se ob sopihanju spraševal in razmišljal, »le kaj mi je tega treba, lahko bi šel tudi z avtom ali peš«. No, potem to ne bi bilo več pravo, prav posebno doživetje,« sem si odgovoril. Seveda to ne pomeni, da je izlet tistih, ki si za to pot izberejo drugačno, bolj običajno obliko dostopa, kaj manj vreden ali pomemben. Gre bolj za to, kakšne cilje si zadamo ob določenih priložnostih. In moj je bil v tem primeru, da bi se do imenitne lendavske turistične znamenitosti prebil s kolesom.
Ko sem premagal še zadnji najbolj strm klanec, sem ob robu vinogradov od daleč že videl to razgledno čudo, ki sem ga sicer prvič ugledal že na avtocesti. Seveda sta potem navdušenost in vzhičenje pri vzpenjanju po 240 stopnicah na poti do vrha stolpa samo še rasla, na vrhu pa... le kaj je še mogoče dodati... odbito, noro lepo.
Najbrž je bila tudi ideja fontane piva v tem, da bi pri obiskovalcu vzbudila podobna občutja in
OB ROBU
da bi bilo takšnih obiskovalcev na tisoče. To je Občini Žalec in turističnim delavcem tudi uspelo, saj so s fontano ustvarili produkt, ki je pika na i ali zaokrožitev celovitega doživetja naravnih lepot Savinjske doline, hmelja, piva... zelenega zlata.
Kot je uspelo Občini Lendava in tamkajšnjim turističnem delavcem z razglednim stolpom Vinarium, ki je že doslej zanimivo ponudbo termalnega, vinskega, kulinaričnega, rekreativnega in kulturnega turizma dvignil na še višjo raven. Še bolj je obiskovalcu tega lepo urejenega narodnostno mešanega mesta omogočil celovito izkušnjo doživetja enkratne pokrajine in vseh naštetih adutov turizma.
Tudi v občinah Podčetrtek in Rogaška Slatina, kjer razpolagajo s podobnimi aduti kot v Lendavi, želijo ponuditi svojemu okolju prilagojeno celovito doživljajsko izkušnjo, čeprav s svojo drzno, »odbito« idejo ne bodo (več) najbolj izvirni. A nič ne de, uspešnapri-lagoditev in uporaba uveljavljenih idej tudi ni mačji kašelj.
Tudi knežjemu mestu se z uresničitvijo »odbite« ideje visečega mostu
z doživljajsko potjo po starem mestnem jedru ponuja enkratna priložnost, da svoje daleč naokrog občudovane in cenjene zgodovinske znamenitosti in zgodbe ponudi na drugačen, mikaven, spektakularen, »odbito« celovit način. Drzna zamisel postavitve visečega mostu bo ob ustreznem poslovnem modelu pomenila preboj za turistično ambicioznost Celja, ki bi jo veljalo oplemenititi z novim poskusom kandidature za evropsko prestolnico kulture, ko bo naša država spet prišla na vrsto za organizacijo. Druga stvar je, če si vsi prebivalci mesta želijo večji turistični vrvež.
Zelo pomembno je, da tudi domače okolje sprejme Lirznost, ki lahko potem preraste v nekaj samoumevnega, kot kažeta zgleda iz Žalca in Lendave.
Vinarium v številkah
±*i
Od pivomatov do fontane piva
Da bo žalska fontana piva postala takšna turistična uspešnica, verjetno ni pričakoval nihče, niti njeni pobudniki, skupina žalskih podjetnikov s takratnim predsednikom turistične zveze Matjažem Omladičem na čelu, ko so raz-
mišljali, kako bi bilo fino, če bi v Žalcu v vročih poletnih dneh po vzoru mlekomatov postavili tudi pivomate. Naenkrat se je iz tega porodila ideja o fontani, iz katere bi namesto vode teklo pivo. Kljub številnim pomislekom in nasproto-
vanju nekaterih občanov, da naj raje denar namenijo za pametnejše naložbe, se občinska uprava ni dala in je vztrajala do konca. Obrestovalo se ji je. Z obiskom fontane in s prodajo pivskih vrčkov rušijo rekorde. Obenem so prebudili turistični razvoj na drugih »tradicionalnih« turističnih točkah v občini in sprožili val drugih »odbitih« turističnih projektov po regiji.
ŠO

