Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje • letnik 30, št. 12 • december 2024 Srečno in zdravo 2025! Žiga Mohar je v šovu Kmetija med drugim predstavil okolje, iz katerega izhaja. Dragi sokrajani, naj vas božič blagoslovi s toplino, ljubeznijo in iskrenimi trenutki z vašimi najdražjimi. Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvezd je med nami, naj gre po svetu – rama ob rami – svetloba z nami. (Tone Pavček) Ob dnevu samostojnosti ponosno praznujmo našo skupno zgodbo in moč, ki nas povezuje kot narod. Novo leto pa naj vam prinese zdravje, srečo, nove priložnosti in uspehe na vseh področjih. župan Janez Pavlin občinske svetnice in svetniki ter sodelavke in sodelavci občinske uprave Občine Dobrepolje Aktualne informacije in razpise najdete na spletni strani Občine Dobrepolje www.dobrepolje.si LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, pokličite številko PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-ja NASLOV PGD VIDEM – DOBREPOLJE – JAKLIČEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a – ŠPORTNA DVORANA VIDEM 80 PGD ZDENSKA VAS – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOČEVJE – GASILSKI DOM PGD HOČEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOČEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1 – NA PRIVATNI HIŠI PODTABOR 5 PGD KOMPOLJE – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 112. V kolikor so AED-ji nameščeni še kje drugje, vas naprošamo, da lokacije sporočite v uredništvo. Naš kraj ■ december 2024 3 ••• Urednikov uvodnik ••• Praznične podobe Za mnoge je december najlepši del leta. Začeli smo ga, za moje pojmovanje, nekoliko zgodaj, saj so se praznične luči v glavnem mestu prižgale že 27. novembra. S prihodom Miklavža se z adventnim časom veselo pričakovanje božiča nadaljuje. Še malo in božična skrivnost bo med nami. Uroš Gačnik, urednik Ker pa smo v času nastajanja prispevka ravno dobro zaključili prvo obdarovanje, bi se želel nekoliko ustaviti pri Miklavžu oziroma parkeljnih. Med dnevnimi novi­ cami sem prebral, da so nekateri starši od organizatorja zahtevali, da pri Miklavže­ vem sprevodu ne sme biti parkeljnov. Da so lahko le angeli, da hudobci pač niso sprejemljivi. Vnela se je razprava, kjer so »kavč komentatorji« upravičeno ali ne podajali svoje mnenje. Nekateri, ki so preveč zaščitniški do svojih potomcev, so zagovarjali to novico, spet drugi so se zgražali nad zapisanim. Osebno me­ nim, da imamo celoten svet sestavljen in prepleten iz nasprotij, kot so: dobro in zlo, jin in jang, črno in belo … prav je tako in prav tako mora biti pri Miklavž­ evih pomočnikih. Prav je, da se že v ot­ roštvu zavedamo, da obstajata dve poti in da nas izkušeni usmerijo in razložijo pomen obeh. Prav je tudi, da se nečesa bojimo, saj nas je strah že v pradavnini obvaroval pred plenilci in nam je poma­ gal, da smo se med evolucijo razvijali do tega, kar smo danes. Preveč enostransko­ sti očitno ni dobro. Prav tako sem malo razmišljal o vseh dobrih možeh, ki si danes kar podajajo kljuko. Velikokrat smo starši postavljeni v precep, saj nas male glave sprašujejo, če jim bodo vsi dobri možje prinesli kaj dobrega. Roko na srce, kolikor igrač ima­ jo otroci danes ... Vsega tega v mladosti mi nismo imeli. Tudi pogrešali nismo, pa vendar smo se (upam) kar razvili v dobre ljudi. Opažam, da obilica igrač ne prinese sreče. Otrokom več pomeni, če si boste vzeli čas zanje in z njimi preživeli dan ali večer. Veliko jim pomeni rutina, ko se zvečer pred spanjem stisnete in si poveste, kako ste preživeli dan. Ti skupni trenutki se v kasnejšem obdobju pokaže­ jo za dobro naložbo, saj se takrat poglab­ lja vez med vami in otrokom. Torej ne bo nič narobe, če otrokom razložimo, da pri nas nosi le Miklavž, druga dva dobra moža pa se morda na nas spomnita s kakšno malenkostjo. Za­ kaj le Miklavž, se bo marsikdo vprašal? Morda zato, ker nas kot narod to oblikuje že od nekdaj. Zadnje čase veliko damo na preučevanje zgodovine, vse, kar je bilo nekdaj, je bilo preverjeno dobro, za­ kaj bi bilo tukaj drugače? No … nobene­ mu ne želim in nočem vsiljevati svojega mnenja, vsak se ima možnost odločiti po svoje, upam pa, da bo to razmišljanje še koga spodbudilo ali pa ga preprosto potrdilo v njegovem načinu razmišlja­ nja. Pomembno je le, da skušamo slediti lastnemu razmišljanju in se ne podredi­ mo skušnjavam današnjega časa. V tokratni številki, ki je že navzven praznična, vam organizacije, društva in posamezniki izražajo lepe želje za pri­ hajajoče leto. Med obvestili boste imeli možnost prebrati zanimive in koristne informacije, veliko pa se je dogajalo tudi na družabnem področju. Spoštovane krajanke in krajani, cenje­ ni bralci našega glasila. Nekaj dni nas loči od večera, ko bo velika večina preživela čas ob topli peči, polni mizi dobrot ter obkroženi z najbliž­ jimi. Ne pozabimo takrat na vse, ki so v vojni, lačni, prezebli, ter vse, ki jih pesti­ jo različne nadloge. Ne pozabimo na vse osamljene, ki so v teh trenutkih prepuš­ čeni samim sebi. V mislih se povežimo z vsemi in poleg želja za lepši jutri začni­ mo udejanjati misli tudi v praksi. Voščilo, ki je klišejsko, pa vendar, če je izrečeno iskreno in iz srca, velja: Blagoslovljen božič, vesel dan samostojnosti in enotnosti ter srečno, zdravo, uspešno, mirno … prihodnje leto 2025 vam želim! ■ Na š k r a j Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Uroš Gačnik. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 041 885 111. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Zdenka Novak Nose (predsednica), Ana Pugelj, Mojca Babič, Dušica Hočevar. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka izide v četrtek, 30. januarja 2025. Rok za oddajo prispevkov je sobota, 18. januar 2025. Kazalo UREDNIKOV UVODNIK......................3 IZ OBČINE.........................................4 INTERVJU..........................................8 OBVESTILA......................................12 INTERVJU........................................19 IZ VRTCA IN ŠOLE...........................21 KULTURA.........................................35 IZ DRUŠTEV.....................................38 IZ ŽUPNIJE......................................53 PISMA BRALCEV.............................54 4 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ december 2024 Poročilo z 8. redne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje Osma redna seja občinskega sveta je potekala v četrtek, 21. novembra 2024. Župan je s sklicem seje predlagal 12 točk dnevnega reda, ki so jih svetniki soglasno potrdili, spremenili so le vrstni red obravnave točk dnevnega reda. Seje se je udeležilo deset svetnikov, strokovna sodelavka in direktor občinske uprave. Dve svetnici in župan so opravičili odsotnost. Poleg vabljenih poročevalcev posameznih točk dnevnega reda sva bila na seji prisotna tudi predstavnika medijev. Celotno sejo si je mogoče ogledati na spletni strani Občine Dobrepolje: https://www.dobrepolje.si/ objava/1013410. Uroš Gačnik Na seji so svetnice in svetniki obrav­ navali naslednje stvari: 1. Potrditev Zapisnika 7. redne, 4. in 5. dopisne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje. Svetniki so brez razprave potrdili vse zapisnike. 2. Predlog Sklepa o soglasju k višini cene socialno - varstvene storitve pomoč družini na domu: Ga. Sabina Hočevar Lenarčič, direkto­ rica Zavoda sv. Terezije, je podala razloge za povišanje, ki bo znašalo 5,04 odstotka. Med drugim je povedala, da marčevske­ ga dviga niso izvedli, ker so iskali notra­ nje rešitve. Povišanje je nastalo zaradi dviga plačila zaposlenih ter rasti stro­ škov materiala. Občini zato predlagajo dvig cene, saj ta sofinancira del stroškov. Med pojasnili je ga. Sabina zbrane opo­ zorila na nov zakon, ki občinam nalaga, da v celoti poskrbijo za tovrstno pomoč. Pred­lagala je, da se na skupnosti občin župani med sabo uskladijo in pogovo­ rijo, saj naj bi zakon začel veljati že pri­ hodnje leto, pri tem pa še niso znani ne deležniki ne sredstva. Po vsej verjetnosti bo treba glede na zakon ustanoviti javni zavod, ki bo skrbel za izvajanje te oblike pomoči. Odbor za družbene dejavnosti je stva­ ri pregledal in se je strinjal z dvigom, ki obenem ne pomeni posebnega posega v proračun, kar so svetniki soglasno pod­ prli. 3. Predlog Sklepa o soglasju za najem dolgoročnega posojila Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, d. o. o.: Poročevalec je bil g. Stopar, ki je razlo­ žil situacijo. JKPG je v preteklem času za­ čelo izvajati veliko novih dejavnosti (za­ čeli so upravljati tržnice, parkirišča itd.). Te naloge zahtevajo nove kadre, spopa­ dajo se s prostorsko stisko. V preteklosti so obnovili poslovno stavbo in garaže. Želijo zgraditi poslovno skladiščni pros­ tor za opremo, saj je dosedanji prostor dotrajan. Za izgradnjo potrebujejo finan­ ciranje in zato so primorani vzeti kredit. Svetniki so podali soglasje, že pred tem pa ga je JKPG dobilo tudi v Občini Grosu­ plje in Občini Ivančna Gorica. 4. Predlog Odloka o občinskih cestah v Občini Dobrepolje – druga obravnava: Poročevalec g. Modrijan je podal po­ ročilo o odloku, ki je bil pripravljen za drugo obravnavo. Statutarno pravna ko­ misija je pregledala spremenjen odlog o občinskih cestah. Imeli so dve pripombi, na kateri je poročevalec odgovoril. Svet­ niki so se strinjali, da se odlok v manjši podrobnosti na enem mestu spremeni, in so ga nato soglasno potrdili. Odbor za gospodarstvo je podal pred­ log, da se naredi preglednica, kjer bi bile navedene vse ceste v občini. V tabeli naj bo zapisano, koliko stane vzdrževanje, v kakšnem stanju so ter kakšno prenovo bi potrebovale. 5. Seznanitev s poročilom o izvrševanju proračuna Občine Dobrepolje v obdobju od 1. januarja 2024 do 30. junija 2024: Poročal je direktor občinske uprave g. Pikl. Realizacijo prve polovice leta oce­ njuje kot nizko, vendar nad njo ni pre­ senečen, saj so določeni projekti v teku in bo v zaključku leta realizacija višja. V delu je rekonstrukcija vodovoda, nada­ ljuje se gradnja kanalizacije v Kompo­ ljah, s čimer se bo realizacija popravila, sredstva pa se bodo porabila, za kar so bila namenjena. Odbori za kmetijstvo, družbene dejav­ nosti in odbor za gospodarstvo so poro­ čilo pregledali. Svetnik Janez Jakopič je poudaril, da je pri kmetijstvu le nekaj čez 42-odstotna realizacija. Zmotilo ga je tudi, da se polletno poročilo podaja v mesecu novembru. Menil je, da je treba sredstva intenzivneje porabljati, če so za to namenjena. Drugi odbori so se s poro­ čilom seznanili, na realizacijo pa nimajo velikega vpliva. 6. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2024 s prilogami ‒ Rebalans 1, skrajšani postopek: G. Pikl je že pred sejo na sestankih od­ borov svetnike seznanil z razlogi za re­ balans. Treba je še zaključiti investicije v izvajanju (vodovod Rob, rekonstrukcija vodovoda v Dolščakih, ureditev ceste pri vrtcu, poseg v razsvetljavo, da se zavaru­ jejo nevarni dotrajani deli in se nadome­ stijo z novimi svetili, ki so manjši porab­ niki električne energije). Rebalans je bil potreben tudi zaradi investicije v skup­ nost Enotnost občin, kjer za prvo leto delovanja občine založijo svoja sredstva, v naslednjem letu pa država občinam povrne znaten del teh sredstev. Odbor za kmetijstvo je poročal, da so pregledali rebalans, obstaja nezado­ voljstvo, da se zmanjšujejo sredstva za vzdrževanje poti. Poti so v slabem stanju. Kljub vsemu je odbor dal pozitivno mne­ nje. Odbor za gospodarstvo je ugotovil, da so se subvencije pri komunalnih sto­ ritvah povečale verjetno zaradi stroškov čiščenja čistilne naprave v Bruhanji vasi. Zanimalo jih je tudi, kje so sredstva, ki so se preteklo leto namenila za razsvetlja­ vo. Odgovor direktorja občinske uprave Naš kraj ■ december 2024 je bil, da so namestili štiri javne luči ob gradnji ceste pri vrtcu, eno v Predstru­ gah, druge pa so menjali glede na iztro­ šenost, pri čemer so energijsko potratne žarnice nadomestili z mnogo bolj varčni­ mi LED-svetilkami. Odbor za družbene dejavnosti je podal pozitivno mnenje, statutarno pravna komisija pa je predla­ gala, da se odlok sprejme po skrajšanem postopku že na tej seji. Na koncu so sve­ tniki soglasno potrdili rebalans proraču­ na Občine Dobrepolje za leto 2024. 7. Predlog Sklepa o dopolnitvi letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Dobrepolje za leto 2024: Poročevalec je bil g. Pikl, ki je povedal, da so svetniki predlog dobili kot gradivo na sklic seje. Ugotovila se je procedural­ na napaka, saj je bila parcelna številka zemljišča, ki je predmet načrta, zapisa­ na narobe. Svetniki so soglasno potrdili popravek načrta. 8. Predlog Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2025 s prilogami – prva obravnava: Najobsežnejša točka je bila Predlog Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2025, kjer je g. Pikl konkretne­ je izpostavil nekatere točke v predlogu proračuna. Žal velikih investicijskih na­ črtov zaradi znanih finančnih obveznosti ni, kljub temu pa je občina pristopila k gradnji športnega parka ob športni dvo­ rani. Nadaljevalo se bo delo z urejanjem kanalizacije ter vzdrževanjem cest. Tudi OŠ Dobrepolje bodo namenili nekaj po­ zornosti, saj se uporabno dovoljenje za šolsko stavbo izteče čez dobrih 15 let. Trenutna ocenjena investicija za gradnjo nove šole je 5‒6 milijonov evrov. Treba bo izdelati koncept pridobivanja nepo­ vratnih sredstev in podati predloge na državno raven. Statutarno pravna komisija je pregle­ dala proračunsko gradivo in ugotovila, da vsebuje vse z zakonodajo predpisane elemente. V odboru za kmetijstvo niso navdušeni nad znižanjem postavke za vzdrževanje poljskih poti. Proračun za­ radi tega podpirajo s pridržkom in opo­ zorilom, da se do naslednje obravnave sredstva uskladijo na raven preteklih let. Odbor za družbeno dejavnost je podal pozitivno mnenje k proračunu. Podani so bili tudi predlogi, da se ure­ dijo cesta Zdenska vas–Videm, križišče v ••• Iz občine ••• Strugah, kanalizacija in čistilna naprava v Bruhanji vasi. Pričakuje se večja de­ javnost pri pridobivanju nepovratnih sredstev, sodelovanje na različnih raz­ pisih, kar občina že sedaj počne, vendar so določeni razpisi neprilagojeni našim potrebam. Podana je bila tudi pobuda za odkup ceste v lasti PGD Ponikve. Iz­ postavljeno je bilo vprašanje možnosti, da bi v nekaterih vaseh namesto javne kanalizacije podprli (subvencionirali) izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). Do takšnega ukrepa so upravičena le naselja, ki niso v načrtu ag­ lomeracije. Za vasi Podpeč in Mala vas (ki sta sicer v aglomeracijskem območju) ter zaselek hiš ob sv. Antonu se s strokov­ njaki preveri možnost izgradenj MKČN namesto kanalizacije. Direktor je pred­ lagal, da se v ta namen izvede sestanek predstavnikov stroke in predstavnikov vasi ter ugotovi, kaj se lahko naredi. Janko Nose ugotavlja, da so se stro­ ški delovanja občine od leta 2022 realno znižali, kar je pohvalno. Stroški so dobro obvladovani. Ob tem je direktor sezna­ nil prisotne, da je občinska uprava že nekaj časa brez sodelavke, pristojne za področje infrastrukture in gospodarstva. Preostali člani uprave so si njeno delo razdelili med seboj, dejavnosti za novo zaposlitev pa so v sklepni fazi. Svetniki so Predlog Odloka o prora­ čunu Občine Dobrepolje za leto 2025 so­ glasno sprejeli, potrdili pa so tudi sklep o javni razpravi, ki je potekala od 22. do 29. novembra. 9. Predlog Sklepa o podelitvi pooblastila županu za potrditev investicijske dokumentacije: Zaradi lažjega in hitrejšega dela se županu podeli pooblastilo za potrditev investicijske dokumentacije – projekta obnove kapelice sv. Cirila in Metoda. Na naslednji seji poročajo o napredkih in o vsebini DIP-a. Odbor za gospodarstvo se strinja s sklepom, ki so ga potrdili vsi svetniki. 10. Predlog Sklepa o določitvi javne kulturne infrastrukture: Poročevalec g. Pikl je na kratko orisal zgodovino razvoja, izgradnje in obnove Jakličevega doma. Pri novi gradnji so bile spremenjene parcelne številke, pri­ padajoča dokumentacija pa je bila ne­ usklajena. Naredila sta se etažni načrt in pregled, koliko površin je namenje­ 5 nih kulturni dejavnosti. Ureditev je po­ membna predvsem, ko občina kandidira za javna sredstva in morajo biti te stvari urejene. Svetniki so sklep sprejeli soglas­ no. 11. Predlog Sklepa o dobitnikih občinskih priznanj v letu 2024: Podžupan je predlagal, da se pri tej točki seja zapre za javnost, kar so svetni­ ki podprli. Po krajši razpravi so svetniki z devetimi glasovi ZA in enim PROTI določili naslednje prejemnike občinskih priznanj: • Glasbena šola Grosuplje; • PGD Hočevje; • vokalna skupina Zagoriški fantje; • Futsal klub Dobrepolje s selekcijo U-17. Vsi našteti prejmejo zlato plaketo Ob­ čine Dobrepolje. 