Tobogan še pod vprašajem
»Zavedamo se, da se pri razvoju turistične ponudbe ne smemo ustaviti. Ko se bomo za trenutek zaustavili, bomo zače-
li polzeti navzdol,« pravi žalski župan Janko Kos, ki s sodelavci zato že išče možnosti za nadaljevanje uspešne inovativne tu-
ristične zgodbe, ki jo je prinesla fontana piva. Priložnost vidijo v Hmezadovi stolpnici, najvišji zgradbi v Savinjski dolini, ki je v lasti podjetja Hmezad Exim. Ob prenovi jo želijo še turistično nadgraditi. Razmišljajo o panoramskem dvigalu, s katerim bi turiste popeljali na razgledno ploščad, od koder je lep razgled na Celjsko kotlino, Kamniško-Savinjske Alpe in Pohorje. Na vrhu bi se lahko okrepčali v retro restavraciji in se nato vrnili bodisi z dvigalom bodisi s toboganom. Ta še ni povsem odpisan, predstavlja pa tehnično zelo zahteven projekt, ker so ugotovili, da ga ne bodo mogli preprosto vpeti v stolpnico, temveč bodo potrebovali lastno konstrukcijo. Ob vznožju bi bil po vzoru bavarskih »Biergar-tnov« pivski vrt.	ŠO
53,5 metra je visok stolp
344 metrov nadmorske višine
j 240 stopnic I polmer razgleda!
Vinarium presenetil celo največje optimiste
Drobnogled čez (regijske) planke: znamenitost na vrhovih Lendavskih goric
Za našo temo smo se odločili, da pogledamo še čez (regijske) planke in poiščemo podobno uspešno zgodbo kot je Fontana piv v katerem drugem okolju. Našli smo jo na skrajnem vzhodnem robu Slovenije, na meji z Madžarsko, in sicer v osrčju Lendavskih goric.
»Stolp Vinarium Lendava je projekt Občine Lendava, ki ga je delno financirala tudi Evropska unija. Nameni so širitev turistične ponudbe, razvoj turističnih produktov in nasploh prispevek k razvoju celotne regije s spodbujanjem razvoja turizma in gospodarstva,« je povedala Martina Bukovec, samostojna strokovna
sodelavka za področje turizma v Zavodu za turizem in razvoj Lendava.
Vinarium je bil zgrajen leta 2015 in slavnostno odprt 2. septembra isto leto. V tem času je najvišji razgledni stolp v Sloveniji obiskalo več kot 230 tisoč obiskovalcev, mejnik sto tisoč je bil dosežen oktobra 2016 po natančno 13 mesecih od odprtja in je za več kot dvakrat presegel celo najbolj optimistične napovedi. Vinarium ponuja čudovit 360-stopinjski razgled na ravnice in gričevja Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije, celo v polmeru več kot sto kilometrov.
»Največ obiskovalcev Vina-riuma je iz Slovenije, prihajajo
iz različnih krajev države, sledijo jim gostje z Madžarske, iz Avstrije in s Hrvaške, veliko je tudi Čehov in Slovakov, zabeležili so celo obiske iz bolj oddaljenih dežel, kot sta Kanada in Avstralija. Z obiskom stolpa v približno dveh letih in pol smo seveda nadvse zadovoljni, saj je stolp eden najbolj obiskanih slovenskih turističnih objektov,« je še poudarila Martina Bukovec.
Slovenska turistična organizacija je lendavski občini za projekt stolpa Vinarium leta 2016 podelila priznanje sejalec, ki ga nameni najbolj inovativnim in kreativnim turističnim produktom v posameznem letu.	RG
14
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Prejeli smo
Takšni smo
V	petek, 13. aprila, sem se odpeljala z vlakom ECE 515 iz dvomilijonske prestolnice Avstrije v smeri proti Sloveniji, za kar sem potrebovala štiri ure in 45 minut. Tokrat, ko sem en dan prej kupila vozovnico z določenim datumom potovanja, sem za 400 km vožnje plačala 19 evrov v 1. razredu. Večina potnikov je izstopila v Gradcu, tako se nas je naprej peljalo morda deset na celotnem vlaku. Ne razumem, da nimamo v Sloveniji večjega nagnjenja k temu prevozu, kjer ustvarjamo več čistega zraka, varne vožnje in manj zastojev na cestah.
V	Šentilju je prišel preverit vozovnice gospod v lepi zeleni uniformi, uslužbenec Slovenskih železnic. Vprašala sem ga, ali imamo zamudo. Povedal je, da bomo do Maribora točni, do Celja pa zna priti do zamude. Od Slovenske Bistrice vlak vozi počasneje, ker tam gradijo in obnavljajo tire. Prosila sem ga, ali lahko pokliče v Celje, da bi me počakal vlak za Velenje, sicer ga ne bom ujela. Obljubil je, da bo to storil. In res je. Hvala.
Prav tako moram pohvaliti pripravljenost na pomoč osebja v Mariboru. V naš vagon sta dva tam zaposlena
pomagala s posebnim dvigalom ženski na vozičku (pa-raplegik). Česa takšnega ne opaziš ne na avstrijskih ne na mednarodnih povezavah železniških prog, ker so betonska tla grajena višje, tako da osebe z vozički, na primer invalidi ali mamice z otroškimi vozički, vstopijo brez težav ali druge pomoči. Če že gradijo ali obnavljajo nove perone, naj, prosim, gradbeniki oziroma arhitekti pred gradnjo to upoštevajo, saj opažam, da je vedno več invalidov tudi v Sloveniji.
Opozorila bi tudi na pločnike ob cestah, po katerih naj bi pešec varno hodil. Tudi to je v Avstriji drugače ... Ceste nimajo več visokih robnikov, s katerimi bi bil označen prostor za pešce. Ta je označen s kovinskim stebričkom, ki ga avtomobil ne more prelomiti. Ti stebrički so na vrhu zaokroženi, da se nihče ne rani, na sredi stebra pa so prebarvani rdeče, belo, rdeče - kar je oznaka, hkrati pa je to barva državne zastave. V Celju bi bila lahko to barva celjskega grba. Tako lahko vsak, ki težko hodi ali je v vozičku, enostavno stopi na oznako za pešce - ne pločnik. Če temu ne verjamete, ni slabo, da kdaj zdravi ljudje sedete v voziček (ne otroški!) ter poskusite prevoziti robnik. Ob takšni rešitvi tudi vozniki svojih avtomobilov ne parki-
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrni-li,l ahkop okličeteš tevilkon ašegaModrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro.S vojav prašanjaz aM odrit elefonl ahko medpo nedeljkomin petkomz astavite tudipo telefonu42- 25-158.
mnvr
muzejnovejäezgodovliielcelje
NA HERMANOVEM ODRU
6. predstava v Hermanovem otroškem gledališču v sezoni 2017/2018
V soboto, 5. maja, vas ob 10. uri vabimo na zadnjo predstavo letošnjega abonmaja Ta čudovita Zemlja.
V sklopu abonmaja Na Hermanovem odru in izven, cena vstopnice znaša 3 EUR.
Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si
V spomin
Nada Božič
Igralka Nada Božič se je rodila 12. decembra 1927 v Celju, kjer je obiskovala osnovno šolo in del gimnazije. Ves vojni čas je organizirala manjše sabotažne akcije po Celju in s še dvema najstnicama nosila pošto za partizane na javko ter propagandno gradivo nazaj v Celje. Leta 1946 se je proti volji staršev vpisala na Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani. Najprej je delala v organizacijah, povezanih s prosveto, nato med letoma 1948 in 1950 v polpoklic-nem Okrajnem gledališču Ptuj. V tem času je vodila tudi dramske tečaje. Leta 1950 se je kot prva in edina profesionalna igralka zaposlila v tedaj novoustanovljenem poklicnem Mestnem gledališču Celje. Bila je ena tistih, ki so ga v letih po vojni fizično pomagali graditi, zato je bilo to v več pogledih »njeno« gledališče. V SLG Celje je preživela vso svo-
jo igralsko pot do upokojitve leta 1989. V prvih letih na celjskih odrskih deskah je zbolela zaradi tuberkuloze, ki jo je za dve leti odtrgala od dela in jo privezala na posteljo v Topolšici. Dolgo le-žanje je izkoristila za branje: poleg Ivana Cankarja, ki ga je imela med pisatelji najraje, je rada prebirala poezijo. Ko se je vrnila v gledališče, je spoznala kasnejšega moža Slavka Belaka. Med številnimi ponovitvami uprizoritve Petra Šeme pozna poroka sta se na eni od predstav na hitro poročila kar na odru. Ko sta sodelavcem povedala, da sta se poročila tudi v resnici, jima najprej sploh niso verjeli.
Herbert Grün je o Nadi Božič zapisal, da sta bili njeni poglavitni odliki »notranja igralska disciplina, povezana s podobarsko domiselnostjo, in vzorna bistrina ali - v žargonu gledališke prakse in kritike - inteligenca interpretacije besedila«.
Nada Božič je bila mojstrica psihološkega realizma. Odlikovala se je tako v resnih kot komičnih žanrih in predstavah za otroke. Na našem odru je odigrala kar 145 vlog. Njene najpomembnejše so bile: Mama v uprizoritvi Petra Šeme pozna poroka, Jokasta v Kralju Ojdipu, Lady FitzButtress v komediji Komaj do srednjih vej, Mati Ubu v Kralju Ubuju, Dacarka v znamenitem Pohujšanju v dolini šentflorjanski, Jerma-nova mati v izjemnih Koru-novih Hlapcih in še mnoge druge. Njeni najljubši vlogi sta bili Babica v Drevesa umirajo stoje in Barbara v Celjskih grofih. Sama se je rada pošalila, da je v vseh teh letih odigrala mnogo zlobnih čarovnic, a tudi veliko dobrih babic. Ob predstavah na matičnem odru je občasno igrala tudi v televizijskih nadaljevankah in v filmu.
V sezoni 1980/81 je prejela priznanje Kulturne skupnosti občine Celje za življenjsko delo
ob 30-letnici umetniškega delovanja v ansamblu SLG Celje.
Ob delu v gledališču je prostovoljno hodila brat pravljice malim bolnikom v celjski bolnišnici. Kadar je šlo za otroke, je vedno poskušala pomagati: vključevala se je v projekt Botrstvo, prispevala za male šolarje v Tibetu in Zvezi društev za cere-bralno paralizo Slovenije Sonček, ki jim je po upokojitvi namenila vse svoje honorarje. Tudi sicer je vedno veliko darovala, predvsem Rdečemu križu in Unicefu.
Nada Božič je bila izjemno delavna, vestna in vse življenje predana svojemu poklicu. Na odrskih deskah celjskega gledališča je nazadnje nastopila v uprizoritvi Tom Sawyer in vražji posli, ko je imela 82 let. Tudi po upokojitvi je ves čas rada obiskovala predstave v SLG Celje. Vsem se je vtisnila v srce in spomin zaradi svoje predanosti gledališču in pozitivnega odnosa do mlajših generacij. Vedno je našla lepo besedo za mlajše kolege in bila navdušena nad številnimi predstavami.
Mag. TINA KOSI
rajo po pločnikih. Sama sem imela pri dvajsetih letih prometno nesrečo na cesti Arja vas, ko se je vame zaletela vinjena oseba, ki je za volanom zaspala. Znašla sem se v bolnišnici z vsemi posledicami. Nikoli več nisem želela voziti. Sem pa ljubiteljica vožnje z vlakom, letalom, ladjo. Ne bi
bilo slabo, da bi se kdaj tudi naši ministri vozili po železniških tirih, vsaj nekajkrat na leto, in opazovali še tisti del narave, ki jo bomo slej ko prej rabili za doma vzgojeno hrano za preživetje.
Torej, 13. maja gremo množično na referndum, zatem še na volitve! Najprej gre za izve-
deno železniško povezavo z infrastrukturo čez Slovenijo, kar nujno potrebujemo. Zavedajmo se, da smo si leta 1991 želeli demokratično urejeno deželo, najlepšo in zeleno na južni strani Alp, ki ima mnogo lepot. Ne želimo si več, da nas v vsakem drugem gostišču ljudje pozdravijo neslovensko,
želimo pa si, da imajo mladi po končani šolski izobrazbi zaposlitev v svojem domačem kraju, da bi bili poklici nižjih slojev cenjeni. Da uživamo svež zrak, domač kruh in da govorimo v Sloveniji slovensko.
REZKA SCWARZOTT, Dunaj
Glavni nagradi sta „A ^^ skuter in električna rolka! SMC
novi tednik POZOR!
radio cehe
Zaradi praznikov smo podaljšali rok za glasovanje za aprilske kandidate.
To lahko storite do torka,
8. maja, do 12. ure!
Rezultat bomo objavili 10. maja.
Glasujem ZA f naj maturanta / naj maturantko
Pod zaporedno številko:
Ime in priimek:
Podatki o osebi, ki je glasovala:
£ Ime in priimek:
£ Naslov:
iS
Telefon:	E-pošta:
■
Ste naročnik Novega tednika?
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Štirje finalisti kcije so že znani, v četrtek, 10. maja, bomo razglasili še zadnji zmagovalni par.
Vsi trije mesečni zmagovalni pari se bodo pomeril v finalnem delu, ki bo trajal do 14. junija. Zmagovalca se bosta za nagradi pomerila na javni prireditvi 22. junija na Glavnem trgu v Celju.
DA
NE
KRONIKA
15
Z ročno bombo nikar na upravno enoto
V Sloveniji posebna enota odstrani najmanj eno neeksplodirano nevarno sredstvo na dan
Neeksplodirana ubojna sredstva pripadniki posebne enote uničujejo na različne načine, in sicer z razkrajanjem ali razstavljanjem nekaterih vrst streliva in minskoeksplozivnih sredstev na sestavne elemente. Ta postopek pripadniki enote za uničevanje uporabljajo izjemoma. Sredstva uničujejo tudi s posebnim postopkom sežiganja ali eksplozijo, če najdenega predmeta ni mogoče ali ni dovoljeno uničiti drugače. Med novejšimi metodami uničevanja teh nevarnih predmetov so tudi drugi postopki, za katere morajo biti pripadniki enote visoko usposobljeni.
Policija ženske, ki je ročno bombo prinesla na Upravno enoto Celje, ne bo ovadila. Poročilo o dogodku bo poslala le na Okrožno državno tožilstvo v Celju.
Na Celjskem je bilo lani 30 primerov najdb neeksplodiranih ubojnih sredstev. V teh primerih so našli kar 529 kosov različnih eksplozivnih stvari s skupno težo skoraj 123 kilogramov. Vse so brez nevarnih posledic odstranili in uničili pripadniki Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. V letošnjo statistiko bodo vpisali tudi dokaj poseben primer najdbe ročne bombe, ki jo je občanka minuli petek kar sama prinesla na Upravno enoto Celje. Tega nikakor ne bi smela storiti, saj pri najdbah takšnih eksplozivnih predmetov veljajo posebna pravila.
Kot je znano, je bila ženska na upravno enoto povabljena zaradi dedovanja orožja. S seboj je poleg tega in streliva prinesla še ročno bombo iz druge svetovne vojne, ki jo je po smrti svoje mame našla doma v omari. »Seveda vse v dobri veri, da bi jo oddala pristojnemu upravnemu organu,« pojasnjuje načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko.
»O tem smo takoj obvestili celjsko policijsko postajo, od koder so poklicali pristojno enoto za uničenje nevarnih ubojnih sredstev. Prostore smo do varne odstranitve ročne bombe tudi zavarovali.« S podobnimi primeri se na celjski upravni enoti ne srečujejo pogosto. Pred leti so na primer morali stavbo izprazniti zaradi lažnega alarma o podtaknjeni bombi, a da bi kdo bombo prinesel lastnoročno tja, niti mediji ne poročamo velikokrat.
Brez panike
Pri Državni enoti Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi zato svetujejo previdnost v primerih, ko ljudje doma ali v svoji okolici najdejo kaj takšnega. »Predvsem je pomembno, da se ljudje ne ustrašijo in da ostanejo prisebni ter ne povzročajo panike. Do najdenega nevarnega predmeta je treba preprečiti dostop, tudi z zavarovanjem kraja najdbe in opozorilnim napisom. Predmeta se ljudje ne smejo dotikati ali ga prestavljati!«
Že najmanjša količina eksploziva lahko povzroči hujšo telesno poškodbo ali celo smrt. O takšni najdbi je nato treba čim prej obvestiti center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na številko 113. »Pri tem morajo najditelji sporočiti čim več podatkov o kraju najdbe in najdenem predmetu,« še pojasnjujejo pri enoti za varno odstranjevanje takšnih nevarnih predmetov.
Največ ročnih bomb
V Sloveniji je še vedno ogromno ostankov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ostalin prve in
druge svetovne vojne, a tudi vojne za Slovenijo. Med najdbami je največ ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bodo ljudje naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, ni na Celjskem, ampak na območju se-vernoprimorske regije, kjer je med prvo svetovno vojno bila soška fronta. Treba je vedeti, da tudi tako stara in zarjavela neeksplodirana ubojna sredstva lahko pomenijo smrtno nevarnost, saj je kemična sestava eksploziva nestabilna, sprožilni mehanizem v sredstvu pa je že načet.
Posebna enota tudi na Celjskem
Državna enota Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi po vsej Sloveniji izvaja zaščitne ukrepe, med katere spadajo odkrivanje, identifikacija, odstranjevanje, prevoz, skladiščenje in uničevanje teh sredstev, a tudi usposabljanje pripadnikov za to delo. V enoti je 30 prostovoljcev, ki so posebej izurjeni in izšolani pripadniki civilne zaščite, ki teh sredstev ne iščejo, temveč odstranjujejo tista, ki jih najdejo ljudje, in najdbo sporočijo na številko 112.
Na območjih, kjer iz zgodovinskih virov izhaja, da obstaja velika verjetnost onesnaženosti z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pripadniki na podlagi vloge občana oziroma pravne osebe izvedejo pregled zemljišča z detektorji kovin ter morebi-
tna odkrita sredstva varno odstranijo in uničijo. Državna enota deluje pod vodstvom Uprave RS za zaščito in reševanje po vsej Sloveniji, organizirana pa je v šest oddelkov (Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo mesto, Celje, Nova Gorica, Postojna).
Pripadniki te enote na terenu posredujejo vsak dan. Statistika za
obdobje od leta 2005 do lani kaže, da enota opravi v povprečju več kot eno posredovanje na dan in dnevno odstrani 17,84 kosa teh sredstev s skupno težo 24,39 kilograma. V preteklih trinajstih letih so pripadniki morali posredovati kar 5336-krat.
BA, Sšol Foto: URSZR
Bel prah ni bil nevaren
Policisti še preiskujejo okoliščine najdbe belega prahu, ki sicer ni bila nevarna snov. Prah se je minuli četrtek zgodaj zjutraj vsul iz enega od paketov na pošti v Slovenskih Konjicah med raztovarjanjem pošte.
V stiku s prahom je bil en poštar, ki so ga do prvega testa, ali je šlo za nevarno snov, tudi izolirali. Lani julija se je podoben dogodek zgodil tudi na pošti v Gajih v Celju, ko se je iz ene od pošiljk prav tako vsul bel prah, le da je bilo takrat v stiku s snovjo več zaposlenih. Tudi takrat je bombni tehnik, ki je prišel na kraj, ugotovil, da ni bilo sledu eksplozivnih sredstev. V takšnih primerih gre za sum kaznivega dejanja zlorabe znamenj za nevarnost in pomoč.
Okradel jo je neznanec
Konec minulega tedna se je v Rogaški Slatini zgodila drzna tatvina. Neznan moški, star od 20 do 30 let in kratko pristriženih las, ki je bil oblečen v črne hlače in belo majico, je turistki, državljanki Italije, ukradel torbico. Pri prerivanju je ženska padla in se lažje poškodovala. V torbici je imela gotovino, mobilni telefon in fotoaparat.
Po ročne ure
Na območju Žalca so neznanci pred dnevi vlomili v eno od stanovanjskih hiš. V notranjost so vlomili skozi vhodna vrata, nato so iz denarnice, ki so jo našli, ukradli nekaj gotovine. Podobno se je zgodilo tudi na Strmci pri Laškem, kjer je neznanec po vlomu iz stanovanjske hiše ukradel nekaj starejših ročnih in dve žepni uri.
Kradel iz vozila
Na avtocestnem počivališču Lopata se je pretekli petek zgodila drzna tatvina. Storilec je iz osebnega vozila, medtem ko je bila lastnica avta v toaletnih prostorih, ukradel torbico z dokumenti in gotovino. Voznica je pustila vrata vozila odklenjena, saj je v avtomobilu počival njen partner, ki tatvine ni opazil.
Prijeli štiri ilegalce
Šmarski policisti so v teh dneh v Podčetrtku izsledili štiri tujce, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo. Dva sta bila državljana Turčije, eden državljan Iraka ter eden državljan Indije. Po postopkih so jih odpeljali v azilni dom v Ljubljano.
radio celie
Vsa neeksplodirana ubojna sredstva, tudi če so stara več kot 50 ali 100 let, so nevarna. Ob nepravilnem ravnanju lahko eksplodirajo in zanetijo požare, porušijo objekte, povzročijo hude telesne poškodbe ali celo smrt. Med neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so takšna, ki se zaradi različnih vzrokov niso aktivirala, in sredstva, ki so bila odvržena, namenoma nastavljena ali podtaknjena. Nanje največkrat naletijo ravno spomladi gradbeni delavci in kmetje pri zemeljskih delih ali pri obnavljanju zgradb, a tudi drugi ljudje pri različnih dejavnostih na območjih nekdanjih bojev.
Pri odstranjevanju nevarnih eksplozivnih predmetov morajo biti tudi pripadniki posebne enote zelo usposobljeni in predvsem previdni.
»Med najbolj zahtevna opravila spada uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, zato je temu namenjeno največ pozornosti, in sicer tako pri usposabljanju pripadnikov kot pri nakupu osebne zaščitne opreme in drugih delovnih sredstev za varnost in zaščito okolja. Večino neeksplodiranih ubojnih sredstev pripadniki civilne zaščite nekajkrat na leto, to je ob obdobnem uničenju, odpeljejo in uničijo na poligonu. Če zaradi slabega stanja neeksplodiranih ubojnih sredstev premikanje ni mogoče oziroma bi bilo nevarno, jih uničijo na kraju najdbe,« pojasnjujejo v Državni enoti Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Lani so na kraju najdbe na Celjskem uničili 14 takšnih nevarnih sredstev.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR1-
Preglejte aktualno ponudDO
Deset let Cvetličarne Nataša Šentjur
Cvetličarna Nataša je družinsko podjetje, ki v ospredje postavlja kakovost delavca in pomen strank. »Naši delavci so takoj za družino, zato jih cenimo zaradi poštenosti, kakovosti dela in pripadnosti, hkrati pa znajo vzdrževati dober odnos do strank,« pravi prokurist podjetja Vojko Hri-bernik, ki je izjemno ponosen na svoj kader.
Ekipa cvetličarne je v letu 2017 uresničila številne projekte, kot so ureditev okolice centra Lanovž (kot podizvajalec), ureditev okolice Pelikanove poti in sprehajalne poti z zasaditvijo javorjev ob potoku Pešnica v Šentjurju. Ekipa je zasadila ja-
vore v KS Kalobje, pred kratkim je uredila še okolico gasilskega doma Gorica pri Slivnica in še številne druge.
Njihova storitvena dejavnost je znana tudi po urejanju in vzdrževanju teras, vrtov in parkov. Znani so po obrezovanju živih mej, predvsem na slovenski obali in pa tudi v tujini.
Pred leti so investirali v nakup svečomatov, ki delujejo 24 ur na dan. Stojijo na pokopališčih na Kalobju, v Šentjurju, na Teharjah, v Kompolah in na Svetini. V prihodnje naj bi jih postavili še na petih mestih. Cena sveče je 1 ali 2 evra (odvisno od velikosti). Zagotavljajo reden pregled avtomata in skrbijo za zalogo sveč.
Podjetje, ki napreduje in zaposluje iz leta v leto
Letno skrbijo za več kot pet tisoč grobov
Zaradi pomanjkanja časa, bolezni ali drugih razlogov svojci pokojnikov niso zmožni skrbeti
za urejen grob. V tem primeru lahko sklenejo sodelovanje s Cvetličarno Nataša, ki letno skrbi za več kot pet tisoč grobov. Največ v Celju, Žalcu, Laškem, Vojniku, Šentjurju in Štorah. To storitev opravlja brezplačno, če pri njej naročite sadike ali rezano cvetje, pesek, zemljo, sveče ali drug material. Prav tako ne zaračuna stroškov prevoza tistim iz bolj oddaljenih krajev. Hribernik z veseljem omeni, da povpraševanje po tovrstnih storitvah narašča. Priporočajo jih njihove zadovoljne stranke, ki jih z veseljem pelje tudi na kavo, če mu le čas dopušča.
031 302 666 (g. Vojko)
031 363 506 (ga. Nataša)
051 346 667 (g. Boris)
Cvetličarna Nataša, PE Šentjur: 059 959 964
Nakup zemljišča na mestnem pokopališču v Celju
Cvetličarna Nataša ima tudi svojo poslovalnico na mestnem pokopališču v Celju. Pred časom je vložila v nakup zemljišča, ureditev parkirišč za stranke, nastaja pa že mini vrtni center. V cvetličarni je na voljo celovita
ponudba za ureditev grobov. Ponujajo tudi dodatke za dom.
Po znanje in ideje tudi v tujino
Mnenja, izkušnje in znanja nabirajo tudi izven meja Slovenije. Sodelujejo s številnimi strokovnjaki iz Italije, Avstrije, z Madžarske in od drugod.
več kot 130 zelišč najvišje (farmakopejske) kvalitete
verjetno NAJVEČJA IZBIRA ZELIŠČ v Sloveniji (T)
Flora
^Ду zelišča Rogatec
izposoja, izdaja medicinskih4 pripomočkovl
z naročilnico zdravnika
-	bolniške postelje
-	invalidski vozički
-	hodulje, bergle
-	plenice, vložki opornice
čajne mešanice (tudi po naročilu)
03/819-22-33 www.flora-trgovina.si
- NOVO BIO zelišča
Flora d.o.o., Trg 1, Rogatec
03/819-22-33 www.flora-trgovina.si
Flora d.o.o., Trg 1, Rogatec
'-
CVETLIČARNA	1ШШ
IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-l Kontakt: 031-363-506 in 031-302-03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
BRdS?
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100
fax 03 4256124
e-n asi ov: info@bi robit. si
www.birobit.si
■	PRODAJA PISARNIŠKEGA-POTROŠNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
■	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
■	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
Dejan Mulej s.p. Ulica Tončke Čečeve 17-, 3230 Šentju
^OPRALNICA
ШВ/ШШШ
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Deset stvari, ki jih uspešni ljudje počnejo prvi mesec v novi službi
Prvih trideset dni imate priložnost, da v novi službi zablestite. Prvi mesec je vedno poln informacij in predstavlja izredno stresno obdobje za novinca, ki se podjetju šele pridruži. Četudi ste preživeli prve dni, to še ne pomeni, da niste več pod budnim očesom nadrejenega.
Prvi mesec je čas, ko se pod drobnogledom nadrejenega izkažete ali izgubite nekaj zaupanja. Preberite deset stvari, ki jih uspešni ljudje počnejo v prvih tednih, in kaj je tisto, s čimer prepričajo delodajalca.
1.	Vsem se predstavijo.
Prvi dan zaposlitve izkoristite za to, da se predstavite vsem članom svoje ekipe. V majhnih podjetjih je to seveda logično, medtem ko se v večjih vsi zavedajo, da si kljub spoznavanju ne boste mogli zapomniti vseh imen. Bistvo je v gesti in v tem, da pokažete pristop k tim-skemu delu in dostopnost.
2.	Govorijo pozitivno.
Nihče ne mara pesimizma. Ljudje bodo o vas dobili takšno mnenje, kakršnega boste o sebi ustvarili v prvih tridesetih dneh. Zavedajte se, da je prvi vtis, ki ga naredite na nekoga, kasneje izredno težko spremeniti. Ob stisku roke se sogovorniku nasmejte, vsakemu se na kratko predstavite, pokažite, kako veselega značaja ste. Vaši sodelavci si bodo te pozitivne trenutke zapomnili.
3.	Jasno vedo, kaj se od njih pričakuje.
Popolnoma normalno je, da v prvih dneh z nadrejenim dorečeta, kakšne so vaše delovne naloge in kaj je tisto, kar se od vas pričakuje.
Vprašanja, ki jih lahko postavite, so:
S čim se trenutno delovna ekipa ukvarja?
Kateri so največji minusi, s katerimi se spopadate? Kaj naj storim, da bom v pomoč?
4. Postavljajo
inteligentna
vprašanja.
Splošno gledano to pomeni, da želite ustvariti vtis, da ste radove-
dni in se želite naučiti nekaj novega, a pazite, da ne boste postavljali preveč vprašanj. Veliko časa še imate, da boste obvladali svoje delo.
5. Vedo, kako olajšati delavnike svojim sodelavcem.
Če ne veste, kako to storiti, vprašajte. Bistvo je v pomoči in v tem, da tudi nadrejeni v vas vidi nekoga, zaradi kogar bo dobil občutek, da
je dobro izbral. Pokažite se v dobri luči in drugim dajte vedeti, da se lahko zanesejo na vas.
6. Zavedajo se pomena spanca.
Uspešni ljudje se zavedajo, da je spanec bistvenega pomena za kakovostno in učinkovito delo. Vedo, da se v službi ne smejo prikazati nenaspani in neurejeni, saj to ustvari videz nezanimanja. Premalo spanca vpliva tudi na umske
sposobnosti in na spomin, zato pojdite zgodaj v posteljo in si privoščite zaslužen počitek.
7.	Mrežijo.
Pomembno je, da sodelavcem pokažete, da ste se pripravljeni družiti in spoznavati nove ljudi. Prve dneve raje odhajajte z njimi na malico, namesto da si jo nosite od doma. Malica ni le nujen obrok, temveč tudi možnost za socializi-ranje.
8.	Uspeh merijo vsak dan.
Vsak dan si vzemite trideset minut in jih posvetite samorefleksiji. Prvih petnajst minut pred službo premislite, kateri so vaši dnevni cilji in kako jih boste dosegli, zadnjih petnajst minut pa preverite, ali ste prišli do norme. Če niste, skušajte to doseči v naslednjih dneh.
9.	Vedo, kaj negativno vpliva na ekipo.
V nekaj dneh, ko boste imeli površinski občutek o delovanju podjetja, boste videli njegove šibkosti in lastnosti, ki slabo vplivajo na zaposlene. Na ta način jih boste tudi lažje razumeli in dojeli, zakaj se nekateri obnašajo tako, kot se.
10.	Poiščejo si mentorja.
Uspešni ljudje so si sposobni najti mentorja, ki jih vodi skozi delovne naloge in jim razloži posamezna opravila. Uberite proaktivno vlogo, četudi ste v organizaciji novi, in se oprite na prave ljudi, ki vam bodo pomagali seči dlje.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
13 MojeDelo.com
Prodajalec (m/ž) (z možnostjo napredovanja na delovno mesto poslovodja) (Ljubljana, Kranj, Celje in Maribor)
Iščemo osebo, ki ima rada modo in modne smernice. Osebo s stilom, ki da veliko na osebno urejenost in so ji pomembne vse modne podrobnosti. Iščemo osebo, ki ima uglajen osebni slog in zna prepričati s svojim nevsiljivim ter samozavestnim nastopom. Sten, d. o. o., Zaloška cesta 165, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Sodelavci v prodaji (m/ž) (Velenje)
Naloge za prodajalce bodo obsegale svetovanje, strežbo in upoštevanje kupcev, pregledno predstavljanje, redno dopolnjevanje in ustrezno razporejanje blaga, delo na blagajni.
New Yorker, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave
zbiramo do 25. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Samostojni nabavnik (m/ž)
(Velenje)
Pričakujemo najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 10. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Višji strokovni sodelavec (m/ž) (Velenje)
Pričakujemo VII. stopnjo strokovne izobrazbe - smer organizacija, pravo, sociologija, 3 leta delovnih izkušenj s podobnimi deli ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 10. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Višji informatik na področju programiranja SAP ABAB (m/ž) (Velenje)
Pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe računalništva in informatike oziroma sorodne smeri, delovne izkušnje na enakem ali podobnem področju (programiranje), zaželeno je poznavanje poslovnih procesov in SAP . Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 20. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Višji informatik na področju razvoja integracij IT-sistemov in računalniške izmenjave podatkov (m/ž) (Velenje, Ljubljana) Vaše delo bo obsegalo razvoj in podporo izmenjav podatkov med IT-sistemi poslovne skupine Gorenje, razvoj in implementacija računalniških izmenjav podatkov s poslovnimi partnerji ... Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 20. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Samostojni knjigovodja (m/ž) (Slovenske Konjice)
Vaše naloge bodo predstavljali knjiženje poslovnih dogodkov, bla-
gajniško poslovanje, spremljanje in vodenje saldakontov, osnovna sredstva, materialno poslovanje ... Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 25. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Slaščičar (m/ž) (Rogla)
Če ste pripravljeni na nove izzive in si želite delati v slaščičarni, se nam pridružite ... Slaščičar m/ž. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 11. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Finančni analitik II (m/ž)
(Štore)
Opis del in nalog: sklepa kompenzacijske posle, knjiži poslovne dogodke, zapira odprte postavke, usklajuje salda med poslovnimi partnerji (kupci in dobavitelji) ... Štore Steel, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbira-
mo do 10. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Adjuster - kontrolor v valjarni (m/ž) (Štore)
Znanja in pričakovanja: IV. stopnja izobrazbe, poklicna šola tehnične smeri, ni pa nujen predpogoj, sposobnost dela v skupini, pripravljenost na nadaljnje usposabljanje. Štore Steel, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 15. 5. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Operater na SMD-stroju (m/ž) (Šentjur pri Celju)
Glavne naloge izbranega kandidata bodo: operater na SMD-liniji, tehnološka priprava dela, tiskanje paste, priprava materiala, operira-nje z delovnimi nalogi ... FTA, d. o. o., Cesta Leona Dobrotinška 21a, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 23. 5. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
И MojeDelo.com
18
ŠPORT
Trstenjakova evropska podprvakinja, Gomboc prvak
Marjan Fabjan: »Več kot dveh medalj nisem pričakoval«
Članica celjskega Judo kluba Z'dežele Sankaku Tina Trstenjak je na evropskem prvenstvu v Tel Avi-vu osvojila drugo mesto. V finalu kategorije do 63 kg je v podaljšku izgubila proti Francozinji Clarisse Ag-begnenou. Anka Pogačnik je bila sedma med borkami do 70 kg.
Že 68. evropsko prvenstvo v judu in 27., odkar sta skupaj združeni moška in ženska kategorija, je bilo 17. uspešno tudi za slovensko izbrano vrsto, ki je na prvenstvih stare celine odličja začela zbirati leta 2002, ko je Maribor gostil EP. Pred tem je bil davnega leta 1969 v Oostendeju uspešen Stanko Topolčnik.
Francozinja stara znanka
Nekdanji član celjskega kluba Adrian Gomboc se je pod taktirko trenerja Rokija Drakšiča razveselil naslova evropskega prvaka (do 66kg). Olimpijska prvakinja in branilka naslova z lanskega EP v Varšavi Tina Trstenjak je najprej premagala Poljakinjo Karolino Talach, nato še Rusinjo Jekaterino Valkovo. Od obeh je bila boljša s končnim prijemom. Tudi v polfinalu se je zmage veselila predčasno, čeprav je bila Britanka Alice Schlesinger v začetku boljša, a je nato napravila napačen prijem, naredila vzvod stoje
na iztegnjeni roki in morala zaradi rdečega kartona blazino zapustiti kot poraženka. V finalu sta se srečali stari znanki, Trstenjakova in Agbegne-noujeva sta se do tega finala pomerili osemkrat. Obe sta do zdaj zabeležili po štiri zmage. »Borba je bila zelo izenačena, a sem na koncu naredila napako, ki jo je Francozinja spretno izkoristila. Moja taktika je bila, da napadem takoj, če bi tako delala še naprej, bi se borba prej končala, a se tega nisem držala. Na koncu je šlo v zlato točko in nasprotnica je to znala izkoristiti,« je po drugem mestu dejala Tina Tr-stenjak, ki je prišla do novega velikega uspeha. »Vem, česa ne bi smela narediti. Ne bi se smela prijemati v gard, saj se je to izkazalo za napako, ki jo je nasprotnica izkoristila,« je pristavila Trstenjakova.
Povečala zbirko medalj
Čeprav je v Tel Avivu Tina Trstenjak izgubila evropski naslov, si še lasti olimpijskega. V njeni zbirki je nova medalja. »Z medaljami se ne obremenjujem, grem svojo pot. Medalja je tukaj, z borbami sicer nisem zadovoljna, ampak medalja je medalja,« je iskreno dejala Tina Trste-njak, ki je prišla že do svoje šeste kolajne na prvenstvih stare celine in hkrati do tretje srebrne. Druga slovenska
Francozinja Clarisse Agbegnenou je stara znanka Tine Trstenjak. V velikem finalu je bila tokrat uspešnejša.
predstavnica v finalnem delu Anka Pogačnik je uvodoma v kategoriji do 70 kg ugnala Švedinjo Anno Bernholm, nato je v četrtfinalu morala priznati premoč Britanki Sally Conway. Tudi v tretji borbi je bila nasprotnica boljša, a šele po treh kaznih, Španka Maria Bernabeu se je uvrstila v borbo za bron, Pogačnikova se je morala zadovoljiti s sedmim mestom. »Bila sem zelo dobro pripravljena, a sem imela same izkušene nasprotnice in vse tri so bile na papirju bolj-
še. Kljub temu sem pokazala dobre borbe in mislim, da se lahko v prihodnosti kosam z vsemi tremi,« je dejala Anka Pogačnik. Zadnji tekmovalni dan sta Ana Velenšek (nad 78 kg) in Klara Apotekar (do 78 kg) izgubili uvodna dvoboja. Klara Apotekar je morala priznati premoč Loriani Kuka s Kosova. Od njene polsestre Ane Velenšek, ki po odsotnosti (to je njeno prvo veliko tekmovanje po olimpijskih igrah v Riu) še ni na najvišji ravni, je bila boljša Hrvatica Ivana
Marinič. »Z borbo vsekakor nisem zadovoljna, tudi zato, ker sem isto tekmico na zadnji tekmi premagala, razočaranje je zato še toliko večje. Najbolj mi v borbi manjka kondicije in seveda več moči, to bom zdaj izboljševala,« je dejala Ana Velenšek.
»Fabi« zadovoljen
Strokovni direktor slovenske judo reprezentance in tvorec največjih slovenskih uspehov v tem športu Marjan Fabjan je prvenstvo v Tel
Avivu ocenil kot uspešno. »Sem zadovoljen, izpolnili smo pričakovanja. Na vsakem prvenstvu, tudi na tem, osvajamo kolajne, to nam je zdaj uspelo že 17. zapored. Morda sem si pri nekaterih želel videti malo več, a več kot dveh odličij nisem pričakoval.« V Izraelu torej novi dve medalji za Slovenijo, ki sta dodatna spodbuda za prihodnost. »Ta rezultata sta dober pokazatelj kakovostnega dela, a rezultat sta dosegla lanska prejemnika odličij. Tolažimo se s tem, da imamo v ozadju veliko dobrih mladih tekmovalcev, in upamo, da se bo kdo od teh, ki tukaj še niso bili blizu kolajn, dobitnikom priključil prihodnje leto,« je dejal Fabjan in zatem pokomentiral še vrnitev Ane Velenšek. »To je njen začetek. Nekje je treba začeti in delati, da se lahko realno spoprime s tekmicami. To niso turnirji, na katerih je vse skupaj morda malo lažje. A Ana zaradi poškodb še ne trenira na vso moč. Se pa ne bojim, dovolj časa je še, dve leti sta pred njo, upam na najboljše.« Kvalifikacijske točke za olimpijski turnir v Tokiu bodo najboljši začeli zbirati že konec maja. »Prava smer je iti na grand slame, treba bo premagovati najmočnejše borce,« je pristavil Marjan Fabjan.
MITJA KNEZ Foto: ESPN
Slatinčani danes po polfinale končnice
Tako košarkarji Šentjurja kot tudi Rogaške so v 13. krogu lige za prvaka doživeli poraz. Šentjurčani so pred domačimi gledalci s 65:60 izgubili proti Primorski. Rogaška je v svoji dvorani s 70:65 izgubila proti Petrol Olimpiji.
V dvorani Hruševec je približno šest minut pred koncem Šentjur proti Primorski povedel s 56:55, vendar mu v končnici tekme ni uspelo pripraviti presenečenja. V dresu gostiteljev je Miloš Pešić dosegel
18 točk. Šentjur bo v četrtek gostoval v Novem mestu pri Krki.
Danes dan D
Petrol Olimpija je v Rogaški Slatini upravičila vlogo favorita. Slatinčani so prikazali zelo dobro predstavo, ki pa ni bila dovolj za presenečenje. Po prvi četrtini so vodili za 11 točk in pred zadnjimi desetimi minutami za točko. V dresu Rogaške je Mitja Nikolič zabeležil 12 točk.
Varovanci trenerja Damjana Novakoviča bodo v zadnjem krogu lige za prvaka v četrtek gostovali v Kopru pri Primorski. Danes bomo po Olimpiji, Krki in Primorski dobili še zadnjega potnika v polfinale končnice državnega prvenstva. Za zadnje mesto se potegujeta Rogaška in Helios Suns, ki sta izenačena in imata oba po sedem zmag in šest porazov. Domžalčani bodo nocoj gostili Ilirijo.
MK
V pričakovanju finala Celjank in Kranjčank
Celjske košarkarice so v zadnjem krogu drugega dela sezone vpisale visoko zmago. Triglav so v domači dvorani dobesedno »deklasirale«. Premagale so ga z 80:46. Cinkarna Celje je redni del sezone končala z osemindvajsetimi zmagami, in sicer brez poraza. Zabeležila je kar 56 točk.
Zdaj sledi polfinale končnice državnega prvenstva. Polfinalna para sta Cinkarna Celje - Maribor in Triglav - Akson Ilirija. Prvi tekmi sta na sporedu že danes, drugi
bosta tri dni kasneje, morebitni tretji pa 8. maja. Četrti derbi v tej sezoni državnega prvenstva se je še četrtič končal v korist Celjank, zadnji medsebojni obračun so aktualne državne prvakinje dobile z daleč najvišjo razliko v tej sezoni. Kranjčanke so tekmo slabo odprle, potem ko so prvi koš dosegle šele po slabih štirih minutah tekme, uspelo se jim je približati še na dve točki zaostanka (6:4), nato je sledila močna prevlada Celjank, ki so že ob koncu prve-
ga polčasa vodile z 38:21. Bile so poletne, razigrane in na koncu povsem zasluženo uspešnejše. Oderah Chidom je bila z 22 točkami prva strelka domače ekipe, ujela je osem odbitih žog. Iva Slonjšak je pristavila 13 točk. Pri Triglavu je 16 točk dosegla Re-beka Abramovič. Zdaj tako vsi misli usmerjajo v polfinale končnice, kjer večjih težav ni pričakovati. Pričakujemo le eno. Veliki finale med Celjankami in Kranjčankami.
MITJA KNEZ
NA KRATKO
Še bo zanimivo
Litija: Igralci Litije so v drugi finalni tekmi 23. sezone prve Slovenske futsal lige premagali Do-bovec Pivovarno Kozel z 1:0 in serijo izenačili na 1:1. Edini gol na drugi finalni tekmi v Litiji je dosegel Anže Širok v tretji minuti. Na prvi tekmi so zmagali igralci Dobovca, ki so slavili s 6:3. Včeraj zvečer sta moštvi, ki igrata na tri zmage, v Rogaški Slatini odigrali tretjo tekmo. Litijani so do zdaj osvojili deset naslovov državnih prvakov, medtem ko je Dobovec osvojil enega
»Pivovarji« pričakovano
Škofja Loka: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 6. krogu končnice državnega prvenstva zabeležili novo zmago. Z 28:24 so slavili na gostovanju v Škofji Loki. Celjani so imeli ves čas vajeti igre bolj ali manj v svojih rokah, do 24. minute pa je bila domača ekipa povsem enakovredna (11:11). V 49. minuti so »pivovarji« po golu Domna Makuca povedli s 26:20, s štirimi ali petimi goli pa so vodili vse do konca. Jutri bodo gostovali v Kopru.
Z novim trenerjem prekinili niz porazov
Koper: Gorenje je v 6. krogu končnice DP s 26:20 zmagalo na gostovanju v Kopru. Velenjčani so prišli do prve zmage v končnici državnega prvenstva in do prve pod vodstvom novega trenerja Klemna Lu-zarja, ki je sredi preteklega tedna na klopi zamenjal Željka Babića. Do dveh točk so Velenjčani prišli po odličnem drugem polčasu, ko so nadoknadili zaostanek treh golov po prvem delu igre, in na koncu visoko slavili. V soboto bodo gostili Krko.
MK
ŠPORT
19
Zmage Primoža Rogliča najlepše vabilo ^шт
V Celju sestanek organizatorjev in gostiteljev Dirke po Sloveniji s STO
Naš kolesarski super as Primož Roglič s priznanji, ki jih bodo prejeli najboljši kolesarji na letošnji jubilejni Dirki po Sloveniji.
Do jubilejne, 25. kolesarske dirke po Sloveniji, enega letošnjih največjih športnih dogodkov v Slovenji, je ostalo le še približno mesec in pol. Dirka se bo začela 13. junija v Lendavi in že tradicionalno končala v Novem mestu 17. junija. Med prvo in zadnjo etapo se bomo nad najboljšimi kolesarji sveta lahko navduševali tudi na Celjskem. Nedavna skupna zmaga Primoža Rogliča, člana nizozemske ekipe Lotto Jumbo na prestižni Dirki po Romandi-ji, in še prej na Dirki po Baskiji, sta zagotovo največji magnet in povabilo za gledalce, da ob progi navijajo za našega kolesarskega asa, ki bo prvi zvezdnik domače dirke in tudi prvi favorit za skupno zmago.
»Športna pot Primoža Rogliča se strmo vzpenja, niza zmago za zmago in Dirka po Sloveniji bo ena tistih, na kateri pričakuje zmago. Boljše napovedi za nestrpno pričakovanje začetka kolesarke dirke si res ni mogoče zamisliti,« je potrdil Bogdan Fink, organizacijski direktor Dirke po Sloveniji, sicer tudi direktor kolesarskega kluba Adria Mobil, v majici katerega je Primož Roglič leta 2015 kot zadnji
Slovenec osvojil skupno zmago na domači dirki.
Roglič tudi proti lanskemu zmagovalcu
Prav zato našega sogovornika še toliko bolj navdaja zadovoljstvo ob Primoževih uspehih: »Takrat je bila njegova zmaga po svoje presenečenje, a je hkrati pokazal, da je iz pravega testa, in s to zmago se je tudi uveljavil v vrhunski mednarodni konkurenci. Primoževi letošnji rezultati me ne presenečajo, ker vem, koliko truda in dela sta on in njegova ekipa vložila v te uspehe,« je Fink izrazil zadovoljstvo nad dosežki zasavskega šampiona in nekdanjega člana Adria Mobila. Ob tem je pozdravil Primoževo podaljšanje pogodbe z nizozemsko ekipo Lotto Jumbo do leta 2020.
Fink je še prepričan, da ti uspehi in vloga prvega favorita na domači dirki Primoža Rogliča nikakor ne bodo uspavali, to pač ne sodi v njegov tekmovalni značaj, zato je prepričan, da bo tudi na domači dirki iztisnil vse iz sebe. Konkurenca bo huda, čeprav končni seznam kolesarjev iz posameznih ekip za Dirko po Sloveniji ne bo znan vse do sredine maja, ko bo sicer na vr-
huncu tudi že Giro d Italia. »Že zdaj je skoraj zanesljivo, da bo prišel na dirko lanski zmagovalec, Poljak Rafal Majka (Bora-Hansgrohe). Sicer je še znano, da bo na dirki sodelovalo sedem ekip iz najvišjega world tour razreda, kar za dirko, kot je naša, pomeni ogromno. Zato Primožu kljub tem zadnjim odmevnim zmagam seveda še zdaleč ne bo lahko.«
Idealna promocija Celjskega in Slovenije
Če odmislimo tekmovalni športni del letošnje Dirke po Sloveniji, so na vrhuncu tudi organizacijske priprave nanjo. To je bila tema nedavnega sestanka v Celju, na katerem so se sešli organizatorji dirke in prireditelji posamičnih etap s Slovensko turistično organizacijo (STO). Kot je že znano, bosta na Celjskem v večjem delu potekali dve etapi, druga od Maribora do Rogaške Slatine in tretja od Slovenskih Konjic do Celja. V knežjem mestu bo, kot smo tudi že zapisali, spektakularen cilj etape na Starem gradu, in sicer po zahtevnem vzponu na Celjsko kočo in spustu iz nje.
»Na sestanku smo med drugim natančno določili potek prog, pogo-
varjali pa smo se tudi o tem, kako bi ob progo privabili čim več gledalcev. Želimo si namreč, da bi v svet šla čim lepša kulisa, še zlasti ker bo četrtkovo (Maribor-Rogaška Slatina) in petkovo etapo (Slovenske Konjice-Celje) prenašal tudi program Eurosport 1,« je še pojasnil Fink.
V večini primerov so sicer prenosi kolesarskih dirk na kanalu Eurosport 2. Kakorkoli, bitko za zeleno majico (Fight for Green) in slikovite podobe zelene Slovenije, tudi iz helikopterja, bodo v neposrednem
prenosu lahko spremljali ljubitelji kolesarstva iz približno 1l0 držav.
Še ena lepa priložnost, da se izkažejo tudi navijači z množičnim obiskom dirke in prispevajo k odlični promociji Slovenije. Po mnenju marketinških strokovnjakov si je boljšo promocijo lepot Slovenije težko zamisliti. Če k temu dodamo, da je slovenski kolesar še prvi favorit za zmago v močni konkurenci, bo letošnja dirka zares presežek nad presežki.
ROBERT GORJANC Foto: SPORTIDA
Celjani s herojsko igro do dvanajste prvenstvene zmage
Rumeno-modri prekinili izjemen domžalski niz
Rudi Požeg Vancaš se je takole veselil fantastičnega gola, ki ga je dosegel proti Domžalam.
Celjski nogometaši so vpisali veliko zmago, dvanajsto v sezoni. Pred skoraj tisoč bučnimi domačimi navijači so z 2:1 premagali Domžale. Velenjski Rudar je s 3:2 klonil proti Ankaranu v Novi Gorici.
Pred zadnjimi sedmimi krogi državnega prvenstva so Celjani na lestvici ujeli Ve-lenjčane, ki so četrti. Oboji imajo 43 točk. Vodilna Olim-pija ima točko naskoka pred Mariborom.
Izjemna gola
Domžalčani so bili nepre-magani pol leta. Od 28. oktobra. V Celju so že v osmi minuti ostali brez poškodovanega Senijada Ibričića. Celjsko moštvo je v 29. minuti v vodstvo s fantastičnim strelom z razdalje popeljal Rudi Požeg Vancaš, ki je v izvrstni formi. V 42. minuti je sledil nov imeniten gol, ki ga je prav tako z razdalje
Lestvica 1. SNL		
OLIMPIJA	29 19	8 2 50:13 65
MARIBOR	29 19	7 3 57:21 64
DOMŽALE	29 18	5 6 63:23 59
CELJE	29 12	7 10 50:40 43
RUDAR	29 13	4 12 42:38 43
GORICA	29 10	5 14 28:41 35
KRŠKO	29 8	6 15 33:51 30
ALUMINIJ	29 6	8 15 32:52 26
ANKARAN H. 29 4		9 16 29:68 21
TRIGLAV	29 3	7 19 23:60 16
dosegel Lovro Cvek. V 65. minuti so Domžalčani znižali zaostanek, ko je bil uspešen Nicholson. Slednji je poskrbel, da so gledalci pospremili dramatično končnico, v kateri so rumeno-modri prikazali izjemno borbeno predstavo in obenem prišli do zelo pomembnih treh točk. »Odigrali smo zanimivo tekmo, v kateri smo imeli tudi nekaj športne sreče, ki jo na takšni ravni človek potrebuje. Oboji smo dali vse od sebe, mi pa smo bili srečnejši. Prvi polčas smo igrali na visoki ravni, ko smo bili disciplinirani, v nadaljevanju pa nismo našli rešitev pri preskoku igre. Trpeli smo do zadnjih sekund, a smo bili na
srečo nagrajeni z vsemi tremi točkami,« je zadovoljno po zmagi dejal trener Celja Dušan Kosič. »Zelo pomembno je, da gledalci domov ne odhajajo ravnodušni. Takšni želimo biti vse od takrat, ko sem prevzel moštvo. Na začetku nas je presenetila poškodba Ibričića, ko se nismo najbolje znašli, v drugem polčasu pa smo zadeli in imeli tudi nekaj dodatnih priložnosti, ki jih nismo izkoristili. Tekma je bila lepa, gledljiva. Naš lep niz se je končal. Žal mi je le zaradi poškodb naših ključnih igralcev, čestitke pa ekipi Celja za zmago,« je po porazu v Celju iskreno dejal trener Domžal Simon Rožman.
Končnica bo zelo zanimiva
»To je zagotovo velika tekma. Dobro smo jo odprli. V drugem polčasu smo tudi trpeli, a v nogometu moraš tudi trpeti. Kljub vsemu mislim, da smo povsem zasluženo vpisali vse tri točke,« je o obračunu z Domžalčani dejal Rudi Požeg Vancaš. Če bo Olimpiji v velikem finalu Pokala Slovenije v domačih Stožicah uspelo premagati Aluminij iz Kidričevega, potem bo v kvalifikacije za ligo Evropa peljalo tudi četrto mesto. »To četrto mesto si zelo želimo. Prav na vsakem srečanju moramo igrati za zmago. Nadaljevati moramo tako, kot zdaj igramo, pred-
vsem pozitivno. Verjamem, da lahko vsako tekmo odigramo tako dobro, kot smo današnjo,« je pristavil Rudi Požeg Vancaš. Celjani bodo prihodnjo domačo tekmo odigrali že v nedeljo, ko bo ob 19. uri v Celju gostoval Aluminij. Že danes (16.00) jih čaka gostovanje v Novi Gorici. »Na gostovanje h Gorici odhajamo maksimalno motivirani in v odličnem vzdušju, ki ga čutimo celotno sezono. Verjamem, da lahko prikažemo novo dobro predstavo in tudi v Novi Gorici zabeležimo popoln izkupiček,« je dejal Lovro Cvek.
Spodrsljaj Rudarja
Uvodno tekmo 29. kroga PLTS sta v Novi Gorici odi-
grala Ankaran in Rudar. Že v prvem polčasu so gledalci videli kar pet golov. Ankaran je vodil s 3:0, do odhoda na odmor pa je gostom uspelo dvakrat zatresti mrežo. Zaostanek sta zmanjšala Milan Tučić in Dominik Radić. Drugi polčas je bil manj razburljiv, čeprav je imel Rudar le gol zaostanka. Velenjčani so lovili preobrat, na koncu pa ostali celo brez točke. Njihov velik spodrsljaj so izkoristili Celjani, ki so še nedolgo nazaj za njimi zaostajali za štiri točke, zdaj pa so se z Velenjčani točkovno izenačili. Rudar je včeraj gostil Maribor, v soboto pa bo gostoval v Krškem.
MITJA KNEZ Foto: NK CELJE
mm

CELJE
-NEDELIA-
-06.05.2018-
STADION Z'DEŽELE
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
GOLF VI trendline 1,6 tdi, letnik 2011, prevoženih 73.000 km, prvi lastnik, servisna knjiga, prodam. Telefon 041 792-157.
ms ]	Ш
astrologinja a	GSM H Ш Л9Е
jasnovidnosti	
bioterapqeL	ШШ
STROJI
672
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE«^
Ml 4201)1-MI 95420t
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
PRODAM
VINOGRADNIŠKO-sadjarski traktorski pršilnik Agromehanika, 200 l, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 041 585-004.
648
KOSILNICO Elektroluks, kosa 80 cm in kosilnico Alpina, v dobrem stanju, prodam. Telefon 041 710-193. 169
PRODAM
ODDAM
PRODAM
I
Ш
m
m
HIŠO in posebej gradbene parcele, okolica Žalca, prodam. Telefon 041 689-748.
649
LAŠKO. Prodava stanovanjsko hišo (Pla-zovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo, zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča 13.285 m2, priključki: voda, elektrika. Skupna cena 79.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. n
V CENTRU Šentjurja oddam lokal za mirno obrt, približno 30 m2. Telefon 031 690-250.	Š
KUPIM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo. prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, od 30 do 160 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294.	p
PRAŠIČE, težke od 150 do 180 kg, 1,60 EUR/kg, prodam. Možna je tudi dostava. Telefon 041 655-528. 653
astrologinja
0906430
la pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
V „ Z
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 OO.
Oonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798 , 041 763-8 0 0, 051 379-031, (03) 5471-244. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481.	p BIKCA ls/lim, težkega 170 kg, iz ekološke reje, prodam. Telefon 041 867-418.
694
TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 041 794-132. 700
narodrwzabavna TV oddaja
'	/ftBr ... /
X
Vsak četrtek ob 20.00
na programu VTV - Vaše televizije
©
VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vti/.$tudio@siol.net www.vtvstudlo.com, www.faceboo k.com/najv i za
DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286.	Š 031
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
KRMNO pšenico ugodno prodam. Telefon 041 382-735.	p
OSTALO
PRODAM
PRODAM
VINO, belo, rdeče, modra frankinja, sauvignon, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p BRINJEVEC, domači, prodam. Telefon 041 222-438.	647
JARKICE na začetku nesnosti, rjave, črne, sive, grahaste, susex, leghorn (bela in kremno bela jajca) ter hibridne auro-kana za zelena jajca prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. V prodaji tudi dnevno sveža jajca in vse vrste perutninske krme. Telefon (03) 7001-446.
p
Številka TUS KLUBA (če ste član): Lastnoročni podpis:
Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje.
Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com.
Udeleženec dovoli organizatorjema zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Rekordno voziček ..
... in rekordno visok račun
Dragica Brilej je bila minulo sredo srečnica, ki ji je zazvonil telefon iz studia Radia Celje. Čeprav ni bila pripravljena, kot je povedala, je priložnost dobro izkoristila.
Dolgoletna naročnica Novega tednika in poslušalka Radia Celje nam je najprej zaupala, da že vrsto let sodeluje pri različnih nagradnih akcijah. A do zdaj še ni imela sreče. Tokrat se je ta obrnila v njen prid.
V voziček je Eva po Dra-gičinih navodilih postavila olje, veliko suhomesnatih izdelkov in vse, brez česar ni mogoče imeti pravega piknika. Sreča se je nagrajenki Dragici še dodatno nasmehnila, ko ji je naključna nakupovalka v Hipermar-ketu Planeta Tuš Celje priigrala dodatno minuto nakupovanja.
Eva in prodajalka Simona sta se posta- y vili med police na najbolj sladkem oddelku v trgovini in »lov« se je lahko začel. Dragica je tako v svoj voziček
poln
dodala še torto, veliko čokolad, bonbonier in slanega peciva. Zavidljiv in trenutno rekordni znesek 240,25 evra, ki se je izpisal na računu, je še dodaten dokaz, da se sodelovanje v nagradnih akcijah medijske hiše Novi tednik in Radio Ce-e preprosto splača. Foto: SHERPA
Nakupovanje je »teklo« kot po ... olju
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Bolečino se da skriti,
tudi solze zatajiti, a ti, dragi sin, ne veš, kako boli, ker tebe več med nami ni.
V SPOMIN
23. aprila je minilo enajst let, kar si nas zapustil, dragi sin, brat in stric
SLAVČI MLINAR
Iskrena hvala vsem, ki ga še vedno nosite v srcu in postojite ob njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno ...
V SPOMIN
9. maja bodo minila štiri leta od Tvojega odhoda,
ADOLF DEŽELAK
(29. 3. 1934 - 9. 5. 2014)
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se ga spominjate.
Vsi njegovi
MONTAŽNI bazen (peščeni filter, petpotni ventil, eno leto stara črpalka 0,60 kW, nastavek za sesanje) prodamo. Telefon 041 756 927
ODDAM
KUPIM
BENCINSKI/dizel motor, 8 do 10 KM in modele za krivljenje jeklenih cevi, kupim. Telefon 041 860-087.
691
www.nt-rc.si
Kogar imaš rad, ne umre, ostane v tebi, te spremlja, bodri in tolaži, ko se soočiš z njegovim odhodom.

ZAHVALA
HEDVIGA RESNIK
(1924 - 2018)
Vsem, ki ste imeli našo babico radi, jo cenili in ji na zadnji poti izkazali spoštovanje, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njeni
8-letni Celjan, 170/80, zelo čustven, pošten, ljubitelj narave, bi rad spoznal žensko za prijateljstvo in kasnejšo resno zvezo. Telefon 040 210-295. 652
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za resne ljudi z vse države
031 836378
www.zau.si
UPOKOJENI moški iščem žensko za skupno življenje. Ostalo po dogovoru. Starejšo hišo z urejenim vrtom, možno manjše popravilo, oddam. Prednost imajo upokojenci. Telefon 5824-611, 030 252-407.	685
IŠČEM žensko, staro do 50 let, za čiščenje manjšega stanovanja dvakrat tedensko v popoldanskem času. Gospa naj bo poštena (uživalke drog odpadejo) ter vajena čiščenja in pospravljanja. Zaželeno je, da ima svoj prevoz. Sem upokojenka, ki potrebuje pomoč. Plačilo po dogovoru. Telefon 040 773-929.
2665
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
V 49. letu nas je zapustil dragi mož, ati, sin in stric
SILVO VOGA
iz Slivnice, Sele 2 (13. 12. 1969 - 29. 3. 2018)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše, izrazili sožalja, stiskali v prijazne objeme ter nam v najhujših trenutkih stali ob strani. Zahvala je namenjena tudi pogrebni službi Zagajšek, govornici, gospodu župniku Marku Šramlu za ganljive besede in cerkvenemu pevskemu zboru Slivnica. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči vsi njegovi
Vaš zakaj kШ naš zato.
Vsak ponedeljek [ob 12.15.
radio cel|e
Iščemo odgovore na vprašanja poslušalcev.
2! 4»
V	S
d	if
W	k- O
®	m O
1	It
KOŠNJO trave oddam v Šentjanžu nad Štorami. Pokličite telefonsko številko 041 846-908.	689
POTREBUJEM
OBLAČILA za fantka, starega šest let, potrebujem (kupim). Telefon 051 201320.	687
6		novi tednik
Ime in priimek:		
Naslov, kraj:		
E-poštni naslov:		Datum rojstva:
Plačilo (ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra П za 6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	mesečno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
Telefonska številka:
Datum:
Podpis naročnika:
n
ШШШ
tttttt
živite ceneje!
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
SKINAUT
SMUČARSKA iOLA
CELJSKA

Informacije 0(1 614 464
TDPFIT
center za zdravje in rekreacijo
——
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 3. maj
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 4. maj
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega ritma, 5.20 Ena po domače,
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA	
1. KYGO & MIGUEL - REMIND	
ME TO FORGET	(6)
2. DAVID GUETTA & SIA -	
FLAMES	(3)
3. ARCADE FIRE - PUT YOUR	
MONEY ON ME	(5)
4. CALVIN HARRIS & DUA LIPA -	
ONE KISS	(2)
5. KODALINE - FOLLOW	
YOUR FIRE	(4)
6. MARSHMELLO & ANNE	
MARIE - FRIENDS	(4)
7. JOHN LEGEND FEAT.	
BLOODPOP - A GOOD NIGHT	(2)
8. FLORENCE + THE MACHINE -	
SKY FULL OF SONG	(1)
9. SIGRID - HIGH FIVE	(1)
10. SNOW PATROL - DON'T	
GIVE IN	(3)
DOMAČA LESTVICA	
1. TABU - HODI SAM	(5)
2. RAIVEN - DALEČ STRAN	(6)
3. MUFF - TI SI TA	(3)
4. ALYA - DOBRO JUTRO	
ŽIVLJENJE	(4)
5. ANJA BAŠ - VSE OK	(4)
6. BOHEM - ZNAČAJ	(2)
7. NESSY - NE VEM	(2)
8. KATAYA - NA SREČO	(3)
9. JAN PLESTENJAK FT. CHALLE	
SALLE - VELIK JE TA SVET	(1)
10. BOMB SHELL - BEJBI	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:	
DAUGHTRY- BACKBONE	
ZOOKEEPERS - DRUNK ON YOU	
PREDLOGA ZA DOMAČO	
LESTVICO:	
MATEMATIKA FT. TOMI M -	
NAPAČEN ČAS	
ŽAN SERČIČ - 1000X	
Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
najljubše skladbe lahko glasujete na	
spletni strani www.radiocelje.com.	
5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 5. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
NEDELJA, 6. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 7. maj
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Re-
gijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 8. maj
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 9. maj
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Po slovensko s	
	Katrco
i.	KRAŠKI KVINTET IN BRACO
	KOREN: SLOVENSKE SMO KRVI
2.	PLUS: BABICA
3.	ANS. TONIJA VERDERBERJA &
	MARJAN ZGONC: VELIKA BELA
	PTICA
4.	FURMANI: NAJBOLJŠI
	INŠTRUMENT
5.	NEMIR: KAJ ME BRIGA
novi tednik
Kino
CINEPLE
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Igralec št. 1 - akcijski, fantazijski
od četrtka do nedelje: 13.50 Jamski človek - akcijski sobota in nedelja: 13.50, 15.50 Maščevalci: Brezmejna vojna
-	akcijski
četrtek in nedelja: 14.00, 16.00, 19.00, 21.00
petek in sobota: 14.00, 16.00, 19.00, 21.00, 22.00 od ponedeljka do srede: 16.00, 19.00, 21.00
Maščevalci: Brezmejna vojna
-	akcijski, 3D
od četrtka do nedelje: 15.00, 17.00, 18.00, 20.00 od ponedeljka do srede: 17.00, 18.00, 20.00
Ne z mojo hčerko - komedija četrtek, od nedelje do srede: 18.30
petek in sobota: 18.30, 22.40 Nevesta - grozljivka četrtek: 17.50, 22.50 petek: 17.50, 22.50, 22.30 sobota: 17.50, 20.50, 22.30 od nedelje do srede: 17.50, 20.50 Peter Zajec - animirani, pustolovski, sinh.
od četrtka do nedelje: 14.20, 16.20
od ponedeljka do srede: 16.20 Poldi - pustolovščina pogumnega ptička - animirani, sinh. od četrtka do nedelje: 14.50, 16.40
od ponedeljka do srede: 16.40
Poldi - pustolovščina pogumnega ptička - animirani, sinh., 3D
od četrtka do nedelje: 13.40, 15.30
od ponedeljka do srede: 15.30 Počutim se lepo - komedija od četrtka do srede: 18.20, 20.30 Rampage: Veliko razdejanje -akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 18.40 Resnica ali izziv - grozljivka, triler
od četrtka do srede: 17.15, 21.20 Taksi 5 - akcijski, pustolovski četrtek in nedelja: 19.15 petek in sobota: 19.15, 22.10 od ponedeljka do srede:15.50, 19.15
Tiho mesto - drama, grozljivka od četrtka do srede: 20.40 Vztrajanje - drama od četrtka do srede: 16.30, 19.50 Želja po maščevanju - akcijski, drama
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota in nedelja: 13.45
ČETRTEK
20.00 Marijina zemlja - dokumentarno igrani PETEK
19.00 Marijina zemlja - dokumentarno igrani 21.00 Babica - drama SOBOTA
20.00 Vztrajanje - premiera + pogovor z režiserjem NEDELJA
19.00 Babica - drama 21.00 Zadnji ledeni lovci - dokumentarni SREDA
20.00 Filmski teden Evrope: Nočni razgledi - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Poldi: Pustolovščine pogumnega ptička - anim. pustolovščina, sinh.,3D 18.15 Sicilijanski duhovi - drama
19.45 Počutim se lepo - komedija
20.30 Vztrajanje - drama 21.45 Maščevalci: brezmejna vojna - ZF-akcija
radio cehe
SOBOTA
18.00 Poldi: Pustolovščine pogumnega ptička - anim. pustolovščina, sinh.,3D 18.30 Vztrajanje - drama 20.00 Maščevalci: brezmejna vojna - ZF-akcija 20.30 Sicilijanski duhovi - drama
NEDELJA
16.00 Poldi: Pustolovščine pogumnega ptička - anim. pustolovščina, sinh.,3D 17.45 Maščevalci: brezmejna vojna - ZF-akcija 19.00 Vztrajanje - drama PONEDELJEK
17.30 Najtemnejša ura - zgodovinska biografska drama 20.00 120 udarcev na minuto
- drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 3. 5.
19.00 Modra dvorana Glasbene šole Velenje
Andreja Krt, sopran
recital študentke Koroškega deželnega konservatorija v Celovcu
19.30 Orgelska dvorana Glasbene šole Velenje
Stral pungente d'Amore (Amorjeva ostra puščica)
koncert študentov oddelka za staro glasbo Konservatorija Johanna Josepha Fuxa v Gradcu
PETEK, 4. 5.
19.00 Glasbena šola Rogaška Slatina
Moški pevski zbor Rogaška Slatina in Pevski zbor Encijan Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja
koncert v sklopu tedna ljubiteljske kulture
19.00 Večnamenska dvorana OŠ Antona Bezenška Frankolovo
Srečanje pevskih zborov občin Vojnik in Dobrna
vstop prost
DOGODKI MED3.5.inl0.5.20l8
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA
7.	maj, V iskanju svobode: Sibirija
ob 18. uri Predava Aleš Škerbinek, dogodek v okviru U30
TOREK, GLASBA FILM
8.	maj, Zamrznjena pomlad
ob 18. uri Predstavitev pesniške zbirke Toneta Kuntnerja
SREDA, KNJIŽNICA VOJNIK 9. maj, Ivan Cankar v portretni karikaturi ob 18. uri Odprtje razstave karikatur Borija Zupančiča
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 9. maj, Rdeči križ ob 17. uri Predstava učencev OŠ Frana Kranjca s Cicizborom
ČETRTEK, LAPIDARIJ
10. maj, 14. študijska razstava del dijakov umetniških ob 18. uri oddelkov Gimnazije Celje-Center
NE, V SODELOVANU S FIT MEDIO SPREGLEJTE! Cankarjevi dnevi v Celju
Prireditve ob jubilejnem Cankarjevem letu
NE, KRAJEVNE KNJIŽNICE SPREGLEJTE! Razstave Cankarjevih portretov, ki so jih naslikali otroci
SOBOTA, 5. 5.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Ta čudovita zemlja
predstava programa Na Hermanovem odru; gostuje: Studio Anima
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin
prireditev v sklopu tedna ljubiteljske kulture
18.00 Zdraviliški park Topolšica
Osrednja slovesnost ob dnevu zmage
slavnostni govornik predsednik RS Borut Pahor
NEDELJA, 6. 5.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
PONEDELJEK, 7. 5.
18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Debitantski koncert orkestra harf
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Staromodna komedija
SNG Drama Maribor, za gledališki abonma ponedeljek in izven
19.30 Glasbena šola Velenje
Lara Ramšak, klarinet
predmaturitetni koncert
TOREK, 8. 5.
11.00 Celjski mladinski center
Teden Evrope
odprtje pregledne potujoče razstave o slovenskih volitvah v Evropski parlament
19.00 Likovni salon Celje Zavihajmo rokave
odprtje skupinske razstave; vstop prost
19.30 Narodni dom Celje
Duo Claripiano
Dušan Sodja, klarinet in Tatjana Kaučič, klavir; za koncertni abonma in izven
NAPOVEDNIK
23
19.30 Dom II. slovenskega tabora žalec
Staromodna komedija
SNG Drama Maribor, za gledališki abonma torek in izven
19.30 Glasbena šola Velenje
Erik Glinšek, harmonika in Jan Ovčjak, trobenta
predmaturitetni nastop
SREDA, 9. 5.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Rdeči križ
predstava, nastopajo učenci OŠ Frana Krajnca s Cicizborom; vstop prost
17.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
Večer filmske glasbe
nastop učencev klavirja in flavte
17.00 Mestna knjižnica Velenje Dan kamišibaja: Zaigraj kamišibaj
japonsko papirnato gledališče bodo predstavili člani KUD Dudovo drevo
18.00 Dom kulture Velenje
Dan kamišibaja - zaigraj kamišibaj
ogled predstav velenjskih izvajalcev
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pomlad v očeh slikarke Marte Kunaver
odprtje slikarske razstave
19.00 Dom kulture Velenje Kako diši svoboda, kakšne barve je mir?
koncert Lare Jankovič
19.30 Glasbena šola Velenje
Gašper Dermol, trobenta in Slavko Lesnik, harmonika
predmaturitetni koncert
Cankarjevi dnevi v Celju
ČETRTEK, 3. 5.
12.00 Srednja zdravstvena šola
Celje_
Poezija Miriam Drev
pogovor vodi Zoran Pevec; vstop prost
TOREK, 8. 5.
11.30 Srednja šola za
hortikulturio in vizualne umetnosti Celje
Branje, srečanje s Tonetom Kuntnerjem
18.00 Osrednja knjižnica Celje Zamrznjena knjiga
pesniško-igralski večer s Tonetom in z Jernejem Kuntnerjem, predstavitev nove pesniške zbirke Toneta Kuntnerja Zamrznjena pomlad; vstop prost
SREDA, 9. 5.
10.00 Krekov trg_
Narod si bo pisal sodbo sam
literarno-glasbeni recital; nastopajo: pesniki in pisatelji, recitatorji, gledališki in glasbeni izvajalci, osnovnošolske in dijaške gledališko-recitacijske skupine...
11.00, 17.00 in 18.30 Citycenter
Celje_
Cankarjeva poezija malo drugače in slikanje Cankarjevih portretov
vstop prost
17.00 Središče mesta - na zvezdi
Narod si bo pisal sodbo sam
literarno-glasbeni recital; nastopajo: pesniki, pisatelji, recitatorji, glasbene in gledališke skupine
17.00 Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Celje Pogovor s pisateljico, pesnico, pisateljico dramskih besedil Bino Štampe Žmavc z umetnico se bo pogovarjala Jasna Tomc; vstop prost
20.00 Pub Zlata jama_
Branja, srečanje s pesniki in pisatelji
vstop prost
Ostale prireditve
ČETRTEK, 3. 5.
8.00 do 16.00 Podčetrtek Četrtkov sejem
10.30 Trg celjskih knezov Čuteč po mestu
Urbani sprehod Jane's Walk 2018
17.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Javne skulpture Celja
Urbani sprehod Jane's Walk 2018
PETEK, 4. 5.
8.00 do 18.00 Inštitut za
hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec
Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin
dan odprtih vrat; tudi v soboto ob istem času
19.00 Kapela Don Boskovega centra Celje
Recital v pesmi in besedi v čast blaženemu Lojzetu Grozdetu
gostje: Fantje z Jožefovega hriba, Jožefinke, Zbor zaposlenih Doma sv. Jožefa ter mladi Župnije sv. Jožefa Celje; vstop prost
SOBOTA, 5. 5.
7.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
8.00 do 12.00 Gotovlje_
Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami
9.00 do 20.30 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek
Festival vina in čokolade
otroški program, nastop godbenikov, učencev Glasbene šole Rogaška Slatina, modna revija, nastop Alye z bandom, nastop trubačev...
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev
ob slabem vremenu odpade
19.30 Salezijanski mladinski center Celje
Srečanje glasbenih skupin salezijanskih ustanov vstop prost
20.00 Tržnica pri fontani piva v Žalcu
Ansambel Pik, neuveljavljeni na odru
20.00 Gasilski dom sv. Florjana Rogaška Slatina
Gasilska veselica s skupino Gadi
NEDELJA, 6. 5.
8.00 do 12.00 Center Dobrne Cvetlični sejem
8.00 Center Dobrne_
Enduro krokar Dobrna
kolesarska dirka
PONEDELJEK, 7. 5.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju .
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med in Julka Žagar, dr. med.
17.00 Osnovna šola Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Pomladna lučka
ustvarjalna delavnica za otroke z Vesno Gaber Podhovnik
17.30 Osrednja knjižnica Celje V iskanju svobode: Sibirija
potopis s predstavitvijo knjige; predava: Aleš Škerbinek, vstop prost
18.00 Krajevna knjižnica Liboje
Po pravljici diši
pravljična ura
20.00 Narodni dom Celje Besede miru
videoprireditev o notranjem miru; vstop prost
TOREK, 8. 5.
11.00 Krekov trg Celje
Evropska vas
tradicionalna predstavitev evropskih držav na stojnicah osnovno- in srednješolcev
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku
namenjena otrokom, starejšim od petih let; pripovedovala bo Romana Bonno
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in odrasle
20.00 Celjski mladinski center Evropska vina in evropski siri
degustacija različnih vrst vina in sira; vstop prost
SREDA, 9. 5.
6.30 Celjski mladinski center Zdrav slovenski zajtrk
10.00 Mestna knjižnica Velenje
Bralni klub za odrasle
vodili ga bosta Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac
Dobrodelne prireditve
NEDELJA, 6. 5.
16.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_
Pustite nam ta svet
dobrodelna prireditev; zbrana sredstva bodo namenjena šolskemu skladu OŠ Bistrica ob Sotli
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: sedemdeseta@ Celje1970-1979; do nadaljnjega
AQ galerija: razstava Bern-harda Hinza Mein Ljubljana; do 6. 5.
Galerija Niko Ignjatič Celje:
razstava Zorana Josića Miniature in tematske karikature; do nadaljnjega
Celjska kulturnica: fotografska razstava Mirana Amona, Drevesa; do 7. 5.
Citycenter Celje: razstava fotografij Cankarjeve drame na odru SLG Celje; do 15. 5.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 31. 5.
Galerija Mozirje: razstava slikarja Jureta Repenška, do 11. 5.
Galerija Velenje: fotografska razstava Tomaža Lundra Oči in sanje; do 19. 5.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Društva slikarjev železničarjev Plavo svjetlo Zagreb; do 13. 5.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem

MESTNA OBČINA CEUE
Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO--1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12
-	ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15
-	ZUUJFO) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o
javni razgrnitvi Odloka o spremembah in dopolnitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Glazija
I.
Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev Odloka o spremembah in dopolnitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Glazija. Predmet spremembe in dopolnitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Glazija (Uradni list SRS, št. 31/84, 27/90, Uradni list RS, št. 23/91, 69/93, 49/95, 45/96, 78/01, 54/02, 113/04, 91/05, 112/06, 19/09, 39/15, 93/15 in 27/17) so dodane tolerance na obstoječe gabarite v šolskih kompleksih z oznakami TŠC, ZŠC in ZPŠ.
II.
Gradivo bo javno razgrnjeno od 11. 5. 2018 do vključno 25. 5. 2018:
-	v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje in
-	na sedežu Mestne četrti Slavko Šlander, Čopova ulica 25, 3000 Celje.
III.
Javna obravnava bo 16. 5. 2018 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričetkom ob 15. uri.
IV.
(1)	V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnitev prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 25. 5. 2018 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali pa na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Glazija«.
(2)	Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje. si/moc_planiranje_stalisca in na mestih javne razgrnitve.
(3)	Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Bojan Šrot župan
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Anja Hohler, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Simona Brglez, Sarajvanišević, Eva Javoršek, Aleš Pirš, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Vedute kot priče preteklosti
Nekateri domov s podobicami, drugi z vedutami - Za Vischerja bi moral vedeti vsak šolar
Veduta nekdanjega Celja
Danes je tako, včasih je bilo drugače. In kako so nekoč izgledali naši in drugi slovenski kraji? Delen odgovor nudi nova knjiga dr. Ivana toparja o vedutah, ki so delno tudi nekakšne predhodnice poznejših razglednic. »Upodobitve krajev so bile še do nedavna najbolj prezrt del slovenske likovne dediščine,« je ugotovil vodilni slovenski kaste-lolog, strokovnjak za gradove.
Vedute je začel odkrivati z Vi-scherjem in njegovo topografijo iz leta 1681. Stopar pravi, da je za znamenitega Vischerja prvič slišal šele po študiju umetnostne zgodovine. »Preteklosti gradov ne moreš preučevati brez tega, da bi vedel, kako so bili skozi različna obdobja upodobljeni,« pravi Stopar, ki je tudi s pomočjo vedut strokovno preu-
Avtor dr. Stopar med predstavitvijo nove knjige o vedutah
Iz stare Rogaške Slatine
Takšen je bil nekoč Zidani Most.
čeval spremembe na teh zgradbah. Pozneje je srečal navdušenega zbiralca vedut iz Gradca, ki je imel celo bogatejšo zbirko, kot jo ima graški deželni arhiv. »Imel je pravljično lepo zbirko. Zgodilo se je, da sva listala po tistih vedutah do polnoči in še čez. Ni lepo povedati, ampak naj bo: med listanjem sva spila tudi kakšen požirek,« je odkrit kastelo-log. »Tako se je nabralo kar nekaj požirkov,« je povedal med smehom.
To prijateljevanje z Gradčanom je obrodilo bogate sadove, saj je Sto-parjev sin Matej veliko tega gradiva lahko preslikal. V knjigi je več vedut Štajerske kot Kranjske. »In to preprosto zato, ker je Štajerska imela zdravilišča, ki so v takratni Avstriji veliko pomenila,« je razložil Stopar. V njegovi novi knjigi Slovenske vedute med klasicizmom, romantiko in realizmom so tako objavljene med drugim različne vedute Rogaške Slatine, Laškega, Rimskih Toplic in Dobrne. Na objavljenih vedutah so prav tako motivi iz Celja, z Vranskega, iz Logarske doline, Planine pri Sevnici, s Polzele, iz Velenja, Vitanja, Zidanega Mosta ... V knjigi so seveda še vedute iz drugih krajev Slovenije, vse od Kranjske Gore do Posavja ter od Prekmurja do slovenske Istre. Knjigo, ki je izšla aprila, je izdal celjski pokrajinski muzej.
Zgodovina vedut je seveda spoštovanja vredna. V najstarejših časih so se vedute uveljavile v potopisih in monografijah. Sredi 19. stoletja se je začel uveljavljati turizem - tako kot so romarji prinašali domov podobice božjih poti, so se turisti vračali z vedutami krajev, ki so jih obiskali. Danes je vse skupaj pomembno pričevanje o naši preteklosti, ki vzbuja veliko zanimanje.
BRANE JERANKO Foto: BJ in arhiv PMC
FOTO TEDNA
v
Človek si z dejanji ogledalo nastavi.
Foto: SHERPA
Tednikove »zqodbe
St. 18 / Leto 73 / Celje, 3. maj 2018
Na tretjem Zelenem festivalu v Rogatcu« 9
■
\
tVICA KNEZIC Upa ves. Dcnjj Stubica