12. Vprašanja in pobude: Janez Jakopič je poudaril, da so na polovici mandata. Na začetku je predla­ gal, da se uredi situacija za Stolarno, kjer se podira ponikalni sistem, potrebna je sanacija. Cel sistem agromelioracijske­ ga odvodnjavanja vode se je dvignil na površje, kanala ni – ugotoviti je treba, kdo bo naredil vzdrževalna dela ter jih financiral. Zanimalo ga je tudi, kaj se dogaja s komasacijo. Uroš Pikl mu je od­ govoril, da bo treba preučiti omenjeno zadevo, vsekakor pa bo občina pristopi­ la k pogovorom in iskanju rešitve. Glede komasacije pa je predlagal, da se naredi­ jo geodetske meritve. Komasacijo občina podpira. Primož Pugelj je povprašal glede do­ gajanja v povezavi s pokopališčem v Strugah. Dobil je odgovor, da je odkup zemljišča izveden, narejena sta tudi popis del ter ocena stroškov, ki znašajo 40.000 evrov, nadaljuje pa se izbira izva­ jalca in začetka izvedbe. Zdenko Novak Nose so zanimale in­ formacije o rekonstrukciji državne ces­ te Struge–Videm, ki je v slabem stanju. G. Pikl je pojasnil, da so za del te ceste v naselju Pri Cerkvi in Lipa dokumenti z državo vsi urejeni, žal pa država nima proračunskih sredstev za izvedbo pro­ jekta, saj so šla predvidena sredstva v poplavno obnovo in izgradnjo železni­ ške infrastrukture. Tako bo vsaj še v letu 2025. Občina namerava ponovno pozvati državno direkcijo za ceste, da se zadeva uredi, za to in še nekatere druge zadeve 6 pa načrtujejo tudi ponoven sestanek z vod­ stvom direkcije. Go. Nose je še zanimalo, kako občina ocenjuje dosedanje delovanje v skupni občinski upravi. G. Pikl ji je odgovoril, da je sodelovanje pozitivno in intenzivno, saj poteka na več področjih. Andreja Nahtigala je zanimalo, kaj se do­ gaja s prestavitvijo kapelice v Zdenski vasi. G. Pikl je pojasnil, da se ureja dokumentaci­ ja za rekonstrukcijo tega dela državne ceste. Predvidoma na naslednji seji bo projektant svetnikom predstavil projekt rekonstrukcije ceste skozi Zdensko vas in naprej do Vidma. Kapelica bo s posebno tehniko prestavlje­ na, da ne bo več ovirala prometa v križišču, hkrati pa se bo ob rušitvi dveh objektov ces­ tišče premaknilo proti zahodu. Vaški odbor Zdenske vasi je bil vabljen na sestanke s projektantom in se strinja z rešitvijo. Ena­ ko bo na naslednji seji predstavljen projekt krožišča v Strugah. Prav tako je g. Nahtigala zanimalo, kakšne rešitve so glede povečanih vlomov v vozila in objekte. V povezavi s tem so se g. župan in direktor občinske uprave sestali z notranjim ministrom, generalnim direktorjem Policijske uprave Ljubljana in načelnikom Policijske postaje Grosuplje. Dobili so zagotovilo, da se bo povečalo šte­ vilo patrulj. Pri športni dvorani se bo uvedel videonadzor, pred tem pa bo treba sprejeti ustrezno pravno podlago. Miha Jakič je povprašal glede pridobiva­ nja evropskih sredstev. G. Pikl je pojasnil, da se občina aktivno vključuje v razpise za ne­ povratna evropska sredstva ali za nepovratna sredstva, ki jih ponuja država. Je pa za vse treba imeti izdelane projekte. ■ ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ december 2024 SKLEPI: • Občinski svet Občine Dobrepolje se seznani s Poročilom o izvrševanju proračuna Občine Dobrepolje v obdobju od 1. januarja 2024 do 30. junija 2024 s prilogami. • Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Odlok o spremembah in dopol­ nitvah Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2024 s prilogami po skrajšanem postopku. • Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Sklep o drugi dopolnitvi letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Dobrepolje za leto 2024. • Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Sklep o soglasju k zadolževanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, d. o. o. • Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Odlok o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2025 s prilogami v prvi obravnavi. • Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Sklep o začetku javne razprave o Predlogu proračuna Občine Dobrepolje za leto 2025 s prilogami. • Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Odlok o občinskih cestah v Ob­ čini Dobrepolje v drugi obravnavi. • Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Sklep o soglasju k višini cene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu. • Občinski svet Občine Dobrepolje pooblašča župana Občine Dobrepolje, da sprejme sklep za potrditev investicijske dokumentacije, pripravljene v skladu z veljavno Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. • Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme predlog Sklepa o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini Dobrepolje. • Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme Sklep o priznanjih Občine Dobrepolje v letu 2024: (1) Glasbeni šoli Grosuplje se podeli zlata plaketa Občine Dobrepolje. (2) Prostovoljnemu gasilskemu društvu Hočevje se podeli zlata plaketa Občine Dobrepolje. (3) Vokalni skupini Zagoriški fantje se podeli zlata plaketa Občine Dobre­ polje. (4) Futsal klubu Dobrepolje s selekcijo U-17 se podeli zlata plaketa Ob­ čine Dobrepolje. Skavti obveščajo! Skavti bomo tudi letos poskrbeli, da bo luč miru iz Betlehema zagorela v vaših domovih. Plamen bo v župnijskih cerkvah na voljo tudi vsak dan v tednu pred božičem. Če imate doma shranjene steklene sveče iz prejšnjih let, vas naprošamo, da jih prinesete s seboj. 7 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ december 2024 Poročilo o delovanju občine V sodelovanju z občinsko upravo pripravil podžupan dr. Jernej Stare. Občina trenutno sodeluje v dveh tekočih projektih, in sicer izgradnji kanalizaciji Kompolje, kjer potekajo spremljevalna dela za ojačitev električnega omrežja. V prihodnjem letu pa bomo pristopili k izgradnji kanalizacije še v preostalem delu vasi, sočasno pa se bomo potrudi­ li čim bolj upoštevati želje krajanov po izboljšavah druge infrastrukture, s kate­ rimi redno komuniciramo prek vaškega odbora. Kanalizacija Kompolje je največji pro­ jekt v naši občini v zadnjih nekaj letih. Skupna vrednost projekta znaša pribl. dva milijona EUR, od katerih je pribl. milijon EUR evropskih sredstev. Sofinan­ ciranje poteka v okviru Načrta za okre­ vanje in odpornost, ki ga delno financira Evropska unija – Next Generation EU. Dodatna dela za ojačitev omrežja, jav­ no razsvetljavo ipd. niso vključena v te vrednosti in tudi niso predmet sofinan­ ciranja. Hkrati se nadaljuje tudi projekt re­ konstrukcije dela vodovoda Rašica–Rob, pred kratkim je bila izvedena manjša re­ konstrukcija v Dolščakih. V novembru in decembru so bili po­ sebej aktivni člani občinskega sveta, ki so zasedali na dveh sejah, na katerih so obravnavali občinski proračun za naslednje leto. Skupaj z županom in občinsko upravo so uskladili nekatere proračunske postavke, prisluhnili pa so tudi pobudam, ki so jih podali krajani in vaški odbori. V duhu decembrskega prazničnega vzdušja občina sodeluje pri slovesnosti ob občinskem in državnem prazniku. Ker naša osnovna šola od letošnjega leta nosi ime naših velikih rojakov Toneta in Franceta Kralja, smo v sodelovanju s šolo zasnovali skupno slovesnost, katere vo­ dilni motiv je novo ime šole. Ob zaključ­ ku redakcije smo imeli pripravljeno veči­ no materiala za slovesnost, ki je vezan na novo grafično podobo šole. Verjamemo, da smo s tem izkazali primerno spošto­ vanje do naših rojakov, zaradi katerih je Dobrepolje prepoznano tudi v širšem prostoru. Kot je v navadi že nekaj let, pa je dobrepoljski župnik g. Škulj 6. decem­ bra, na dan občinskega praznika, daroval sveto mašo za občino. Z željo, da se decembrska radoživost in slovesno vzdušje prelijeta v praznič­ no spokojnost, želimo vsem krajanom mirne in lepo doživete praznike ter do­ ber začetek novega leta, ki naj bo polno zdravja, uspehov in novih izzivov. ■ Vokalna skupina MAVRICA vas vabi na božično-novoletni koncert, ki bo v soboto, 11. januarja 2025, ob 19.30 (oz. po večerni maši) vna Vokalna skupina MAVRICA vas vabi cerkvi sv. Vida v Kompoljah. Gostje večera: Oktet Deseti brat iz Črnuč božično-novoletni koncert, Vljudno vabljeni, da z nami preživite lep mavrični večer. ki bo v soboto, 11. januarja 2025, ob 19.30 (oz. po večerni maši), v cerkvi sv. Vida v Kompoljah. Gostje večera: Oktet Deseti brat iz Črnuč Vljudno vabljeni, da z nami preživite lep mavrični večer. Vstopnine ni. Turistično društvo Grmada vabi 25. decembra 2024 na BOŽIČNI POHOD NA GRMADO. Zbirno mesto in prijava: Osnovna šola na Velikih Poljanah ob 18. uri, odhod ob 18.30 uri. Pohodnina: za odrasle 7 evrov, za otroke do 12. leta 3 evre. Tisti, ki ste se že udeležili prejšnjih pohodov, prinesite s seboj kontrolni kartonček. Pohod izvedemo ob vsakem vremenu. Ne pozabite na primerno opremo in baklo ali svetilko! Vabljeni! Projekt sofinancira Občina Ribnica prek razpisa za turizem. 8 ••• Intervju ••• 30 let Naš kraj ■ december 2024 Občine Dobrepolje MOČ DOBRIH LJUDI LOKALNO SKUPNOST GRADI Pogovor z županom občine Dobrepolje G. Janez Pavlinom Tokrat sem se pogovarjal s trenutnim županom, ki je bil pred sedanjim mandatom že župan. Poprosil sem ga, da poveževa polpreteklo zgodovino s sedanjostjo. Nastal je obširen prispevek, s katerim tudi zaključujemo rubriko, namenjeno praznovanju obletnice. Uroš Gačnik, fotografije iz arhiva intervjuvanca G. Janez Pavlin, župan, lepo pozdravljeni. Glede na vašo trenutno funkcijo težko verjamem, da vas kdo ne pozna. Pa vendar se želim najprej dotakniti vaših začetkov. Prvega mandata v tej vlogi. Kdaj in kako je bilo? Kako ste začeli to težko in odgovorno delo? Svoj prvi mandat sem začel 3. decem­ bra 2006. Zelo dobro se spominjam prve­ ga dne, ko sem prišel na novo delovno mesto. Prišel sem z optimizmom in dob­ ro voljo, da prevzamem to odgovorno delo in po najboljših močeh prispevam k razvoju naše prelepe občine. Seveda se moraš najprej seznaniti z vsemi odprtimi zadevami, spoznati občinsko upravo ter druge zakonitosti, ki veljajo za lokalno skupnost. Prva naloga je bila priprava proračuna, ki smo ga v sodelovanju z občinsko upravo zelo hitro pripravili. Zagotovo ste imeli tehten razlog za kandidaturo, verjamem, da ste vse dobro premislili in upoštevali prednosti in slabosti pri odločitvi. Kaj vas je prepričalo, da ste se podali na to pot? Odločitev za funkcijo župana ni pre­ prosta, veliko je dejavnikov, ki vpliva­ jo na odločitev. Pretehtaš vse variante, predvsem negativne dejavnike. Imel sem nekaj vpogleda v delovanje občine kot občinski svetnik in želel sem prispe­ vati svoj delež k razvoju občine. Zato sem prvič podal kandidaturo za župana v letu 2002, a žal na volitvah nisem bil uspešen. Bila je res zanimiva izkušnja s kandidaturo, ki me je po volitvah veliko stala. Ni lahko odhajati, ker sem deloval s srcem in dosegal tudi lepe rezultate. A spoznaš veličino ljudi, kar je tudi dobra izkušnja. V letu 2006 pa so me občani na vsakem koraku nagovarjali k ponovni kandidaturi, zato je bila odločitev lažja, ker sem videl, da ljudje cenijo moje delo in vrednote ter čutil podporo občanov. Z optimizmom sem se odločil in tudi verjel v končni uspeh. Veliko se je dogajalo ob teh volitvah, a sem bil odločen pri svoji odločitvi. Nikoli ne bom pozabil vzduš­ ja in nabito polne dvorane v Jakličevem domu pred drugim krogom volitev ter veselja ob zmagi na Vidmu, ko se je zbra­ la velika množica občanov. Takšnega ve­ čera, polnega radosti, še dolgo ne bo. Česa ste se lotili najprej? Katere so bile vaše prve poteze? Je bilo možno nadaljevati začeto delo? Katere projekte ste začeli ali zaključili? Najprej je treba narediti prerez stanja. Na osnovi analize pa pristopiti k plani­ ranju proračuna. Seveda je treba najprej nadaljevati že začete projekte. Ena večjih investicij je bila dokončanje kanalizaci­ je v Zdenski vasi in dokončanje igrišča v Zagorici. Intenzivno smo pristopili k EU-projektu Suhokranjski vodovod s pri­ dobivanjem vse potrebne dokumentaci­ je, trajalo je kar nekaj let do pridobitve gradbenega dovoljenja in izbire izvajal­ ca. Za nadaljnje delo in razvoj pa imaš narejen plan investicij, ki so potrebne v posamezni vasi. Kako je bilo s finančnim stanjem v občinskem proračunu? Finančno stanje v občinskem prora­ čunu je bilo zelo dobro, in to je bila dobra popotnica za začetek štiriletnega man­ data. V prvem mandatu je bilo na razpo­ lago več sredstev za investicije (gledano v odstotkih), kasneje pa so prišle od države nove obremenitve občinskega proraču­ na, s tem pa manjši odstotek proračuna za investicije. Od kod ste črpali ideje, kaj postoriti, in kako ste si naredili prednostni seznam opravil? Kot sem že omenil, imaš narejen plan investicij, ki so potrebne v posamezni vasi. Po obisku vseh vaških odborov do­ Naš kraj ■ december 2024 biš natančno sliko potrebnih investicij in nalog, ki služijo za pripravo občinskega proračuna. Verjetno so svoje želje in potrebe po posameznih projektih pridodali tudi člani občinskega sveta, ki so prenašali pobude občanov v občinski svet. Kako vam je na samem začetku uspelo združiti različne poglede in različne ljudi? Člani občinskega sveta so prinašali določene pobude in vprašanja na seje občinskega sveta, pri planiranju občin­ skega proračuna pa so bile tudi pobude svetnikov, ki smo jih vedno upoštevali. V zadnjem mandatu smo se z občinskimi svetniki vedno sestali na neformalnem sestanku pred sprejetjem proračuna in skupaj pripravili amandmaje, ki so bili na sami seji tudi potrjeni. Vsak mandat je prinesel drugačne po­ glede in zahtevnost svetnikov. Trudil sem se, da vedno upoštevam predloge svetni­ kov. Župan predlaga občinski proračun, občinski svet pa ga potrdi. Zato imajo svetniki veliko nalogo pri sprejemanju proračuna, saj lahko dajo pripombo na vsako postavko proračuna in o tem tudi glasujejo. Najtežje je takrat, ko pravijo, da je proračun slabo pripravljen, ne podajo pa nobene pripombe. Vsako leto nam je uspelo uskladiti proračun, le po volitvah 2014 je bil občinski proračun sprejet šele po šestih mesecih, saj je bilo mnenje, da če ne sprejmemo občinskega proračuna, bodo nove volitve, a te volitve niso za žu­ pana, ampak za občinski svet. Tudi obča­ ni so takrat odigrali pomembno vlogo, da se je občinski proračun sprejel. Prejemnik srebrnega kovanca kot soavtor fotorazstave ­‑ na sliki skupaj z generalnim sekretarjem IBU Petrom Bayerjem. ••• Intervju ••• Vem, da je bilo v prejšnjih mandatih s strani članov OS kar nekaj trenj. Kako je sedaj? Res je bilo kar nekaj trenj. Sedanji ob­ činski svet pa opravlja svojo nalogo zelo vestno in vsi svetniki se trudijo, da pri­ pomorejo k razvoju naše občine. Lepo sodelujejo v odborih in komisijah in s svojimi predlogi vplivajo na dobre rešit­ ve ter podajajo konstruktivne pripombe. Občinska uprava se trudi, da njihove predloge upošteva in pripravi kakovo­ stna gradiva za občinski svet. Moram pohvaliti delo podžupana, ki skrbi za koordinacijo z občinskim svetom. Pred vsako sejo občinskega sveta se skliče ne­ formalni sestanek, kjer se točke dnevne­ ga reda uskladijo, in s tem so tudi seje občinskega sveta bistveno krajše. Skupaj zmoremo več. Pomoč pri delu sta tudi vam takrat nudila nepogrešljiva tajnica Marija Kramžar in direktor občinske uprave Tone Rus. Čez čas je sledila sprememba v kadrih. Poleg drugega kadra je vodenje OU prevzela ga. Dečman Žagar, nato g. Gosar in kasneje g. Kenda. Je to takrat ugodno vplivalo na delo občinske uprave? Pohvaliti moram prvo občinsko upra­ vo, ki me je lepo sprejela in mi omogočila vso podporo pri strokovnem delu. Občin­ ska uprava je takrat štela pet občinskih uradnikov skupaj z direktorjem občinske uprave Tonetom Rusom. Marija Kramžar je bila nepogrešljiva tudi v času, ko se je upokojila. Vedno je bila pripravljena po­ magati in poiskati določene zadeve, ki smo jih potrebovali. Bila je pravi arhiv za vse stvari. Tudi po odhodu na drugo delovno mesto je računovodkinja Anica Prijatelj z veseljem prišla pomagat v ra­ čunovodstvo, predvsem v času bolniške odsotnosti naše računovodkinje. Vedno je bila na razpolago za določena vpraša­ nja in pomoč. Hvala vsem, ki ste s srcem delali za našo Občino Dobrepolje. Vsaka sprememba pri vodenju obči­ ne vpliva na delo občinske uprave, saj je potrebno kar nekaj časa, da se stvari utečejo in se navadimo drug na drugega. Ampak vsi se trudimo, da bi svoje delo opravili dobro in bi bila občina dober servis našim občanom. Kako ocenjujete delo občinske uprave sedaj? Bi kaj spremenili, dopolnili? Z občinsko upravo sem zadovoljen in 9 se trudi, da smo do občanov prijazni, da občani dobijo ustrezne informacije in storitve. Trenutno je na občinski upravi zaposlenih 6,5 in direktor občinske upra­ ve. To je ena najmanjših občinskih uprav. Želja je, da bi občinsko upravo dopolnili še z enim zaposlenim, saj smo dve sode­ lavki prerazporedili na skupno občinsko upravo Enotnost občin. S tem občina pridobi sofinanciranje s strani države v višini 55 % na delovno mesto v skupni občinski upravi. S tem smo znižali stro­ ške za več kot eno zaposlitev. Zaradi tega občina ne bi imela dodatnih izdatkov. Kako ste zadovoljni s sedanjim občinskim direktorjem? Ko sem prišel na občino decembra 2022, je bila občina brez direktorja od meseca junija. Ni preprosto, če nimaš direktorja občinske uprave, a smo ime­ li srečo, da smo dobili direktorja, ki ima znanje in izkušnje. Občani so zadovoljni z njim in on se trudi, da se stvari uredijo. Seveda je včasih teh stvari več in treba je malo počakati. Lahko rečem, da je di­ rektor občinske uprave »ljudski« in zna svetovati ter pomagati našim občanom. Na katero stvar, ki ste jo naredili v času županovanja, ste še posebej ponosni? Vsi župani smo se trudili za razvoj naše občine, vsak pa najboljših močeh. Kot župan sem ponosen na števil­ ne projekte, ki smo jih izvedli skupaj z občinsko upravo. Izpostavil bom nekaj projektov. Prvi projekt je vsekakor Suhokranjski vodovod, za katerega smo pridobili 2,5 milijona EUR evropskih sredstev. S tem je občina preskrbljena z vodo in v največ­ ji suši ni več pomanjkanja zdrave pitne vode. Voda je postala pravo bogastvo. Po dolgoletnih naporih nam je uspe­ lo zgraditi sodoben, skoraj ničenergijski vrtec, ki zagotavlja dobre pogoje našim najmlajšim in tudi vzgojiteljicam. Veseli smo, da je vrtec poln naših najmlajših, da lahko vsi obiskujejo predšolsko vzgojo. Naslednji projekt je zagotovo izgra­ dnja športne dvorane, ki smo jo začeli aprila 2018 s podpisom pogodbe o na­ črtovanju, izvedbi in predaji v uporabo. Projektna dokumentacija je bila hitro pripravljena in v avgustu 2018 smo pri­ dobili gradbeno dovoljenje. Gradnja se je tako začela in novembra je bil polo­ žen temeljni kamen. Vrednost celotne 10 investicije je bila zelo ugodna, okoli 4 mio EUR (podobni športni dvorani sta se gradili hkrati v Lukovici in Mengšu, vsaka je bila za 2 mio dražja). Športna dvorana je prava lepotica in nudi odlične pogoje našim občanom za rekreacijo in našim športnikom, ki dosegajo zelo lepe rezul­ tate na državnem futsal prvenstvu. Naslednji projekt, ki smo ga uspešno izvedli, je sodobna kotlovnica na lesno bio maso, ki smo jo zgradili v obliki javno-zasebnega partnerstva z Resalto, d. o. o., ki ogreva šolo, vrtec in športno dvorano. V času energetske krize nismo občutili podražitve, v lanskem letu pa smo ceno ogrevanja znižali za 15 %. Veliko časa smo posvečali čiščenju odpadnih vod in zgradili smo podtlačno kanalizacijo s čistilno napravo v Poni­ kvah. V Zdenski vasi smo zgradili čistil­ no napravo za Zdensko vas in Malo vas. Pridobili smo vsa okoljevarstvena dovo­ ljenja, gradbeno dovoljenje ter izbrali izvajalca za osrednjo čistilno napravo v Bruhanji vasi. V Potiskavcu smo postavili novo čistilno napravo, kajti stara je bila poškodovana ob poplavah v letu 2010. Ponosen sem, da smo po poplavah 2010 več sredstev namenjali našim ga­ silcem, da so opremljeni z vso potreb­ no osebno opremo in gasilsko opremo. Danes imamo usposobljene gasilce in gasilke, število gasilcev se je povečalo, kar nas veseli. V Strugah smo izgradili gasilski dom. To je bila edina investici­ ja v Strugah v obdobju osmih let. Lahko smo veseli, da je ta investicija spodbuda za še dejavnejše delo gasilcev in tudi kraj družabnega življenja. Skupaj z občino in Telekomom smo uspešno začeli gradnjo optičnega omrež­ ja. Občina je izvedla gradbena dela ali pa smo optično omrežje polagali sočasno z obnovo vodovoda ali rekonstrukcijo cest. Katero področje bi bilo po vašem mnenju treba danes prednostno urediti in kaj boste v prihodnje najprej postorili? Prednostno moramo urediti cestno infrastrukturo – državne in lokalne ceste, ki so v zelo slabem stanju. Ta problema­ tika je bila izpostavljena na vseh vaških odborih. V recenziji je projekt državne ceste od mostu v Zdenski vasi do Vidma skupaj s kolesarsko in peš potjo. V Strugah ča­ kamo DRSI, da zagotovi 400.000 EUR za izgradnjo krožišča, pločnika, avtobusne ••• Intervju ••• Naš kraj ■ december 2024 Kasaška dirka dvosedov v Šentjerneju. postaje. Sofinanciranje občine je 200.000 EUR. Za vse druge projekte je treba poča­ kati na leto 2027, kajti do takrat se bodo izvajali popoplavni ukrepi, tako pravijo na DRSI. Lokalne ceste bo treba sanirati po prioritetah. Investicija v cestno infra­ strukturo je postala velik zalogaj. Letos smo asfaltirali cesto pri osnovni šoli na Vidmu v dolžini 130 m z javno razsvet­ ljavo. Vrednost investicije z DDV je bila 43.000 EUR. Veliko truda je treba vložiti v poniko­ valno polje pri čistilni napravi Bruhanja vas, ki nima več sposobnosti požiranja zaradi odpadnih voda iz Organe. Očiš­ čena je bila vsa druga oprema s strani Organe. Dokler ne bomo uredili poniko­ valnega polja, ne moremo zagnati čistil­ ne naprave v Bruhanji vasi in priključiti uporabnikov na kanalizacijsko omrežje. Torej zagon in uspešno delovanje čistilne naprave sta prioriteta v prihodnjem letu. Naslednji projekt, ki smo ga že začeli z izdelavo projektne dokumentacije, je izgradnja športnega parka pri športni dvorani. Projekt je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Potem bomo počakali razpis Ministrstva za gospodar­ stvo, turizem in šport na sofinanciranje RS. Vrednost investicije je ocenjena na 300.000 EUR. Pričakujemo 40–50 % so­ financiranja. Verjetno je bilo v letih županovanja z ljudmi včasih tudi nekaj hude krvi, saj ste morali zaradi narave dela včasih tudi komu reči ne. Ste dobili občutek, da ste kot župan priljubljeni? Župan je za vse kriv. S tem se mo­ raš sprijazniti. Če želiš imeti sovražni­ ke, kandidiraj za župana, tako pravijo. In to do neke mere drži. Za nekatere si priljubljen, za druge pač ne. Kot župan se trudim, da delo opravljam vestno in pošteno. Poštenost je zame vrednota številka ena. Lahko rečem, da ni bilo tako imenovane hude krvi, včasih ob­ čani povzdignejo glas, ampak se tudi to kmalu poleže. Funkcija župana ti da neko osebno rast in razvoj, da se naučiš delati z ljudmi. Si njihov predstavnik in glasnik. Kako vi po vseh teh letih vidite vlogo župana, katere lastnosti mora poosebljati župan? Pri vseh mojih zaposlitvah sem delal z ljudmi (šolstvo, SCT-mehanizacija, žu­ panovanje). Moram reči, da nimam po­ sebnih težav delati z ljudmi. Strinjam se s tem, da ti funkcija župana daje osebno rast in razvoj. Seveda je pogojeno z iz­ kušnjami in znanjem, ki ga pridobiš ob študiju in na poslovni poti. Župan mora biti preprost, prisluhniti občanom, biti enak do vseh, imeti znanje in vredno­ te. Kot sem že omenil, je zame največja vrednota poštenost. Vloga župana je, da predstavlja občino, da pripravi projek­ te, ki so potrebni za razvoj občine, ter jih uvrsti v proračun občine. Mora biti v službi občanov. Iskati je treba rešitve, ki so v okviru zakonodaje. Tokrat ste nepoklicni župan, pred tem ste bili kot župan zaposleni. Čemu je botrovala ta odločitev? Zgolj finančna korist občine ali je še kakšna druga prednost? Morda iz razloga, da je bilo Naš kraj ■ december 2024 nekaj sredstev v mandatnem obdobju 2018–2022 porabljenih ravno iz tega namena? Zakaj niste zaposlili vsaj podžupana, menite, da je dovolj postorjenega brez vaše redne prisotnosti? Po prenehanju mandata župana sem se zaposlil na Strokovnem izobraže­ valnem centru v Ljubljani kot profesor strokovnih predmetov strojništva. Delo z mladimi mi daje dodatno energijo, z velikim veseljem podajam znanje in druge vrednote dijakom. Moja delovna obveznost je od 20 do 24 ur na teden. To mi omogoča, da lahko delo župana op­ ravljam nepoklicno. Vodstvo šole mi tudi pripravi urnik, da sem lahko vsak dan na občini. Podžupan delo opravlja nepoklicno, saj tako majhna občina, kot je naša, ne potrebuje poklicnega podžupana. Po­ džupan ima določene pristojnosti, ki jih zelo dobro opravlja. Omenili ste finančno korist občine, ker s podžupanom nisva zaposlena na občini. To drži. Občina prihrani 50.000 EUR na letni ravni, torej v mandatu kar 200.000 EUR. Vsak evro je dobrodošel za prepotrebne investicije. 11 ••• Intervju ••• Kako ocenjujete vlogo in delo sedanje vlade v razmerju do občin? Vlada občinam nalaga nove in nove dodatne finančne obremenitve, v finan­ ciranju občin pa tega ne upošteva. Poleg tega ne moreš priti do posameznih mini­ strov, niti na prošnjo za sestanek ne od­ govorijo. V vseh mandatih se kaj takega ni dogajalo. Za konec vas prosim, da malo pobrskate po spominu in bralcem zaupate kako prijetno anekdoto, ki se vam je usidrala v spomin ali se obudila sedaj ob najinem pogovoru in razmišljanju. Najbolj živa je anekdota iz tega man­ data, ko so mladi gasilci iz PGD Videm Dobrepolje osvojili drugo mesto na državnem prvenstvu. Ko je bil slovesni sprejem pred gasilnim domom na Vid­ mu, sem jih nagovoril in jim čestital ob tem velikem uspehu. V nagovoru sem dejal, da je to tako velik dosežek, da lah­ ko rečem le: »Fantje, kapo dol za izjemen rezultat.« In ti fantje v tistem trenutku hkrati dajo kape dol in stojijo mirno. Tudi med govorom slišijo povelje. Vsi zbrani so se od srca nasmejali in mislim, da še danes slišimo: Fantje, kapo dol. Kaj bi zaželeli občini in kraju ob tem praznovanju, ki prihaja? Občini Dobrepolje ob jubileju, 30-le­ tnici njenega delovanja, želim, da se razvija korak za korakom, da občani za­ čutijo občino, da se zavedajo, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispe­ vajo svoj kamenček v čudovit mozaik, ki ga občudujejo ljudje, ki prihajajo v našo občino in občudujejo lepote ter vidijo razvoj podeželske občine. Za občane so nekatere stvari, lepote, bogastvo naravne in kulturne dediščine, zdravo okolje, var­ nost, mir … samoumevne. Želim si, da bi to znali ceniti in bili ponosni, da živimo v tako lepem in mirnem okolju. Pojdimo po svetu, oglejmo si vse države sveta, in ko bomo prišli domov, bomo ugotovili, da živimo v raju, da imamo vse ali pa še več, kot potrebujemo. Bodimo ponosni, zadovoljni, radostni, da lahko živimo v tako čudoviti državi, ki je raj pod Trigla­ vom, da imamo vse pogoje za prijetno življenje. Srečno, Občina Dobrepolje, še na mnoga uspešna leta. ■ Veselo in uspešno naprej! Smisel življenja je, da nas prisotne težave usmerijo k njihovim rešitvam. Realne etične odgovore dobimo v neokrnjeni naravi. Jožefa (Jožica) Fabjan Medtem ko se dan in noč letno uravno­ vešata, se od nas poslavlja koledarsko leto. Dolge temne noči so čas, ko naj bi se vsi spočili. Menim, da to najbolj uspeva rastlinskemu svetu, saj se v tem obdobju razbremenijo rastline v naravi vseh bre­ men, ki bi jih omejevala pri zasluženem počitku. Tako življenje živijo tudi vrtni­ ne, zelišča in stare pozabljene rastline na našem skupnostnem vrtu. Vsaka rastlina na svojstveni način. Nekatere se skrivajo v nedrjih zemlje, druge so na površini zemlje, vendar vse z istim namenom: počivati in biti v počitku. Kaj pa ljudje? Če pogledam pri sebi, ugotavljam, da ni tako, čeprav si vsako leto obljubljam, da bo naslednje leto bolj v duhu narave. Naš skupnostni vrt te dni zares počiva. Že drugo leto nam je čez leto ponudil čudovite pridelke – semena. Nekaj se­ men smo pobrali, nekaj smo jih pustili za trajno rast na vrtu. Glede na podnebne spremembe – mile zime – smo nekatere pustili preizkusno. Prva dvoletna pride­ lana semena, imenovana elitna, že shra­ njujemo za trajno uporabo. Veseli nas, da imamo za shranjevanje semen in svoja srečanja prostor v Jakli­ čevem domu. Če potegnemo črto pod iztekajoče se leto, smo lahko zadovoljni, da vrt služi svojemu namenu. Med letom so ga obiskovali posa­ mezniki in skupine od blizu in daleč. Naš skupnostni vrt je svojstven, čim več­ ji približek k naravi. Njegova odprtost je namenjena za ogled in tudi za aktivno delo v skupini vsem in vsakemu. Dovolite, da se ob slovesu od starega leta zahvalim vsem za pomoč pri uresni­ čevanju poslanstva. S skupnostnim vrtom sredi občinske­ ga središča, ki nima nobenih pregrad in ograj, sleherni dan dokazujemo svojo zrelost do narave. Želim, da tudi v novo leto 2025 prene­ semo sodelovanje z naravo na vsa pod­ ročja svojega bivanja. ■ Srečno! 12 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ december 2024 13 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ december 2024 Načrt odvoza komunalnih odpadkov v letu 2025 v občini Dobrepolje I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV IN MEŠANE EMBALAŽE Mešani komunalni odpadki in mešana embalaža se bodo odvažali vsak ponedeljek in sredo, ne glede na praznike, brez izjeme, izmenično na 14 dni (1. 1. 2025 se začne odvoz mešanih komunalnih odpadkov). Ponedeljek: vsa naselja razen Hočevja Sreda: Hočevje II. Biološko razgradljive odpadke bomo odvažali vse petke v letu, ne glede na praznike, v zimskem času (od 15. 11. do 14. 3.) pa vsak drugi petek (prvi odvoz bo 10. 1. 2025). III. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV – EKOLOŠKI OTOKI Ponedeljek: steklo (odvoz na 14 dni, začetek 6. 1. 2025) Četrtek: papir (tedenski odvoz) IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Odvoz kosovnih odpadkov lahko naročite na naši spletni strani: http://odpadki.jkpg.si/zbiranje-in-odvoz/kosovni-odpadki/narocilo-odvoza-kos-odpadkov. V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM BO V PETEK, 14. 3. 2025: Struge Parkirišče pred avtobusno postajo Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu Videm Parkirišče pri gasilskem domu Predstruge Parkirišče nasproti Iskre Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 13.00‒14.00 14.30‒15.30 16.00‒17.00 17.15–17.45 18.00‒18.30 JESENSKI PREVZEM BO V PETEK, 17. 10. 2025: Struge Parkirišče pred avtobusno postajo Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu Videm Parkirišče pri gasilskem domu Predstruge Parkirišče nasproti Iskre Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 13.00‒14.00 14.30‒15.30 16.00‒17.00 17.15–17.45 18.00‒18.30 VI. PREVZEM ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO) bo v soboto, 10. 5. 2025, po naslednjem vrstnem redu: NASELJE: Struge Kompolje Zagorica Ponikve Predstruge Cesta Videm Zdenska vas Hočevje ZBIRNO MESTO: Parkirišče pred avtobusno postajo Parkirišče pri gasilskem domu Parkirišče pri starem igrišču Parkirišče pri gasilskem domu Parkirišče nasproti Iskre Prostor na igrišču Parkirišče pri gasilskem domu Parkirišče pri gasilskem domu Parkirišče pri gasilskem domu ČAS ZBIRANJA: 7.30–8.00 8.15‒8.45 9.00‒9.15 9.45‒10.15 10.30‒11.00 11.15‒11.30 11.45‒12.15 12.30‒12.4 13.00‒13.15 Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik …), telefoni, radijski sprejemniki ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice ipd. VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA Odpiralni čas: POLETNI DELOVNI ČAS ( 1. 3.–31. 10. ) ZIMSKI DELOVNI ČAS (1. 11.–28. 2.) Pon.‒pet. 7.00–19.00 Pon.‒pet. 7.00–16.00 Sob. 8.00–14.00 Sob. 8.00–14.00 Nedelje in prazniki ZAPRTO. 