	a
	i <
. I i i!: !1:	
Ш1
lil
Ii


ч
л-


i'?;-:.,. -. ....
• -j
r
v,«®*" * "
A]	-


Wi-
T v-Ч ■ . • - ■

Intervju: Vojko Belšak str. 28 Darinka Jelić o pobegu iz Kjer cenijo živali, les in
brezna nasilja str. 32	družinsko topl ino str. 36-37
26
INTERVJU
V Sloveniji poučujejo učite!
za otroke, ki ne obstaj
Dr. Leonida Zalokar: Če starši nočejo sodelovati s šolo, naj imajo takšne otroke doma in naj jih šolajo sami
Prvi vtis, ki ga dobiš o njej, je, da z ostrimi besedami ne skopari in da ve, kaj hoče, ter bo to dobila. Po pregledu njenega dela se takšen vtis potrdi. Dr. Leonida Zalokar je socialna pedagoginja, psihoterapevtka, za katero je trideset let dela v vzgoji in izobraževanju ter deset let ravnateljevanja v Vzgojnem zavodu Planina. Zavod je v Sloveniji poseben, saj je vzpostavil inovativen model celostne obravnave, kjer so poleg vzgojiteljev zaposleni tudi psihiatrinja in zdravstveni tehniki. Z otroki in mladostniki, ki so jih sprejemali, namreč niso mogli delati le pedagogi. »Nasilni mladostniki niso samo pedagoški, ampak medresorski problem,« je poudarila Zalokarjeva. »Ti otroci zaradi duševnih bolezni potrebujejo tudi zdravstveno oskrbo, ki je pogosto ne dobijo, saj veljajo za preveč nasilne.«
Agresivno vedenje in izbruhi jeze otrok so med prvim in tretjim letom normalen del otrokovega razvoja, a če se to stopnjuje, je treba iskati vzrok. Že v osnovnih šolah so otroci, ki jim učitelji niso kos. A ker z njimi in njihovimi starši ne ravnajo ustrezno, so pogosto problematični do konca šole in šole si samo želijo, da se jih čim prej odkri-žajo. Ali je agresivnega vedenja vedno več v sodobni družbi? Kje iskati vzroke? Čigav problem je agresiven otrok? To je le nekaj vprašanj, za katera smo Leonido Zalokar prosili za odgovor.
Ali je agresivnost otrok nov tabu, tema, o kateri se raje ne bi pogovarjali?
Zame nikoli nič ni bilo tabu. Nobeno vedenje, ki ga otrok prinese s sabo, zame ni bilo tabu.
A nekako se nam zdi, da o agresivnem vedenju otrok šole nerade govorijo, enako starši, saj meče to slabo luč nanje.
Najlažje je obtoževati druge. V Sloveniji je znano, da nihče ne prevzema odgovornosti in da se za vse težave krivi druge. Vsa leta, odkar sem v zavodu, spremljam nasilno vedenje, zato bi težko rekla, da ga je vedno več, kakšnih posebnih raziskav ali podatkov tako nimamo. Problematično je, da so pojavne oblike nasilnega vedenja vedno bolj grozljive in resne ter da se starostna meja povzročiteljev nasilnih vedenj niža. To je v glavah nekaterih akademikov zelo sporno in mislim, da imamo v Sloveniji ključen problem, da na fakultetah zasedajo ključna mesta osebe, ki so zgolj teoretiki in nimajo pojma, o čem mi govorimo. Pametno bi bilo, da bi osebe, ki poučujejo prihodnje vzgojitelje in
učitelje, spoznale, kaj se v praksi dogaja, in da bi si prebrale knjigo Agresivni otrok, ki sta jo pred desetletji napisala Fritz Redl in David Wineman. V njej sta postavila nedvoumno tezo: s temi otroki je treba živeti, da jih razumeš, z njimi je treba razvijati ustrezne metode. Tukaj vsa teorija odpade. Vsi študenti, ki pridejo na prakso, spoznajo, da je vse tisto, kar so jih na fakultetah učili, neuporabno. V Sloveniji poučujejo učitelje za otroke, ki ne obstajajo. Pri nas je v luči v nekaterih teoretikov bogokletno govoriti o nasilnih otrocih oziroma psihopatih. Vsi tisti, ki z njimi delamo, vemo, da je agresivnost resen problem in da otroci povozijo že vse sisteme od vrtca naprej, ker zanje ni učinkovitih ukrepov oziroma jih zakono daja onemogoča, tako da si moramo ukrepe in pogoje ustvariti kar sami.
»V biltenu imamo zapisano, da je osnovna pravica naših otrok, da jih poučujemo o dolžnostih.«
Seveda se vse začne v domačem okolju.
Normalno. Ko otrok vstopi v vrtec ali šolo, se takoj vidi, kakšno vzgojo ima doma. Ali otrok zna pozdraviti, ali posluša druge, ali upošteva mnenja drugih. Velik problem imamo, saj mladi starši, ki so produkt permisiv-ne vzgoje, vzgajajo otroke. Sami so središče sveta in vzgajajo mlade prince in princese, ki si priredijo sisteme, da je njim prijetno in da so njihove potrebe uresničene tudi na račun drugih. Če to šole in vrtci dopuščajo, naj sami sebi pripišejo, če ne znajo postaviti mej in se bojijo staršev.
Pogosto se dogaja, da se svojih otrok bojijo že starši.
Mi smo imeli lani posvet o otrocih, ki so bili nasilni do staršev. Podatki so grozljivi, koliko staršev je poškodovanih.
Ko se nasilje pojavi v šoli, kako naj učitelji in ravnatelji ukrepajo? Kaj, ko tako imenovani mehki prijemi niso dovolj?
Res ne vem, kaj je mehek prijem. Samo to vam povem - če se otrok loti vrstnika ali učitelja, ga je treba takoj odstraniti in ugotoviti, od kod izvira njegovo nasilno vedenje. Možnih vzrokov je več in ko veš, lahko načrtuješ tudi ukrepe. Če se pogovarjava o slabi vzgoji, se mora z njim ravnati drugače. Obvezno je treba vključiti starše. Če ti nočejo pomoči in grozijo z odvetnikom ter otroka nočejo peljati k zdravniku, potem jim je treba povedati, naj imajo otroka doma in naj ga šolajo sami. Če strokovnjaki predpišejo terapijo in starši dvomijo o njej, je treba staršem razložiti, zakaj so terapije otrokom v pomoč. Ker si to starši zaslužijo. Zelo smo ponosni,
»A isti otrok, ki je neobvladljiv na psihiatriji, naj bi pri miru sedel v razredu in delal šolsko snov? Če tega ne počne, je kriv učitelj. Pa kdo je tu nor? Kaj je tu z zdravstvom, kaj z učinkovitimi ukrepi s področja sodstva in policije? Nič. A zdaj se bo krivilo pa šolo. To je nedopustno. Tega ne smemo dovoliti.«
»V sedanjem sistemu ne bi nikoli bila ravnateljica osnovne šole, če bi bila to edina služba. A če bi bila, bi na glavo postavila vse skupaj. Ker se ne bi zafrkavala s tridesetimi otroki v razredu, od tega s tremi s posebnimi potrebami, jaz pa sama in en pomočnik. Sistem je treba spremeniti.«
INTERVJU
27
je
ajo
da smo s starši razvili dobre odnose. Ko jim povemo, zakaj so zdravila, kako delujejo možgani, jih pomirimo. Vsi otroci, ki so pri nas v zavodu, so bili prej v osnovnih šolah. Tukaj imamo Slovenijo v malem. V poročilih, ki so jih otroci prinesli s sabo, je bilo zapisano, da učitelji niso mogli sodelovati s starši. Potem smo razmišljali, le kakšen »bavbav« bo prišel k nam. A v resnici so straši utrujeni, v stiski, ker ne vedo, kaj je z njihovim otrokom. Saj se jim ni čuditi. Pri nas za enega otroka, ki ima sum na avtizem, enajst vzgojiteljev in svetovalni delavec razmišljajo, kako mu naj pomagajo, da bo sodeloval. Le kako bi starš vse to vedel. Najprej je treba starše osvoboditi, da vidijo, da smo njihovi partnerji.
Ali ste že srečali ravnatelja, ki je staršem rekel, da če ne bodo sodelovali, da naj imajo otroka doma in naj ga sami šolajo?
Ne vem za druge, a zase vem, kako sem se odzvala. K nam so pripeljali mladostnika, ki med drugim ni jemal zdravil, ki mu jih je predpisal zdravnik. Šokantno se mi je zdelo, da je socialna delavka rekla, da noče jemati zdravil, pri čemer so starši rekli, da ga ne silijo. Vstala sem in rekla, da se o tem nočem pogovarjati. Če bo v našem zavodu, bo zdravila jedel, drugače se o tem ne mislim pogovarjati in nasvidenje. Od tistega trenutka jih je jedel. Glede tega se ne bom pogajala in posegala v tisto, kar je priporočil zdravnik. Vse izhaja iz izpolnjevanja dolžnosti in iz tega izhajajo pravice in nikakor ne obratno.
Vaš zavod je zaseden. Ali v zadnjih letih prihaja k vam vedno več otrok?
V zadnjih petih letih se je res masovno povečalo število, zdaj je kar po deset do petnajst otrok, ki jih nimamo kam dati. A odkar imamo na ministrstvu za izobraževanje sektor za posebne potrebe, so nam prisluhnili, kadarkoli smo potrebovali pomoč. V zadnjih dveh letih smo zato odprli dodatne kapacitete.
Danes ste imeli razgovor za nove sodelavce. Kaj zahtevate od njih?
Formalna izobrazba je predpisana, a predstavlja najmanjši del tistega, kar iščemo. Bolj pomembne so nujno potrebne osebnostne lastnosti, med njimi prilagodljivost, empati-ja, poznavanje problematike, radovednost. Iščemo ljudi, ki želijo delati s problematičnimi otroki. Ne iščemo ljudi, ki bodo hodili v službo, temveč iščemo ljudi, ki bodo hodili delat.
Vse lastnosti, ki ste jih našteli, bi morale imeti osebe, ki delajo z otroki oziroma z ljudmi. Učitelji, zdravniki in različni vodje.
Res je. Zato kandidatom povem, da lahko govorijo, kar hočejo, pokazalo bo namreč delo. Če kdo vpraša, kako otroke vzgajamo, jim rečem, da jih ne, saj z njimi živimo. Morala in etika morata biti pri naših zaposlenih na najvišji ravni.
Morala in etika sta področji, ki ju je treba pokazati pri svojem delu. Včasih se nam zdi, kot da to ne velja za vse ljudi. Menite, da je to le slovenski problem?
Živim v Sloveniji in me drugi ne zanimajo. Veste, da me jezi, kako politiki mečejo denarje v banke, moja tajnica pa se strese, ker ji v letnem poročilu pet centov kaže narobe. Pa kdo je tu nor? Islandci bi lahko isto rekli, da tako je, da se nič ne da narediti. A oni so šli na ulice, »vrgli« so vlado, njene člane so pozaprli. Mene ne zanima, kaj imajo drugje, saj vemo, kaj je prav.
Otroci že v četrtem razredu vedo veliko o pravicah, bolj malo pa o dolžnostih.
To je bolno in to so problemi permisiv-ne vzgoje, ki je zažrta v šolski, socialni in sodni sistem. Za preprečevanja nasilja med najstniki so pripravljeni ukrepi na področju vseh ministrstvih, a ko to bereš, se nič ne da narediti. Zato smo morali sami postaviti svoja pravila in zakone. Mi smo država v majhnem. In smo uspešni, otroci se počutijo varno in zadovoljno.
Ali spremljate otroke, ki zapustijo vaš zavod? Kaj se z njimi dogaja? Ali pridejo na pravo pot?
To področje sem zajela v svojem doktorskem delu, ko sem deset let spremljala otroke po odpustitvi. Podatki so zelo ugodni, kar 75 odstotkov otrok je bilo na podlagi kriterijev uspešnosti uspešnih. Pri njih ni bilo kaznivih dejanj in deviantnih vedenjskih vzorcev. Žal je slovenski narod takšen, da četudi je tri četrtine dobrega, pride ena slaba kapljica, ki vse pokvari in se vidi le slabo. Potem pa berete v medijih, da je nekdanji gojenec zavoda zabodel tega in tega, kar meče slabo luč na vse zavode.
V razredu je otrok, ki je agresiven in problematičen. Na živce gre učiteljem, staršem in sošolcem. Kdo lahko ukrepa in kako?
Ko smo imeli podoben problem, sem imela šolsko in delovno inšpekcijo. Lahko vam pokažem, da sem - po ne vem kateremu zakonu - dolžna zagotoviti varstvo in telesno nedotakljivost vseh otrok in mladostnikov ter tudi zaposlenih. Pred desetimi leti je v zavodih delal en vzgojitelj za deset otrok. Sama sem dolžna zagotoviti varnost. Standardi in normativi v okviru ministrstva so za pridne otroke, ki ubogajo na besedo, ne pa za zavod. Takrat sem začela drugače razmišljati. Če mi zakonodaja nalaga to in to, potem moram ugotoviti, kakšne otroke imam tukaj, kakšne motnje imajo, kaj potrebujejo. Dobili smo nove normative in ko ugotovimo, da otrok potrebuje več kot eno osebo, napišemo strokovno razlago, ki je podkrepljena z različnimi dokumentacijami in ministrstvo za izobraževanje se vedno odzove. Odgovorna sem za življenje vseh zaposlenih in otrok in
to je velika odgovornost, zato želim dobiti primerno podporo države.
V	običajnih osnovnih šolah se zdi, da te podpore nimajo.
V	sedanjem sistemu ne bi nikoli bila ravnateljica osnovne šole, če bi bila to edina služba. A če bi bila, bi na glavo postavila vse skupaj. Ker se ne bi zafrkavala s tridesetimi otroki v razredu, od tega s tremi s posebnimi potrebami, jaz pa sama in en pomočnik. Sistem je treba spremeniti. Šla bi po isti poti kot tukaj, ker ne more biti šolski sistem odgovoren za nedelovanja zdravstva. Edino šolski sistem obravnava vse državljane enako. V šolskem sistemu imamo kopico otrok, ki kažejo stisko, a tega ne vemo. Na prvi pogled izgledajo, kot da so zlobni. Takoj ko se agresija pojavi, je treba otroka umakniti in zavarovati druge ter s tem otrokom delati posebej. Če bo ostal v razredu, potem je v razredu potrebna več kot ena oseba, da ne bo koga poškodoval. To bi morali ravnatelji zahtevati, ne pa prositi. Nikoli nisem nič prosila, ampak sem samo obvestila. Dobila sem pomoč.
Osnovne šole so storilnostno naravnane, pomembne so ocene, da se lahko otroci vpišejo v srednje šole, prepogosto se pozablja na socialne veščine, ki so res pomembne za življenje.
Res je. Otroci uporabljajo visoko znanost in tehnologijo, a ko jih vprašaš, koliko stane kilogram kruha, rečejo petdeset evrov. Lahko samo potrdim, da vzgajamo čustvene in delovne invalide. To je širši problem celotne naravnosti do koncepta vzgoje in šolstva. Sistem poka in se bo enkrat raztrgal. Ravnatelji osnovnih šol imajo svoj kolektiv, treba je pre-
najdejo zatočišče otroci in mladostniki, ki so žrtve nasilja, zanemarjanja in zlorabljanja. Bili ste tudi na psihiatriji. Po vseh tegobah ste zdaj uspešna ravnateljica.
Zelo sem vesela, da sem bila na psihiatriji. In veste zakaj? Takrat sem bila stara petnajst let in še do zdaj se ni nič spremenilo. Z oddelka so me vrgli, ker da se s takšnimi otroki ne ukvarjajo. Štirideset let kasneje še vedno mečejo otroke z oddelka, ker da se s takšnimi otroki ne ukvarjajo. Tam so lahko le izbranci. V šolstvu to ni mogoče, v zdravstvu pa. Zdravstvo si lahko privošči, da se z otroki, ki štrlijo iz okvirjev, ne ukvarja. A otrok, ki je neobvladljiv na psihiatriji, naj bi pri miru sedel v razredu in delal šolsko snov? Če tega ne počne, je kriv učitelj. Šolski sistem je le eden od delčkov v mozaiku, kamor sodi otrok. Kaj je tu z zdravstvom, kaj z učinkovitimi ukrepi s področja sodstva in policije? Nič. A zdaj se bo krivilo pa šolo. To je nedopustno. Tega ne smemo dovoliti.
Če se zdravstvo ne ukvarja, kdo se potem?
Dokler imamo takšne mevže za politike, ki ne znajo po mizi udariti, ni politične volje, se kaj veliko ne bo spremenilo. To, o čemer se pogovarjava, ni problem od včeraj, to se vleče desetletja. Vse je »skorumpirano«. Edino rešitev vidim v tem, da se glavni politični igralci zamenjajo. Ker določeni so na položaju že od osamosvojitve in so s svojo motnjo okužili Slovenijo.
Zdaj so volitve in bomo lahko kaj spremenili.
Saj smo vedno to mislili. Ob nastopu Mira Cerarja kot predsednika vlade sem si obetala marsikaj, a je zdaj s temi hitrimi zakoni v celoti izgubil moje spoštovanje. Ne vem, kaj politike
»Smo v letu 2018 in naša država, ki je stara 27 let, dnevno kaže močne simptome hudih osebnostnih motenj. V tem kaosu naj bi mi otroke učili o vrednotah, ki jih osebe pri dnevnih poročilih dan za dnem zanikajo. Še pred leti je bilo obvezno, da so morali otroci gledati dnevnik. Zelo kmalu sem rekla, da lahko delajo, kar hočejo, samo dnevnika naj ne gledajo. Ker imajo krasno šolo korupcije, laganja, prikrivanja, neprevzemanja odgovornosti.«
poznati problem, pogledati, kje so omejitve, in doreči enotne skupne strategije.
Mislim, da bodo morali povabiti vas.
Lahko. Jaz točno vem, kako bi se problema lotila in kako bi od ustanovitelja, to je države, zahtevala, da se mi to omogoči. Če v zakonu piše, da sem odgovorna za to in to, potem naj mi ustanovitelj da to in to. Drugače naj pridejo na položaj tisti, ki zakone pišejo in vidijo, kako delujejo. Nekako tako.
Vaša življenjska zgodba je zgodba o uspehu. Sami ste tudi nekaj časa preživeli v Mladinskem domu Jarše, zavodu, kjer
okuži, ko prevzamejo funkcijo, saj v volilnem boju kažejo drugačno sliko. Določeni bi se morali pred vstopom v politiko zdraviti. Res so moteni, točno se ve, kakšne motnje imajo. Če bi naredili leksikon duševnih motenj naših politikov, bi točno vedela, katere slike naših politikov bi bile zraven določene motnje.
Vam politika diši?
Kje pa. V politiko bi šla, če bi imela okoli sebe odkrite in poštene ljudi, kot sem sama. Da ne bi bilo v ozadju politične kuhinje.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
28
INTERVJU
»Občinstvo te pohvali s svojo pozornostjo ali prebiča ssvojim
dolgčasom«
Gledališki igralec Vojko Belšak spretno krmari med gledališkim odrom in televizijskimi kamerami
Vsak večer ga je mogoče spremljati v vlogi glavnega negativca v televizijski seriji Reka ljubezni. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer je zaposlen od leta 2009, letošnjo sezono sodeluje v dveh gledaliških projektih - komediji Moški brlog in drami Onjegin, katere premiera bo naslednji petek.
»Igra pred kamero je lahko enako razburljiva in privlačna kot tista v gledališču. Lahko seveda s seboj potegne tudi večjo prepoznavnost. Je pa bolj kratkega daha. Sicer večkrat ponavljaš prizore pred kamero in lahko nekatere scene trajajo tudi nekoliko dlje. A vendar ni večjega izziva kot stati na odru po uro in pol ali celo še več z nenehno odgovornostjo do občinstva, ki te ali pohvali s svojo pozornostjo ali prebiča s svojim dolgčasom,« o razlikah in podobnostih med gledališkim in televizijskim delom pravi sogovornik.
Erik Kos je eden glavnih negativcev v televizijski seriji Reka ljubezni. Kako ste se spopadli s to vlogo? Se vam je bilo težko vživeti vanjo?
Sploh ne. Ravno nasprotno. V igri uživam in včasih celo samega sebe zabavam. Menim, da je uprizarjanje negativnega lika ponavadi hvaležno za igralca, ker mu v osnovi ni podoben in si lahko brez zadržkov privošči poigravanje s karakternimi lastnostmi, ki jih lahko sam nadene liku. To so tiste stvari, ki jih pri takšnih tipih tudi v življenju opazimo in delujejo na nas, sicer ni nujno, da jih tudi sami premoremo. Veliko težje je brskati po sebi.
Zdi se, da se zelo dobro znajdete v uprizarjanju nadutih in hladnokrvnih karakterjih. Nenazadnje ste tudi v Eni žlahtni štoriji igrali Maria Fakinija. Tik pred vami je premiera predstave Onjegin, kjer igrate glavno vlogo. Je morda kakšna povezava med vlogami?
Poznamo hvaležne in nehvaležne vloge. Pri nehvaležnih material sam ne omogoča, da bi igralca kot na valu popeljal v njegov lik. Zato je takrat treba trdo delati, da se dokoplje do stvari, ki mu koristijo in lahko na njih gradi svojo vlogo. Mario Fakini ali Erik sta v tem primeru hvaležni vlogi - lika sta stabilna, njuni mesti med ostalimi vlogami sta znani. Kot igralec moram samo poskrbeti, da stvari predstavim na način, ki je dovolj nepredvidljiv, privlačen, avtentičen, strasten, zagoneten ... in na koncu človeško verjeten. Onjegin je popolnoma druga zgodba. V gledališču že v osnovi raziskujemo in iščemo tisto, česar ni odkril še nihče. Ambiciozna izjava? Niti ne, če pomislimo, da se tudi ljudje prebujamo v
vsak nov dan starejši za en dan. Vojko, ki je še včeraj nekaj zagovarjal ali o nečem razmišljal, ni nujno istih misli in občutij kot Vojko danes. V gledališču se, sicer ob besedilu, ki so ga lahko že stokrat uprizorili, vedno znova najprej vprašamo, kdo smo danes, kakšni smo in kakšen je naš današnji odnos do besedila, ki ga hočemo uprizarjati.
Kako je bilo sodelovati v nadaljevanki Ena žlahtna štorija? Katere so glavne razlike med njo in Reko ljubezni?
Žal sem pri Eni žlahtni štoriji sodeloval le kratek čas. Mislim, da je bil problem v scenariju, kjer se ni točno vedelo, kam in kako »peljati« lik Maria. Pri Reki ljubezni je materiala dovolj in tudi zanimiv je ter mi nudi dovolj bogato sprehajanje po Erikovem notranjem svetu. V scenariju do konca ne vemo, kaj se bo z likom zgodilo v seriji.
Dinamika snemanja Reke ljubezni je zelo hitra. Kdaj so snemanja? Kot sem slišala, je veliko snemanj zelo zgodaj zjutraj.
Res je zelo dinamično. Urniki so precej nepredvidljivi, izvemo jih sproti, snemamo med tednom in ob koncih tedna, od zgodnjega jutra do večera, v mrazu ali vročini. Pozimi smo na Krki več ur snemali pri minus 17 stopinjah. Seveda je velikokrat naporno in težko, a ko si na »setu«, zaradi dobrega vzdušja in profesionalnega odnosa vseh sodelujočih hitro pozabiš na to.
Stanujete na Štajerskem in se od tam vozite v Ljubljano. Kako vam uspe uskladiti vse obveznosti?
Veliko sem v avtu. Ampak to je neke vrste kondicija. Če si veliko v avtu, se tega navadiš. Zdaj sem že toliko star, da se res rad vrnem domov. Mir je tisto, česar mi resnično primanjkuje. Pot do doma izkoristim za pregled dneva. Mogoče ponovim v glavi stvari, ki mi čez dan niso šle najbolje, in razmislim o strategiji za naslednji dan.
V gledališču so za vami številne vloge, a kljub vsemu televizijske vloge prinesejo neko širšo prepoznavnost. Odkar se pojavljate v teh nadaljevankah, opazite kakšno razliko? Vas ljudje ogovarjajo? Morda komentirajo vašo vlogo?
Seveda je razlika. Televizija je močan medij, ki prepoznavnost prinese skorajda čez noč. Ljudje me seveda prepoznajo, me ogovorijo, mi sežejo v roko. Pogosto se mlajša dekleta želijo fotografirati, a vsi so prijazni. Do zdaj nisem imel negativnih izkušenj. Kljub temu da je Erik negativen lik, mi za vlogo velikokrat
Vojko Belšak letošnjo sezono ne počiva. Aktiven je tako v SLG Celje kot v televizijski seriji Reka ljubezni. Foto: ANA GREGORIČ
čestitajo, na kar sem ponosen in je to zame velik kompliment.
Zelo ste aktivni tudi v SLG Celje.
V	letošnji sezoni je za vami premiera predstave Moški brlog, v kateri se ustvarjalci poigravate z moško-žen-skimi stereotipi. Morda kateri od klasičnih stereotipov o moških v vašem zasebnem življenju velja tudi za vas?
V	predstavi so omenjeni poležavanje na kavču, pitje piva, gledanje športnih tekem ...
Ne bi rekel, da so ti, ki ste jih našteli, samo moški stereotipi. Imam veliko kolegic, ki pijejo pivo, gledajo nogomet in tudi na kavču ležijo. In hkrati imam tudi veliko kolegov, ki kuhajo, čistijo in si perejo sami. In to počnejo zelo dobro. Te vloge med
spoloma so se pomešale. Tudi sam spadam med tiste, ki jim ni težko vsega postoriti, ko je to treba. Na Moški brlog bi mogoče lahko pogledali kot na poslednji moški krik obupa, s katerim se moški spopadajo ob prevladujočem galopu žensk sodobnega časa.
Veliko vam pomeni družina. Vaša hči je že najstnica. Kdaj pokomentira kakšno vašo vlogo? Kaj pravi? Je kdaj tudi kritična?
Na hčer sva oba z njeno mamo zelo ponosna. Sicer je to najina edina hči in sama sva primora-na sproti odkrivati pota, ki jih spoznava, ampak sva zaenkrat zelo pomirjena in zadovoljna na tej poti. Sicer spada med moje največje kritike. Težko zadovoljim vsem kriterijem. Pametna je seveda že zdaj bolj kot jaz - drugače ne bi bila najstnica.
V SLG Celje je tik pred vami premiera predstave Onjegin. Verjetno ne gre za lahko vlogo? Ste morali vanjo vložiti veliko časa in dela?
Gre za avtorsko besedilo, ki ga je napisal Ne-bojša Pop - Tasič po Puškinovi predlogi Onjegi-na. Režira ga mlada režiserka Yulija Roschina, ki ubira zelo posebno in tenkočutno pot, s katero nas pelje skozi predstavo. Zelo žensko, lahko rečem. Včasih se počutim v takšni družbi zelo robustno kot moški, ampak mogoče je ravno to tisto, kar nam odkriva Onjegin skozi svoj gnev na tej poti.
Pozabiti ne smeva niti na vaše sodelovanje z ljubiteljskim glediščem Zarja Trnovlje. Kot režiser ste sodelovali pri treh predstavah. Kaj
je po vašem mnenju ljubiteljskim gledališč-nikom na odru najtežje?
Sodelovanje z njimi mi je bilo vedno v veselje. Naporno, ampak po vseh »običajnih« profesionalnih obveznostih, ki sem jih že imel tisti dan in sem po vseh vajah ter snemanjih prišel ob 22. uri še k njim na vajo, mi je to pomenilo vedno čudovito osvežitev. Ljubiteljskim igralcem je najtežje dobiti do sebe objektiven pogled »od zunaj«. Ker je igra na odru izredno zapleten človeški proces, običajnim ljudem takšen pogled predstavlja nepremagljivo oviro, ker so preveč potopljeni v naloge, ki jih morajo na odru izvajati. Zato nujno potrebujejo osebo, ki jih gleda in pravilno vodi »od zunaj«, na drugi strani dvorane.
Poletje je tik pred vrati. Boste imeli čas tudi za oddih? Bodo snemanja nadaljevanke Reka ljubezni tudi poleti? Morda že veste, kje boste preživeli dopust?
Med snemanjem imamo nekaj dni dopusta. Potem nas čaka »finiš«. Podobno me tudi v gledališču v naslednji sezoni čakajo zelo naporni projekti in naloge. Načrtujem tradicionalno kampiranje na otoku Ugljan. Tam se nam svet obrne na glavo, kar mi napolni baterije za naslednjo sezono.	ŠPELA OŽIR
»Velikokrat je naporno in težko, a ko si na >setu<, zaradi dobrega vzdušja in profesionalnega odnosa vseh sodelujočih hitro pozabiš na to,« o usklajevanju vseh svojih igralskih obveznosti pravi Belšak. Foto: KS AVER ŠINKAR
REPORTAŽA
29
Brez narave tudi ljudi ni
Zelišča, semena, sadike, peka »žulik«, čebelarske delavnice, vožnja z vlakcem po Žahenberški dolini in še kaj na tretjem Zelenem festivalu muzeja na prostem v Rogatcu
Muzej na prostem upravlja Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, je kulturni spomenik državnega pomena. Pohvali se lahko s trinajstimi ari površin, na katerih člani vzgajajo približno šestdeset različnih sadik zelišč. Z dogodki, kot je Zeleni festival, želijo opozoriti predvsem na to, da brez narave tudi ljudi ni.
Že tradicionalno se na enem mestu zberejo ponudniki različnih semen, sadik, zelišč in drugih proizvodov iz bogate slovenske flore. Letos se jih je zbralo devetnajst. Osrednje
predavanje je bilo na temo celoletne samooskrbne pridelave zelenjave v domačem vrtu, vodil ga je agronom Igor Škerbot. Prikazal je postopek pravilnega sajenja in pojasnil,
katere sadike se imajo rade kot sosedje ter kako vzgojiti in varno uporabljati lastna semena. Najbolj pridni otroci so lahko popoldne spekli »žulike«. »Tako rečemo majh-
nemu kruhku, ki ga je dobil najbolj priden otrok v družini. Gre za preostanek testa od peke kruha, ki ga je ta otrok >požulil< in dal peči zraven maminega kruha v krušno peč,« je pojasnila organizatorka Nives Brezovnik. Ob letos prvič obeleženem svetovnem dnevu čebel so organizirali delavnico izdelave sveč. Izven prizorišča sta bila organizirana tudi dva izleta z vlakcem, po Žahenberški dolini ali pod Donačko goro.
ANJA HOHLER, foto: GrupA
Slavnostna govorca: minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in župan Martin Mikolič
Tudi mladi so pokazali zanimanje za sadike in zelišča.
lliii!