14 ••• Obvestila ••• Občani lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo: • papir in kartonsko embalažo (zvezki, knjige, revije, časopisni papir, kartonasta embalaža ipd.); • mešano embalažo (plastenke, pločevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, embalaža iz plastike ipd.); • stekleno embalažo (steklenice, kozarci od vlaganja ipd.) in ravno steklo (okenska stekla brez okvirjev ipd.); • odpadne avtomobilske gume (dovoljeno štiri kose/ gospodinjstvo/leto); • kovine (drobne kovine, večji kosi, kot so radiatorji, peči ipd.); • kosovne odpadke (pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, preproge, peči, športni rekviziti ...); • odpadno električno in elektronsko opremo (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzovalne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospodinjski aparati ipd.); • nevarne odpadke iz gospodinjstev (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, pesticidi, odpadna olja ipd.); • odpadni tekstil – za ponovno uporabo (oblačila, obutev); • odpadno plastiko (plastične igrače, večji plastični kosi ...); • odpadno azbestno kritino (potrebni podatki ob oddaji: ime in priimek lastnika, naslov, rojstni datum, parcelna številka, katastrska občina; izjavo o izvoru odpadne azbestne kritine, ki jo uporabnik priloži ob oddaji odpadka, mora potrditi pristojni občinski organ); • inertne gradbene odpadke (beton, opeka, ploščice) – manjše količine (do 350 kg/dan, do 5000 kg/leto/gospodinjstvo); • lesena embalaža (leseni zabojčki, lesene palete …); • biorazgradljive odpadke (veje, listje …) ‒ fizične in pravne osebe, ki upravljavcu že plačujejo odvoz teh vrst odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«. Žrtve težko same poiščejo pomoč, zato jim pomagajmo Miroslav Račič Nasilje v družini je prepovedano in je kaznivo dejanje. Vsak človek ima pravico, da živi v varnem okolju, kjer ne bo iz­ postavljen nasilnim dejanjem. Za žrtve, še posebno za tiste, ki so že več let v nasilnem okolju in imajo posledično zaradi tega okrnjeno socialno mrežo in finančno stanje, je izhod iz nasilnega odnosa iz­ redno težak korak. Pogosto je žrtve strah, počutijo se osra­ močene, razočarane, jezne, bojijo se maščevanja povzroči­ telja. Včasih same ne zmorejo tega koraka. V takih primerih v policiji pozivamo vse, ki ste seznanjeni s primeri nasilja v družini, da v imenu žrtve podate prijavo in ji tako pomagate pri izhodu iz težke situacije. Prijavite nasilje v družini, pokličite na 113! V policiji vsako prijavo nasilja v družini strokovno in zakonito obravnavamo v skladu s svojimi pristojnostmi. Žrtve ali priče nasilja lahko prijavo nasilja podajo na najbližji policijski postaji, na telefonski številki policije za klic v sili 113, na spletu ali po elektronski pošti. Naš kraj ■ december 2024 Občani lahko proti plačilu v zbirnem centru oddajo: • preostanek komunalnih odpadkov, • biološko razgradljive odpadke, • lahke izolacijske odpadke, • mešane gradbene odpadke (do 350 kg/dan oziroma do 5000 kg/leto/gospodinjstvo). Vse pravne osebe, ki se ukvarjate s proizvodno in storitveno dejavnostjo, lahko v zbirnem centru odpadke oddajate pod enakimi pogoji kot fizične osebe, razen odpadne azbestne kritine in odpadni les (proti plačilu) ter mešane ali inertne gradbene odpadke, ki jih v zbirnem centru ne morete oddati. O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali v lokalnem časopisu, na naši spletni in Facebook strani ter na lokalnem radiu Zeleni val. Želimo si, da bi tudi v prihodnje skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje. VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2025. Naš kraj ■ december 2024 ••• Obvestila ••• 15 Bodi zvezda – ne meči petard Policisti se vsako leto znova srečujemo s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde), čeprav so prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F2 in F3, katerih glavni učinek je pok, že od leta 2008 povsem prepovedane. Damjan Lenček, pomočnik načelnika PP Grosuplje Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogos­ to povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. V Zakonu o eksplozivih in pirotehnič­ nih izdelkih je določeno, da pirotehnič­ nih izdelkov kategorije F1 ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije F2 ni dovolje­ no prodajati fizičnim osebam, mlajšim od 16 let, izdelkov kategorije P1, T1, ba­ terij ter kombinacij kategorije F3 do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije F3 do 750 g neto mase eks­ plozivnih snovi pa ne fizičnim osebam, mlajšim od 18 let. Prodaja pirotehničnih izdelkov kate­ gorije F1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 19. do 31. decembra. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pi­ rotehnične izdelke kategorij F1 in F2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov kate­ gorije F1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 1. januarja. Pri tem je treba upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporab­ ljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne pri­ reditve. Prepovedane so tudi predelava pi­ rotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ter preprodaja. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F2 in F3, katerih glavni učinek je pok, so od leta 2008 prepovedane. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o upora­ bi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predpisana globa od 400 do 1200 evrov, pri tem se izdelek tudi zaseže. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupna težava, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in mo­ žne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k prepre­ čevanju in zmanjševanju posledic. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih razvršča pirotehnične izdelke v: 1. Ognjemetne izdelke, to je pirotehnične izdelke za zabavo, v naslednje kategorije: • F1 ‒ ognjemetni izdelki, ki predstavlja­ jo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so na­ menjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigali­ ce, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom itd. • F2 ‒ ognjemetni izdelki, ki predsta­ vljajo majhno nevarnost in povzro­ čajo nizko raven hrupa in so name­ njeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombi­ nacije, rakete itd. • F3 ‒ ognjemetni izdelki, ki predsta­ vljajo srednje veliko nevarnost in so namenjeni uporabi na prostem, na velikih odprtih območjih, njihova ra­ ven hrupa pa ni škodljiva za zdravje ljudi. Tipični izdelki so rimske svečke, ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije itd. • F4 ‒ ognjemetni izdelki, ki predstavlja­ jo veliko nevarnost in so namenjeni za uporabo le strokovno usposoblje­ nim osebam (za poklicno uporabo) in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi. 2. Pirotehnične izdelke za odrska prizorišča, ki so razvrščeni v dve kategoriji: • T 1 ‒ pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki predstavljajo majhno ne­ varnost. • T 1 ‒ pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki so namenjeni za uporabo samo osebam s strokovnim znanjem. 3. Drugi pirotehnični izdelki so razvrščeni v naslednji kategoriji: • P 1 ‒ pirotehnični izdelki, ki predsta­ vljajo majhno nevarnost. • P 1 ‒ pirotehnični izdelki, s katerimi lahko ravnajo ali jih uporabljajo samo osebe s strokovnim znanjem. 16 Previdno pri nakupu in uporabi! Kupci in uporabniki pirotehničnih iz­ delkov naj jih, če se jim nikakor ne mo­ rejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve. Ob naku­ pu preverite, da so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom. Označe­ na morajo biti z oznako CE. Pred uporabo izdelkov preberite na­ vodila in jih tudi upoštevajte. Lahko se zgodi, da se pirotehnični izdelek ne »ob­ naša« tako kot zagotavljajo navodila. Po­ sebej opozarjamo na ugotovitve doma in iz tujine, da se na črnem trgu prodajajo pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi zelo nevarni! ••• Obvestila ••• Samo pod nadzorom! Pirotehnične izdelke, ki jih mladole­ tniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poško­ dujemo in tudi zanetimo požar. Ali je zadovoljstvo pri uporabi pirotehničnih izdelkov vredno teh posledic? Užitek ne odtehta posledic! Otroci in mladoletniki radi eksperi­ mentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehnič­ nega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno »iznajdljivostjo« lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne »inovativnosti«, saj so posledice lahko usodne! Naš kraj ■ december 2024 Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestra­ šeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde? Starši, bodite pozorni! Dovolj imam pokanja! Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice ob­ jestne, neprevidne, nepremišljene in zlo­ namerne uporabe pirotehničnih izdel­ kov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo. Spoštujte pravico sosedov, otrok, sta­ rejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. So elektronski tobačni izdelki nevarni? V ponedeljek, 25. novembra 2024, je potekala novinarska konferenca na temo uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med mladimi. Uroš Gačnik (povzeto po NIJZ-ju) V Sloveniji so že dalj časa dostopni novi tobačni in nikotinski izdelki: elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in ni­ kotinske vrečke, brezdimni tobačni iz­ delki (snus, fuge, tobak za žvečenje), po katerih posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli. Uporaba izdelkov med mladostniki hitro narašča. Zavedati se moramo, da izdelki, ki vsebujejo niko­ tin, pri otrocih, mladostnikih in mladih odraslih pomenijo pomembna dodatna tveganja (hitrejši nastop zasvojenosti, močnejša zasvojenost, vpletanje v inten­ ziven razvoj možganov v tem obdobju z negativnimi posledicami, pri elektron­ skih cigaretah in brezdimnih tobačnih izdelkih tudi znatno višje tveganje za ka­ jenje klasičnih cigaret). Na novinarski konferenci so strokov­ njaki prikazali obseg uporabe teh izdel­ kov med mladimi v Sloveniji, posledice uporabe in kje lahko poiščejo pomoč pri zasvojenosti. Žanin Kužnik iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je opozorila, da rasti uporabe elektronskih cigaret in fug ne opazujejo le med srednješolci, temveč tudi med osnovnošolci, ki so dovzetnejši za uporabo in eksperimentiranje z brez­ dimnimi tobačnimi izdelki (fuge) in ni­ kotinskimi vrečkami. Elektronske cigarete pa lahko tudi že pri kratkoročni uporabi privedejo do pomembnih posledic za zdravje, pred­ vsem zdravje dihal, pa tudi epileptične napade, je opozorila izr. prof. dr. Mihaela Zidarn z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Poudarila je, da so simptomi bolezni dihal pri najstni­ kih piskanje, kašljanje in izkašljevanje, težje dihanje ter poslabšanje astme. Tobak v obliki cigaret je le ena od poti, s katero uporabniki vnašajo niko­ tin v telo, je poudaril dr. Tomaž Čakš z NIJZ-ja in dodal, da mladi vse pogoste­ je začenjajo uporabljati nikotin v obliki novih izdelkov: »Nikotin je snov, ki hitro zasvoji, in mlajši kot je uporabnik, večja je verjetnost za močno zasvojenost. Ob tem je nikotin izjemno škodljiv, saj ne­ gativno vpliva na razvoj možganov mla­ dostnikov, zlasti na dele, ki so odgovorni za pozornost, učenje, nadzor impulzov in razpoloženje,« je dodal ter poudaril, da poleg tega raba nikotina v adolescen­ ci povečuje tveganje za razvoj odvisnosti od drugih drog v kasnejših obdobjih. Še posebej skrb vzbujajoče je, da se nikotin promovira tudi med mladimi športniki, pri čemer nekateri trenerji ali starši ne­ zavedno spodbujajo njegovo uporabo kot način za boljšo osredotočenost, kar je zelo nevarno. Kje lahko mladi, zasvojeni z nikotinom, poiščejo pomoč? Vsak, ki se zaveda škodljivosti upo­ rabe nikotinskih izdelkov in želi z njimi prenehati, se spoprijema z veliko teža­ vo. V pomoč pri odvajanju so na voljo izobraženi terapevti v okviru zdrav­ stvenih domov ter tako imenovanih zdravstveno-vzgojnih centrov, centrov za krepitev zdravja, in centri za duševno zdravje, kjer so določeni terapevti name­ njeni predvsem mladim. Strokovnjaki, ki so usposobljeni za mlade, tako mlade podpirajo tudi pri premagovanju težav pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom. V okviru NIJZ-ja deluje brezplačna anonimna telefonska številka 080 2777, na katero se lahko obrnejo po pomoč in nasvete tisti, ki bi želeli prenehati z rabo nikotina. Na tej telefonski številki lahko vsakdo pridobi potrebne informacije o opuščanju oziroma se dogovori za po­ moč pri opuščanju po telefonu. Telefon deluje vsak dan, tudi med konci tedna in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. ■ Naš kraj ■ december 2024 ••• Obvestila ••• 17 18 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ december 2024 Podjetniški kotiček z Območno obrtno-podjetniško zbornico Grosuplje Hvala vsem bralcem, podjetnikom, obrtnikom, ki ste v letu 2024 sodelovali z nami. Ob zaključku leta želimo vsem članom, upokojenim obrtnikom in občanom vesele božične praznike, veliko zdravja, uspešnih poslovnih idej in vsega dobrega v letu 2025. Napoved dogodkov v letu 2025: Datum Lokacija Naslov 6. 2. 2025 ob 10.00 ZOOM Davčni obračun in davčne spremembe 15. 2. 2025 ter 22. 3. 2025 ob 7.00 Dom obrtnikov, Grosuplje AVTOPREVOZNIKI: Koda 95 DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse naše člane in stranke obveščamo, da se na nas lahko obrnete po elektronski pošti: ooz.grosuplje@ozs.si in po telefonu: 01 786 51 30. V času uradnih ur pa se lahko zglasite v naši pisarni. Delovni čas pomembnih služb, ustanov AMBULANTA VIDEM - DOBREPOLJE Ordinacijski čas ambulante: Ponedeljek: 12.00 do 20.30. Torek: 7.00 do 14.30. Četrtek: 12.00 do 20.30. Petek: 7.00 do 14.30. Sreda: referenčna ambulanta od 7.00 do 14.30 (po predhodnem dogovoru). Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za naročanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOČI – dežurna služba Ob delavnikih ponoči (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivančna Gorica. Za vsa NUJNA stanja kličite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na: 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 13.00 do 19.30. Sreda: 7.00 do 13.30. Četrtek: 7.00 do 13.30. Petek: 7.00 do 13.30. Naročanje je možno na telefonskih številkah: 01 780 78 66 in 031 478 290 ali po elektronski pošti: ordinacija@markelj.net. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM Ponedeljek in četrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. V času od 24.6. do 26.7. bo lekarna ob sredah zaprta. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00, e-naslov: lekarna.dobrepolje@lekarna-lj.si. FIZIOTERAPIJA KRAJNC Od ponedeljka do petka: 6.00 do 11.00. www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 040 332 712, e-naslov: info@fizioterpija-krajnc.si. OBČINA DOBREPOLJE – URADNE URE Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30. Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00. Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00. Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. POŠTA VIDEM Ponedeljek in sreda: 14.00 do 18.00. Torek, četrtek in petek: 9.00 do 14.00. Sobota: 9.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Od ponedeljka do petka: 7.00 do 17.00 (ob prestavitvi ure zimski čas – odprto do 16.00). Sobota: 8.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE – Jakličev dom (vhod iz smeri igrišča) Uradne ure: Ponedeljek: 15.00 do 17.00. Torek: 10.00 do 12.00. www.policija.si, tel številka: 01 781 83 80, e-naslov: pp_grosuplje.pulj@policija.si KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠČ, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA Pogrebne storitve Novak KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) Od ponedeljka do petka: 8.00 do 18.00. Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276, e-naslov: marija.novak@siol.net. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM Delovni čas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 8.00 do 15.00. Sreda: 12.30 do 19.00. Četrtek: 11.00 do 15.00. Petek: 12.30 do 19.00. www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA ENOTNOST OBČIN Sedež: Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Petek: 18.00 do 20.00. Vodja SOU EO Kočevje, Kostel, Osilnica, Dobrova - Polhov Gradec in Dobrepolje: Janko Kalinić Telefon: 01 89 38 222 / 220 E-naslov: sou@kocevje.si Naš kraj ■ december 2024 19 ••• Intervju ••• Žiga Mohar – najbolj znani »kmet« iz Dobrepolja Kmetija je po mnenju ustvarjalcev eden najbolj gledanih resničnostnih šovov v Sloveniji. Zanimiva vsebina z aktualnimi dogodki na kmetiji privabi pred TV-zaslone vsak večer množico ljudi, ki si ogledajo oddajo. V letošnji, 11. sezoni šova Kmetija, ste lahko že nekaj časa spremljali našega občana, ki prihaja iz Podpeči. Uroš Gačnik, slike arhiv intervjuvanca Nova lokacija, nova kmetija, novi tekmo­ valci. Pogovarjal sem se s tekmovalcem Žigo, ki je bil v času nastajanja prispev­ ka ravno nominiran za dvobojevalca v areni. Žiga, pozdravljeni. Najprej čestitke za pogum sodelovati v takem šovu, kjer se običajno razgali osebnost in na plano pridejo vse dobre in tudi slabe stvari. Osebno priznam, da ne spremljam tovrstnih šovov, za namen tega pogovora pa sem si ogledal nekaj oddaj. Priznati moram, da če imaš na voljo dovolj časa, te šov potegne. Vemo, da je šov posnet vnaprej. Sedaj ste že doma in verjetno gledate posnetke, ki so jih pripravili producenti. Kako se je gledati po televiziji? Res je, nobena skrivnost ni, da je šov posnet vnaprej, je pa tudi bilo zelo čud­ no sebe gledati po televiziji, sploh prve oddaje, potem sem se pa kar navadil in lahko rečem, da tam res pozabiš, da boš predvajan po televiziji, ker čisto padeš v igro. Kasneje sem se kar privadil, da se gledam po televiziji, sedaj mi je pa čud­ no, ko se kmetija še predvaja, mene pa ni več noter. Da se vrneva na začetek, kaj vas je prepričalo, da ste se odločili in se prijavili na tovrsten šov? Že kot otrok sem si želel biti prisoten v kakšnem šovu, ampak iskreno, Kmeti­ je nisem nikoli gledal, mogoče tiste prve sezone, ko so bile, ampak se jih tako in tako ne spomnim. Me je pa kolega klical eno nedeljo, da se je prijavil na Kmeti­ jo, in takrat sem pogledal nekaj delov iz prejšnje sezone in sem menil »okej, to je šov zame« in se prijavil iz heca, ko pa sem čakal, da me izberejo, sem pa pog­ ledal dve prejšnji sezoni in sem se tudi odločil, da grem na zmago. Kako so se na vašo prijavo odzvali vaši najbližji? Eni so vedeli, da se ne hecam, ker so že navajeni mojih čudnih odločitev, eni mi niso