Vsako leto zabeležijo približno šeststo obiskovalcev.
'fsgm



30
PORTRET
Pripovedovalec srčnih zgodb
Na številnih koncih sveta ne rečejo »da« brez njega - Sebe dojema kot satelit, ki krade iskrive trenutke
»Prepričan sem, da je v življenju veliko odvisno od tega, kaj si želimo, na kakšen način si to želimo in kakšne vibracije ob tem oddajamo. Jaz si želim početi stvari, ki jih počnem, svojega dela se še nisem naveličal,« pravi fotograf Aljoša Videtič.
Na eni od porok mu je iz zrcalno-refle-ksnega aparata na recepciji padlo ogledalo. Na Markovem trgu v Benetkah se mu je pokvaril aparat. Na Portugalskem je aparat postavil na tla in želel fotografijo posneti s pomočjo samosprožilca, a ker ni dobro ocenil moči morja, je val zalil aparat. Ko se je vozil na poročni obred, je promet obstal zaradi prometne nesreče, Aljoša pa je posledično izgubil nevesto, ki se je vozila v avtu pred njim. »V takih trenutkih mi močno naraste srčni utrip, a doslej se je še vse dobro izšlo,« pravi sogovornik.
»Pomembno je, da se kot fotograf ujamem s parom. Spremljam ga od jutranjih ur, ko mladoporočenca morda srečam v spodnjih hlačah, do večernega plesa, kjer me vsa preznojena objameta na plesišču. Ko se poslavljamo nekje sredi New Yorka, se zavedamo, da se ne bomo več videli.« Tako pripoveduje Velenjčan Aljoša Videtič, ki je fotografijo v svoje življenje povabil že v petem razredu osnovne šole, ko ga je radovednost gnala v Fotoklub Zrno. Fotografija se mu še danes zdi čarovnija. Priznava, da opravlja sanjsko službo. To, da po vsem svetu v objektiv ujame od 30 do 40 porok na sezono, s seboj prinaša tudi svojevrstno odgovornost.
Stranke ga ne najemajo, ker zna narediti lep portret pred palmo, ampak zato, ker zna s svojimi posnetki povedati zgodbo. Medtem ko se mladoporočenci držijo za glavo, če na njihov poročni dan dežuje ali pada toča, Aljoša v tem prav uživa. Ve namreč, da se bo moral potruditi še bolj. In doslej se mu je še vedno izšlo.
Na začetku svoje fotografske poti je ogromno časa preživel v temnici ob razvijanju klasičnih črno-belih fotografij. Kasneje je bil reporter za časopisne hiše, med drugim tudi za Novi tednik. Fotografije je razstavljal in o tej veji umetnosti predaval v krožkih v različnih osnovnih šolah, prirejal je delavnice. Spoznaval je tudi studijsko fotografijo. Prvo povabilo, če bi v objektiv ujel poroko, je prišlo iz Nove Gorice. Že takrat se je odločil, da bo pri fotografiranju poslušal sebe in ne zakoreninjenih zakonitosti, ki so veljale za poročno fotografijo. »Poistovetil sem se z naročnico, vedel sem, da ni nevesta iz porcelana, ampak da želi zgodbo brez pretiranih >pozerskih< posnetkov.« Sledila so povabila iz Šaleške doline, izjemno fino se mu je zdelo že to, če je glas o njegovem delu segel do prestolnice in drugih priljubljenih točk za poročne zaobljube po državi. Danes pri svojem delu skoraj ne pozna meja.
V prejšnjem življenju Italijan
Kot prvi Slovenec se je pridružil združenju poročnih fotoreporterjev (WPJA). To združenje mladoporočencem
pomaga pri iskanju fotografa, ki bi bil pripravljen priti na dogovorjeno lokacijo poroke, četudi v odmaknjen kotiček sveta. Prvo priložnost za preboj v tujino mu je omogočilo poslovno sodelovanje z italijansko gospo, ki ga je povabila k fotografiranju hčerine poroke. Z največjim nasmeškom na ustnicah je odšel proti Genovi, v kraj Camolli. Ker govori italijansko (in tudi angleško, špansko ter francosko), jezik ni bil ovira. Želel je tudi preveriti, če so italijanske poroke res takšne, kot si jih je vedno predstavljal. »Čeprav nas od Italijanov loči le nekaj kilometrov, je bila ta poroka povsem drugačna od večine slovenskih. Kot da bi imeli Italijani v genih zapisano igrivost. Obožujejo trenutke, ko se lahko družijo, znajo pokazati, kako radi se imajo, objemajo se, poljubljajo. Uživajo ob sedenju za mizami, obožujejo hrano. Ko pridem na poroko, me gostijo, radi imajo, da sem tam že kakšen dan prej. Z njimi res uživam. Zdi se mi, da sem bil morda v prejšnjem življenju Italijan.«
Pomaga mu vesolje
Če človek verjame v svoj cilj, mu tudi vesolje pomaga, da se uresniči, je prepričan Aljoša.
Tako si namreč razlaga, ko naročila za fotografiranje porok v tujini kar dežujejo in da lahko zdaj svoje delo opravlja po vsem svetu. Razpet je med Združenimi državami Amerike, Islandijo, Francijo, Italijo in tudi Slovenijo. Njegova
poslovna pot je segla tudi do Zanzibarja. Živi v Velenju, saj želi biti blizu prijateljem in družini, še posebej svojemu sinu, srednješolcu Aljoši Vide-tiču mlajšemu.
V eni poročni sezoni sogovornik na spominske kartice svojih fotoaparatov shrani utrinke približno tridesetih do štirideset porok. V najboljši sezoni, ki je bila tako naporna, da je ne bi rad več ponovil, je v letu naštel 55 porok.
Psiholog za objektivom
Poleg obsežnega znanja in fotografske opreme, ki ni ravno poceni, mora biti poročni fotograf tudi dober »psiholog«.
Aljoša poudarja, da se je treba znati prilagoditi različnim značajem ljudi. Takšnim, ki se vozijo z jaguarjem, in takšnim, ki na svojo poroko pridejo na primer naravnost iz trgovine. Strank nikoli ne ocenjuje po tem, koliko imajo v žepu,
ampak je zanj vsak naročnik svojevrsten kralj. »Zato ljudje, ki začutijo, kakšen človek sem, tako zasebno kot pri delu, priporočilo o meni z veseljem posredujejo svojim prijateljem. Delam z dušo in ob tem uživam. Najbolj grozen del poroke zame je večerja, ko moram sesti in odložiti fotoaparat.«
Hvaležen je predvsem, da lahko spoznava nove kraje, različne kulture, ljudi. In za to, ko mu nevestina mama na primer prišepne, da je vesela, da je prišel, in da njegovo delo spremlja na družbenih medijih. Socialni mediji so torej izjemno pomembni, da lahko svoje posnetke deli z drugimi in opozori nase.
Sanjsko, a tudi odgovorno
Je biti mednarodno znan poročni fotograf sanjska služba? Sogovornik ni bil v klasičnem delovnem razmerju že celo desetletje. Trenutni ritem življenja mu je prišel v kri. Na vrhuncu poročne sezone je izjemno zaseden. Nič nenavadnega ni, da se z Islandije, kjer na primer v soboto fotografira poroko pri osmih stopinjah, vrne v Velenje, si napolni baterije, prepiše kartice in se z avtom odpravi v italijanski Amal-fi, kjer je na vrhuncu poletja 40 stopinj Celzija. »Do naslednje poroke moram iz vseh posnetkov, ki jih je od tri do sedem tisoč, narediti zgodbo. Izberem največ štiristo fotografij, kar zahteva precejšnjo zbranost. Ure in ure sedim pred zaslonom in podoživljam, kar se je zgodilo na poročni dan.«
Delo je sanjsko, a tudi odgovorno, saj vseh čudovitih točk sveta ne obišče kot turist. V prvi vrsti so to službena potovanja. Ob tem mora paziti na opremo, previdno mora izbirati prenočišča, skrbeti za svojo varnost, paziti mora na hrano, nekajkrat se je z njo tudi zastrupil.
Obljubil, da ne bo električar
Videtič je po poklicu elektrotehnik energetik, vendar svojega poklica ni opravljal niti minuto. Medtem ko je sošolce stroka zanimala, je sam komaj čakal, da bodo pri slovenščini
pisali spis. Celo na maturi je obljubil, da ne bo električar. Ker je pri izbiri srednje šole zgrešil, je toliko bolj srečen, da lahko danes počne, kar ga veseli.
Doslej se mu je kot obred v spomin najbolj vtisnila indijska poroka, fotografiral pa je tudi pravoslavne, krščanske in židovske obrede. Indijska poroka je trajala tri dni, vsak dan so bili posebni dogodki za moške, za ženske in tudi nekateri za vse skupaj. Častili so semena, ki so jih posadili po poroki, častili so kruh in podobno. »V naših cerkvah mi je dolgčas. A se najdejo tudi duhovniki, ki se znajo obrniti k ljudem in iz sebe povedati bistvo,« pravi. In doda, da so mu najbolj pri srcu civilni obredi sredi narave, kjer so ljudje bolj sproščeni.
Fotogenični trenutki ljubezni
Poroke so polne fotogenič-nih utrinkov. Od skrbno izbrane poročne obleke do neveste, ki sije v vsem svojem sijaju, cvetlic, čudovitih kotičkov sveta in nenazadnje vseh dekorativnih podrobnosti. A za dobro fotozgodbo je po prepričanju sogovornika ključna kemija med dvema, ki se imata rada. »Moja naloga je, da ves dan skrbno opazujem. Na primer mamo, ki na vratih joče, saj se po tihem poslavlja od svoje hčere. Opazujem strica, ki mu je nevesta najljubša nečakinja. Opazujem otroke, ki so se morda že rodili paru in jim ta dan nekaj pomeni. Kot nekakšen satelit lovim iskrive trenutke, ki so pogojeni s čustvi. Najbolj srečen sem, če dan prekipeva od ljubezni.«
Pri tem ni pomembno, ali gre za poroko moškega in ženske, dveh moških, dveh žensk. Na fotografski papir je namreč ovekovečil tudi veliki »da«, ki sta ga v Franciji izrekla Avstralca. Je pa res, da so nekateri narodi pri izkazovanju pozornosti bolj zadržani, medtem ko v drugih državah kar prekipevajo od čustev.
Sam ni poročen. A glede na to, da fotografira najbolj srečne trenutke ljudi po svetu, zdaj kaj bolj razume ljubezen? Ta je najlepša in rešuje svet, ki je včasih ves siv, pravi. »Objemi, poljubi in dotiki so prvinski in obstajajo, odkar obstaja Zemlja. Vse drugo, kar temu dodamo, je, če je pristno, le neka smetana, folklora določenega naroda. A zame je ljubezen rešitev in bistvo tega življenja.«
TINA STRMČNIK
Foto: osebni arhiv
»Ko organiziram delavnice, mladim povem, da ne smejo pozabiti na desti-nacijo, kjer je poroka. Treba je poudariti vse detajle, za katere ljudje odštejejo ogromno denarja, in ki naredijo poroko magično. Na poroki ne smeš spregledati staršev, starih staršev, ki si zaslužijo mesto v zgodbi. Bistven je seveda par, čeprav sam ne pretiravam s >pozerskimi< fotografijami. Ljubša mi je reporterska zgodba poročnega dne.«
»Ko sem nazadnje sedel na letalu za Los Angeles, sta moja sopotnika potovala na poročno potovanje. Povedal sem jima, da grem fotografirat poroko. Meni se zdi to povsem naravno, sopotnika pa sta bila zelo presenečena. Vprašala sta me, če sem slaven (smeh).«
»Avstrijci ali Nemci popolnoma drugače kažejo svoja čustva kot ljudje iz južnejših krajev Evrope.«
PORTRET
31
Od nekdaj sem rad »glumil«
Kristian Koželj je letošnji prejemnik celjske kulturne nagrade
Kristian Koželj je oseba, ki jo je mogoče srečati v številnih kulturnih celjskih prostorih. Najpogosteje ga lahko vidite v Osrednji knjižnici Celje, kjer je zaposlen, kot poganjalca celjske slam pesniške scene ga je mogoče poslušati na tovrstnih pesniških dogodkih, kot gledališkega pedagoga ga je mogoče srečati na različnih odrih. Lansko leto je zaznamoval z nastopom v monodrami Devetsto.
Ker je v svoji kulturniški karieri dosegel že marsikaj, mu je Mestna občina Celje podelila priznanje celjske zvezde. »Lažno bi bil skromen, če bi rekel, da takšno priznanje ne poboža. Vemo, da mladi ustvarjalci v slovenskem prostoru težko dosežejo neko javno priznanje v okolju, v katerem ustvarjajo, saj so nagrade rezervirane za umetnike v srednjih letih, kar je seveda prav, saj moraš pokazati nek opus. Nagrade v lokalnem okolju so lepa spodbuda in absolutna zaveza za naprej. Teža priznanja je še toliko večja, ker celjsko občinsko nagrado podeljuje strokovna komisija, ki je v zdajšnjem mandatu sestavljena iz najboljših ljudi, kar jih Celje premore.«
34-letni Celjan pravi, da »glumi« že od nekdaj. »Starša sta se veliko ukvarjala z mano, prebrala sta mi veliko pravljic. In ker sem imel izjemno sposobnost pomnjenja, sem že v vrtcu rad sedel pred prijatelje in jim pripovedoval pravljice. Nastopaštvo
imam v sebi.« Zanj ta lastnost nima negativnega prizvoka. »Zadnje čase poslušam samo o tem, kako je ego nekaj slabega. A vedeti moramo, da je ego nujna sestavina, ki določa posameznika. To je vmesna točka, ki nam omogoča preživetje v vsakdanjem svetu. Isto je z nastopaštvom. Vsak, ki enkrat stopi na oder in se tja vrača, uživa, saj nekaj rad počne pred drugimi. Kar ni narobe. Nastopaštvo je čisto primerna beseda.«
»V sebi imam potencial Jacka Razparača in Jezusa Kristusa«
V osnovni šoli je Kristian sodeloval na proslavah. Odločnejši prelom se je zgodil z vlogo filozofa v predstavi na Gimnaziji Želimlje. Popolnoma se je gledališču posvetil po mamini smrti, ko je dobil službo v celjski III. osnovni šoli in je tam začel gledališko dejavnost. Z učenci je na oder postavil Hamleta in Antigono. Usodno ga je zaznamoval vstop v Igralski studio bratov Vajevec. Lani je pod mentorskim vodstvom Janeza Vajevca kot igralec na oder postavil monodramo Alessandra Barrica Devetsto. Vloga Maxa Tooneyja mu je bila izrazito blizu in jo je oblikoval po sebi. »A to ni bližnjica do tega, da igraš neko vlogo zelo dobro. Če hočeš oblikovati vlogo, ki ti je blizu, moraš biti iskren do sebe. Radi vidimo sebe kot čolniček drugačnosti, a če hočeš objektivno vlogo,
ki ti je blizu, moraš biti >fer< do sebe. To kar smo, je tudi posledica nabora odločitev, ki smo jih sprejeli. Če bi se recimo odločil drugače in sprejel serijo drugačnih odločitev, bi lahko zaradi njih sedel pod mostom z iglo v roki. Ta potencial moram kot igralec sprejeti. Istočasno si moram priznati, da imam v sebi potencial Jacka Razparača in Jezusa Kristusa. Prepogosto bežimo od resnice, ki je v nas. To spoznanje je ključ za oživljanje vlog, ki so karakterno drugačne.« Silvo Plut, slovenski serijski morilec, je oseba, ki je Kristianovo popolno nasprotje, a je vloga, ki jo je z veseljem sprejel in jo bo igral v naslednji predstavi.
Nikoli povprečen
Vloga v monodrami Devetsto je vloga nekoga, ki se ne prepoznava v tradicionalnem načinu življenja. Povprečje nikoli ni bilo za Kristiana. »Upam, da štrlim iz povprečja, ker
biti v povprečju dandanes ni dobro izhodišče, saj še nikoli ni bilo tako slabo, kot je zdaj. Brezsrčni smo. Kapitalizem in potrošništvo ne potrebujeta oblastnikov, saj sta sama oblast. Prodajata nam, da smo svobodni, a po drugi strani ne moreš iti od železniške postaje do mesta, ne da bi se pri vsaki založbi spomnil, da potrebuješ vsaj tri stvari. Četudi jih ne potrebuješ. Pri delu v knjižnici vidim, da povprečen človek ni več radoveden. Danes potrebuje samo servis, ki zadovoljuje njegove potrebe. Kulturna sfera, ki je vlekla voz razvoja človeštva, je postala servis, brezno razvoja, kar je zaskrbljujoče.«
Poezija, ki nagovarja
A brezsrčnost ljudi se lahko otopli s poezijo, saj ima to moč, da ljudi opomni na lepoto duha in sveta ter nas predrami iz vsakdanjika. Ima sodobna poezija še to moč? »Seveda jo ima. Poezija ima priložnost in moč, da nagovarja. Poezija nas vrže v svet onkraj, v svet, ki je drugačen. Tudi sodobna poezija je sposobna dialoga, zagotovo nagovarja, verjetno bolj kot klasična, ki je napisana v verzih. Ne poznam človeka, ki bi bral poezijo Petra Semoliča in bi rekel, da ga ni nagovorila. Nasploh imamo v Celju pošteno dobro pesniško bero pesnikov različnih generacij. Katja Gorečen, Veronika Šoster, Bina Štampe Žmavc, Zoran Pevec, Peter Semolič so le nekateri izmed njih.«
Duh meniškega življenja
Kristiana je v mladosti poleg duha igralstva nagovarjal tudi duh meniškega življenja. »Obiskoval sem želimeljsko gimnazijo, ki jo vodijo salezijanci, in to je bilo najbolj srečno obdobje mojega življenja. Salezijanci se posvečajo vzgoji mladine, kar mi je bilo vedno blizu. Na neki točki sem občutil, da sem poklican v redovništvo. Po srednji šoli sem šel na Rakovnik in v zavodu zdržal dve leti. A nato sem meništvo zapustil. To je bilo obdobje, ki je bilo iskreno in hvaležen sem zanj.«
Po iskanju samega sebe je končno našel svoje poslanstvo v kulturi, v gledališču, poeziji. Četudi je precej časa preživel v prestolnici, se je vrnil v knežje mesto, ki mu nudi dovolj prostora za ustvarjanje. »Nikoli nisem razmišljal, da bi se preselil v prestolnico. Celje je dobro izhodišče za ustvarjalca, lepo je živeti tukaj. Ljubljana je borba za utrjevanje določenih mest. Kaj pomeni biti priznan v prestolnici? Kaj pomeni biti priznan slovenski umetnik? To v evropskem prostoru ne pomeni nič. Kaj pomeni biti v antologijah? Premalo se zavedamo, kako je vse minljivo. Pomemben je trenutek ustvarjanja. Priznanje, če pride, je super, če ne, pa tudi ni prehudo.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
32
PORTRET
»Z vsakim stavkom sem brisala
Pretresljiva knjiga Darinke Jelić kot spodbuda ženskam, ki ne upajo iz peklenskega kroga družinskega nasilja
preteklost«
Darinka Jelič je s pisanjem knjige Pobeg iz brezna brisala krute spomine na življenje z nasilnim prvim možem. V drugem zakonu, v katerem je že več kot trideset let, pravi, da ji je v svet teme spet posijala luč in da je spet začela verjeti v moč resnične ljubezni.
Težko je razumeti, da se kaj takšnega lahko dogaja v katerikoli družini. Toda knjiga Pobeg iz brezna je neizpodbiten dokaz, da so med nami ljudje, ki brez trpinčenja bližnjih ne znajo živeti. Bolniki, ki se vedno znova opravičujejo za svoja grozljiva dejanja in naslednji dan na kolenih prosijo za odpuščanje, se nikoli ne spremenijo. Le njihove žrtve imajo lahko večjo ali manjšo srečo: lahko zberejo pogum in nekega dne odidejo ter poiščejo pomoč ali pa vztrajajo do žalostnega konca. Zgodba Darinke Jelić, ki je v knjigi opisala svojo pot iz brezna nasilja, alkohola in brezupa, sodi med tiste s srečnim koncem.
Štirideset let je potrebovala, da je lahko zlila na papir svojo življenjsko zgodbo. Kljub vsemu hudemu ni izgubila vere v človeško dobroto in srečo. Oboje je našla v zvezi z drugim možem. A preteklost jo je nenehno preganjala. Nenazadnje jo nanjo vedno znova spominjajo številne zdravstvene težave in psihične travme, ki so posledica večletnih zlorab in zaradi katerih se je morala invalidsko upokojiti.
Težavni začetki pisanja
Na televiziji je nekoč slišala, da so si nekatere ženske s podobno usodo pri soočanju s preteklostjo pomagale s pisanjem knjig. »Tudi sama sem začela o tem razmišljati,« pravi Darinka. »A sem si rekla, da tega zagotovo ne bom mogla izpeljati, saj imam končanih samo šest razredov osnovne šole in sem poleg tega še dislektik.« Več poguma je dobila po dopisovanju z avtorico knjig Petro Škarja, ki ji je napisala, da je pomembneje, da jo je izučila najtežja šola, to je življenje. Sabina Rozman, žena njenega bratranca, ji je prva predlagala, naj si na ta način olajša dušo in v knjigi pove, kaj se ji je zgodilo, ter morda s tem pomaga drugim ženskam. Spodbujal jo je tudi bratranec Franjo Rozman in ji po nekaj poglavjih, ko se ji je ustavilo, svetoval, naj ne zavrže vsega, kar je naredila. Na koncu je bila nad njenim delom navdušena tudi njena
»Mislim, da ženske pretepajo tisti, ki se samo delajo, da so samozavestni. Vzorec je pri vseh podoben, najprej žensko pretepe, nato se ji opravičuje. Ta se ves čas sprašuje, kaj je naredila narobe.«
daljna sorodnica Marjana Kovačič, ki je knjigo uredila in jo izdala v okviru svojega Zavoda Baja Celje. Za izdajo so zaslužni številni sponzorji. Na prošnjo za finančno podporo se je najprej odzvalo Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ker je Darinka njegova članica. Tako je lahko knjiga ugledala luč sveta in na dosedanjih predstavitvah v Žalcu ter mestni četrti Dečkovo naselje požela navdušenje. Pa tudi zgroženost, nejevero in dvom, če si ni morda vsega kar izmislila. »Tista, ki tega ni doživela, si niti predstavlja ne, kaj to pomeni. Mnoge rečejo, da tega ne bi niti en dan prenašale. Ne vedo, koliko strahu je v vsaki takšni ženski.«
Pot iz brezna obstaja
A pisanje ni bil enostaven proces. Spet je podoživela čas zveze z Zdravkom, kot se v knjigi imenuje prvi mož. »Dokler nisem končala knjige, nisem bila sproščena. Vlasta (tako je ime glavni junakinji knjige, op. p.) nosi mojo zgodbo naprej, jaz sem svojo končala. Bilo je hudo, jokala sem, imela nočne more, nisem mogla spati, imela sem povišan sladkor v krvi ... Približno leto sem jo pripravljala, nato se je z njo ukvarjala še lektorica,« se spominja avtorica, ki je v pripovedi razgalila pred javnostjo tudi svoje najbolj intimne trenutke. »To me je najbolj zaviralo. A želela sem povedati vse, z vsakim stavkom, ki sem ga napisala, sem brisala preteklost. To je bila radirka. Hkrati sem hotela, da bi bile druge ženske seznanjene s tem, kakšne so možno-
sti izhoda iz takšnega pekla. Meni je uspelo, čeprav takrat ni bilo varnih hiš. Zdaj imajo ženske več možnosti. Zakaj si torej ne bi pomagale že prej, zakaj jih je strah in sram? Tudi sama sem dolgo verjela, da sem kriva za to, da me pretepa, in da bi lahko kaj spremenila. A to ni res. Čeprav je zelo hudo, se da izstopiti iz tega. Četudi padeš v brezno, je treba priti iz njega.«
Dovolj je bilo!
Darinka je bila od malega navajena živeti v družini, kjer je vladal
alkohol, kjer ni poznala mirnega družinskega življenja niti materine ljubezni. Zgodaj je začela delati v tovarni in ves zaslužek je morala prinašati domov, kjer so jo le izkoriščali. Ko je spoznala Zdravka, se je vanj zaljubila na prvi pogled. Zdelo se ji je, da je to moški, ki ji bo omogočil lepo družinsko življenje, kakršnega je pogrešala doma. A žal se je zmotila, kar za mlado in neizkušeno dekle niti ni bilo čudno. Čeprav je kazalo, da bo zvezo končala, potem ko je prvič fizično obračunal z njo, je kmalu podlegla njegovim čarom in obljubam o tem, da se zadeva ne bo več ponovila. Z njim je bila od svojega 16. do 21. leta in je v tem času izkusila življenje, ki ga ne bi privoščila niti najhujšemu sovražniku. Ko je globlje pogledal v kozarec, je bil podoben podivjani zverini. A tudi brez pijače je brez težav vedno našel razloge, da se je znesel nad njo, jo varal z drugimi, zapravljal denar v gostilnah ... Po enem od pretepaških izpadov, ko
»Res sem bila zaljubljena, verjela sem, da bo enkrat bolje, da se bo popravil, da ima samo krizo. Verjetno tako razmišljajo mnoge v podobnih razmerah.«
mu je gola pobegnila in pomoč poiskala na policiji, se je odločila, da bo končala agonijo. A posebne podpore ni imela. »Ko nekoga potrebuješ, te vsi zapustijo. Še celo stanovanju, ki mi ga je zapustila stara mama, sem se odpovedala, ga pustila Zdravku, samo da bi končno imela mir. Z otrokom sem spala pod mostom, nisem mogla nazaj. Nekaj časa sem otroka vodila s seboj v službo in nekaj časa sva spala kar tam, dokler tega ni ugotovilo vodstvo. Nazadnje sem morala dati otroka v rejo, drugega izhoda nisem videla,« se spominja z grenkobo. Danes je srečna, da ima z otrokom lep odnos in da imata redne stike.
Sporočilo ženskam
»Vseh posledic ne morem zbrisati, je pa zdaj lažje,« pravi Darinka, ki ima zadnje čase predvsem »sladke« skrbi, kako bo na predstavitvah knjige. »Ko sem imela prvo predstavitev, sem se zelo bala, kako bo izgledala.« Želi si, da bi knjigo spoznalo čim več žensk, ki živijo v podobnih razmerah, iz kakršnih se je sama rešila. Če je že takrat potrebovala veliko poguma, ga je bilo treba zbrati tudi za pisanje o vsem tem. »Mnoge se bodo prepoznale, saj so stavki in prizori marsikje podobni ... Knjiga je namenjena vsem tistim, ki doma trpijo in mislijo, da ni izhoda ter da so same za vse krive. Naj se ne pustijo ustrahovati, poiščejo naj pomoč, se zatečejo v varno hišo, k prijateljem ... Jaz nisem imela možnosti, danes jih ženske imajo. Naj jih ne bo sram, kaj bodo drugi rekli,« pravi Darinka, ki so jo pri njenem »projektu« podprli domači in prijatelji, ki ji pogosto povedo, da je lahko ponosna na vse, kar je naredila. Za žensko, ki zase v šali pravi, da je obiskovala tri šole, a končala le šest razredov, ki je v otroštvu največkrat slišala le pripombe na svoj račun in ki je v mladosti preživela nepojmljivo trpinčenje ter iz vsega izšla z dvignjeno glavo, je to res dosežek, vreden spoštovanja. Naj bo za zgled še komu!
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Darinka s svojo založnico Marjano Kovačič, ki je verjela vanjo in jo spodbujala, da je končala knjigo.
Iz knjige Pobeg iz brezna
Že po zvoku in načinu, kako je odprl vrata, sem vedela, kakšne volje je, saj so vrata škripala. Vsakič, ko je hitro in močno zaloputnil, mi je nagnalo strah v kosti, ker nisem vedela, kaj me čaka. Seveda sem se s tem že nekako sprijaznila, saj mi sploh ni ostalo nič drugega. Morala sem potrpeti in počakati na boljši dan ...
Držal me je za lase in me z glavo tolkel ob lesena vrata. Nisem upala niti pisniti, samo predala sem se trpljenju in upala, da bo kmalu konec.
Rekel je, da mi bo doma pomagal očistiti obraz, bolečine v hrbtu pa bodo prenehale, če bom počivala in vzela kakšno tableto. V mirnem tonu mi je sladko rekel: »Se strinjaš, ljubica moja? Jaz ti pa obljubim, da ne bom več pil in to se je zadnjič zgodilo. Zelo mi je žal.«
REPORTAŽA
33
Zakonca Šeligo s svojimi otroki ob 65. obletnici poroke
Recept za dolgo skupno življenje
Vera, upanje, ljubezen in potrpljenje
V Rogaški Slatini v vasici Spodnje Negonje živita gospa Lizika in Jože Šeligo. Pred kratkim sta praznovala 65. obletnico poroke. Toliko let skupnega življenja se v današnjem času zdi kar nemogoče, saj ne znamo najti prave mere potrpljenja.
Spoznala sta se leta 1950, ko je Jože odhajal k vojakom za dve leti, Liziko pa mu je predstavila skupna prijatelji-
ca. Med služenjem vojaškega roka sta si veliko dopisovala, kar je povzročilo jezo pri njegovi sestri, saj je Lizika vedela več o njem kot njegovi domači. »Našla sva se, ker sva bila oba revna,« pravi Lizika. »Vedno sem govorila, da nočem nobenega drugega kot takšnega, ki ne bo imel ničesar, tako kot jaz. S tem se izogneš očitkom, kdo je imel več premoženja.« Že od ma-
lega sta bila vajena trdo delati. Ob štirih otrocih jima je uspelo zgraditi še hišo. Lizika je menjala kar nekaj služb, pred štiridesetimi leti pa jo je obraba kolkov prisilila v operacijo, ki jih je od takrat bilo že sedem. Lani je po težki prometni nesreči pristala še na invalidskem vozičku. Kljub vsemu je še vedno nasmejana in trdna v svoji veri. Jože je skrben do svoje žene in ima energijo, ki je tudi vsak najstnik ne premore.
»Vera, upanje in ljubezen ter potrpljenje,« pravita, da
pred smrtjo. »Delal sem bazen za deževnico, s katero smo napajali živino. In da bi jo primerno zaščitil, sem jo premazal z emulzijo. Najprej stene, potem še tla. Ko sem se lotil tal, so se v bazenu nakopičili plini in skoraj sem padel v nezavest, ko me je Lizika potegnila ven in mi rešila življenje,« pojasni Jože. Poleg omenjenega je že kar nekajkrat izkusil, kako je biti na robu smrti. Še kot mladenič se je med stiskanjem jabolk, ko se je delal jabolčnik, zaradi plinov skoraj zadušil. Pred več kot štiridesetimi leti se je boril z obliko padavice, ki od takrat ne izbruhne več.
Kaj počneta danes
Na vprašanje, kaj počneta danes, reče Jože: »Drug dru-
gemu malo nagajava.« Danes sta oba že upokojena in živita še vedno aktivno. Rešujeta križanke, Lizika igra na ustno harmoniko, Jože pa zapisuje stare ljudske pesmi, ki jih bodo posneli tudi na radiu. Vsako leto do prometne nesreče sta potovala v romarsko središče, saj ju romanja osrečujejo. V Medžugorju sta bila kar osemnajstkrat, v Lurd sta potovala trikrat in v Fatimo dvakrat ter v Rim enkrat, obiskala sta tudi vse večje slovenske romarske točke. »Edino, kar obžalujem v življenju, je, da se nisva poročila že prej, tako bi letos lahko praznovala že platinasto poroko,« iskreno zaključi Lizika.
ANJA HOHLER Foto: osebni arhiv
je tisti recept, ki v težkih trenutkih zakonskega življenja odtehta. Potrpljenje sta našla tudi v verskih naukih in v učenju dobrote od staršev. Česa ne bi smeli početi v zakonu: »Poročila sem se enkrat s fantom in štirikrat s poročenim moškim. To se naj ne zgodi, če pa se že, naj bo to samo z eno osebo, kot sem se jaz,« pojasni Lizika. Zakonca Šeligo sta namreč poleg prve sklenitve zakonskega življenja poročne obljube obnovila že štirikrat.
Številne preizkušnje
Tudi danes bi se odločila drug za drugega, pravita. Spominjata se številnih preizkušenj, ki sta jih morala prestati, da sta danes to, kar sta. »Ženska podpira tri vogale hiše. In pri naju je bilo velikokrat tako,« pove Jože, ki ga je Lizika pred leti rešila

MESTNA OBČINA CEUE
Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO--1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12
-	ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15
-	ZUUJFO) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o
javni razgrnitvi Odloka o spremembah in dopolnitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Ostrožno - sever
I.
Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev Odloka o spremembah in dopolnitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Ostrožno - sever. Predmet spremembe in dopolnitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Ostrožno - sever (Uradni list SRS, št. 3/86, Uradni list RS, št. 18/94, 87/97, 20/98, 42/99, 55/00, 106/02, 91/05, 40/11, 12/14 in 15/16) so dodane tolerance, ki omogočajo spremembo namembnosti obstoječih nestanovanjskih objektov v enodružinske stanovanjske objekte.
II.
Gradivo bo javno razgrnjeno od 11. 5. 2018 do vključno 25. 5. 2018:
-	v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje in
-	na sedežu Krajevne skupnosti Ostrožno, Cesta na Ostrožno 90, 3000 Celje.
III.
Javna obravnava bo 23. 5. 2018 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričetkom ob 15. uri.
IV.
(1)	V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnitev prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 25. 5. 2018 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali pa na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Ostrožno«.
(2)	Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje. si/moc_planiranje_stalisca in na mestih javne razgrnitve.
(3)	Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Bojan Šrot župan
34
PODLISTEK / BUKVARNA
John Reed: Deset dni, ki so pretresli svet
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
kamra
Dr. Milko Mikola
Pobeg Maxa Adolfa Westna iz kazenskega taborišča Kočevje (8)
Izvedba pobega
Ko jih je minil glavni strah, so se začeli celo šaliti. Maxa Adolfa Westna je skrbelo, kaj če jih slučajno legitimirajo in posumijo, da sta njuni legitimaciji ponarejeni. Železnik je pokazal nabite pištole in brzostrelko poleg sebe. Sam je bil oblečen v partizanskega poročnika, za nameček je imel dolg usnjen plašč. Iz tega opisa bi lahko sklepali, da je bil v uniformi »oznov-ca«. Do Trojan se ni zgodilo nič posebnega. V primeru, če bi jih ustavili in ugotovili, da imata ubežnika ponarejeni legitimaciji, so imeli namen sprejeti borbo in se umakniti na gorenjsko stran. Če bi šlo vse po sreči, so nameravali vožnjo nadaljevati proti Celju in Mariboru.
In res so jih na Trojanah legitimirali oboroženi vojaki, ki so govorili srbsko. Železnik se je hitro znašel in je začel kričati na nekega vojaka, zakaj ima strgane čevlje. Zahteval je, da gre takoj na komando in zahteva druge. Zapretil mu je, da ga ne sme več srečati v teh čevljih, ker ga bo sicer vtaknil v zapor. Vojak se je opravičeval in legitimacij sploh ni pogledal. Potem ni bilo do Celja nobene nevarnosti več. Max Adolf Westen se je zavedal, da je verjetno zadnjič videl Celje,
Sehmereerfiillt geben wir Naehricbt vom Ableben meines eintigen treuen ?ohnes, lior. meines lieben Hannes, unseres tretfsotgenden Vaters, Ilruders. Schwager« imd Neffen, des
£!«'171
•U
4
Dip!.-Ing.
Max Adolf Westen

der am 1. Juli tö55, 4-1 Jahre alt, nne.Vi siebenjähriger Tätigkeit ir Buenos Aires niw-h schwerer Operation einer tückischen Krankheit erlegen ist.
IMe Beisetzung erfolgte in Buenos Aires.
Lien*/ Osttirol, Linker Prauweg T
Buenos Aires. Влгсаг Juan. Jost Diaz 207j
TV i e n, Mtmidireiter-straße 2G
Ransbach, Westerwald
Haus im Eichholz
Ver»i),
(avourstraße Л+»
Im Juli 105ö.
Statt jeder besonderen Anzeige Osmrtnica ob smrti Maxa Adolfa Westna
Annemarie Westen, "geb. Hünennann,
Mutter
Irene Westen, gel). Darebnitsehek,
i> att i n
Maxi und Hanei Westen, Kinder
Ilse Hötzl, geh. Westen, Schwester Hr. Wilhelm Hötzl, Schwager
Liselotte Witgert, geb. Westen, Schwester
Arno Witgert, Schwager Annemarie Westen, Schwester August Westen, Onkel
kjer je preživel večino svojega življenja, kar ga je tako prizadelo, da je hotel skočiti iz drvečega avtomobila. Kranjčeva ga je z vso močjo tiščala k sebi
in ga prosila, naj ne dela neumnosti v tako usodnem trenutku. Ko so prišli do Frama, je izstopila, ostali so se peljali naprej proti avstrijski meji.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Max Adolf Westen in dr. Markgraf sta naslednji dan s pomočjo kmeta Jožeta Šerbinka jugoslovansko-av-strijsko mejo prečkala brez kakršnihkoli zapletov. Max Adolf Westen se je v Avstriji nastanil pri svojih starših v Kalwangu na avstrijskem Štajerskem, pri katerih je že bila tudi njegova žena Irene z otrokoma Maxom in Han-sijem. Kot je navedeno v dokumentih Udbe, naj bi se začel ukvarjati z nedovoljeno trgovino z derivati opija. Ker naj bi mu bile britanske okupacijske oblasti na sledi, se je pred njimi leta 1947 izselil v Argentino.
Po navedbah Udbe naj bi ga k izselitvi silila njegov oče in stric Avgust, ker je osramotil dobro ime Westnove družine. Da bi si tam lahko ustvaril eksistenco, mu je stric Avgust dal ali posodil štiristo tisoč švicarskih frankov. S tem denarjem je v predmestju Buenes Airesa s svojim šoferjem, ki ga je novembra 1945 prepeljal čez avstrijsko mejo, ustanovil mehanično delavnico (neke vrste avtoservis), pozneje pa je ustanovil še pekarno na električni pogon. Umrl je 1. julija 1955.
ALBUM S CELJSKEGA
Konservator Viktor Povše v marijagraški cerkvi, 1967
Akademski konservator specialist Viktor Povše je v Laškem med letoma 1965 in 1968 odkrival in konserviral po-slikave v marijagraški cerkvi. Veliko dela je potekalo visoko nad tlemi. Bilo je fizično zahtevno, ob slabi zavarovanosti je zahtevalo popolno zbranost in previdnost.
Srečal se je z izredno težkimi razmerami: izpranim ometom, s freskami, preslikanimi z več kot desetimi beleži, z mahom in debelo plesnijo ter s prezidavami pri stranskih oltarjih. Uporabiti je moral številne zahtevne, natančne in izvirne načine reševanja poslikav ter njihovega obujanja v življenje.
Viktor Povše se je rodil leta 1933 v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah. Končal je podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se ob pomoči štipendije Prešernovega sklada izpopolnjeval v tujini.
S svojim strokovnim znanjem, tehnično inovativnostjo in umetniško tankočutnostjo je ogromno umetnin rešil pred propadom. Konserviral je številna slikarska in kiparska dela v Sloveniji in tujini. Izpostavljamo le njegovo delo v Celju v cerkvi sv. Danijela, kapucinskem samostanu, cerkvi Marijinega vnebovzetja in kapeli Žalostne Matere Božje ter v cerkvi na Ptujski Gori, na gradu v Sevnici, v Pleterjah in na gradu Ormož.
Prispeval: Matej Jazbinšek
V Albumu Slovenije na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Laško, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, infoNFO: 03 426-1736 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik
Dramatično pričevanje »poeta na barikadah«
Lani je minilo sto let od oktobrske revolucije (1917), ki je s svojim razpletom in zmago boljševikov pomembno vplivala na nadaljnji tok svetovne zgodovine. Vrhunec obeleževanja tega jubileja je res že mimo, a gre za spomin na prelomno dogajanje v zgodovini, ki bo vselej, tudi izven jubilejnih let, pritegovalo pozornost javnosti.
Zato je še vedno aktualno branje knjige Deset dni, ki so pretresli svet, ki jo je napisal ameriški novinar John Reed, ki je bil v Petrogradu in drugih ruskih mestih neposredna priča revolucionarnemu vrenju. Reed v knjigi tudi podrobno analizira razmerja med tedanjimi politični silami in družbenimi razredi v postcarski Rusiji, in sicer v posebnem poglavju, kar je nujno branje za razumevanje razmer v takratni državi. Na primer podroben opis politične usmeritve in ciljev takratnih ruskih strank (boljševiki, manjševiki, eserji, krščanski demokrati, ljudski socialisti, kadeti ...), delovanje takratnih ključnih ustanov in organizacij (začasna vlada, sovjeti, duma ...) in vloge glavnih osebnosti tistega prelomnega časa (Kerenski, Lenin, Troc-ki, general Kornilov) .
Največjo vrednost tej knjigi, dokumentu burnega časa, dajejo reportažni zapisi s številnih dogodkov, polemičnih zasedanj komitejev, sovjetov, nemirnega dogajanja na ulicah, spopadov med različnimi vojaškimi frakcijami. Pravi mojster je John Reed v zaznavanju in beleženju psihološkega utripa na petrograjskih ulicah, ki po eni strani živijo svoje normalno življenje, po drugi strani pa je le še malo do velikega spopada. Vso to nizanje in slikovito opisovanje množice bolj ali manj usodnih dogodkov, strnjenih v tistih prelomnih deset dni, psihološki profili protagonistov dogajanja, ki lebdijo med odločnostjo, negotovostjo in strahom, dajejo pravo dramaturgijo temu delu.
Številni dokumenti, zajeti v knjigi, kot so besedila razglasov, resolucij, izseki iz govorov politikov, citati člankov iz Pravde in drugih takratnih preštevilnih ruskih časopisov, ki so bili ključen vir informacij, ne jemljejo rdeče niti reportažnim zapisom, ampak jih smiselno in posrečeno dopolnjujejo.
Čeprav je avtor simpatiziral z boljševiškim gibanjem in njegovimi cilji, se to Reedovo delo še danes šteje za eno najbolj objektivnih in verodostojnih pričevanj tistih usodnih dni, ki so spremenili svet.
Po tej knjigi je bil posnet slovit film Rdeči, v katerem Johna Reeda igra Warren Beatty.
ROBERT GORJANC
O avtorju:
John Reed (1887-1920), ameriški novinar in pisatelj, je končal študij na prestižni univerzi Harvard, kar mu je ob odličnem pisanju odprlo vrata do dela za najuglednejše časopise. Ker je bil naklonjen levim, socialističnim idejam, so se možnosti zanj vedno bolj krčile. Ob izbruhu prve svetovne vojne je dogajanje na evropskih bojiščih spremljal kot vojni dopisnik s prvih frontnih linij. Dlje časa je med vojno preživel tudi v Rusiji in neposredno spremljal dramatično dogajanje ob oktobrski revoluciji. Po njej se je vrnil v ZDA, kjer je izdal pričujočo knjigo in ustanovil komunistično stranko ter hkrati padel v nemilost pri oblasti.
Konec leta 1919 je ilegalno odpotoval v Rusijo, kjer je medtem že izšel prevod njegove knjige Deset dni, ki so pretresli svet. »Poet na barikadah«, kot ga je nekoč nekdo poimenoval, se je želel po opravljenih zadevah s Ko-minterno glede ameriške KP vrniti v ZDA, a
!jih ni več videl. Leta 1920 seje na kongresu JOHN ПШ)	vzhodnih na-
rodov v Bakuju okužil s sadjem in umrl star komaj 33 let. Pokopan je na Rdečem trgu skupaj z nekdanjimi sovjetskimi voditelji.
DESET DNI KI SO PRE»
I
■RESLI
SVET
c.wKARjm акетд i i jcRijAM
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
35
Bliža se odločilni trenutek
Za skupino izbrancev, ki spreminjajo svoj življenjski slog z Akademijo zdravega življenja, je ta teden posebna izkušnja. Srečanja namreč tokrat ni bilo. Lahko bi rekli, da so do naslednjega srečanja prepuščeni sami sebi. No, ni čisto tako. Imajo namreč predpisane vaje, ki jih morajo izvajati doma, in točna navodila, a kljub temu je v tem tudi malo testiranja - pred koncem našega projekta. Da malo preverimo,
kako se ta čas, ko srečanja ni, znajdejo sami. To je namreč ključnega pomena, saj se akademiia počasi izteka in takrat bo za skupino odločilen trenutek: ali bo vztrajala z naučenim novim življenjskim slogom ali pa bo kak posameznik padel na osebnem izpitu in se vrnil na stare poti. To slednje je tveganje predvsem pri določenih v skupini, ki se s težavo odpovedujejo starim nezdravim navadam. V tem se vidi, da je akademij a korenito posegla v
/AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
njihova življenja in da se je treba pri tem resnično spremeniti. Pri tistih, ki natančno upoštevajo pridobljeno znanje, je zdajšnje počutje neprimerljivo s tistim izpred štirih mesecev.
Dobro počutje naj bo motivacija
Ko vidiš napredek, vztrajaj!
Kakšno znanje in predvsem koliko so ga do zdaj udeleženci pridobili, bodo zagotovo znali presoditi ravno takrat, ko bo akademije za letošnje leto konec. Končali bomo le strnjeno dogajanje v projektu, kar pomeni, da četudi se udeleženci ne bodo dobivali vsak teden s skupino 24alife, bodo vseeno pod drobnogledom. Celo poletje bomo namreč naključno preverjali predvsem to, kako nadaljujejo zdrav življenjski slog. Jeseni bomo njihovo vzdržljivost in kondicijo ponovno preverili na t. i. skupinskem testiranju.
Na ta način bomo poskrbeli, da bo skupina celo leto pod nadzorom. Akademija zdravega življenja, ki temelji na metodah in tehnikah ameriške Mayo klinike, je bila že na začetku zasnovana tako, da se bodo pravi učinki in cilji, ki so si jih zadali sodelujoči, pokazali šele po projektu. Takrat bo jasno tudi, kako resen je posameznik pri doseganju svojih ciljev.
»Trenutno je pomembno samo zavedanje, da morajo tak način življenja, kot so se ga naučili v akademiji, nada-
Ob koncu Akademije zdra vega življenja pripravljamo tudi zaključno srečanje na prostem. Kje, kdaj in g kako, boste bralci izvedeli že prihodnji teden. Naše udeležence boste spoznali po modrih majč-kah, ki so nepogrešljive na vsaki vadbi.

VrfKVU**^
VSVmup^
^vltednv radio

Mobilna aplikacija 24alife. Med vrsticami povedano: ta tehnologija je skupino prav tako učila izvajanja vadb in okrepila njen stik z naravo.
Treningi v zadnjih tednih so bili pripravljeni tako, da sta trenerja Katja in Matevž skupino poučila še o nekaterih pomembnih dejavnikih, ki jih morajo upoštevati tudi, ko skupinskih srečanj ne bo več.
Izziv tedna
Postavite si dolgoročni cilj Postavite si vmesne, kratkoročne cilje Definirajte strategijo (kako boste do teh ciljev prišli) Pazite na: SMARTER
Zapišite vse na list, podpišite, postavite na vidno mesto (vrata, hladilnik,...)
Na srečanjih je ekipa 24alife skupini postavljala izzive. S športnim psihologom Iztokom Žilavcem, ki dela s športniki, dobitniki olimpijskih medalj, so udeleženci akademije podpisali tudi »pogodbo« o tem, da bodo sledili dosegu svojih ciljev. Ob koncu akademije in nato celo leto bomo naključno preverjali, kako se podpisane »pogodbe« držijo.
Kaja Pustoslemšek iz ekipe 24alife. Ves čas akademije v ozadju, redkokdaj smo njeno fotografijo objavili v časopisu. Sicer pa je ključnega pomena, saj je glavna koordinatorica za vse delavnice in potek projekta.
ljevati. Kajti nismo samo telovadili skupaj, ampak sva jih s kolegico Katjo Plaskan ves čas tudi izobraževala. V skladu s tem, kar so se naučili, morajo zdaj živeti,« pravi kineziolog Matevž Klevže. Če so bili udeleženci pozorni, potem so uvideli, da so bili skupinski treningi v zadnjih tednih naravnani na vadbo v naravi. S tem sta trenerja preverila, ali skupina, tudi ko vadi sama, vaje izvaja pravilno. Letos tudi v času akademije skupina ni telovadila več v fitnesih. Zakaj
ne? »Ker smo sodelujoče želeli naučiti čim več vadb v naravi, ki je izjemno pomembna ravno zdaj v pomladnih in poletnih mesecih. Poletje je čas, ko je več lepega vremena, več bodo zunaj, zato bo to tudi motivacija, da bodo lažje vzdrževali svoje pozitivne navade,« pravi Klevže.
Napredek
Velika motivacija bo zanje tudi to, da so pri sebi opazili napredek. Ne samo pri izgubi kilogramov ali pri tem, da imajo ožje pasove.
Kondicije je več, nekateri ne morejo več brez sprehodov ali hitre hoje in teka. To, kar je bilo še štiri mesece skoraj nemogoče, je danes del njihovega vsakdana. Toda pazite, akademija je skupino naučila tudi pravilnega razmišljanja, pravilnih načinov iskanja motivacije in borbe proti slabim trenutkom skušnjave. Vse to bo prišlo prav.
»Naj samo ohranjajo v akademiji pridobljene zdrave navade,« svetuje tudi nutricionistka Damijana Presečnik, s katero je ime-
la skupina minuli teden zadnje srečanje. »Motivacija naj bodo topli meseci, ko bo na voljo ogromno zelenjave in sadja. To je čudovit in najbolj ugoden čas za vztrajanje in krepitev pridobljenega znanja. Glavna motivacija naj bo v tem času, tik pred iztekom akademije, dobro počutje. Če se počutijo dobro, se počutijo tako zaradi zdravih sprememb, ki so jih uvedli v svoje življenje. In to je izjemna popotnica.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
36
REPORTAŽA
Ivan in Marija Lemez sta srečna, da jima ob strani stojita družini hčera Amadeje in Anite, onadva pa sta še vedno zaslužna za toplo ognjišče in razvajanje vnukov. Štiriperesno deteljico je na travniku našla Marija, Ivan pa je hitro dodal, da ima žena srečo, odkar je spoznala njega.
Pogled na domačijo, gospodarsko poslopje in delavnico, kjer nastajajo lesene palete.
№