verjeli, eni so rekli, da sem zmešan, ampak to je vedno tako. Če bi poslušal vse okoli sebe, gotovo ne bi šel, ampak vsak ima svojo glavo. Kakor vem, doma nimate velike kmetije, od kje in kako ste se priučili vseh veščin, ki jih zahteva delo na kmetiji? V bistvu doma sploh nimamo kmeti­ je in nikoli nisem imel opravka z razni­ mi kmečkimi opravili, kot so molža in podobno, ampak se zelo hitro učim in res ni nobena umetnost. Kar se pa tiče tedenskih nalog, lahko rečem, da sem že imel nekaj izkušenj z raznimi deli zunaj in res mi ni za nobeno delo težko poprijeti. Kakšna je bila vaša taktika? Od začetka sploh nisem vedel, kakšno igro naj igram, ker se je veliko tekmoval­ cev poznalo že od zunaj, ampak po pre­ misleku sem se odločil, da se bom zdru­ žil z osebami, s katerimi sem se najbolj razumel, in to se je obrestovalo. Kasneje pa sem gledal na to, kaj bo meni najbolj­ še za naprej, in lahko rečem, da je šlo vse po načrtu, dokler sem razmišljal s svojo glavo, kaj je najboljše zame. Ko pa sta Nik in Tjaša prišla do mene, da izločimo Tima, sem bil z glavo že v gozdu in sem se strinjal, kar je bila največja napaka, ki me je poslala domov v polfinalu. Koliko časa traja snemanje? Snemanje traja 70 dni brez prestanka. Je snemanje naporno? Se večkrat ponavlja? Ste zadovoljni z izrezi, ki so predstavljeni v oddajah? Uff, lahko rečem, da je snemanje pre­ cej naporno, ker poleg nalog, ki jih ima­ mo poleg vseh taktik, praznih želodcev, ko si res živčen kot pes, so tukaj še sne­ manja in izjave in konec dneva si kar pre­ cej izmučen od vsega skupaj … Z izrezi sem kar zadovoljen, precej stvari, ki so bile res dobre, ni prikazanih. Edino več bi taktiziral pred kamero, ker večina tak­ tik se je spletla za kamerami, in ko gle­ dam oddaje, se res ne ve več »kdo pije in kdo plača«. To bom naslednjič zagotovo spremenil. Je bila snemalna ekipa vedno z vami? Snemalna ekipa je bila z nami ves čas, razen ponoči, od okoli 7.00 zjutraj pa do 23.00–00.00 ponoči, seveda so se menjali. Kaj je bilo v šovu najtežje? V čem ste uživali? Najtežje je bilo brez hrane. Ko si po­ jedel, pa si bil še vedno lačen in si odprl hladilnik, notri pa samo solata! Haha. Še težje od tega so pa taktike, ker včasih ne veš, kaj točno je najbolje narediti tisti 20 ••• Intervju ••• Naš kraj ■ december 2024 trenutek in kako bo to vplivalo nate nas­ lednje tedne, sploh pa to, ko moraš ljudi, s katerimi si se povezal, dajati v areno, to je res težko, ampak če razumeš potek igre, mislim, da to hitro pozabiš, potem ko vidiš, da je to dobro zate. Užival sem pa v vseh pogledih, od tedenskih nalog do zabavanja, ko ni bilo kamer, in taktik. Dejansko sem užival pri vsaki stvari, ki se je tam zgodila. S katerim tekmovalcem ste se najbolje razumeli? Ali prijateljske odnose gojite tudi sedaj, ko je sezona skoraj pri koncu? Najbolje sem se razumel s Timom in Tjašo, odlično pa tudi s Stanetom, Ža­ nom, Ines, Nušo in še nekaterimi. Lah­ ko rečem, da se slišim z veliko osebami, največ sem na vezi oz. da se še vidimo s Timom, Majo, Nikom, Anjo, Tamaro, slišim se pa tudi s Tjašo, Nušo, Ines, Ža­ nom in pa s Stanetom, lahko rečem, da smo zunaj vsi pozabili na zamere, ki so bile noter, in zunaj vsi vemo, da smo vsi v redu in se brez težav družimo. Za zmagovalca je obljubljena nagrada 50.000 evrov. Ali tekmovalci, ki izpadejo, dobijo kakšno nadomestilo? Res je, nagrada za zmagovalca je kar lepa, ampak letos mi je ušla, nisem pa še rekel zadnje, zagotovo grem še enkrat na lov za tole nagrado. Drugi, ki ne zmagajo, seveda dobijo plačano, o tem pa žal ne smem govoriti, ker mi to prepoveduje pogodba. Vas sedaj na javnih krajih prepoznajo? Kako se ljudje obnašajo do vas? Ja, moram reči, da kamor pridem, me večina prepozna, in zanimivo mi je, ko­ liko ljudi dejansko gleda ta šov. Veliko se jih želi slikati oz. bi radi avtograme, kar mi je bilo od začetka zelo čudno, ker ni­ sem bil navajen tega, ampak sedaj sem se že navadil in lahko rečem, da je kar dober občutek. Je že prišla do vas kakšna simpatija ali pa vabilo na zmenek? Oh, seveda, tudi kar se tega tiče, sem bil kar presenečen, in puncam že pišem, da sem zaseden, ker se mi iskreno ne da dopisovati, se pa videvam z nekaterimi, tega pa ne skrivam, če bo pa s kakšno kaj več, to bomo pa videli. priložnost glede na to, da ste sedaj kar prepoznavni? Načrti za naprej so, ampak o tem ne bom govoril, eden od zastavljenih je pa zagotovo, da se en dan vrnem na po­ sestvo in grem še z jasnejšim ciljem po zmago na kmetijo, to lahko povem, dru­ go pa naj ostane za zdaj pri meni. Se še gledamo na televiziji in hvala vsem, ki ste letos navijali zame. Hvala za pogovor, želim vam, da se uresničijo vse želje. ■ Poleg glavne nagrade imate v mislih, da razvijete še kakšno drugo poslovno Kuhanček ponovno na Vidmu Za prijetno praznično počutje tudi letošnje leto skrbi »Pinki«, ki vas pred Jakličevim domom na Vidmu pričakuje z najboljšim »kuhančkom«. Obiščite ga, vesel bo vaše družbe in prostovoljnih prispevkov, ki jih vsako leto nameni pomoči potrebnim. Fotografijo je napravil veseli obiskovalec, ki je ujel trenutek in ga objavil na druž­ benem omrežju. Naš kraj ■ december 2024 21 ••• Iz vrtca in šole ••• Pohod z lučkami v vrtcu Ringaraja, čarobni decembrski večer v našem vrtcu December je čas čarobnosti, ko v sebi znova odkrijemo otroka, se veselimo drobnih presenečenj, sladkih radosti in toplih trenutkov. Tudi v naš vrtec se je ta praznični duh prikradel in nas obdaril z iskrenimi nasmehi, radostjo in veseljem. Mateja Lohkar, organizacijska vodja vrtca Ringaraja Tradicionalni pohod z lučkami, ki ga za­ posleni v vrtcu organiziramo vsako leto, je v četrtek, 12. decembra 2024, razveselil vse zbrane. Pred vrtcem so znova zažare­ le praznične lučke, prižgali pa so jih naši najmlajši. Otroci, njihovi starši, stari star­ ši, bratci in sestrice smo nestrpno čakali na trenutek, ko bomo vstopili v čarobno decembrsko noč. Po uvodnem pozdravu ravnatelja Iva­ na Grandovca smo krenili na pot. Od naj­ mlajših do najstarejših so otroci ponosno nosili lučke, ki so jih z ljubeznijo izdelali v vrtcu ob pomoči svojih vzgojiteljev. Varnost pohodnikov so skrbno zagotav­ ljali gasilci PGD Videm-Dobrepolje in PGD Zagorica. Dolga svetleča kolona se je vila od vrtca do Podgoriške kapelice, nato proti središču Vidma in nazaj. V središču mes­ ta smo občudovali soj prazničnih lučk, ki so nam narisale nasmehe na obraze. Vzdušje je bilo čarobno in nas je napol­ nilo s prazničnim duhom. Po vrnitvi k vrtcu smo ob glasbi nada­ ljevali druženje ob toplem čaju in me­ denjakih, ki smo jih predhodno spekli z otroki. Pravljični zaključek večera je pripravila vzgojiteljica Lidija, ki je otro­ ke povabila v pravljično deželo. Tam so s skupnimi močmi priklicali Božička, ki je otrokom pričaral iskrice v očeh in široke nasmehe. Ponosno so mu pripovedovali, kako pridni so bili med letom, in ga po­ vabili, da jih na božično noč obišče. Božiček ni prišel sam – spremljala sta ga dva škratka, ki sta pridnim otrokom razdelila darila. Skupaj so nam pričarali večer, poln topline in praznične radosti. Takšni dogodki so srce decembrske­ ga prazničnega dogajanja. Spodbujajo medgeneracijsko druženje in krepijo občutek skupnosti. Iskrena zahvala gre vsem sodelujočim, še posebej gasilcem, ki so poskrbeli, da je bil naš pohod varen in brezskrben. ■ 22 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ december 2024 Mednarodni dan strpnosti Članek opisuje dejavnosti, ki so jih učenci opravili v sklopu projekta mednarodnega dne strpnosti. Klavdija Kos Fijolič, knjižničarka JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje V šolskem letu 2024/2025 smo se prid­ ružili Društvu za strpne odnose Eksena in Izobraževalnemu centru Eksena pri njihovem edinstvenem, nepridobitnem človekoljubnem projektu Mednarodni dan strpnosti – dan za strpnost in prija­ teljstvo, ki letos poteka jubilejno deseto leto. V projektu MEDNARODNI DAN STRPNOSTI – DAN ZA STRPNOST IN PRIJATELJSTVO po strokovnih načelih vsako leto skrbno pripravijo program delavnic, ki so zasnovane tako, da jih lahko v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah vzgojitelji/-ce in učitelji/-ce samostojno izvedejo v okviru svojih rednih dejavno­ sti oziroma pouka. Delavnica za osnovne in srednje šole je zastavljena tako, da se lahko izvede v eni šolski uri, delavnico za vrtce pa lahko vzgojitelji/-ce časov­ no prilagodijo. V okviru projekta poteka tudi natečaj, v katerem strokovna komi­ sija vsako leto izbere najbolj ekspresivne likovne in pisne izdelke otrok in mlado­ stnikov na temo strpnosti/nestrpnosti. Prav tako pa vsako leto pripravijo tudi zaključno razstavo izbranih likovnih in pisnih izdelkov. Projekt sledi načelom Bele knjige o vzgoji in izobraževanju (npr. sprejema­ nje in razumevanje različnosti; spošto­ Manca Mustar, 6.b vanje drugačnosti in sodelovanje z dru­ gimi; vzgajanje za medsebojno strpnost, solidarnost za miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi), učnemu načrtu za osnovne in srednje šole (npr. pri pred­ metih slovenščina, sociologija, filozofija, likovna, zgodovina itd.) ter Agendi OZN 2030 (npr. zavezanost k spodbujanju strpnosti in medsebojnega spoštovanja). Projekt podpira uresničevanje Ustave Republike Slovenije (človekove pravice in temeljne svoboščine) ter uresničeva­ nje človekovih in otrokovih pravic, kot so opredeljene v Splošni deklaraciji člo­ vekovih pravic, Deklaraciji o otrokovih pravicah, Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvenciji o otrokovih pravicah. Sodelovali smo tako, da so učen­ ci predmetne stopnje JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje v tednu mednarodnega dneva strpnosti (16. no­ vembra) izvedli izobraževalno-ustvarjal­ no delavnico. Tema letošnjega projekta je BODI SPREMEMBA, KI SI JO ŽELIŠ VIDETI V SVETU (M. Gandhi). Na de­ lavnici smo se z učenci najprej pogovo­ rili o strpnosti in nestrpnosti, zatem pa so učenci ustvarjali pisne izdelke na to temo. Namen projekta je ozaveščanje otrok in mladih o različnih oblikah nestrp­ nosti ter spodbujanje strpnosti, med­ sebojnega spoštovanja, prijateljstva in sodelovanja. Ob mednarodnem dnevu strpnosti poglobimo védenje o pomenu strpnosti in izpostavimo problematiko nestrpnosti. Namen projekta je tudi, da z uresničevanjem vseh ciljev spodbuja­ mo prijateljstvo med otroki, medsebojno spoštovanje, razumevanje, sprejemanje ter posledično tudi sodelovanje med nji­ mi. Sami cilji projekta se zavzemajo za uresničevanje otrokovih in človekovih pravic v praksi. S cilji se zavzemajo za uresničevanje strpnih odnosov ter za prenos vseh ci­ ljev, ki so zapisani na deklarativni rav­ ni, na operativno raven, kjer se gradijo prijateljstvo, sprejemanje medsebojne različnosti in spoštovanje. S cilji skuša­ jo povečati zavedanje pomena strpnih Iris Hartman, 8.a odnosov v naši družbi, prepoznavanje nestrpnosti, njenega delovanja in posle­ dic, ki jih povzroča, predvsem pa želijo graditi družbo, ki je ustvarjalna in ne uničevalna. Cilj projekta pa jim je dati priložnost, da s pogovorom in lastnim izražanjem ter ustvarjanjem še bolj oza­ vestijo problematiko nestrpnosti in spoz­ najo pomen strpnosti. Delavnica je bila izvedena v vseh oddelkih predmetne stopnje od 6. do 9. razreda v sklopu razrednih ur. Pogo­ varjali smo se o strpnosti in nestrpnosti. Predvsem je bil poudarek na tem, da je STRPNOST zelo pomembna za naše od­ nose, ki jih imamo drug do drugega, in je pogoj za to, da lahko med seboj sodelu­ jemo, ustvarjamo in napredujemo. Nato smo obravnavali temo Bodi sprememba, ki si jo želiš videti v svetu (M. Gandi) v literaturi. Spoznali smo Malalo Jusafzaj, pakistansko deklico, ki se je borila za pravico do izobraževanja deklet. Pogle­ dali smo kratek videoposnetek, ki nam je približal Malalino življenjsko zgodbo in njeno borbo za pravice. Kot knjižni­ čarka na osnovni šoli sem jim tudi kratko predstavila knjigo I Am Malala, ki je avto­ biografija Malale Jusafzaj. Knjiga opisuje njeno otroštvo v dolini Swat, kjer je uži­ vala v učenju, dokler talibani niso prev­ zeli nadzora in prepovedali izobraževa­ nja deklet. Malala se je kljub grožnjam javno zavzemala za pravice deklet do šolanja, kar je pritegnilo pozornost med­ narodne skupnosti. Leta 2012 so talibani Malalo ustrelili na šolskem avtobusu, a je čudežno preživela. Njena zgodba je pos­ tala simbol boja za izobraževanje in pra­ vice žensk. Knjiga razkriva pogum mlade deklice in njeno neomajno vero v izobra­ Naš kraj ■ december 2024 ••• Iz vrtca in šole ••• Iris Hartman, 8. a: »Vsi imamo pravico do ŠOLANJA.« Rožle Starbek, 7. b: »Ne meči hrane v smeti, ker nekoga bolelo bi.« Vid Lončar, 8.b ževanje kot ključno pravico za vse. Kruta, toda resnična zgodba, ki nam prikazuje resnost skrajnega islamskega terorizma, hkrati pa dokazuje, da ne smemo vseh muslimanov označiti za fundamenta­ liste. Malalina pronicljiva pripoved nas prevzame in nam pokaže, da so danosti, ki jih pri nas jemljemo za samoumevne, ponekod drugje po svetu zelo dragocene. Videoposnetek in kratka predstavitev avtobiografije deklice, ki je za svoja pri­ zadevanja dobila tudi Nobelovo nagra­ do za mir, sta bila iztočnica za pogovor z učenci o njihovih človekovih pravicah, o izobraževanju, o strpnosti do drugač­ nosti v kakršnikoli obliki (jeziku, kulturi, prepričanjih, spolni usmerjenosti, barvi kože …). Pogovarjali smo se o tem, kaj smo novega spoznali in kako bomo to uporabljali v svojem življenju. Za zaklju­ ček delavnice so učenci tudi likovno ali pisno ustvarjali na tematiko. Priložene slike imajo dodaten opis: Vid Lončar, 8. b: »S tem sem želel sporočiti, da moramo biti strpni do istospolno usmerjenih oseb. Obravnavati jih moramo kot vse ostale.« Zoja Savšek, 8. b: » Nikoli nekomu drugemu NE stori česa, če ne želiš, da bi se dogajalo tebi. Vsak človek, ne glede na velikost, širino, vero, raso, spol, drugačne spolne usmerjenosti … je še vedno človek. Človek, ki si zasluži biti sprejet v družbo. Ne glede, kdo ali kaj si. Tudi velike razlike med spoloma se dogajajo. Npr.: 'Ženske se ne smejo šolati (v nekaterih državah), saj bodo začele razmišljati.' (S svojo glavo, po domače povedano).  O sliki: govori o tem, kako ljudje nekoga 'bulijajo'. Ta oseba ima tega dovolj in se temu upre.« Nekateri zapisi učencev: »Vsak izmed nas ima možnost spremeniti svet. Kot posameznik lahko z eno dobro mislijo rešiš mnogo ljudi, koliko jih lahko potem, če nas je več? Vsi imamo svoje mišljenje in svoj pogled na svet, a malo nas je takih, ki to izražajo naglas. Na svetu je mnogo ljudi, ki nimajo pravice obiskovati šole, nimajo pravice izraziti svojega mnenja, zato je pomembno, da mi storimo nekaj v prid njim in glasno izražamo pravice, ki bi jih moral imeti vsak izmed nas, ne glede na kulturo, raso ali spol. To ni res, da smo si vsi različni, vsi smo si enaki z enakimi življenjskimi potrebami, ki so pogosto zatrte. Zato mora vsak glasno izraziti, kaj si želi in kaj si misli.« (Maja Jančar, 9. b) Manca Mustar, 6. b: »S to pesmijo sem hotela povedati, da ko si npr. nekaj pogledaš, npr. posnetek, imaš drugačen pogled na svet oz. življenje.« 23 »V letu 2021 sem prvič prišla v državo Slovenijo in sem se bala, če bom sprejeta in kako bi me sošolci/učitelji videli kot osebo. Nisem želela biti drugačna, ampak tudi nisem želela oddati svojega jezika, vere in kulture. Ampak ko sem prišla prvič v šolo, sem bila sprejeta. Bili so razumni do mene. Meni je strpnost pomembna, ker četudi nisi iz države, kjer so ostali, moreš biti sprejet.« (Milica Živković, 9. b) »Vsak človek je drugačen. Tega nekateri ne sprejemajo. Npr. ko smo dobili nova sošolca iz druge države, ju nismo takoj sprejeli. Ali je bilo krivo to, da sta iz drugje, drugače pa to, da sta si različna od ostalih. Nihče se ne počuti v redu, če govorijo za njegovim hrbtom, sploh pa ne, če grdo o njem govorijo prav njemu. Prav bi bilo, da bi bili strpni, saj nikoli ne veš, čez kaj vse gre ta oseba doma in drugje, pa tudi ne moremo vedeti, kako se počutijo. Če bi bili v njihovi koži, če bi bili ta oseba, bi vedeli, kako težko je. Bistvo je, da NIKOLI ne bi smeli izključevati drugih samo zato, ker so drugačni in ne vejo, kako in kaj. Moramo biti strpni kljub temu. Poskusimo tej osebi razložiti nekaj oz. jo poskusimo razumeti. Moramo vsaj poskusiti!« (Glorija Turk, 8. b) STRPNOST Strpnost je neke vrste potrpežljivost. Če bomo strpni, bomo s tem bolj vljudni. Ko je nekdo do tebe nestrpen, se počutiš neprijetno, ko ti izvajaš nestrpnost do drugih ljudi, se postavi na njihovo mesto in takoj se boš spremenil. (Mia Žnidaršič, 7. a) STRPNOST Strpnost je, ko nekoga, ki je drugačen od tebe, spoštuješ, kot da so enaki kot ti, in jih spoštuješ in si prijazen, predvsem pa strpen do njih. (Ariana Jakič Tagoe, 7. a) Ajda Trebušak, 8. b: »Ljudje, kadar čutimo veliko občutkov in smo v stresni situaciji, moramo vzeti korak nazaj in se pomiriti. V nasprotnem primeru lahko naredimo veliko napako, nekoga lahko resno prizadeneš, pa če je to zaradi nestrpnosti ali kakšnega drugega razloga.