\

„ '.-j:-..
»Čeprav imamo družinsko drevo, se nismo dokopali do podatka, od kdaj se pri nas reče Pri Ostrovršniku. To ime je bilo na kmetiji že okoli leta 1800. Ko se je sem omožil moj dedek, je z njim prišel priimek Lemež, odkar sta kmetijo prevzela hči in zet, pa je priimek Lemež Jeseničnik,« pojasnjuje Ivan Lemež.
штш
hi
v	•räi-^i'jP'v, 1, udi
t;,
»Niti pod razno si nisem predstavljala, da bi študirala kaj, povezanega s kmetijstvom. Bolj sem razmišljala o tem, kakšen
poklic izbrati, da bi dobila zaposlitev. Ves čas pa me je ob službi veselilo delo doma. Enako moža,« razmišlja Amadeja Lemež Je seničnik.
: • „i-*J
Od leve: Lars, Andrej, Amadeja, Marija, Ivan in Lev. Ker imajo na kmetiji, ki se ji po domače reče Pri Ostrovršniku zelo radi živali, so pred objektiv povabili tudi srednjeazijskega ovčarja po imenu Polat in višavskega terierja Maksa.
Kjer cenijo živali, les in družinsko toplino
Dve generaciji, predani gojenju živine in številnim dopolnilnim dejavnostim
Vijugasta pot, ki vodi v Šmartinske Cirkovce, se vedno bolj vzpenja. Ko človek ob vznožju Smodivnika in Stropnice izstopi iz avta, ga pričaka razgled na bujno zelenje. Tam je nenavaden mir, ki nima mnogo skupnega z vrvežem iz doline. V tem prijetnem okolju že vrsto let kmetuje družina Lemeževih, čeprav pred nekaj desetletji pogoji bivanja niso bili tako rožnati kot danes, saj ni bilo ne asfaltiranih cest ne vode. Hribovski kmetiji na višini približno 670 metrov nadmorske višine se po domače reče Pri Ostrovršniku. Še pred nekaj leti sta vse niti v rokah držala Ivan in Marija Lemež. Ko je Ivana usoda preizkušala s težko boleznijo, sta vajeti prevzela hči Amadeja in njen mož Andrej Jeseničnik. Za podmladek ni strahu, saj so pri hiši sami vnuki.
Posedli smo v veliki kmečki dedka Ivana in druga za vnuka sobi, kjer ne manjka »bogkov Larsa. Še preden nam zaigrata, kot« in kjer na spretne roke Ivan pove, da sta se s kmetova-čakata dve harmoniki. Ena za njem ukvarjala že njegov oče in
dedek. Sam je bil nekaj časa zaposlen v Gorenju, nato je delo našel v prevozništvu. Zaradi vseh obveznosti se je sčasoma posvetil le delu na domačiji.
»Naša kmetija je gorskovi-šinska, a vendar nam je lega še precej naklonjena. Terenu smo prilagodili mehanizacijo. Ko sva začela kmetovati midva z ženo, sva si pomagala z malim traktorjem Zetor, ki ga je oče kupil leta 1966. Ostalo sva morala dokupiti,« opiše sogovornik. Ko je sam stopal v čevlje gospodarja, je imel največ težav s tem, da v kmetijo zaradi zapletenih družinskih razmer približno desetletje ni vlagal nihče. Starša sta se namreč razšla. Namesto da bi sodelovala, sta vlekla vsak na svojo stran.
Kdor seje, naj tudi žanje
Ivan je nove smernice na kmetiji zastavil po prihodu iz vojske leta 1977. Leto kasneje se je poročil z Marijo. Isto leto se jima je rodila tudi starejša hči. Zakonca sta na kmetiji »birtvala« oziroma gospodarila do leta 2014. Ivan je leta 2013 zbolel zaradi raka. Drugo za drugo je prestal težke operacije na črevesju in pljučih. A se ni predal. Ko zdaj gleda nazaj, mu je v boju z boleznijo pomagala predvsem podpora družine. »Zdravniki so res naredili svoje, a če ne bi imel takšne družine, me danes najbrž ne bi bilo več. Tega sploh ne znam opisati. Zame so skrbeli kot za nebogljenega otroka in nekako
sem se sestavil nazaj.« Kmetije ni bilo težko predati iz rok hčeri in zetu, saj sta bila mlada pri hiši že ^^ prej pridna in sta znala prijeti za vsako delo. Ko je Ivan zbolel, je sicer predlagal, da bi prenehali opravljati različne dopolnilne dejavnosti. Hči ga je pomirila, da bi z možem rada delala naprej. Odločitev o tem je pravzaprav prepustila svojemu življenjskemu sopotniku, saj ima sama kot ženska precej obveznosti z otrokoma in gospodinjstvom. »Andreja sem vprašala, če bo zmogel dodatne obremenitve. Dejal je, da je vredno poskusiti. Če ne bi šlo, bi lahko še vedno nehali.«
Starša sta se zavedala, da ne more en človek sejati in drug žeti. Poleg tega sta želela dati naslednikoma povsem prosto pot glede njunih zamisli. Amadeja in Andrej sta se prijavila na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pridobitev nepovratnega denarja za vodenje kmetije. Marsikdo se obregne ob tovrstno denarno pomoč, a Ivan poudari, da se mladi s tem obvežejo k številnim odgovornostim in si na svoja pleča naložijo precej dela. Če vprašate njega, so kmetje glede na delovna mesta, ki jih opravljajo, in dobrine, ki jih zagotavljajo, še premalo »gor vzeti«.
Za palete več kot petsto kubikov lesa
Domačija ima skupno približno trideset hektarjev
površin, od tega je šest hektarjev obdelovalnih površin, preostalo je gozd. Amadeja in njen mož Andrej kmetujeta ob delu. Ona je sanitarna inženirka, zaposlena v celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje, on je vodja kuhinje v Osnovni šoli Gorica Velenje. Kot dopolnilno dejavnost na kmetiji ponujata košnjo trave. Pogodbo za košnjo večjih travnatih površin imata sklenjeno s koncesionarjem, ki dela za Mestno občino Velenje. Poko-šeno travo z območij, kjer je to možno, uporabita za krmo živali. Še ena dejavnost, ki sta jo registrirala nedavno, je razvoz gnojevke. Investirala bosta namreč v nakup novega stroja, ki bo lahko gnojevko tudi v hribovitih predelih, kjer je dostop s traktorjem nemogoč, razvozil na enostaven način.
Nadaljujeta še z dopolnilno dejavnostjo izdelovanja lesenih palet za podjetje Sip Strojna industrija iz Šempetra. Družina se s tem ukvarja že več kot dve desetletji in je ena večjih dobaviteljic za omenjeno družbo. Vsaka paleta ima svoj načrt, zahteva drugačne kote in velikosti. In čemu so palete namenjene? V Sipu nanje naložijo stroje, zato da jih lahko prepeljejo do naročnikov.
Ivan Lemež je v šestih tednih prestal dve veliki operaciji, za seboj ima precej kemoterapij. »Ko sem bil čisto na tleh, mi je že sprehod do krmilnice damja-kov dal moč in občutek, da zmagujem. Ko mi je uspelo priti do gozda, sem bil ves presrečen
REPORTAŽA
37
Ivan Lemež in njegov vnuk Lars rada raztegneta meh harmonike.
Ivan je vesel, da ima pridna naslednika kmetije. Kljub temu
Amadeja je že od malih nog govorila, da bo kmetija nekoč njena. Njene napovedi so se uresničile. Njen mož Andrej ima sicer korenine iz kmečkega okolja, a vendar je svojo mladost preživel v bloku. »Najprej je bilo fino, ko sem mu lahko jaz pokazala kaj glede kmetovanja, zdaj pa se je to končalo,« se je pošalila sogovornica.
»Kmetija mojih staršev je bila v dobri kondiciji, zato nama sedaj z možem ni težko nadaljevati in uresničevati novih idej. Če bosta otroka želela zagrabiti, če bosta pokazala resnost, jima bi rada z možem pustila odprte roke,« pravi Amadeja Lemež Jeseničnik.
Čeprav so pri tej dopolnilni dejavnosti na prvem mestu še vedno pridne roke, so družinski člani skrbni tudi glede posodabljanja proizvodnje, saj si tako olajšajo delo. Za približno tristo kubičnih metrov končnega izdelka na leto porabijo približno petsto kubičnih metrov hlodovine, predvsem smreke. Večino lesa za izdelavo palet kupijo od okoliških kmetov. Če bi les podirali v svojem gozdu, bi po besedah Amadeje Lemež Jeseničnik potomci enkrat ostali brez tega dragocenega naravnega bogastva.
Vsak pomaga po svojih močeh
Na kmetiji se ukvarjajo tudi z živinorejo in že vrsto let sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Šaleške doline. Redijo krave
van Lemež je ponosen na priznanje, ki mu ga je direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev nedavno podelil za dolgoletno uspešno sodelovanje s to
dojilje in govedo za zakol. Trenutno imajo približno dvajset glav živine. Krmo za živali sušijo, in sicer zato, ker opažajo, da je živina zaradi tega mirna in zadovoljna. Če jim ponagaja vreme, naredijo silažne bale. Koruzo kupujejo v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, krmil ne uporabljajo. Živali spomladi in poleti spuščajo na pašo, ko jih pokličejo, se brez težav vrnejo v hlev.
Za veselje imajo tudi pet damjakov. Če je damjak za
odstrel, saj v močno patriarhalno naravnani čredi ne sme biti več kot en gospodar, se na krožnikih družine znajde kakšna specialiteta iz divja-činskega mesa.
Čeprav bi kdo morda pomislil, da sta Ivan in Marija po zaslugi mladih prevzemnikov kmetije razbremenjena popolnoma vseh obveznosti, Amadeja pojasni, da je njuna pomoč nepogrešljiva. »Ne predstavljam si, da bi v pokoju toliko delala,« pravi v smehu. Dedek in babica namreč pridno skrbita za svoje vnuke, jih vozita na različne dejavnosti. Ivan rad pomaga pri opravilih na prostem, Marija skrbi, da mlade po vrnitvi z dela in iz šole pričaka skrbno pripravljeno kosilo.
A vendar, kako je mogoče usklajevati delo in kmetijo? »Zaenkrat sva v takšnih letih, da to še zmoreva. Imamo pa
Amadeja Lemež Jeseničnik opozarja, da so davčne obremenitve za dopolnilne dejavnosti na kmetiji precejšnje. »Davki so tolikšni, kot da bi se lahko dejavnosti posvečali osem ur na dan.«
res bolj delovne popoldneve in konce tednov. Poleg staršev je v veliko pomoč tudi družina moje sestre Anite,« pojasni Amadeja. Njen oče Ivan zadovoljno prikima in doda, da so »ta mladi« res pridni. Vnuka Larsa, ki obiskuje prvi letnik srednje zdravstvene šole, močno zanimajo kmetijska mehanizacija in vse možnosti, ki jih ponujajo sodobni stroji. Osnovnošolec Lev, ki obiskuje tretji razred, rad pomaga pri ročnih delih.
Po poklicu kmetica
Čeprav zakonca Lemež Jeseničnik hodita v službo in imata dva otroka, delo na družinski kmetiji zanju ni breme, ampak vrednota. Ker smo družino obiskali pred prvim majem, je Amadeja strnila še svoje razmišljanje o poti, ki sta jo izbrala z možem. »Kamorkoli pridem in me vprašajo, kaj sem po poklicu, rečem, da sem kmetica,« pravi. Čeprav zelo rada hodi v službo in se na delovnem mestu dobro počuti, ne bi zame-
njala vseh ur, ki jih preživi ob delu na domačiji. Čeprav je kritična, da je delo kmetov premalo plačano in premalo cenjeno. »Seveda je naporno. Zahtevno je organizirati dopust, si vzeti čas za družino. Pride dan, ko se ti ne ljubi postoriti kakšnega opravila, zjutraj na primer iti v hlev, a živine ne moreš pustiti čakati. Ko potegneš črto, pa je zadovoljstvo, ki ga dobiš ob vsem tem, največja nagrada.«
TINA STRMČNIK Foto: GrupA
Pri družini pogosto diši po svežem kruhu. Marija ga pripravi po starem receptu, kot se je naučila od mame in tašče. Za eno peko uporabi kilogram koruzne in približno devet kilogramov bele moke. Po njenem prepričanju je za dober kruh najbolj pomembna krušna peč.
»Piki, piki,« se je razlegal glas Ivana Lemeža. In že je iz gozda pridrvela srnjad. Dedku jo je pomagal nahraniti vnuk Lev, ki obiskuje tretji razred osnovne šole.
38
VRTNARIMO
»Rastline tagetes, kapucinka in ognjič so tri kraljice vsakega vrta.«
Ekipa Zelenega sveta so Davor Špehar, Primož Brezovec in Igor Donkov.
Podajte se v Zeleni svet
V spomladanskih mesecih dnevno v povprečju 10 tisoč obiskovalcev obišče vodilni spletni medij na področju vrtnarjenja - Najbolj uporabni nasveti za vrtičkarjev vsakdan
»Nasvete, ki jih objavljamo na svoji spletni strani Zeleni svet, pripravljamo tako, da odgovarjamo na vprašanja in pobude vrtnarjev, ki se srečujejo z različnimi dilemami na svojih vrtičkih,« o ključnih vsebinah na strani zelenisvet.com pravi izjemno priljubljen in znan slovenski vrtnar Davor Špehar. Spletna stran, ki je postala mnenjska voditeljica v svetu slovenskega vrtičkanja, ponuja nasvete tudi v video različicah.
Zeleni svet so trije posamezniki gradili približno pet let. Davor Špehar, po poklicu agronom in po duši vrtnar, je na svojo »zeleno« pot stopil po končanem šolanju, ko je najprej delal v enem večjih vrtnih centrov. V vseh vremenskih razmerah je na lastni koži dodobra spoznal svet vrtičkanja, po katerem ga zdaj poznamo po celi državi, saj predstavlja nesporno strokovno avtoriteto. Pri snovanju vodilne vrtičkarske spletne strani sta se mu pridružila še Igor Don-
kov, oblikovalec in kreativni vodja, ki je oblikoval podobo spletnega portala Zeleni svet, in Primož Brezovec, ki skrbi za spletno trgovino. »Glede na rast obsega dela se bomo najbrž širili,« pravi Špehar.
Koristni nasveti
Poleg vrtičkarskih novosti Zeleni svet, ki ga je lani obiskalo dva milijona in pol obi-
tam nekaj vzgajajo. Pri teh vr-tičkarjih ne gre za proizvodnjo velikih količin hrane, ampak za življenjski slog. Na uporabnem vrtičku v koritu ali loncu gojijo zelišča, paradižnik, nekaj cvetja,« o navadah urbanih vrtnarjev, ki je je vedno več, pripoveduje sogovornik. »Urbani vrtnar je tudi dober potrošnik. Kupi posodo, zemljo, rastline in letno za to porabi
»Otrokom omogočite, da imajo v vrtu svoj kotiček. Moja dva otroka sta najbolj navdušena nad jagodami. Tako vrt zanje postane prostor za igro in učenje.«
skovalcev, ponuja nasvete za zelenjavni, sadni in okrasni vrt. Dobro obiskani so tudi nasveti, zbrani pod zavihkom Urbano vrtnarjenje. »S tem se ukvarjajo tisti, ki imajo vsaj uro časa tedensko, da se zadržijo na svojem balkonu ali terasi in
do dvesto evrov. To je znesek, ki ga običajen vrtičkar porabi za svoj celoten vrt.«
Ker so ekipo Zelenega sveta ljudje ves čas spraševa-
li za nasvete, kje kaj kupiti, je kmalu našla rešitev tudi za to. »Navezali smo stike s partnerji in kupcem omogočili nakup določenih rastlin, orodja in literature v naši trgovini po načelu >drop shippings To pomeni, da nimamo zalog, izbiramo pa kakovostno blago, ki ga sami preizkusimo in potem ponudimo kupcem.« Da so »zadeli v polno«, dokazujejo rezultati. V zadnjem letu se je prodaja povečala za dvesto odstotkov.
Gre za rezultat odlične zasnove in delovanja vseh vsebin v Zelenem svetu. Ob vrhuncu vrtnarske sezone, to je od marca do maja, beležijo do tristo tisoč ogledov. Vsako novico, ki jo objavijo, prebere od 10 do 15 tisoč posameznikov. To so izjemni podatki
branosti v medijskem svetu. Četrtina prihodov, ki jo ima spletna stran, pomeni dobiček od prodaje v spletni trgovini, ostalo zaslužijo od oglaševanja. »Vse vsebine za vrtičkarje so zastonj,« je bistvena informacija za uporabnike.
Cilj je samooskrba
Zeleni svet vzgaja vrtičkarje k samooskrbi. »Priporočam, naj tisti, ki imajo možnost, vrtnarijo. Solata, pridelana doma, ima do osemkrat večjo nutricionistično vrednost kot solata, kupljena v trgovini. Prav tako ne vemo, s čim je obdelana zelenjava, ki jo kupimo. Če bi na deklaraciji kupljene solate zapisali, s čim vse so jo obdelali, preden je prišla na trgovsko polico, bi ljudje morda začeli drugače razmišljati. Zdaj solato kupci ocenjujejo po ceni. V bistvu pa je večina zelenjave, ki je na voljo v trgovinah, obdelana s pripravki, ki pri nas sploh niso dovoljeni,« opozarja Davor Špehar, ki ljudi ozavešča tudi s pomočjo številnih predavanj po vsej državi. Odlična naložba za samooskrbo povprečne družine je nakup rastlinjaka. »Takšna naložba se v štirih do petih letih povrne. Obenem pomeni zagotovilo, da boste uživali dobro in zdravo hrano. Posledično to pomeni, da boste bolj zdravi, jedli pa boste raznoliko sezonsko zelenjavo.«
Povprečen vrtičkar v Sloveniji je po mnenju Špeharja
Zeleni svet je odprt za vse vr-tičkarje, tako tiste, ki vrtnarijo po povsem klasičnem modelu prekopavanja zemlje, kot za tiste, ki osvajajo prvine per-makulturnega, ekološkega ali katerega drugega vrtnarjenja. »Vsak vrtičkar je dober vrtič-kar, ne glede na to, na kakšen način pridelovanja zelenjave se odloči. Tudi sam uporabljam določena načela različnih vej vrtnarjenja. Prav je, da smo napredni in da sledimo stroki. Tudi jaz se spreminjam. Dosleden pa sem glede varstva rastlin, ker sem pristaš ekološkega načina zaščite in varstva rastlin.«
Paradižnik je »svet«
Kot strokovnjak na področju vrtnarjenja se Špehar srečuje z najrazličnejšimi vprašanji in dvomi vrtičkarjev. Katero je tisto vprašanje, ki se najpogosteje pojavi na dnevnem redu? Odgovor je enostaven: to so vprašanja o paradižniku, in sicer so povezana s krompirjevo plesnijo, s pomanjkanjem kalcija in kalija. »Izguba paradižnika nas boli kot izguba treh prstov na eni roki. Če je leto toplo, ni nobenih težav, če je mokro, vrtičkarji konec julija ostanejo brez paradižnika. Moji nasveti so: upoštevajte sadilne razdalje, to je 50 do 60 centimetrov med sadikami, da je bolj zračno, redno trgajte zalistnike, v vmesni prostor pa lahko posadite solato, ob robu baziliko. Približno 40 centime-
»Vrtičkanje je tudi oblika terapije. Tam se sprostimo. Vrt naj bo prostor za druženje.«
glede vzgoje rastlin dokaj izobražen. »Je samosvoj. Ostaja zvest tradiciji, nekaj prostora dopušča tudi novostim. A počasi vendarle napreduje.«
trov od paradižnika posejte nizek fižol, da bo greda bistveno bolj pisana.«
To je eden od nasvetov, ki jih boste deležni v Zelenem svetu. Prej ko boste tudi vi postali del tega sveta, prej boste po elektronski pošti in s pomočjo FB-objav deležni tudi vseh ostalih nasvetov, ki bodo objavljeni prav takrat, ko jih boste potrebovali.
MARJETKA R. LESJAK Foto: osebni arhiv
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 4. ob 24. uri in od 18. od 18. ire naprej.
3. ČE	list	
4. PE	plod	
5. SO		plod
6. NE		plod do 13. ure, od 14. ure korenina
7. PO		korenina do 9. in od 16. ure
8. TO	korenina	
9. SR	cvet	
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
ŽIVALSKI SVET
39
Za vse, ki imajo radi živali in naravo
Svetovno srečanje na Rogli - Strokovnjaki iz 19 držav z veliko praktičnega znanja
Na Rogli bo do nedelje svetovno srečanje ambasadorjev živali in narave. Zasnovala ga je Darja Žni-daršič, ki je pred desetletji z možem Andrejem postavila temelje za delovanje Ranča Kaja in Grom v Razgorju pri Vojniku, kjer lahko otroci v sožitju z naravo spoznavajo živali in se jih učijo razumeti. Ranč zadnja leta vodi njuna hči Manca, medtem ko sta Darja in Andrej po nekaj letih delovanja v Lipici našla nove izzive na Rogli, kjer je mogoče spoznati njune lipicance in jih jezditi.
Ob tridesetletnici njunega profesionalnega dela za živali in življenja z njimi je želela Darja zbrati ljudi, ki podobno razmišljajo kot onadva. »Vse življenje sva želela imeti sogovornike, a sva največkrat naletela na pripombe, da sva drugačna, da ne želiva sodelovati ... S tistimi, ki povsem drugače razmišljajo o živalih kot midva, res ne. To je še zadnji poskus v tem življenju,« pravi v smehu Darja Žnidaršič in dodaja, da bi več sorodnih duš zagotovo že pred leti našla v tujini, a kaj, ko so ju živali vezale na te kraje. Ranč je bil vedno tudi neke vrste zavetišče, ki ga žal nihče ni financiral, zato sta veliko energije vlagala v njegovo delovanje. »Zadnje čase je tudi pri nas vedno več ljudi, ki razmišljajo podobno, mogoče nimajo časa, da bi se toliko povezovali,« ugotavlja. Zato bo srečanje na Rogli priložnost, da izmenjajo izkušnje številni, ki si prizadevajo za dobrobit živali, in da se ob tem tudi kaj novega naučijo.
Ambasador je lahko vsak
V Hotelu Planja bodo lahko prisluhnili kratkim predavanjem 45 predavateljev iz 19 držav in se udeležili tudi delavnic. »Strokovnjaki, ki bodo prišli na Roglo, so tudi
praktiki, zato vedo, kaj govorijo. Morda bodo udeleženci dobili kakšen namig, kako bi lahko udejanili svojo željo po tesnejšem povezovanju z naravo in živalmi. Gospa iz Nemčije bo na primer povedala, kaj lahko naredi vsak v svojem vsakdanjem življenju, da pomaga naravi in živalim.«
Srečanja se tako lahko udeležijo vsi, ki delajo dobro za naravo in živali ali si to želijo početi. Zakaj torej ime ambasadorji živali in narave, ki bodo imeli kongres v soboto in nedeljo? »Mogoče je naslov malo ponesrečen, so mi rekli nekateri, ker pri tem misliš, da gre za strokovnjake. A ni res, ambasador je vsak človek, ki dela dobro za živali in naravo. To lahko počne vsak na svoj način: nekdo je vegetarijanec, nekdo drug naravovarstvenik, tretji se izobražuje zato, da bi lahko pomagal živalim in naravi,« meni Darja.
Svet dotikov
Danes, v četrtek, se bodo srečali praktiki tellingon T-touch metode, terapevti in učitelji iz 19 držav. Gre za obliko ročne terapije, za krožne gibe s prsti, ki spodbujajo sproščanje, povečujejo telesno zavedanje ter povezanost med dvema živima bitjema. Je posebna oblika neverbalne komunikacije, ki je zaradi svojega vpliva na možganska valovanja in na celični ravni učinkovita tako pri ljudeh kot pri živalih. Kot pravi Darja, ki je pred desetletji to metodo prinesla v Slovenijo in zanjo navdušila tudi hčer Manco, tako da sta obe terapevtki, je bila v vseh teh letih priča številnim pri-
merom uspešnega delovanja te metode. Da deluje, najbolj pokažejo odzivi dojenčkov, otrok in živali, ki ne znajo povedati, kako se počutijo, vendar znajo to pokazati.
Tudi na Rogli bodo predstavili primere uspešne uporabe te metode v zdravstvu. šolstvu, pri delu z ostarelimi in v veterini. Metoda je znanstveno dokazana in je podpora siceršnjemu zdravljenju. Na srečanje bo prišla tudi njena ustanoviteljica Linda Tellington - Jones.
O metodi bodo govorili tudi jutri, v petek, ko bo na vrsti tema o otrocih in drugačnih otrocih z naravo. Ta metoda je namreč lahko podpora otrokom ali učiteljem, ko se znajdejo v razredu v kočljivi situaciji in lažje najdejo notranji mir. »Pred leti sem v Lipici organizirala konferenco o otrocih in drugačnih otrocih na temo izobraževanja in zaposlovanja. Največjo pohvalo sem dobila, ko so učitelji povedali, da so po vrnitvi v razred videli te otroke čisto drugače in da so se vprašali, kaj narediti zanje, da jim bo lažje. Ko so pogledali svoje otroke doma, so se zavedli, da imajo zanje premalo časa in da si ga bodo vzeli več.«
Nismo bogovi
Da bo organizacija dogodka težko delo, je Darja vedela že prej, saj se zaveda, da na nekaterih področjih prehiteva splošno razširjeno mnenje in vedenje. Nekoliko je razočarana zaradi slabega odziva ljudi iz zavetišč in društev proti mučenju živali. »Večinoma so udeleženci iz tujine, saj se pri nas še vedno
oklepamo stare miselnosti o tem, kaj je živo bitje. Zagotovo nekdo, ki čustvuje, z nami komunicira ... A tudi v svetu kamnin so energije, tudi rastline čustvujejo, so ugotovili znanstveniki. Kaj bomo rekli na to? Kdo smo mi, da določamo, kdo je živ in mrtev, kdo čuti in čustvuje? Tudi sama sem pred dvajsetimi leti mislila drugače o marsičem. Dobro je, da skušamo svoj ego zmanjšati, da lahko še kaj izvemo in spremenimo. Spoštujem ljudi, ki so morda nekoč grdo delali z živalmi in prišli do nekih spoznanj o njihovem čutenju ter zdaj o tem učijo druge. Želim, da se malo streznimo in si rečemo, da vendarle nismo bogovi. Smo samo sobi-tja na planetu. Če drevo ne
vpije, ko ga žagajo, to ne pomeni, da ne čuti,« pravi Darja, ki želi, da bi po odhodu s srečanja ljudje razmišljali o teh stvareh. »Verjamem, da bomo s tem raztrosili toliko >virusov<, da bomo s tem naredili nekaj velikega. Vedno sem zagovarjala stališče, da nikoli ni prepozno, da se vedno splača spremeniti življenje, a je treba biti močan, da to lahko narediš.«
Delo z otroki
Z možem se že tri desetletja trudi izobraževati otroke, saj meni, da je to pravi način za to, da bodo nekoč drugače dojemali naravo in živali. Kot medicinska sestra sicer ne dela z bolnimi, lahko pa nekaj naredi za otroke, je prepri-
čana. To bosta z Andrejem počela tudi v prihodnje. Pripravljata poletno šolo za mlade varuhe narave in živali v povezavi z ministrstvom za okolje in prostor, ki ima izobraževanje za odrasle varuhe. »Programi so namenjeni tistim staršem, ki želijo za svoje otroke nekaj več, da bi si napolnili dušo z bivanjem v naravi in s spoznavanjem živali in rastlin. Otroku, ki bo opravil ta program, kot odraslemu ne bo niti na misel prišlo, da bi na primer s štirikolesnikom divjal po naravi in strašil živali ter to opravičeval s svobodo,« je prepričana Darja Žnidaršič.
TATJANA CVIRN
Foto: arhiv Ranča Kaja in Grom
»Vsi, ki bodo prišli na Roglo, so res ambasadorji, želijo se povezati z enako mislečimi in so pripravljeni nekaj spremeniti, ne samo govoriti.«
»Želim vsaj pol leta delati v tujini, da bom spoznala podobno misleče ljudi in se naklepetala z njimi, a tudi zato, da se bom prepričala, da je pri nas tako lepo, da se ne splača oditi.«
Darja Žnidaršič že tri desetletja s pomočjo moža Andreja deluje za dobrobit živali in narave.
Darja je nekoč z metodo tellington T-touch pomagala psu, ki se ni mogel več premikati. »Dan po terapiji je premikal del tačke, v petih dneh je hodil. Pogoj za to, da se stanje ni spet poslabšalo, je bil, da nikoli več ni smel imeti ovratnice, ki je bila vzrok za ohromelost.«
Ob dogodku na Rogli so organizatorji k sodelovanju povabili tudi slovenske šolarje in otroke s posebnimi potrebami. Odzvalo se jih je 2.300. Risali, pisali ali izdelovali so različne predmete na temo naslova kongresa Pogled skozi oči živali in narave.
Linda Tellington - Jones (Foto: osebni arhiv)
Za to, da najdeš stik z živalmi in naravo, ni nikoli prepozno.
40
BRALCI POROČEVALCI
v
Razstava Sentjurčanov na Polzeli
20. aprila je bila otvoritev razstave na gradu Komenda na Polzeli. Na njej se predstavlja DLU Rifnik iz Šentjurja, in sicer 13 članov, vsak z dvema likovnima deloma. Razstava bo na ogled do 11. maja.	MČ
Se ena podarjena hiška
Dijaki Šolskega centra Celje, Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, so nam izdelali in podarili še eno hiško za zbiranje priboljškov in hrane za manj srečne živali, za katere se trudimo in skrbimo člani in simpatizerji društva DPMŽ Celje. Hiško bomo namestili v trgovskem središču v Celju in jo opremili s telefonskimi številkami društva ter članov, na katere se lahko obrnete, če potrebujete pomoč. Hvala učitelju tehničnega pouka Srečku Drakslerju za vso pomoč in izvirnost pri izdelavi. To je že četrta hiška, ki nam jo je podarila ta šola. Brez te donacije bi bilo naše delo manj uspešno, zato se šoli iskreno zahvaljujemo.
VERICA ŠTANTE, DPMŽ Celje
Svetovni dan zdravja v Celju
V	okviru praznovanja svetovnega dneva zdravja smo v Koronarnem klubu Celje v sodelovanju s celjsko podružnico Društva Za srce Slovenije in Mestno občino Celje na Savinjskem nabrežju izvedli šestminutni test hoje.
V	kardiologiji je to enostavno orodje za oceno uspeha rehabilitacije pri bolnikih po miokardnem infarktu, po operacijah na srcu, pri bolnikih z začetnim srčnim popuščanjem, pri bolnikih po operacijah na pljučih, s pljučnimi boleznimi in težavami zaradi slabe prekrvavitve v nogah ...
Preiskava je dobra zlasti pri bolnikih, pri katerih obstajajo omejitve za druge teste aerobne zmogljivosti, kot so test obremenitve na kolesu, tekaču, test hitre hoje na dva kilometra ...
Test se izvaja s pomočjo hoje po ravni površini tal v zaprtem prostoru ali tudi na prostem na za to urejenih
in označenih poteh. Bolnik hodi šest minut po ravnem vsaj 30 metrov v eni smeri, čemur sledi obrat. Obvezno je, da pred testom bolnik opravi nekatere enostavne hemodinamske meritve, kot sta meritev krvnega tlaka in frekvence srca, bolnika pa se seznani s potrebo po lastnem zaznavanju težav med hojo. Vsak preiskovanec mora sam oceniti utrujenost in težave z dihanjem.
Zdravi naj bi v šestih minutah testa prehodili med 400 do 700 m, vendar večina raziskav kaže za skupino moških srednjo vrednost približno 570 m in 500 m za žeske. Spol, starost, teža, višina, namen sodelovanja, dolžina poti imajo vpliv na te rezultate tako, da različne študije prikazujejo določena odstopanja od teh srednjih vrednosti. Prehojenih več kot 500 m v šestih minutah govori, da gre za zdravega človeka in so rezultati dobri,
zadovoljivi so med 300 do 400 m, slabi pa pod 300 m, ko je prognoza bolnikov tudi slabša. Končno oceno poda zdravnik, saj upošteva vse parametre, ki vplivajo na test, a tudi na simptomatiko med preiskavo.
V naši akciji testiranja je sodelovala skupina prostovoljcev, ki je zagotavljala varnost in strokovnost. Preverjanja se je udeležilo 25 udeležencev, najkrajša izmerjena prehojena pot v šestih minutah je bila 420 m, najdaljša 690 m. Posebnih intrevencij med izvajanjem akcije nismo imeli.
Rezultati dajejo ugoden vpogled v stanje sprehajalcev na Savinjskem nabrežju, kar potrjuje, da redna hoja doprinese k ohranjanju zdravja in kakovosti življenja. Takšno merilno pot bomo označili poleg novega centra Koronarnega kluba in društva Za srce Celje, označili pa naj bi jo tudi na hodniku v bolnišnici.
JANEZ TASIČ
Državni prvak in trije srebrni v fiziki
Gal Zmazek, dijak I. gimnazije v Celju, je na državnem tekmovanju iz fizike pometel s konkurenco, saj je osvojil prvo mesto v državi, zlato Stefanovo priznanje in prvo nagrado tekmovanja.
Dober rezultat so dosegli tudi ostali kajuhovci: Jaka Vrhovnik, Beno Učakar in David Opalič, ki so osvojili srebrno Stefanovo priznanje.
56. tekmovanje srednješolcev v znanju iz fizike je bilo v soboto, 7. aprila, na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Na tekmovanju sodeluje 12 šol. Letos je imelo pravico nastopiti le 11 tekmovalcev, ki so se najbolje odrezali na regijskem tekmovanju.	NP
Milili o v it
te
fiuinovit
cc
www.cinkarna.si
41
BRALCI POROCEVALCI
Srečanje nekdanjih osmošolcev
Trideset let je minilo, odkar smo zapustili šolske klopi Osnovne šole Antona Aškerca Velenje. Prav je, da smo se sošolci ob takšnem jubileju spet srečali. Tako je bilo v petek, 13. aprila, v restavraciji Hotela Paka v Velenju skoraj premalo prostora za vse, ki smo se udeležili tridesete obletnice. Neverjetno, kako smo se tega dneva veselili vsi nekdanji učenci in učenke 8. razredov a, b, c, d in e.
Generacija iz let 1987/88 je štela kar pet razredov, to je približno 120 učencev. Od teh nas je prišlo na snidenje približno 80. Izjemno veseli smo bili tudi razrednikov Metke Marđetko, Mateje Breznik, Franca Varšnika in Staneta Jeršiča, ki smo jih povabili, da skupaj z nami obujajo spomine na čase, ki bodo za vedno ostali v naših srcih.
AP
Predstavnik veleposlaništva ZDA v Ekonomski šoli Celje
Več kot sto dijakov Ekonomske šole Celje sta 4. aprila obiskala svetovalec za ekonomske in politične zadeve dr. William Baker z ameriškega veleposlaništva in marinec Eddie Montano.
Dr. Baker je dijakom predstavil ameriško ekonomijo in gospodarstvo, trgovino in trgovinske partnerje, bruto domači proizvod, gospodarsko rast ter trgovinsko izmenjavo med Slovenijo in ZDA. Ker so bili med dijaki prisotni tudi bodoči tehniki varovanja, je Eddie Montano govoril o varovanju veleposlaništva ter urjenju marincev. V sklepnem delu sta gosta odgovarjala na vprašanja dijakov, ki so med drugim spraševali tudi o varnosti v ameriških šolah ter vplivu administracije predsednika Donalda Trumpa na ameriško in svetovno ekonomijo.
Sporočilo današnjih obiskovalcev z veleposlaništva ZDA v Ljubljani se glasi: »Izbrali ste pravo šolo. Dandanes je koristno pridobivati ekonomska znanja.« Hvala obema za spodbudne besede in zanimivo predavanje.
MJ
Dan zdravja
Svetovni dan zdravja, 7. april, smo v Osnovni šoli Frana Kranjca Celje obeležili na prav poseben način, in sicer smo izvedli naravoslovni dan, katerega osrednji temi sta bili zdravje in osem krogov odličnosti.
Učenci so najprej imeli sadni zajtrk, nato so v delavnicah spoznavali najpomembnejše življenjske vrednote z
osmimi krogi odličnosti. S podjetjem Afrodita so se seznanjali s skrbjo za osebno higieno in nego kože, z zunanjimi izvajalci so se ukvarjali s športom na drugačen način ter si v avli šole ogledali razstavo zelenjave, ki jo je pripravil Igor Škerbot.
Rdeči križ Krajevne skupnosti Pod gradom je kot vsako leto za krajane pripra-
vil meritve krvnega tlaka, holesterola, sladkorja in kostne gostote.
Zdravje je za ljudi pomembna, če ne celo najpomembnejša vrednota, zato smo ponosni, da že dvajset let kot zdrava šola učence ozaveščamo o pomenu zdravja in zdravega načina življenja.
KRISTINA RADOŠ JANEŽIČ
www.cinkarna.si
I CINKARNA
Zastopa in prodaja za Slovenijo.
HERBICID Vodotopni koncentrat (SL).
Vsebuje:
2,4-D, 160 g/l + Glifosat, 240 g/l Pakiranje: 11,201
AGRO NASVETI
051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)
IV
Nufaim Grow a better tomorrow.
42
BRALCI POROČEVALCI
Mladi pokazali svoje izjemne sposobnosti
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je 290 otrok iz vse Slovenije udeležilo tekmovanja Brainobra-infest 2018, na katerem so se pomerili v hitrostnem računanju in prikazali veščine, pridobljene v okviru obšol-skega programa Brainobra-in. Otrokom sta se pridružila tudi ustanovitelj programa Indijec Anand Subramani-
am in priljubljen slovenski raper Rok Terkaj.
Med udeleženci je bilo tudi 30 otrok iz BOB-centra Celje, ki ga vodi Svetlana Lazović. Domov so odnesli sedem pokalov (champion - najvišje priznanje), osem zlatih in tri srebrne medalje.
Brainobrainfest je že drugo leto zapored združil otroke in starše otrok, starih od 4 do
14 let, ki obiskujejo program Brainobrain, ki je v Sloveniji prisoten štiri leta. V prvem, tekmovalnem delu Brainobra-infesta so imeli otroci na voljo tri minute, da so s pomočjo starodavnega azijskega računala abaka izračunali čim več računov. »Tekmovanje je namenjeno predvsem temu, da otroci sami vidijo, kako med letom napredujejo. In tudi temu, da
vidijo, kako lahko s trudom in z osredotočenostjo dosežejo ter izboljšajo svoje cilje. Na tekmovanje se namreč pripravljajo že več tednov prej, bolj kot trenirajo, boljše rezultate dosežejo,« je o tekmovanju povedal ustanovitelj programa Anand Subra-maniam, ki je Slovenijo obiskal zaradi Brainobrainfesta.
Tekmovanje brainobrainov-cev nikakor ni le matematično
tekmovanje, prej prikaz osredotočenosti in napredka otrok v programu Brainobrain. Ta skrbi za miselno gimnastiko v najpomembnejših letih razvoja možganov, povečuje možgansko kapaciteto, spodbuja razvoj obeh polovic otrokovih možganov in krepi pomembne življenjske veščine, ki jih večina osvoji šele po končani fakulteti ali nikoli.
»Dandanes naprave toliko delajo namesto nas, da se naši možgani na nekaterih področjih enostavno ne razvijajo, kot bi se morali. Tako prihajajo otroci s fakultet z odličnimi ocenami, a nimajo razvitih pomembnih veščin, ki si jih želijo delodajalci. To so na primer uspešno in prepričljivo nastopanje pred drugimi, odločnost, iskanje rešitev izven določenih okvirov, vodenje ekipe, sposobnost hitrega razmišljanja,« je dejal Anand Subramaniam.
AB
Poklon generalu Rudolfu Maistru
Ta fotografija generala Rudolfa Maistra je bila objavljena leta 1927 v Ljubljanskem zvonu. Na njej je še naslov izdajatelja, Bakrotisk Delniške tiskarne, d. d., v Ljubljani. To sliko hranim še iz časa, ko je bilo ime generala Rudolfa Maistra več ali manj zamolčano.
Pred leti se nas je iz obči- Maistra v Celju. Konec marne Štore kar nekaj včlanilo ca 2018 je minilo 144 let od v Društvo generala Rudolfa njegovega rojstva. Njegova
vloga je bila v letih 1918-20 oziroma po prvi svetovni vojni za Slovenijo neprecenljiva. Nemogoče je zaradi prostorske omejenosti podrobno opisati vse dogodke, ki so zaznamovali meje današnje Slovenije.
Na dan njegovega rojstva, 29. marca, smo se zbrali člani Društva generala Rudolfa Maistra, borci ZZB za vrednote NOB, veterani osamosvojitvene vojne za Slovenijo, člani častniške organizacije, Strelskega društva Kovinar Štore in nekaj simpatizerjev omenjenih društev občine Štore. V društvenih prostorih smo organizirali proslavo v njegov spomin. Člani iz omenjenih društev redno obiskujemo na šentjurskem pokopališču tudi grob nadporočnika Franja Malgaja, Maistrovega soborca za severno mejo.
Po krajši predstavitvi njegovega bogatega vojaškega, pesniškega in slikarskega življenja smo soglasno ugotovili, da bi tudi danes potrebovali na čelu države človeka, kot je bil lik generala Rudolfa Maistra.
SREČKO KRIŽANEC
Očistimo Štore
Občina Štore je 7. aprila že deveto leto organizirala čiščenje po celotni občini. Akcijo, ki se je začela pred leti in je potekala po vsej Sloveniji, smo res vzeli za svojo, saj se vedno bolj zavedamo pomena zdravega okolja za vse nas.
Da nas skrb za čisto, zdravo in lepo okolje tudi sicer poveže, so ponovno dokazale ekipe iz vseh okolij. Na povabilo
občine so se odzvali različna društva, šola, vrtec in posamezniki, med katerimi so bili tudi najmlajši otroci in vzgojitelji iz Vrtca Lipa ter ekipe Osnovne Šole Štore in enote Kompole, ki so čiščenje opravili v petek, 20. aprila.
Ekipam Športnega društva Laška vas 78, Športnega društva Ranivok 2007, športno kulturnih društev Straža in Rudar Pečovje, Konjeniškega
društva Štore, Ribiške družine Voglajna, občinskega Planinskega društva, ekipam SDS, KORK Štore, ekipi Društva upokojencev Štore, Osnovni šoli Štore in Vrtcu Lipa Štore se za opravljeno delo iskreno zahvaljujemo. Prav tako hvala vsem posameznikom, ki so sodelovali v čistilni akciji.
Kot običajno nam je pomagalo tudi podjetje Simbio, ki nas vsako leto oskrbi s potrebnimi drobnimi pripomočki za čiščenje, kot so rokavice in vrečke.
NK
BRALCI POROČEVALCI
43
Salamijada
V četrtek, 12. aprila, je bil v prostorih Doma Nine Pokorn Grmovje, v kleti Hofrain, prav poseben dogodek. Dom je v sodelovanju s Turističnim društvom Galicija in aktivom kmečkih žena pripravil prvo salamijado.
Domačo kmečko salamo je v ocenitev prineslo 26 okoliških salamarjev. Štiričlanska komisija je pregledala, okusila in ocenila vse salame ter jih razvrstila po točkah. Prvo mesto si je prislužil Anton Grobelnik iz Galicije, drugo mesto Alojz Borovnik iz Studenc in tretje mesto Simon Arnšek iz Gorice pri Šmartnem.
Po ocenjevanju je sledila razglasitev rezultatov ob prijetnem druženju z glasbo in ob degustaciji vseh salam, seveda niso manjkali slasten domači kruh, potica in pecivo, ki so ga pripravile spretne roke kmečkih žena.
Da imamo suhomesnate izdelke radi vsi, so dokazali naši stanovalci in zaposleni, ki so se drugo jutro pri zajtrku razveselili okusnih dobrot.
OLGA IRMAN POČEJ
Izzivi mladih in priložnosti v mednarodnem okolju
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) iz Celja je v sodelovanju s študentskim svetom 12. aprila izvedla že 8. študentsko konferenco z naslovom Izzivi mladih in priložnosti v mednarodnem okolju.
Letošnja konferenca je obravnavala zaposlitve prihodnosti. Govorci so bili posamezniki, ki so uspeli tako v domačem kot tudi v mednarodnem okolju ter so dejavni tudi na področju pomoči mladim, ko se odločajo za vstop v mednarodni prostor.
Sonja Majcen, koordinatorica Informacijske točke Evropske unije Europe Direct Savinjska, je študentom predstavila priložnosti za pripravništvo in prostovoljstvo v EU. Izzive in priložnosti na domačem in tujih trgih Otroške trgovine Hajdi.si je študentom predstavila la-
stnica trgovine Hajdi Korošec Jazbinšek. Predstavnica podjetja Par&Mat svetovanje je mlade izzvala s tezo, da je Slovenija druga Silicijeva dolina na svetu, ob koncu jim je predstavnica Centra RS za poklicno izobraževanje predstavila program mobilnosti Erasmus za mlade podjetnike, ki mladim pomaga pridobiti kom-petence in znanja za ustanovitev ali vodenje malega podjetja.
Sledile so predstavitve konferenčnih prispevkov študentov s področij trga dela v Sloveniji in EU, mladinske politike, prostovoljstva ter inovacij.
Omenjena konferenca je študentom omogočila dodaten vpogled v priložnosti na trgu in v poslovni svet.
AL
Nufarm Grow a better tomorrow.
44
MLADI ZA MLADE
Jure Mihelak je pekel odlične zeliščne omlete.
Dijakinje in dijaki so na roladi dolginki natančno označili vsak meter.
A> mt*
Z 20-metrsko rolado dolginko se je posladkalo dva tisoč obiskovalcev. Pripravili so jo dijaki programa Gastronomija in turizem - smer gastronomija pod mentorstvom Simone Pompe.
Generalka za uspešno poklicno kariero
V sredo, 18. aprila, so se na promenadi v Velenju predstavili dijaki zaključnih letnikov Šole za storitvene dejavnosti ŠC Velenje. V projektu Karierni izziv 2018 je 77 dijakov združilo svoje strokovno znanje, ustvarjalnost, podjetnost in mladostno energijo. Dijaki so opravljali četrti predmet poklicne mature - storitev in del zaključnega izpita.
Prireditev je zažarela v soncu in privabila približno dva tisoč Velenjčanov, ki so bili navdušeni nad ponudbo približno
tridesetih jedi. Zelo vabljive so bile torte in slaščice v kozarcu, bolj lačni so si privoščili jedi z žara ali iz kotla. Za malico so obiskovalci izbrali grški gyros ali slano rolado, poskrbljeno je bilo tudi za ljubitelje morskih dobrot. Na delu promenade je kraljevala rolada dolginka, ki je bila z dvajsetimi metri privlačna popestritev prireditve. Dijaki programa Gastronomi-ja in turizem - smer turizem so pobrskali po preteklosti in predstavili zgodbe ter makete šaleških gradov Turn, Šalek, Ekenštajn in Velenje. Obi-
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje.
skovalci so lahko preizkusili svoje znanje in za nagrado prejeli rožo molka, ki jo lahko vidimo tudi na gradu Velenje. Plesali so grajske plese, peli
grajske balade in spoznavali plemiške nazive ter besede v angleškem, nemškem in francoskem jeziku, povezane z gradovi.
Vhod v grajski kotiček so krasili dijaki - prihodnji turistični delavci.
Po skrbnih in temeljitih pripravah so dijaki obudili starodavne običaje. Povedali so, da se v grajskih oblačilih počutijo imenitno.
Dijaki programa Gastronomija in turizem - smer gastronomija so izdelali otroški kotiček, kjer so se najmlajši posladkali z rolado, se preizkusili v natančnosti barvanja in zaplesali ob glasbi.
OTROŠKI VRTILJAK
45
ШШ ■
Malo drugačen vrtec
Enota Vrtca Anice Černejeve v bolnišnici pomaga otrokom preživljati dolge dneve med zdravljenjem
Na prvi pogled je igralnica podobna mnogim drugim v vrtcih: majhno pohištvo, na mizah pripomočki za risanje, ob steni mini tobogan in oprema za skrivanje ter plezanje, na policah igrače, na steni risbice. A ta igralnica je nekaj posebnega zaradi otrok, ki se vsak dan igrajo in učijo v njej. Prihajajo iz različnih krajev regije, od najmlajših, ki še ne znajo dobro hoditi, do tistih, ki se pripravljajo na odhod v šolo. Skupno jim je le to, da morajo zaradi bolezni nekaj dni preživeti na pediatričnem oddelku celjske bolnišnice in da jim dnevi hitreje minevajo ob igri in druženju v bolnišničnem vrtcu. Vrtec Anice Černejeve bolnišnici, odločila za nov
Celje ima že približno desetletje in pol enoto tudi v bolnišnici. Vzgojiteljica Irena Pezdevšek dela z otroki, ki so na ORL-oddelku in otroškem oddelku kirurških strok, Suzana Čakš pa s tistimi na pediatričnem oddelku.
Čakševa je bila več kot tri desetletja vzgojiteljica v rednem oddelku vrtca, pred tremi leti pa se je po upokojitvi kolegice, ki je delala v
izziv. »Na začetku je bilo zelo težko, saj je tu treba delati drugače kot v običajnem vrtcu. Večinoma se moraš sam znajti. Zdaj čutim, da sem se našla,« pravi sogovornica. »Na začetku me je glavna stra pozdravila z besedami, da
si je predstavljala, da bo prišla kakšna mlada. Zdaj vsi vemo, da je treba imeti nekaj kilometrine za sabo za to delo,« ugotavlja sogovornica.
Vsakodnevno prilagajanje
Ob našem obisku je otrokom brala pravljico o gosenici. Na to temo so bile naravnane tudi druge aktivnosti, kot je bilo na primer barvanje papirnatih krogcev, iz katerih je nastala pisana gosenica.
Tudi v bolnišničnem vrtcu vzgojiteljica za vsak dan načrtuje dejavnosti tako kot v u običajnem vrtcu, le da so
Otroci so gosenice izdelali iz papirja .
Suzana Čakš je otrokom prebrala pravljico *o gosenici, ki se je na koncu spremenila v prelepega metulja.
prilagojene otrokom v skupini in boleznim, ki jih imajo. »Pogosto je treba dejavnosti sproti prilagajati. Pri nas je vsak dan podoben 1. septembru, saj otroci prihajajo in odhajajo, zato se ves čas spoznavamo. Pri takšnem delu je zato zelo pomembna prožnost,« pravi Čakševa, ki ima v skupini zelo različno število otrok: največ jih je bilo 28, redkokdaj jih je manj kot deset, saj je tudi oddelek vedno zelo zaseden.
Pomoč staršem in
zdravstvenemu
osebju
Pri tem so v igralnici pogosto prisotni starši, ki lahko bivajo v bolnišnici ob svojem predšolskem otroku. Vzgojiteljica jih lahko razbremeni, saj so otroci radi med igračami in vrstniki, medtem ko si lahko starši vmes malo odpočijejo. »Tudi oni so v težkem položaju, v stresu, potrebujejo malo premora, da gredo ven na kavo. Za otroka je lažje, ko vidi, da so starši bolj sproščeni.« Obe vzgojiteljici tudi dobro sodelujeta z bolnišničnim osebjem, saj mu pomagata pri tem, da otroci lažje
... in njihovo gibanje oponašali s pomočjo posebnih oblačil.
prebrodijo prve dni, da so manj nemirni pri posegih, da je manj težav pri prehranjevanju in počitku ... »S pomočjo igre speljeva vse to. Modre in bele halje so za otroka ovira, sama pa sem v običajnih oblačilih in je že zato lažje.«
»Povsod nas je polno«
Ker je Čakševa pri delu v bolnišnici pogrešala gibanje na prostem, ki je sestavni del bivanja v običajnem vrtcu, je uvedla prilagojene oblike gibanja tudi na pediatričnem oddelku. »Starši otrokom
največkrat ponudijo telefone in tablice, jaz pa poskrbim, da se malo razgibajo.«
Dejavnosti ne izvaja le v igralnici, ki je na voljo, ampak tudi v sosednji jedilnici, na hodniku in v sobah, saj nekateri otroci ne smejo hoditi okrog. Skuša jim omogočiti čim bolj pestre oblike dejavnosti, da nimajo občutka, da so v bolnišnici, in da se povratniki vračajo brez večjega odpora. »Starši mi pogosto povedo, da so otroci čisto zadovoljni, ko izvejo, da bodo spet prišli k meni,« zaključuje Suzana Čakš.
TC, foto: SHERPA
Veliko materiala bolnišničnemu vrtcu podarijo podjetja in starši. »Vsega smo zelo veseli, razen plišastih igrač, ki niso primerne zaradi alergij. Vsak dan je treba igrače in tudi mize v igralnici razkuževati,« pravi Suzana Čakš.
Igric in aktivnosti v bolnišničnem vrtcu ne manjka (Foto: Suzana Čakš)
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega.
Škatla
Janez sreča Štefana, ki ima obvezano glavo. Vpraša ga: »Kaj se ti je zgodilo?«
Štefan: »Ena škatla mi je padla na glavo.«
»In kaj je bilo v njej?«
»Nič.«
»Kaj pa v škatli?«
Pri spovedi
Štefan pri spovedi pove: »Ukradel sem tri metre drv.«
Župnik mu reče, naj za pokoro zmoli tri očenaše in tri zdrave Marije.
Štefan: »Mi lahko pokoro zaokrožite na pet očenašev in pest zdravih Marij?«
Župnik: »Zakaj?«
Štefan: »Ker bom šel danes še po dva metra drv.«
Jasen odgovor
Štefan vpraša Mileno: »Zakaj nosiš nedrček, če nimaš nič notri?«
Ona: »Zakaj ti potem nosiš hlače?«
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Verižna reakcija
Jabolka dajo vitamine.
Vitamini dajo moč.
Moč da slavo.
Slava prinese denar.
Denar pritegne ženske.
Ženske prinesejo seks.
Seks prinaša aids.
Aids prinaša smrt.
Zdaj pa jej jabolka!
Kot vedno
Vsako jutro, ko vstanem, pogledam spisek petdesetih najbogatejših ljudi na svetu.
Če me ni na spisku, grem pač v službo. Tako je bilo tudi danes ...
Prostovoljni prispevek
Dva gasilca pobirata prostovoljne prispevke za novo gasilsko vozilo. Prideta do hiše, kjer stanujeta upokojenca.
»Boste kaj prispevali za novo vozilo?« vpraša gasilec moškega pri vratih.
»Čuj, Mica, pobirajo za gasilski avto, a boš kaj dala?« vpraša moški ženo v kuhinji.
»Ne dam nič, lani sem dala za mrliški voz, pa se nisem še niti enkrat peljala z njim!«