« Zoja Savšek, 8.b 24 »Kadar vidim nekoga, ki je drugačen od mene ali ljudi okoli mene, mi je sprva čudno, potem pa se ga navadim in me ne moti več. Žal pa je veliko ljudi na svetu nestrpnih. Če bi v razred dobili učenca ali učenko, ki bi bila drugačna, mislim, da bi se po razredu o njih širili trači, lahko pa bi prišlo tudi do zasmehovanja te osebe. V primeru, če bi se kaj takega zgodilo, se jaz temu ne bi pridružila, saj se zavedam, da s tem kršimo človekove pravice. Primer: Slišala sem zgodbo, ko je šla neka šola v opero. Tam je bil pevec z Downovim sindromom in so ga učenci iz publike zbadali tako hudo, da je v solzah stekel z odra. Če bi bila jaz tam, bi se mu ••• Iz vrtca in šole ••• opravičila v imenu učencev, ki so ga zbadali, s tem bi mu izkazala strpnost.« (Tjaša Lenarčič, 8. b) »Včasih mi je težko, ko vidim nekoga drugačnega in poskušam ne imeti predsodkov. Včasih mi uspe, včasih pa ne. Spomnim se, ko sem se pogovarjala z novo prijateljico. Na orkestru (kjer sva bili) smo dobili nove note z naslovom Aleluja, Odrešenik je prišel. Vadili smo za božič. Dobili smo tudi druge pesmi, ki niso bile povezane z vero. Med odmorom mi je povedala, da se ji zdijo nekateri naslovi (povezani z vero) zelo butasti, kot je krščanstvo. Hotela sem ji povedati nekaj Naš kraj ■ december 2024 zelo grdega, a sem se spomnila, da to ni strpno dejanje. Odgovorila sem ji, da mi ta komentar ni bil všeč in da bi bila vesela, če naslednjič o moji veri ne bi govorila tako. Ker tega ni storila, sem se iz njene družbe umaknila.« (Maruša Česen, 8. b) »En otrok, en učitelj, en svinčnik lahko spremeni svet. Zame ta stavek pomeni, da če se vsak izmed nas potrudi in da smo strpni drug do drugega, si med seboj pomagamo.« (Ajla Šakoljić, 7. a) Šolski ples Še preden smo zakorakali v praznični mesec december, smo imeli na šoli šolski ples. Ema Zajc in Breda Božič, JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje V petek, 29. novembra 2024, je v naši šoli zvečer potekal šolski ples za učence zadnje triade. Dogodek je bil prava pri­ ložnost za sprostitev, zabavo in druženje. Šolska avla je sijala v lučkah, krasili so jo baloni, smrekica in iskrice v očeh na­ ših učencev. Imeli smo tudi foto kotiček, kjer so nastale zabavne fotografije. Zahvaljujoč DJ-ju Taju iz 6. razre­ da, ki je poskrbel za odlično glasbo, so učenci uživali v ritmih različnih glasbe­ nih žanrov. Šolski ples ni bil le priložnost za za­ bavo, ampak tudi za utrditev prijateljskih vezi. Ob prihodu so učenci še nekoliko zadržano opazovali dogajanje, a zelo hit­ ro so se sprostili in kaj kmalu je bila avla polna smeha, energije in veselja. Zabava je trajala vse do 22. ure, ko so nasmejane in nekoliko utrujene učence prišli iskat starši. Na plesu sta nas obiskala ravnatelj Ivan Grandovec in njegova pomočnica Sonja Lenarčič, ki sta naju podprla pri organizaciji tega dogodka, za kar se jima iskreno zahvaljujeva. Posebno omembo si zaslužijo tudi učitelji, ki so pomagali pri pripravi pros­ tora, skrbi za varnost ter ustvarjanju prijetnega vzdušja. Hvala vsem, ki ste omogočili, da smo imeli tako nepoza­ ben večer. ■ Naš kraj ■ december 2024 25 ••• Iz vrtca in šole ••• Donacija osebnih računalnikov učencem Darja Macuh Miščič, OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje V tem šolskem letu smo na šolo dobili ponudbo Danija Novaka, da lahko poda­ rijo dva osebna računalnika učencem, ki računalnika nimajo in bi ga potrebovali za šolsko delo. Računalnika je za uporabo pripravil Boris Kaplan. Na šoli smo poiskali dve družini, v katerih so učenci, ki bi raču­ nalnik potrebovali. V začetku decembra so na šolo prinesli dva računalnika. Po­ nudili so, da lahko priskrbijo še kakšen računalnik, če bi se pokazala potreba. Res se je oglasila še ena družina, ki bi potrebovala računalnik, in obljubljeno nam je, da ga bodo uredili. Računal­ nika sta družini že prevzeli in upamo, da bosta našim učencem v pomoč pri njihovem šolanju. Za podarjene računalnike in priprav­ ljenost pomagati se Daniju Novaku in Borisu Kaplanu iskreno zahvaljujemo. ■ Poklicni sejem na OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje V sredo, 27. novembra 2024, smo na JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje za učence zaključnih razredov in njihove starše organizirali poklicni sejem, na katerem so se predstavile srednje šole iz Ljubljane in okolice, prišli so tudi iz Novega mesta in Postojne. Dogodek je potekal popoldan, tako so se ga lahko udeležili učenci skupaj s starši. Darja Macuh Miščič, JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje Od povabljenih srednjih šol se je na­ šemu vabilu odzvalo 21 srednjih šol in gimnazij, ki so se lepo predstavile. Zaposleni s srednjih šol in dijaki so predstavljali svoje šole in programe, ki jih izvajajo. Učenci in starši so lah­ ko dobili odgovore na vsa vprašanja, ki jih zanimajo glede organizacije pouka, poklicev, za katere izobražujejo šole, možnosti, ki jih šole ponujajo, možnosti nadaljevanja izobraževanja. Učenci in starši so dobili tudi predstavitvene bro­ šure. Poklicnega sejma se je udeležilo lepo število osmošolcev in devetošolcev ter njihovih staršev tako z matične šole kot tudi s podružnične šole iz Strug. Povabljeni so bili tudi učenci sosednje šole iz Velikih Lašč, ki so skupaj s starši obiskali sejem. Zelo pomembno je, da učenci, ki se odločajo glede svoje karierne poti in kam po osnovni šoli, pridobijo čim več informacij, ki jim pri tej odločitvi po­ magajo. Tako so na enem mestu lahko dobili informacije o različnih šolah in poklicih. ■ 26 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ december 2024 Projekt »Rastem s knjigo« Članek opisuje vsakoletni obisk sedmošolcev osrednje šole JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje v Krajevni knjižnici Dobrepolje v sklopu projekta »Rastem s knjigo«. Klavdija Kos Fijolič, knjižničarka JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje V šolskem letu 2024/2025 poteka pro­ jekt Rastem s knjigo OŠ za sedmošolce že devetnajstič, projekt Rastem s knjigo SŠ za dijake prvih letnikov pa petnajstič. Dobro sodelovanje knjižničarjev v splo­ šnih knjižnicah s koordinatorji kulturno­ umetnostne vzgoje, šolskimi knjižničarji in drugimi strokovnimi delavci na šoli je ključno za uspešno izvedbo nacionalne­ ga projekta Rastem s knjigo. Projekt spodbuja dostopnost kakovo­ stnega in izvirnega slovenskega mladin­ skega leposlovja, promovira vrhunske domače ustvarjalce mladinskega lepo­ slovja, spodbuja bralno motivacijo šo­ larjev in njihov obisk splošnih knjižnic, motivira založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečuje delež izdanega izvirnega slovenskega mladin­ skega leposlovja. Projekt je vezan na šolsko leto in prve priprave se začnejo v spomladanskih me­ secih z javnim razpisom, v okviru katere­ ga pristojna strokovna komisija JAK med prijavljenimi slovenskimi mladinskimi deli izbere dve – eno za sedmošolce in eno za dijake prvih letnikov. Vsi sedmo­ šolci in dijaki prvih letnikov srednjih šol prejmejo vsak svoj izvod izbrane knjige ob posebej za to priložnost organizira­ nem obisku najbližje splošne knjižnice, ki je vključen v letni delovni načrt slo­ venskih osnovnih in srednjih šol. Obisk knjižnice poleg prejema knjige vključuje še spoznavanje knjižničnega informacij­ skega znanja, seznanjanje z najnovejšim mladinskim leposlovjem ter predstavitev avtorjev in knjige. V šolskem letu 2024/2025 so osnovno­ šolci 7. a in 7. b razreda Krajevno knjižni­ co Dobrepolje obiskali v spremstvu uči­ teljic Marjete Zgonc in Mateje Javoršek ter knjižničarke Klavdije Kos Fijolič. Gospa Jasmina Mersel Šušteršič, knji­ žničarka Krajevne knjižnice Dobrepolje, je učencem v sklopu projekta pripravila Naš kraj ■ december 2024 pester program, ki je zajemal splošno predstavitev vrste knjižnic in uporabo storitev splošne Mestne knjižnice Grosu­ plje. Nato je učence seznanila s posta­ vitvijo knjižnice in jih s pomočjo nalog spodbudila k aktivnemu iskanju posa­ meznih knjig, predvsem avtorice Mateje ••• Iz vrtca in šole ••• Gomboc. Učenci so se razdelili v skupi­ ne. Vsaka skupina je glede na podane po­ datke morala poiskati tri različne knjige. Pri delu so si lahko pomagali z računal­ niškim dostopom na programu COBISS. Nekateri so si knjige celo izposodili. Po opravljeni nalogi so si učenci ogledali 27 predstavitveni film projekta »Rastem s knjigo«, kjer so spoznali avtorico izbra­ ne knjige Sposojena babica Štefi, ki so jo prejeli v dar. Za osnovnošolce je bila izbrana knjiga avtorice Mateje Gomboc Sposojena babica Štefi z ilustracijami Jake Vukotiča, Miš založbe. ■ Dediščina bratov Kralj Dediščina je vse, kar prejmemo od preteklosti, kar cenimo danes in kar želimo ohraniti za prihodnje generacije. Tako je tudi preimenovanje naše šole pomemben simbol spoštovanja do preteklosti in do dveh bratov dobrepoljskih korenin ‒ Toneta in Franceta Kralja. Karmen Kljun v imenu učiteljic razredne stopnje PŠ Kompolje in PŠ Struge V torek, 26. novembra 2024, smo se učenci in učiteljice razredne stopnje PŠ Kompolje in PŠ Struge zbrali pred Jakličevim domom, kjer sta nas priča­ kali gospe Marija Žnidaršič in Dušica Hočevar iz TD Dobrepolje. Omenjeni gospe sta dobitnici posebnega prizna­ nja za prizadevno prostovoljsko delo v turistični društveni organizaciji. Najprej smo se sprehodili po Vidmu in si ogledali spomenik Toneta in Franceta Kralja na ploščadi pred Jakličevim domom. Ogle­ dali smo si Francetov spomenik padlim, kapelico sv. Cirila in Metoda, nagrobni spomenik, družinski nagrobni spome­ nik … V knjižnici nam je potem gospa Marija Žnidaršič predstavila življenjsko pot in delo obeh bratov. Učenci so z za­ nimanjem poslušali, spraševali in si tudi veliko zapomnili. Iskrena hvala tako gospe Mariji kot gospe Dušici za predstavitev, ki ni bila le poučna, ampak tudi iskrena in prepričlji­ va. Hvaležni smo jima za vložen čas in skrb, da sta vsebino predstavili na tako jasen in zanimiv način. Zahvaljujemo se tudi za podarjene voščilnice in kemične svinčnike. ■ že prebivale, sprejele odprtih rok. Kljub temu da je bilo vsakič manj prostora in hkrati tudi manj udobja, ni bila niti ena žival zavrnjena. Kaj nam zgodba sporoča? Sprejmimo vsakega, ki nam pride naproti. Poma­ gajmo vsakemu, ki nas prosi pomoči. In bodimo prijazni do vsakega, saj ne vemo, kakšno pot ima za seboj. In če ga že ne bomo ogreli v svojem domu, mu ogrej­ mo vsaj njegovo srce. Rokavička Ines P. Šilc V sklopu ur slovenščine so drugošol­ ci dramatizirali zgodbo, ki smo jo pred tem skupaj prebrali. Njena sporočilnost se nas je globoko dotaknila. Zgodba se dogaja v zimskem času. Ži­ vali so v mrazu iskale zavetje, kjer bi se pogrele in si ustvarile dom. Našle so ga v topli rokavički, ki je izgubljena ležala sre­ di gozda. Najprej se je v njo skrila miška, nato žabica, zajček, lisica, volk, merjasec in na koncu je prišel še medved. Vsaka izmed njih je bila najprej premražena in vsako so druge živali, ki so v rokavički Naj bo prijaznost naše vodilo tudi v naslednjem letu. Srečno v 2025! ■ 28 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ december 2024 Obdarovanje Miklavža v Strugah – hvala za čaroben trenutek V naši Struški dolini smo tudi letos s pričakovanjem in veseljem praznovali obisk Miklavža, ki je za otroke pripravil nepozabno obdarovanje. Prišel je v petek, 6. decembra 2024, v spremstvu parkeljna in angelov. Štefka, Klavdija, Mojca, Marija in Lidija Obdarovanje Miklavža ni le trenutek veselja, ampak tudi priložnost, da se ot­ roci spomnijo na pomembne vrednote, kot so prijaznost, spoštovanje in dob­ rota. Otroci so se z veseljem odzvali na Miklavževo prisotnost, za kar gre zahvala članicam KORK Struge, staršem in pod­ jetju Inotherm Ribnica, ki smo Miklavžu pomagali pripraviti vrečke presenečenja in poskrbeli za čarobno vzdušje. Zahvaljujemo se Miklavžu in njego­ vim pomočnikom, ki so s svojo prijaz­ nostjo in iskrenimi nasmehi otroke po­ peljali v svet prazničnega pričakovanja. Ob tej priložnosti želimo članice KORK Struge vsem otrokom in staršem srečno in blagoslovljeno praznično ob­ dobje. Upamo, da je Miklavževo darilo prineslo veselje in toplino v otroška srca. Se vidimo spet prihodnje leto! ■ Delavnica izdelave adventnih venčkov v PŠ Struge – hvala staršem za podporo Pred prvo adventno nedeljo, v četrtek, 28. novembra 2024, smo uspešno izpeljali delavnico izdelave adventnih venčkov, ki je postala že tradicionalni dogodek in simbol prihajajočih praznikov. Na delavnici, ki je potekala v naši struški šoli, so se otroci skupaj s starši in starimi starši podali na ustvarjalno potovanje, kjer so oblikovali venčke zase in za prodajo. Mojca Pugelj in Karmen Kljun, učiteljici Bilo je veliko veselja ob ustvarjanju, prav tako pa smo ob tem krepili prijateljske vezi, saj je bila delavnica tudi priložnost za skupno preživljanje časa in izmenja­ vo idej. Zanimanje za delavnico je bilo zelo veliko, kar dokazuje, da je praznič­ na ustvarjalnost še vedno priljubljena in cenjena vrednota. Nastali so čudoviti edinstveni venčki, ki smo jih prodajali po sveti maši. Iskrena zahvala vsem staršem, ki ste svoje otroke spodbujali pri ustvarjanju. Vaša podpora in aktivno sodelovanje sta bila ključna za uspeh dogodka. Ob tem vas tudi vabimo, da se prihodnje leto po­ novno udeležite naše delavnice in skupaj nadaljujemo to čudovito tradicijo. Naj adventni venčki, ki ste jih izdela­ li skupaj z otroki, prinesejo toplino, mir in praznično vzdušje v vaše domove. Hvala za vašo prisotnost, ustvarjalnost in srčnost! ■ Naš kraj ■ december 2024 ••• Iz vrtca in šole ••• 29 Zvezda repatica naznanila je, da v Betlehemu Jezus rodil se je, veselje preveva vse nas ljudi, da božje dete med nami živi, na Zemlji sedaj vsem lažje nam bo, saj z njegovim rojstvom naše življenje je izpopolnjeno. Blagoslovljen božič in srečno 2025 vam želimo učenci in kolektiv PŠ Struge. OBVESTILO o podatkih za stik z zimsko službo za vzdrževanje cest Spoštovani krajani, v primeru težav z izvajanjem zimske službe na območju Občine Dobrepolje pri pluženju lokalnih cest in javnih poti (samo občinske ceste) se lahko obrnete na dežurno številko: 051 326 392. Zimsko službo na regionalnih (državnih) cestah na območju Občine Dobrepolje izvaja podjetje CGP Novo mesto, baza Škofljica, dežurna številka: 041 634 586. Za sodelovanje se vam iskreno zahvaljujemo in vam želimo varno in srečno pot v vseh razmerah. Občina Dobrepolje 30 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ december 2024 Teden slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk Teden slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk sta vsakoletna projekta, namenjena ozaveščanju o pomenu lokalno pridelane hrane, zdravega prehranjevanja in podpore slovenskemu kmetijstvu. Dogodka potekata tretji teden v novembru, vrhunec dogajanja pa je tradicionalni slovenski zajtrk, ki se je letos odvil v petek, 15. novembra 2024. Mateja Lohkar in Mojca Gruden V tednu slovenske hrane smo si pripravili pravi zaj­ trk. V vrtcu smo spekli jajca na oko z ocvirki ali po domače rečeno jajca na mast. Skupaj smo spekli 30 jajc, ki smo jih z užitkom pojedli. Za petkov zajtrk smo spekli kruh iz lokalnih sestavin. Obiskali smo čebelnjak pri Vodičarjevih v Bruhanji vasi in izdelali čebelice, ki so krasile mizo za tradicionalni slovenski zajtrk. V ekovrtu smo posadili česen in obrali nekaj visokega fižola, ki ga bomo uporabili kot seme za pri­ hodnje leto. Pogovorili smo se tudi o pomenu zdrave prehrane. Ob spoznavanju vasi Podpeč smo obiskali kmetijo Jakopič, kjer so imeli koline. Pogovorili smo se o tem kmečkem običaju oziroma prazniku. Spoznali smo tudi sodobno delo na kmetiji, ki otroke še posebej navdušuje zaradi kmetijskih strojev. Velik poudarek smo namenili zmanjševanju za­ vržene hrane. Ostanke in ogrizke sadja smo vestno nosili na kompostnik. V dežju smo nabrali deževnike in jim pripravili nov dom na kompostniku, kjer bodo pomagali zrahljati zemljo. Za tradicionalni slovenski zajtrk smo slavnostno pogrnili mizo in skupaj zajtrkovali domače, lokalne jedi v prijetni družbi prijateljev, ki jih imamo radi. Med zajtrkom smo poslušali Slakov valček Čebelice. Po zajtrku so otroci narisali sestavine tradicionalne­ ga slovenskega zajtrka. Nato smo se odpravili v gozd, kjer smo z igro in gibanjem pokurili zaužite kalorije. V gozdičku so otroci skuhali bučno juho, semena buč pa smo posušili. Cilj projekta Teden slovenske hrane in Tradicio­ nalnega slovenskega zajtrka je otroke in mlade seznaniti z lokalno pridelano hrano ter njeno ka­ kovostjo, obenem pa poudariti pomen zajtrka kot najpomembnejšega obroka dneva. ■ Naš kraj ■ december 2024 ••• Iz vrtca in šole ••• 31 Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) 2024 in ekoprojekt Hrana ni za tjavendan na JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje V mesecu novembru 2024 smo na osrednji šoli Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje, v okviru 11. sezone ekoprojekta Hrana ni za tjavendan, že četrto leto zapored sodelovali pri izvedbi obsežnega projekta Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO). ETZO je letos potekal med 16. in 24. novembrom. Metka Laharnar, mentorica ekoprojekta Hrana ni za tjavendan na OŠ Dobrepolje Evropski teden zmanjševanja odpadkov se v Evropski uniji (EU) šteje za enega največjih in najuglednejših projektov na področju ozaveščanja o zmanjševanju odpadkov in varstvu okolja. ETZO spodbuja k izvajanju akcij oza­ veščanja o trajnostnem ravnanju z viri in odpadki. Letošnja tema projekta ETZO je bila odpadna hrana, ki se šteje za enega iz­ med največjih svetovnih izzivov, in je po­ tekal pod sloganom »Stran pa ne bomo metal!«. Podatki v zvezi z odpadno oz. zavrže­ no hrano so skrb vzbujajoči. V državah EU letno nastane več kot 59 ton odpadne hrane. Na globalni ravni se zavrže kar ena tretjina vse hrane, proizvedene za prehrano ljudi. Več kot 37 milijonov ljudi si ne more privoščiti kakovostnega obro­ ka vsak drugi dan. Zaradi lakote in pod­ hranjenosti trpi okoli 800 milijonov ljudi, a se kljub temu na svetu zavrže približno 17 % proizvedene hrane. Povprečni pre­ bivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane (vir: spletna stran Eko­ šole, Hrana ni za tjavendan 2024–2025). Na naši šoli smo se v okviru izvedbe projekta ETZO osredotočili na tematsko oglaševanje in ozaveščanje (ureditev šol­ skega ekokotička s tematskimi plakati, pogovori učiteljev z učenci o tematiki) in spremljanje, izvajanje in analizo me­ ritev zavržene hrane – po razredih – v času šolske malice (v tednu pred in med potekom ETZO), ob pomoči šolskega ku­ hinjskega osebja. Vse izvedene dejavnosti zmanjševanja zavržene hrane so dosegle svoj namen, kar se je pokazalo tudi pri meritvah koli­ čine zavržene hrane pri šolski malici. Analiza podatkov je pokazala, da je bila količina zavržene hrane v tednu iz­ vedbe ETZO nižja kot v predhodnem oz. primerjalnem tednu. Na podlagi analize podatkov meritev zavržene hrane v vseh razredih je bilo v tednu ETZO na naši šoli, v primerjavi s primerjalnim tednom, za 3,0 kg manj zavržene hrane, kar pomeni povprečno pri enem učencu 2,0 dag manj zavržene hrane. Na ravni posameznika in skupnosti se je treba odgovorno zavedati, da hrana ni in ne sme biti odpadek. Hrana je dobrina, ki jo potrebujemo za svoje preživetje, ter si zasluži naše iskreno spoštovanje. Pri tem imamo od­ rasli odgovorno nalogo, saj s svojim zgle­ dom in znanjem mlajše učimo spoštova­ nja ter odgovornega odnosa do hrane in prehranjevanja. Za uspešno izpeljavo projekta ETZO na naši šoli se iskreno zahvaljujem vestnim in ustvarjalnim učencem eko­-krožka iz 5. razreda, učiteljem, šolskim kuharicam, eko koordinatorici ter vodstvu šole. Po­ sebna zahvala pa je namenjena učencem naše šole, ki se vsakodnevno trudijo in izkazujejo odgovoren odnos in spoštova­ nje do hrane. Srčna hvala vsem in da – skupaj zmo­ remo veliko. ■ 32 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ december 2024 Tekmovanje godalcev Fermata Kmalu po obisku Miklavža smo godalci še kar naprej praznovali. Na Vidmu, v Jakličevem domu, se je namreč odvijalo že tretje tekmovanje godalcev Fermata. Eva Pal, Polona Udovič, Zavod Fermata Letos se je predstavilo 41 udeležencev iz 13 slovenskih glasbenih šol: GŠ Kranj, GŠ Trbovlje, GŠ Grosuplje, GŠ Zagorje ob Savi, GŠ Novo mesto, GŠ Kočevje, GŠ Sežana, GŠ Krško, GŠ Laško, GŠ Koper, GŠ Radovljica, GŠ Sevnica, zasebne šole iz Domžal in GŠ Moste - Polje. Violinisti, violončelisti, violistka in kontrabasistka so svoj program suvere­ no izvedli in presenetili žirante tako z virtuoznostjo kot tudi z muzikalnostjo. Za dobrim rezultatom pa seveda stojita ogromno trdega dela učencev in njihovih pedagogov ter podpora staršev. Nekateri prikazujejo glasbeno izobraževanje s tri­ kotnikom, v katerem je na vrhu učenec, spodnji del pa si s starši deli pedagog. To­ rej, učenec je najpomembnejši, vendar je temelj njegovega znanja odvisen od podpore pedagoga in staršev. In prav to se na tekmovanju Fermata vedno znova pokaže, ko organizatorji z zanosom opa­ zujemo zavzete starše in spodbujajoče pedagoge ter korepetitorje, kako posku­ šajo otroku omogočiti čim boljši nastop. Kot na vsakem tekmovanju je tudi na tekmovanju Fermata treba glasbeno znanje oceniti, kar je več kot odlično op­ ravila naša strokovna komisija. Anasta­ zija Juvan, Ksenija Trotovšek in Matjaž Antončič so vestno poslušali vsako noto, nato pa se ob kavi sestali in podelili na­ grade. Kljub temu da je ocenjevanje glas­ be zahtevna naloga, jim jo je uspelo op­ Koncert glasbene skupine Kralj Matjaž raviti tako, da so udeleženci domov odšli z nasmeškom na obrazu. Zvečer so se udeleženci spet zbrali v dvorani in najprej poslušali predava­ nje Urške Cerar iz NOVE lastre o negi instrumenta, nato pa je napočil najbolj pričakovani trenutek v celem dnevu: po­ delitev nagrad. Za uvod in dobrodošlo popestritev je poskrbela glasbena sku­ pina Kralj Matjaž, nato je udeležence nagovorila predsednica komisije, ki je poudarila predvsem koristi glasbenega izobraževanja, saj glasba združuje zah­ tevno motorično učenje z umetniškim udejstvovanjem, in pohvalila vse udele­ žence. Da je tekmovanje Fermata potekalo v Miklavževem vzdušju, so poskrbeli naši pokrovitelji, saj so za vse udeležence pripravili darila. Zahvaljujemo se podje­ Violinistka Aurora Primrose Wibowo, dobitnica zlatega priznanja v 1. kategoriji tjem: NovaLastra glasbeni butik, d. o. o., Goslarstvo Demšar, LionStrings salon izbranih godal. Za lakoto pred in po nastopu so pos­ krbeli: Pizzeria Adam, Don Don Pekarna Grosuplje in Mesarstvo Blatnik, za ne­ moteno delovanje tehnologije pa podje­ tje Delafino, d. o. o. Tekmovanje so pod­ prli še ZKD Grosuplje, GŠ Grosuplje in JSKD Ivančna Gorica. Vsem se iz srca zahvaljujemo za podporo tekmovanju Fermata in s tem neprecenljivo podporo mladim glasbe­ nikom. V zavodu Fermata se veselimo, da je dogodek uspel, in se nadejamo nasled­ njih glasbenih doživetij. Vse o tekmovanju preberite na https:// www.fermata.si in na naši FB-strani. ■ Violinistka Varja Rajić, dobitnica zlatega priznanja v 3. kategoriji Naš kraj ■ december 2024 je bila zadolžena za dogajanje v gospo­ dinjski učilnici in je pridno skrbela, da na nobenem pladnju ni manjkalo piškotov, okusnega čaja in kave, drugi dve skupini pa sta ena na razredni in druga na pred­ metni stopnji ob vhodu z okusno dobro­ došlico sprejeli starše. Vsak starš je za pecivo in pijačo lahko daroval prosto­ voljni prispevek, ki ga bomo devetošolci namenili valeti po končani osnovni šoli. Vsakega prispevka smo bili devetošolci zelo veseli in skupno smo sklenili, da bomo dogodek z veseljem še kdaj po­ novili. Ker smo dobili kar nekaj vprašanj po receptih za naše slastne piškote, dva delimo z vami. Sladko presenečenje za starše na govorilnih urah Vstopili smo v praznični december in na naši šoli je že zadišalo po okusnih praz­ ničnih dobrotah. V torek, 10. decembra 2024, smo učenci devetega razreda pod vodstvom razredničark Brede Božič in Eme Zajc v času govorilnih ur za starše pripravili sladko presenečenje. Zavihali smo rokave, si nadeli predpasnike in se hitro lotili peke dobrot, s katerimi smo pričakali starše. Učenci smo se razdelili v tri skupine, pomagali pa sta nam tudi učiteljici Karin in Polona. Prva skupina VOŠČILA ŠOLSKIH NOVINARJEV V prazničnem času in v letu, ki je pred nami, vam želim obilico zdravja, sreče in uspehov. Naj vas v vaših domo­ vih spremljajo mir, toplina in ljubezen, naj vas povezujeta medsebojno spošto­ POLNOZRNATI PIŠKOTI S ČOKOLADNIMI KOŠČKI Sestavine: 200 g polnozrnate moke, pol žličke jedilne sode, 100 g masla, 75 g sladkorja, 75 g čokolade, 1 jajce, vaniljev sladkor. Priprava: Pečico segrejemo na 180 °Celzija. Čokolado razrežemo ali razlomimo na manjše koščke. Jedilno sodo in moko presejemo v veliko skledo. Dodamo na koščke narezano maslo in sladkor ter s prsti pregnetemo tako, da nastane drobtinam podobna zmes. Jajce ubijemo v večjo skledo, primešamo vaniljev sladkor in z metlico rahlo stepemo. Dodamo k preostalim sestavinam in z rokami vse skupaj pregnetemo, da dobimo čvrsto testo, ki mu primešamo še polovico čokoladnih koščkov. Oblikujemo piškote, ki jih po vrhu potrosimo s preostalimi čokoladnimi koščki, jih damo na pekač, obložen s peki papirjem, in pekač potisnemo v pečico. Piškote pečemo na srednji višini približno 12 minut. PIŠKOTI – HUZARSKI KRAPKI Sestavine: 300 gramov moke, 120 gramov sladkorja v prahu, 100 gramov mletih orehov ali mandljev, 1 žlička pecilnega praška, 1 vaniljev sladkor, ščepec soli, noževa konica cimeta, 200 gramov masla – sobna temperatura, 2 rumenjaka, pest čokoladnih kapljic. Postopek: Vse sestavine zmešamo v testo, ki naj na hladnem počiva 30 minut. Nato naredimo manjše kroglice (velike kot oreh). Kroglice položimo v pekač na peki papir. Pečemo na 200 °Celzija 10–15 minut in pazimo, da se ne zažgejo. Maja Jančar, 9. razred Naj vam vsaka zvezda izpolni željo, vsaka snežinka nariše nasmeh na ob­ raz in vsak korak naj prinese srečo v teh prazničnih dneh. (Staša Kušlan) 33 ••• Iz vrtca in šole ••• bralcem Našega kraja vanje in prijaznost. Želim vam vesele božično novoletne praznike in srečno ter uspešno novo leto 2025. (Martin Cimerman) Čim več imenitnih dni, takšnih, ko se nikamor ne mudi. Tistih s smehom na obrazu, z iskrico v očeh in toplino v dlaneh želim vam v božično-novole­ tnih praznikih. (Nika Mohar) Leto, ki pride, ko zdajšnje odide, naj vam pred vrata pripelje ljubezen in zdravje, zraven pa navrže še vrečo, nabasano s srečo. (Ariana Jakič Tagoe) Novinar Domen Ficko vam želim srečno novo leto in vesel božič. Želim, da uživate v božiču s svojo družino in prijatelji s čim več veselja in zabave. (Domen Ficko) 34 ••• Iz vrtca in šole ••• V novem letu vam želim veliko zdravja in uspeha. Upam, da boste imeli veliko izpolnjenih želj. Veselite se novega leta in novih želja. Bodite prijazni in hvaležni. Seveda pa tudi uživajte v svojem življenju. (Neja Košir Stanič) V teh mrzlih decembrskih dneh, ko mraz se nabira v kosteh, želim vam ve­ liko topline, veselja, ki več naj ne mine, pa zdravje naj se vas drži vse leto, vse tedne, vse dni! Več sreče, miru, blagos­ tanja naj vam v novem letu poganja. (Ajla Šakonjić) Že bližajo se prazniki z dolgimi ro­ kami. Prevzema mrzličnost ljudi, ker so že pred vrati. Lepo praznujte jih tudi vi … To so časi zlati. (Lara Strnad) V teh prazničnih dneh vam želimo veliko miru, topline in srečnih trenut­ kov v krogu najdražjih. Naj vas sprem­ ljajo ljubezen, zdravje in upanje v lepši jutri. Srečen in blagoslovljen božič. (Neja Nose) Naš kraj ■ december 2024 Le blagostanja, zdravja, sreče de­ cember v koš naj vam nameče. Naj bo­ žič dom vaš razsvetli, a z novim letom naj vzcvetijo ljubezen, posel in sploh vse, kar vaše želi si srce. (Mia Žnidaršič) Lucija Lenarčič osvojila zlato medaljo V sredini novembra je potekalo mednarodno tekmovanje Grand Gourmet v Splitu. Grand Gourmet je mednarodni festival s tekmovanjem v gostinstvu, ki je potekal od 12. do 16. novembra 2024. Tekmovanje je potekalo v posameznih in ekipnih kategorijah za natakarje, barmane, bariste ter kuharske in strežne ekipe hotelov in restavracij. Uroš Gačnik Tekmovanja se je s svojimi študenti udeležil Biotehnični izobraževalni cen­ ter Ljubljana – BIC Ljubljana. Poleg dru­ gih kolegov študentov je zlato medaljo z odličnim nastopom in obilico znanja med baristami osvojila Lucija Lenarčič iz Zagorice, ki je obenem postala tudi zmagovalka kategorije. Komisijo je za zlato odličje prepričala s pripravo odlične, nevsakdanje kave z različnimi aromami in okusi, vse skupaj pa vrhunsko predstavila v zgodbi. »Rodila sem se v hiši, kjer so nekoč izdelovali zobotrebce. Ljudje so nas zato poimenovali 'foucki', po pripomočku za izdelavo zobotrebcev. To delo ni bilo vsakdanje, saj so ga opravljali predvsem jeseni in pozimi, ko so se dnevi skrajšali in so ljudje končali naporna opravila na poljih. Sovaščani so pogosto prihajali k nam, v našo hišo, ki je služila kot nekakšen dnevni prostor. Sedeli so ob krušni peči, okoli katere je bila postavljena klop, poleg nje pa miza, obdana s stoli. Kjerkoli se je našel prostor, so se ljudje posedli, klepetali o vsakdanjih stvareh in se smejali, hkrati pa pridno delali. V tej prijetni in družabni atmosferi se je delo zdelo lažje, čas pa je hitro mineval. Poleg 'fouckov' so nas ljudje klicali tudi 'zocarji'. Zakaj? Ker so naši predniki zobotrebce izdelovali dolgo v noč, kava pa je bila njihova edina spremljevalka, ki jih je ohranjala budne. Spili so je ogromno, saj je bila nepogrešljiva pri napornem nočnem delu. Kavo so večinoma tihota- pili iz Italije, kamor so obenem prodajali tudi zobotrebce, zato sta bila izdelava zobotrebcev in tihotapljenje kave tesno prepletena. Tradicionalna izdelava zobotrebcev je kmalu zamrla, saj so jo nadomestili veli- 35 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ december 2024 ki stroji. Vendar pa je tradicija pitja kave ostala živa. Tudi sama sem z leti vzljubila kavo. Pitje kave ni bilo zgolj vsakodnevni ritual, temveč pomemben del jutra, ko smo ob skodelici tople pijače izmenjavali misli, delili načrte in se smejali. Kava je postala nekakšen simbol povezovanja in trenutkov, ko smo si vzeli čas drug za drugega. Z velikim veseljem vam predstavljam svojo kavo, poimenovano 'Fouckova popotnica'. Gre za posebno mešanico, v kateri se prepletajo bogati jesenski okusi, ki vas bodo popeljali v toplino doma, kjer zrak diši po lesu, pomarančah, bučah in cimetu. Vsak požirek vas bo spomnil na prijetne večere ob krušni peči, na trenutke, ko se je v hiši mešal vonj po začimbah in smeh sovaščanov. Fouckova popotnica ni le kava – je povabilo v svet domačnosti in topline.« Slovenija je prejela štiri zlate medalje in tri pokale! Luciji iskreno čestitamo za uspeh, se veselimo z njo ter ji želimo še veliko uspešnih izvedb ter posledično zadovolj­ nega gosta. G. Humskemu, ki je bil njen mentor, prav tako čestitamo in mu želi­ mo tudi v prihodnje takšnega »carskega« dela s študenti. ■ Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje ● tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 9.00 do 15.00. Četrtek: od 10.00 do 15.00. Zberimo se v knjižnici V mesecu novembru po vsej Sloveniji praznujemo teden splošnih knjižnic. V teh dneh se zvrstijo različni dogodki, s katerimi se opozarja na pomembno vlogo knjižnic pri razvijanju sposobnosti branja, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij ter pridobivanju znanja. Jasmina Mersel Šušteršič Letošnje praznovanje poteka pod slo­ ganom Zberimo se v knjižnici, ki pou­ darja pomen poglobljenega branja in zbranosti v knjižnici. Slogan simbolizi­ ra večplastno poslanstvo knjižnic – kot prostora za branje, srečevanje (zbiranje) in notranjo zbranost. Knjižnice niso zgolj dom knjig, temveč tudi družbeno središ­ če, kjer se ljudje povezujejo in krepijo skupnost. Knjižnice so namenjene vsem generacijam in ciljnim skupinam. Ob tej priložnosti je Krajevna knjižni­ ca Dobrepolje za najmlajše pripravila gledališko predstavo z naslovom Psst!. To je knjižnica v izvedbi gledališča Pravlji­ čarna. Predstava je na zabaven način ot­ roke popeljala v svet knjižničnih pojmov, kot so knjižničar, bralec, pesnik, pisatelj, Miška Minka je v predstavi otroke med drugim seznanila s primernim obnašanjem v kulturnih ustanovah. ilustrator, ter jih seznanila s knjižničnim bontonom. V predstavi so otroci z ju­ nakoma Minko in Pajkijem kot pesniki iskali rime, spoznali »mišjo« Rdečo ka­ pico, naredili čisto svojo ilustracijo, pred­ vsem pa spoznali, da v knjižnici nikoli ni dolgčas. ■ 36 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ december 2024 Delavnica tapkanja v knjižnici Jasmina Mersel Šušteršič Domačinka Stanka Kuplenk, učiteljica vadbe, s svojim znanjem in izkušnjami prispeva h kakovostnejšemu življenju širše skupnosti. V krajevni knjižnici je pripravila začetno delavnico tapkanja, ki se je je udeležilo veliko število obisko­ valcev. Tehnika EFT vključuje tapkanje točk meridianskega sistema telesa. Tapkanje pomaga, da iz energijskega sistema očis­ timo življenjske strese ali telesne težave, in omogoča, da si povrnemo čustveno in telesno zdravje. Stanka izžareva od­ ločnost, vitalnost in pozitivno energijo. Vendar je za to zadnje potrebna tudi pot. Pot, ki je