Hokejski as
Takole je Celjan Lenart Horvatič, navdahnjen ob jubileju celjskega hokeja, narisal karikaturo Albina Felca, odličnega hokejista z Jesenic, ki je igralsko kariero končal leta 1982 v dresu HK Celje.
Šofer
Štefan je dobil službo kot voznik avtobusa.
»Potnikom boste morali prodajati tudi vozovnice,« mu je razložil šef.
»Brez težav,« je menil Štefan.
Naslednji dan je z avtobusom zletel s ceste.
Ko ga je šef obiskal v bolnišnici, ga je vprašal, kako je prišlo do nesreče.
Štefan: »Nimam pojma, jaz sem zadaj prodajal vozovnice.«
Verjame
»Ali verjameš v ljubezen na prvi pogled?«
»Seveda, ne bi se poročil, če bi svojo ženo dvakrat pogledal.«
Kako je mogoče, da ženske, ki spregledajo vsako moško laž, verjamejo, da bodo v enem tednu shujšale za deset kilogramov?
REŠITEV SUDOKU 306
SUDOKU 307
7	8	6	5	4	2	3	1	9
1	4	9	3	8	6	2	5	7
2	5	3	1	9	7	4	6	8
4	1	7	8	3	9	6	2	5
8	3	5	6	2	1	7	9	4
9	6	2	7	5	4	8	3	1
3	7	1	9	6	8	5	4	2
6	9	4	2	7	5	1	8	3
5	2	8	4	1	3	9	7	6
Vse slikovne šale vir: splet
7		4		1			5	6
			3		6			
					7		9	
		5		9		2		4
			6	5				7
2	9	7						
6	1				8			
					1	8		2
8	4		2	6	5			
Strela z jasnega
Se vam je kdaj zgodilo, da se ni nič zgodilo, kot bi si želeli? To traja nekaj časa in komaj čakaš, da se stvari obrnejo na bolje. Kaj pa v primeru, ko vse steče, kot mora, in imaš občutek, da ti gre predobro? Kaj potem? Pri meni so najprej obstajale le sanje in zamisli o tem, kdo bom in kaj bom počela v življenju.
Kot otrok in nato kot najstnica sem imela vedno pripravljen življenjski načrt. Najprej sem želela poskrbeti za izobrazbo in si nato poiskati službo, ki me bo osrečevala. To se ni zgodilo. No, ne čisto takoj. Še lansko poletje sem se smilila sama sebi in svojemu fantu tožila, da se mi je v življenju nekje zalomilo. Delala sem namreč po dvanajst ur na dan za bistveno premalo denarja. Z mamo sva se usklajevali glede terminov, kdaj bo katera nakupovala vse »ženske« zadeve, saj sva si delili avto. Napisala sem približno sto petdeset prošenj za zaposlitev. Preizkusila sem številna dela, nato pa naju je s fantom udarilo kot strela z jasnega. Najprej se nama je ponudila možnost opravljati delo, o katerem sva razmišljala že kot otroka. Ni pa ostalo le pri temu. Že nekaj časa namreč zbirava pogum, da bi si sezidala svojo »štalco«. Ker denar ne pade z neba, sva našla stanovanje, ki sva ga zmožna plačevati. Ostalo nama je še toliko denarja, da sem si lahko kupila svoj lasten avto. Predstavljajte si, da greš v službo in ko se vračaš ob koncu dneva do parkirišča, tam zagledaš svoj, čisto svoj avto. In ker sem želela preizkusiti kako se je peljati s tem avtomobilom na daljšo pot, smo se eno sončno nedeljo odpravili s prijatelji na izlet na Primorsko. Vse super, ves čas smo se smejali ob kakšnem hladnem pivu, razen za voznika, seveda. Ker smo skrbni in pametni. Kakšen kilometer od izvoza Kozina brat, ki se načeloma ne zanima za nič, ko gremo na izlet, izjavi: »Nisem prepričan, ampak predvidevam, da nimamo vinjete. Ali pač?« V svoji nevednosti, da moj avto, kupljen pred nekaj dnevi, nima vinjete, smo skoraj uspeli priti na morje in to po avtocesti. Seveda smo potem kupili tedensko vinjeto, da nismo izigravali zakona, ker smo zgledni državljani.
Scenarij bi lahko potekal tudi bistveno drugače. Prav predstavljam si, kako bi se veselo peljali mimo gospodov iz Darsa. Ti bi nas ustavili. Mi še vedno v smehu, ustavimo, pozdravimo. Potem sledi vprašanje gospoda, oblečenega v odsevno oblačilo: »Kje imate vinjeto?« Vinjeta! Nimamo. Kaj zdaj? Kljub močni klimi se vsi potimo. Nikoli nisem jecljala, sedaj se mi to zgodi. V tistem trenutku pogledam kolegico, ta si vleče majico do popka, da bi izrabila svoj dekolte nam v prid. Fanta, ki sedita zadaj, tiščita glavo med noge kot noji v pesek. Čeprav smo se še pred trenutki počutili malo opito, smo zdaj, kot da bi dobili injekcijo adrenalina. Kaj reči v takšni situaciji, priznati, da si grešil, ne da bi vedel? Hvala bogu, zemlji ali komurkoli že, se to ni zgodilo.
SREČNICA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SLEPAR, GOLJUF
KrižamKe at
usanKe
ZVOK, KI MOTEČE SPREMLJA OSNOVNI ZVOK
PRIPRAVA ZA SAJENJE RASTLIN
ZORMAN: DRAGA MOJA ...
HEMOGLOBIN
PLANINSKA UJEDA
NEMŠKI PROIZVAJALEC SAMOLEPILNIH IZDELKOV
ITALIJANSKA PISATELJICA BUSSOLATI
ORJAŠKA KAČA
NRAVO-SLOVEC
DOSLUZEN VOJAK
TVORBA (ZASTAR.)
STROKOVNJAK ZA PSIHOTERAPIJO
STARORIM. POZDRAV
NOVINAR BABAČIĆ
ITALIJANSKO MESTO VZDEVEK JOSIPA BROZA
ZLATAN IBRA-HIMOVIĆ
INDIJ STRIPOVSKI JUNAK FORD
DRAMA HENRIKA IBSENA
NEKD. SL. ROKOMETAŠ (BOŠTJAN) GR. BOG NEBA
RALPH LAUREN HAZARDNA IGRA S KARTAMI
KOZNI IZPUŠČAJI
20
OBRAT ZA IZDELOVANJE ZICE
INDUSTR. RASTLINA
NADLOGA MLADIH
KDOR TRASIRA
NAFTA (ANG.)
10
OZEK DEL MORJA MED CELINAMA
14
15
VOZILO R4 (POG.)
NEM. MODNI KREATOR (HUGO)
VZPETINA (KOROŠKO)
MUZEJ NA PROSTEM
VIHRAV ČLOVEK (EKSPR.)
NEM. KNJIZ. SEIDEL
ZABJA NOGA
GIB NOGE PRI HOJI PRITOK IDRIJCE
DUBROV-
NIŠKO LETALIŠČE GABROV LES
ORGAN VIDA
OTOK MALIH ANTILOV
KIRKIN OTOK
PREBIVALEC APAČ
BRANKA JURCA: ... POMARANČA
19
PRITOK VLTAVE EDWARD YOUNG
AMERIŠKI PRODUCENT SPELLING
PEVKA ERBUS
PRIPRAVA ZA
POMETANJE
NABRUŠEN DEL NOŽA
Povsod z vami
ŽIVALSKA MAŠČOBA
TIROLSKA (ORIG.)
PRVI DEL BIBLIJE
NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA
LONDONSKA GALERIJA AMERIŠKI FILOZOF (R. WALDO)
13
ŠKODA (STAR.)
GREGORY PECK
SLOVENSKI PISATELJ (VITAN)
KRAJ PRI TRŽIČU PRIPADNIK TATAROV
VOJAŠKA STOPNJA STRAH PRED NASTOPOM
KUHINJSKA ZAČIMBA
KDOR JE SKUPAJ S ,„,.,. KOM POV-VLADAR ZKROOMČPITOEVL-J
ČESA
HUNSKI
KOTNI PLUG
PRIPOVEDNA PESNITEV
22
DRŽAVNA PRISTOJB.
KAR SE POSTAVI OKROG ZEMLJIŠČA
ROK VIHAR
DEL LJUBLJANE
18
JADRNICA S TREMI TRUPI
23
HIMALAJSKA DRŽAVA
LETOVIŠČE POD UČKO
Nagradni razpis
1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 8. maja.
Geslo iz številke 17 in imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedw £ Ш№j!
Oven
3\k

Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
Tehtni ca
Z Merkurjem v svojem znamenju boste vešči komunikacije in to bo v teh dneh velik adut. Potrpežljivost bo vrlina, počasnost pa v vašem primeru pogoj za uspeh. Ravnajte drugače, kot ste vajeni, to je trenutno pomembno. Naj vas pri tem nič ne moti. Družabno življenje bo lepo zaživelo in pri-jale vam bodo krajše poti, tudi kakšen izlet ali krajši dopust bo odlična izbira. V ljubezni bo zanimivo kot že dolgo ne.
Vaše misli bodo hitre in prodorne, nujno pa je seveda, da ideje spravite tudi v življenje. Velja previdnost, kajti lahko se vas polotita izčrpanost in malodušje. Lahko bi se vam zgodilo, da bi zaradi tega zamudili vrsto dobrih priložnosti za napredovanje. Ne bodite čisto v ozadju, posezite bolj aktivno v delovanje. Na zasebnem področju boste deležni lepih energij, kar je tudi čudovita podpora za sožitje v medosebnih odnosih.
škorpijon
Z Marsom v svojem znaku ste pravi generator moči. Energije vam zlepa ne bo zmanjkalo, zato boste lahko v tem tednu izredno uspešni. Ljubezensko življenje vas trenutno ne bo najbolj zanimalo niti zadovoljevalo. Zadovoljstvo boste našli bolj na drugih področjih. Razmislite, kako najbolj modro porabljati energijo, da bodo zablesteli vaši potenciali.
Dvojčka
Pred vami so dnevi pospešene komunikacije, potovanj, srečanj, razgovorov in dogovorov. Izmenjavali boste telefonske številke, dnevi bodo zelo pestri. Venera, ki potuje po vašem znaku, vas bo vidno polepšala. Posedovali boste tipični faktor X, ki bo v vašo bližino pritegnil občudujoče poglede. Verjemite poklonom, ki jih boste prejemali, iskreno bodo mišljeni.
Rak
Jupiter upočasnjuje pot po vašem znamenju, zato se bodo nekateri vaši načrti prav tako odvijali počasneje. Nič hudega, imate odlično priložnost, da še kaj spremenite, dodate, popravite. Požrtvovalnost je odlična vrlina, vendar vam lahko dela trenutno celo škodo. Na zasebnem področju bo pestro, bodite pripravljeni na vse. Ozračje bo prežeto s strastmi, partner se bo odzval na vaše ravnanje na enak način.
Strel ec
Vaše misli se bodo sukale okoli denarja in načrtov, za katere ga potrebujete. Vse lepo in prav, vendar ni treba, da vse skrbi nosite sami na svojih ramenih. V slogi je moč in več glav več ve. Pokažite tisto, kar resnično občutite. Skrb za družinskega člana vam ne bo dala miru. Vse, kar je mogoče, ste naredili, čudežev pa tudi od vas nihče ne pričakuje.
Imeli boste veliko opravkov, ogromno časa vam bodo vzeli tudi bližnji in sorodniki. Vprašajte se, ali je res nujno, da ustrežete vsem, na koncu pa vam zmanjkuje časa, da bi se posvetili sebi. Treba bo potegniti črto in narediti red. Rane iz preteklosti se še niso čisto zacelile, kar boste poskušali na vsak način prikriti. V boljši formi boste kot v preteklih dneh, energije vam ne bo primanjkovalo.
Lev
Kozorog
Z Marsom v svojem znaku in s podporo Sonca bosta neustavljivi. Kot pravi generator moči se boste spopadali z vsem, kar vam bo stalo na poti. Odlično boste zaključili neko zadevo, ki vam že nekaj časa ne pusti mirno spati. Na zasebnem področju bo drugače. Pretvarjali se boste, da nič ne opazite, in se skrivali za masko nezainteresiranosti. Ta taktika je lahko uporabna enkrat, dvakrat, nikakor pa naj ne postane vaša stalna praksa.
Prosti dnevi, ki so pred vami, vam bodo prehitro minevali, saj boste želeli v čim krajšem času izredno aktivno doživeti čim več. Vse je mogoče, če boste imeli v glavi pravilen program, zato si ga tudi naredite. Odlično se boste imeli. Čustveno strastni dnevi so pred vami, nikar ne pretiravajte pri ničemer in se ne naprezajte preveč. Energijo skrbno čuvajte za tisto, kar vas trenutno najbolj osrečuje.
Vodnar
Devica
Vladavina sorodnega znaka vam odlično prija, zato bo vaša vitalna energija iz dneva v dan boljša. Ogromno energije boste imeli, zato bo vaša glavna rekreacija gibanje. Na zasebnem področju bo zanimivo. Nenavadne situacije vam bodo dale misliti. O razpoloženju v preteklih dneh ne bo več sledi, saj se bosta prebudila vaš radovedni duh in raziskovalna žilica. Ko boste enkrat zavrteli kolesje, se ne boste več ustavili.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Vleklo vas bo na več koncev, osredotočiti pa se morate samo na enega. Le tako boste lahko z zbranostjo v kratkem času opravili tisto, kar ste se namenili. Ostalo bo še dovolj časa za bolj prijetne plati življenja. Čas je, da spremenite nekaj navad v svojem vsakodnevnem tempu. Ne pozabljajte na partnerja in ne posvečajte vse pozornosti delu, da si ne bosta pokvarila skladnega vzdušja.
Ribi
Pomembno je, da se osredotočite na bolj pozitiven način razmišljanja. Zakaj bi se vaše misli sukale okoli tega, kaj vse lahko izgube, če imate lepe možnosti za uspeh? Pomembno je, da si zastavite nove cilje, ki bodo aktivirali vašo ustvarjalno energijo. Prosti čas vam bo mineval zelo prijetno in želeli si boste, da bi praznični dnevi trajali v nedogled. Znali boste ustvariti prijetno vzdušje, zaradi katerega se bodo odlično počutili vsi v vaši bližini.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
GERMANIJ
11
12
2
7
9
6
5
8
3
16
REKA
17
4
21
48
RUMENA STRAN
Prvomajsko zadovoljstvo v družbi predsednika
Predsednik države Borut Pahor, ki je bil slavnostni govornik na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Šmohorju, je za omizjem na osrednjem prizorišču pred planinskim domom svoje mesto zasedel med Tino Rosino Košir, direktorico občinske uprave Laško, in Matjažem Piklom, predsednikom Krajevne skupnosti Rečica, ki je glavni organizator srečanja na Šmohorju. Boruta Pahorja je več kot dvatisočglava množica ljudi toplo pozdravila, predsednik države pa se je kot ponavadi z veseljem rokoval in poklepetal s katerim od obiskovalcev. Tina Rosina Košir je lahko bila zadovoljna tudi z množičnim odzivom obiskovalcev in s tem, da je laški župan Franc Zdolšek, ki je spregovoril pred Pahorjem, dobil gromek aplavz za svoj govor. Še najbolj je lahko nad uspelo prireditvijo zadovoljen Matjaž Pikl, čeprav njegov izraz na obrazu tega ne kaže, a verjamemo, da je tako le zato, ker si je pozabil nadeti sončna očala. Prizadevno večmesečno delo krajanov Rečice, ki so sodelovali pri organizaciji dogodka, je bilo z množičnim obiskom Šmohorja in dobrim razpoloženjem vseh poplačano.
Foto: SHERPA
Glavni gostitelj je župan Anton Grobler. Kot je mogoče razbrati z njegovega obraza, se je v družbi hmeljske princese in starešine Antona Rančigaja počutil več kot odlično.
Ko središče Tabora oživi
Šentjurski sejem je največja družabno-etnološka prireditev v občini Tabor. Nič drugače ni bilo tudi to nedeljo. V paradi, s katero že tradicionalno napovejo pestro celodnevno dogajanje, ki se je letos končalo z veselico v družbi Poskočnih muzikan-tov, so sodelovali vsa občinska društva, starodobniki, harmonikarji, žovneška konjenica, hmeljska princesa, starešine in na eni od kočij tudi župan Anton Grobler s soprogo.
Foto: GrupA
Šentjurskega sejma se tradicionalno udeleži hmeljarski vitez Janez Oset (na sredini), ki s preostalimi starešinami, ki prav tako sodelujejo v paradi, izmenja besedo ali dve tudi o aktualnih opravilih na hmeljiščih.
Prešeren nasmeh, ko se vse dobro izteče
Barbara Bošnjak, vodja kabineta župana Mestne občine Celje, je bila v Parku svobode po osrednji prireditvi ob dnevu upora proti okupatorju vidno zadovoljna, kar dokazuje tudi njen prešeren nasmeh. Najbrž ji je odleglo, ker so v njenem kabinetu še enkrat v sodelovanju z ostalimi soorganizatorji uspeli uspešno izpeljati dogodek in ves protokol ob obisku notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, ki je bila slavnostna govornica na prireditvi.
Foto: GrupA
Staro in pravično
Minister za gospodarstvo Zdravko Poči-valšek in župan Občine Podčetrtek Martin Mikolič sta v soboto obiskala muzej na prostem v Rogatcu, kjer so pripravili že tretji Zeleni festival. Navdušena sta bila nad ponudbo razstavljavcev, med ljudmi pa sta opozarjala tudi na pomembnost vračanja k tradicionalnemu, staremu in pravičnemu načinu dela. Tega bi se v naši državi lahko naučil marsikdo.
Foto: GrupA
Železne »neveste« pritegnile pozornost
Ker ženske v življenju velikokrat nosijo hlače tako dobesedno kot v prenesenem pomenu, je znana celjska modna oblikovalka Barbara Repinšek ta kos garderobe kot rdečo nit vključila v svojo kolekcijo snežno belih poročnih oblek. Zanimive kose je postavila v okolje železarne Štore Steel. Proizvodni prostori tega podjetja so se ji namreč že nekaj časa zdeli kot nalašč za modno fotografiranje.
Da je bila ideja Barbare Repinšek pametna, dokazuje med drugim to, da so obleke, ki nosijo njen podpis, pred dnevi predstavili v znani reviji Elle. So pa tudi zaposleni v železarni z veseljem za nekaj trenutkov postali pred mičnimi modeli.
Foto: Tibor Golob