večkrat polna križišč, na kate­ rih ne veš, katero smer izbrati, in lahko zaupaš le svoji intuiciji. Pot, na kateri je potrebno veliko samodiscipline, odloč­ nosti in vztrajnosti. Kot pravi Stanka, ji je v trenutkih izzivov veliko pomagala ravno metoda EFT, zato uporablja tap­ kanje ob vsaki priložnosti. Svoje znanje s področja tapkanja, pridobljeno na šte­ vilnih izobraževanjih in delavnicah, pa z navdušenjem posreduje tudi vsem zain­ teresiranim. Stanki se zahvaljujemo za pripravljenost in sodelovanje. ■ Delavnica tapkanja s Stanko Kuplenk Elda Viler: Ni samo glas, je nek notranji naboj V organizaciji Mestne knjižnice Grosuplje, enota Dobrepolje, smo gostili pevsko divo in eno največjih zvezd slovenske popevke gospo Eldo Viler. Na glasbeno-pogovornem večeru je bila predstavljena njena avtobiografska knjiga z naslovom Elda: notranji naboj. Eldo Viler so navdušile upodobitve literarnega junaka Martina Krpana velikega dobrepoljskega umetnika Toneta Kralja v prostorih knjižnice. Pevka Elda Viler pri podpisovanju svoje avtobiografske knjige Jasmina Mersel Šušteršič Vsem dobro poznane pesmi Elde Viler veljajo za slovensko glasbeno klasiko. Prepevamo jih vsakodnevno, saj pevkin izjemni glas in interpretacija očarata še tako zahtevnega poslušalca. Prejemnica številnih nagrad in zmagovalka glasbe­ nih festivalov ima za seboj že več kot 60 let glasbene kariere. Elda Viler, rojena v Koštaboni leta 1944, je svojo glasbeno pot začela skromno, s pevskimi poskusi na terasi hotela Palace in na dogodkih »Pokaži, kaj znaš«. Kmalu pa je njen glas Za posebno presenečenje so poskrbele članice vokalne skupine Mavrica. Naš kraj ■ december 2024 zasijal tudi na velikih odrih in postala je nepogrešljiv del naše glasbene dediš­ čine. Njeni nastopi so odmevali ne le v Sloveniji, temveč tudi po vsej Jugoslaviji, Sovjetski zvezi, Evropi in celo v Avstrali­ ji. Med drugim je bila pevka nagrajena z edinstveno estradno nagrado Jugoslavije. Kljub vsem uspehom je doživljala tudi številne izzive, med katerega sodi odvzem statusa svobodne umetnice s strani Ministrstva za kulturo RS po osa­ mosvojitvi Slovenije. Ta odločitev je za nekaj let prekinila njeno pevsko kariero, a kot prava šavrinka, močna in vztrajna, je našla pot nazaj. Gospa Elda Viler je 37 ••• Kultura ••• svoje spomine na otroške dni, pevsko ka­ riero ter življenje, prežeto z vztrajnostjo in predanostjo, popisala v svoji avtobio­ grafski pripovedi Elda – notranji naboj. Želja, da bi delček svojega življenja in dela ovekovečila tudi v knjižni obliki, se je pevki tako uresničila ravno na pragu 80. rojstnega dne. Na predstavitvi knjige se je s pevko pogovarjal moderator gos­ pod Matej Krajnc. Za posebno presenečenje so poskrbe­ le članice vokalne skupine Mavrica s svo­ jim glasbenim nastopom. Gospa Elda je bila namreč pred 18 leti glavna gostja na koncertu, ki ga je vokalna skupina Mavri­ ca priredila v Jakličevem domu. Gospe Eldi Viler se zahvaljujemo za čudovit večer, prežet z glasbo, litera­ turo in življenjsko modrostjo. Gospa Elda je tako ljubiteljica pete kot pisane besede, zato smo ji poklonili strokovno monografijo avtorja dr. Kranjca, ki pred­ stavlja velika dobrepoljska umetnika, brata Franceta in Toneta Kralja. Članice Turističnega društva Dobrepolje pa so pripravile dobrepoljsko culo. Ob življenj­ skem jubileju, ki ga gospa Elda praznuje v mesecu decembru, ji želimo, da njen notranji naboj še naprej žari s tako izje­ mnim in edinstvenim žarom. ■ Pletenje košaric in razstava pletarske šole Ribnica Jasmina Mersel Šušteršič Udeleženci pletarske šole Ribnica so v krajevni knjižnici pripravili razstavo pletenih izdelkov. V okviru razstave je članica pletarske šole, domačinka Da­ nica Borštnik, pripravila tudi delavnico pletenja košaric za otroke in starše ter za otroke skupine Sovice iz vrtca Ringaraja. Vse navzoče je seznanila s postopki tradicionalne obrti, od tega, kako poiska­ ti les v gozdu, kako ga pravilno skladiščiti in obdelati s pomočjo orodij, do samega pletenja košaric. Osnovna materiala pri uporabi sta bila vrbovo šibje in leska. Ot­ roci so se tudi sami preiskusili v pletenju ter pri tem neizmerno uživali. Zahva­ ljujemo se Danici Borštnik za izvedene delavnice, saj se s prenašanjem znanja in uporabe starih obrti ohranja tudi naša kulturna dediščina. ■ Delavnica pletenja košaric z Danico Borštnik, udeleženke pletarske šole Ribnica Novoletna edicija Groševih dejavnosti Decembrski prazniki se nam hitro približujejo, z druženji in s prazničnim vzdušjem pa se poslavljamo od tega in se že pridno pripravljamo na novo leto. Erika Dizdarević, ŠK Groš December smo kot že vrsto let svojim članom popestrili z Groševim predbo­ žičnim izletom. Udeleženci so se tok­ rat od 14. decembra do 15. decembra odpravili v Beograd. Znamenitosti, srb­ ska kulinarika in dobra družba so poskr­ beli, da bo izlet zagotovo ostal vsem še nekaj časa v spominu. Vsi mladi iz Občine Dobrepolje po­ zor! Letošnja ekipa se močno trudi, da bi naše aktivno delovanje začelo obsegati tudi Občino Dobrepolje. V soboto, 21. decembra 2024, je naša ekipa prišla na prizorišče Dobrepolje Dobrevolje festa 2024, kjer smo na svoji stojnici predstav­ ljali delovanje kluba, izvajali vpise za članstvo pri nas in novo vpisanim delili tudi naše druge ugodnosti. Na voljo pa je bil tudi nakup našega klubskega mercha. Če vas zanima, kaj vam omogoča član­ stvo pri nas, popolnoma brezplačno je, si lahko o tem preberete na naši spletni strani: www.klub-gros.com. So se vam ob začetku zimske sezone v omari začele nabirati obleke, ki bi jih 38 zamenjali z novimi, ampak ne veste, kaj z njimi? Se na vaših policah prašijo knjige ali pa vam zasedajo prostor v shrambi? Vsi, ki so na zgornji vprašanji odgovorili pritrdilno, so se v nedeljo, 22. decembra 2024, srečali v Študentskem klubu Groš, kjer so se udeležili izmenjevalnice. Tok­ rat je poleg izmenjave oblačil in modnih dodatkov potekala tudi izmenjava rablje­ nih knjig. S tem smo poskrbeli, da pope­ stritev naših omar še naprej poteka na trajnosten in okolju prijazen način. Po­ zabljene knjige pa so spet začele služiti svojemu namenu, da so brane in širijo svoje sporočilo. Udeležba na dogodku je bila brezplačna. Z zimo pred vrati pa so pred nami tudi vsakoletna enodnevna smučanja z Gro­ šem. V prvih mesecih 2025 so predvide­ ni trije termini, 11. januarja v Nassfeld, 1. februarja v Turracher in 1. marca v Katschberg (40 EUR čani, 60 EUR nečla­ ni) Mesta se vsako leto hitro polnijo, zato spremljajte naš Instagram profil z obvestilom o odprtju prijav in izpolni­ te prijavnico na naši spletni strani. En spust po snežnih strminah na dan od­ ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2024 jemo letošnje nastopajoče. O tem in o drugih dogodkih bomo sproti obveščali v prihajajočih mesecih na naših stalnih platformah. Naša vrata pa so vedno odprta za nove obraze, ki si želijo izvedeti več o vodenju projektov, študentskem organiziranju ali pa si preprosto želijo družbe, ki bi z nji­ mi odigrala turnir v ročnem nogometu ali Activityju. S predlogi in željami stopite v stik z nami na Instagramu, Facebooku ali pa se v živo oglasite pri nas :). Uradne ure: ponedeljek, sreda in pe­ tek od 18.00 do 20.00 v Grosuplju, Indu­ strijska cesta 1G; torek od 18.00 do 20.00 v Ivančni Gorici, Cesta 2. grupe odredov 17; četrtek v Jakličevem domu, Videm 34, po dogovoru. žene slabo voljo stran. Trudimo pa se, da vse leto ponuja­ mo raznolik nabor dogodkov, v katerih se lahko najde čim več mladih iz naše lokalne skupnosti. V novem letu se med drugim vrača sklop glasbenih dogodkov Mixtape @ ŠK GROŠ, ki ga bomo spomla­ di izvedli že v četrti ediciji. Kmalu razkri­ Facebook: GROŠ študentski klub Instagram: @sk.gros spletna stran: www.klub-gros.si Dejavnosti v PGD Videm - Dobrepolje v zadnjem času Ker bi vse dejavnosti, ki jih člani društva izvajajo, zavzele preveč prostora, bom zapisal le nekaj vidnejših in za gasilsko dejavnost pomembnih dogodkov. Uroš Gačnik V soboto, 26. oktobra, je v sklopu me­ seca oktobra potekala obsežna vaja GZ Dobrepolje, ki smo se je udeležili z 21 operativci. Obenem je isti dan potekal izkop materiala ob gasilskem centru, ki bo sprva služil kot delovna površina ob različnih vajah, vedno bolj pa se kaže potreba, da se zgradijo dodatni prostori za društveno dejavnost. V soboto, 2. novembra, smo imeli tehnični dan, ko smo očistili vsa vozila in gasilske prostore, zaključili pa smo s peko kostanja in druženjem, ki se ga je udeležilo 17 članov. Za operativna vozila so zadolženi posamezniki, ki skrbijo, da so vozila urejena ter tehnično brezhibna. Tako smo vozilo GVC 24/50 odpeljali na tehnični pregled. V nedeljo, 3. novembra, smo pomagali župniji Dobrepolje pri pripravi dogodka ob blagoslovu fresk in na dogodek dosta­ vili mize in klopi. V sredo, 6. novembra, smo imeli ope­ rativne vaje. Ponovili smo uporabo teh­ ničnega orodja ter dokončno uspešno razrezali dve vozili. Obnovili smo znanje posredovanja in tehničnih vidikov ter različnih pristopov ob nezgodi z avto­ mobilom. V četrtek, 7., 14., 21., in 28. novem­ bra, je povprečno 35 mladih nadaljeva­ Naš kraj ■ december 2024 lo četrtkova srečanja in vaje. Začeli pa smo tudi z usposabljanjem najmlajših s štirimi tečaji: pionir 1 in 2 ter mladi­ nec 1 in 2, ki jih obiskuje skupno 21 ot­ rok. Tokrat prvič usposabljamo sedem tečajnikov, ki bodo na zaključku tečaja osvojili čin mladinca, ker pa bodo vsi opravili vse štiri predpisane tečaje, bodo ob izpolnjevanju pogojev postali gasilci pripravniki in se tako lahko že dejavno vključevali v operativno delo društva. Izredno smo ponosni, saj bodo ti mladi prvi iz GZ Dobrepolje, ki bodo zaključili niz usposabljanj, s čimer bodo oproščeni opravljanja tečaja za gasilca pripravnika. V soboto, 9. novembra, je potekalo ocenjevanje društva, ki se ga je udeleži­ lo 39 članov. V ponedeljek, 25. novembra, so imeli sestanek prvi certificirani posredovalci, ki so se dogovorili o organizaciji zvezne vaje. V sredo, 27. novembra, smo imeli ope­ rativno vajo, ki je bila razdeljena na dva sklopa. V prvem delu smo med simula­ cijo notranjega napada obnovili znanje s ••• Iz društev ••• pravilnim vstopom v zadimljeni prostor, izvedli smo preiskovanje prostora, iznos poškodovanega ter gašenje požara. V drugem delu smo bili pozvani na požar avtomobila, ki je bil udeležen v prometni nesreči. S peno smo pogasili in ohladili goreči del avtomobila. Zanimive vaje, ki jih posebni učinki inštruktorjev naredi­ jo še bolj realistične, so se izkazale kot dobra naložba, saj je v primeru pravega 39 posredovanja tudi negotovost manjša, saj se z različnimi scenariji pripravljamo na možne dogodke. V petek, 29. novembra, je 13 članov poskrbelo, da smo za prve certificirane posredovalce iz GZ Dobrepolje organi­ zirali usposabljanje. V ponedeljek, 2. decembra, smo začeli priprave na veseli december. Začeli smo z okrasitvijo gasilskega centra. Angelina Strah je izdelala čudovit adventni ven­ ček, ki krasi vhodna vrata. Članice so se dejavno vključile v okraševanje in s po­ močjo fantov, ki sta priskrbela smreko, so ustvarile prijetno okolje za praznični čas. Miklavževe pomočnice so v sredini te­ dna pripravljale darila za mlade gasilce in njihove sorojence. Na srečo je pretekli mesec minil brez potreb po našem posredovanju, kar je super. V času, ko se uporabljajo piroteh­ nična sredstva, pa odsvetujemo njihovo uporabo v naseljih, saj lahko hitro pri­ de do poškodbe ali požara. Upamo, da bodo tudi praznični dnevi minili tako, da bomo tako lahko vsi uživali v miru. ■ Sv. Miklavž je obiskal gasilce na Vidmu Sveti Miklavž ali Nikolaj je znan in prisoten v slovenskem kulturnem izročilu že dalj časa. Vsekakor pa dlje kot Božiček ali Dedek Mraz, ki izhajata iz novejše dobe. Komercialno usmerjeni trgovci seveda izkoristijo vsako priložnost, da premamijo kupce v pretirano potrošništvo. Uroš Gačnik Nikolaj naj bi se rodil v premožni dru­ žini, vendar vse podedovano bogastvo razdal revnim, zato se ga od nekdaj drži sloves radodarnega svetnika. V številnih deželah, zlasti v osrednji Evropi, je sveti Nikolaj povezan z obdarovalnimi pra­ zniki, in sicer v noči s 5. na 6. december, na Nikolajev godovni dan. V Sloveniji je drugi svetnik po številu cerkva, ki so mu posvečene (takoj za Devico Marijo). Po­ leg tega so mu posvečene tri izmed šestih stolnic – ena izmed njih je ljubljanska. V Dobrepolju je cerkev v Podgori posveče­ na sv. Miklavžu. Na sobotni večer 7. decembra smo tako članice in člani PGD Videm - Dobre­ polje na pobudo mladinske komisije društva pripravili vse potrebno, da raz­ veselimo naše mlade gasilce. Miklavž, ki je bil tokrat v spremstvu petih parkeljnov in treh angelov in se je pripeljal z gasil­ skim vozilom, je vse prisotne lepo poz­ 40 dravil, razložil vsem legendo o Miklavžu ter nato obdaril vse otroke, ki se celo leto dejavno vključujejo v delo gasilske­ ga društva. Pozabil pa ni tudi na njihove sorojence in na otroke članov, ki so še premajhni, da bi se pridružili gasilcem. Sv. Miklavž se je z vsakim otrokom pogovoril, ga izprašal po lumparijah in dobrih delih, na koncu so otroci tudi zmolili. Starejši smo dejali, da je to pravi Miklavž oziroma je bil tak, kot smo ga bili deležni mi, ko smo bili mlajši. Res je za vse te stvari Miklavž potreboval nekoliko več časa, vendar so bili na koncu tako otroci kot starši zadovoljni, saj je bil stik z dobrotnikom za današnje razmere ne­ običajen. Pa tudi parkeljni so imeli čas in možnost poredne poloviti in jih ustrezno kaznovati. Ko so bila razdeljena vsa darila, je Miklavž vsem prisotnim podelil še eno darilo – praznične lučke, ki so se po odštevanju zasvetile in tako naznanile ••• Iz društev ••• družabni del dogodka, kjer smo se pri­ jatelji ob dobri hrani in pijači veselili in tako na simboličen način zaključili us­ pešno leto. Pridružilo se nam je tudi ne­ kaj drugih krajanov, česar smo bili veseli. Naš kraj ■ december 2024 Prav je, da živimo z roko v roki in tako zgledno sodelujemo. Za pomoč pri organizaciji dogodka smo zaprosili naše člane, starše in dona­ torje, ki so velikodušno poskrbeli za da­ rila, nekaj finančnih sredstev za nakup dobrot je dodalo tudi društvo. Da smo imeli vrhunskega Miklavža in spremstvo, se moramo zahvaliti organizaciji Mihe Kadunca, ki je poravnal vse stroške v po­ vezavi s tem, Miha Tekavčič pa je daroval medene lizike, ki so bile pravi hit, saj so poleg tega, da so sladke, tudi zdrave. V imenu mladinske komisije bi se rad zahvalil vsem, ki ste kakorkoli prispeva­ li, da je dogodek uspel, vesel in ponosen sem na tako ekipo. Bilo je sladko, okusno in v družbi pri­ jateljev in podpornikov prijetno. Se vidi­ mo prihodnje leto. ■ Usposabljanje certificiranih prvih posredovalcev GZ Dobrepolje Veščine in znanje, ki so ga prvi certificirani posredovalci prejeli ob 71-urnem tečaju, je treba kontinuirano ponavljati, drugače se znanje hitro izgubi. V GZ Dobrepolje se zavedamo pomena pomoči bližnjim, saj smo (žal) velikokrat odvisni od hitrosti in bližine sokrajanov, če želimo v primeru nezgode preživeti. Uroš Gačnik Prvi posredovalci so imeli v petek, 29. novembra, srečanje, ki je potekalo v prostorih gasilskega centra na Vidmu. Člani PGD Videm - Dobrepolje so prip­ ravili štiri scenarije, na katerih so statisti igrali poškodovane v različnih situacijah, kar je naredilo usposabljanje še posebej zanimivo. Ob vsakem scenariju so nato inštruktorji ekipi razložili namen in opo­ zorili na morebitne pomanjkljivosti. Ob zaključku vaje so se udeleženci strinjali, da je tovrstne vaje treba pogosteje izva­ jati. Scenariji, na katerih so se ekipe pre­ izkusile (morda bodo v pomoč pri vajah vsem, ki se vaje žal niso udeležili): Scenarij 1: Vroča in ostra kuhinja. Pri prestavljanju posode s štedilnika se poškodovanec polije z vročim oljem po desni roki. V istem trenutku se otrok poškodovanca v paniki spotakne in se z roko ujame ob mizo, na kateri je nož. Huje si poreže levo roko. POZIV: Nesreča v kuhinji. Poškodova­ ni dve osebi. Otrok močneje krvavi. Naš kraj ■ december 2024 ••• Iz društev ••• 41 Del udeležencev in statistov. Scenarij 2: Nesreča s traktorjem. Na njivi starejši moški s traktorjem obrača pokošeno travo. Traktor je brez kabine. Ker je zunaj zelo vroče, se hladi s hladno pijačo, ki pa si jo je natočil v stekleno steklenico. Pri opravljanju dela ga v vrat piči čebela. Ker se moški zaradi motečih muh, ki so ga predhodno napadale, na to ne odzove, ga po nekaj časa napade slabost in izgubi nadzor nad traktorjem. Traktor skrene s poti, pri tem pa čez nogo povozi sosedovega otroka, ki se je ravno igral ob robu njive. Otroka s prednjim ko­ lesom zadene v nogo in mu jo poškoduje. Pri trku otroka vrže na tla, pri tem pa ta z glavo udari ob kamniti mejnik. Otrok ne­ giben obleži na tleh, vendar je pri zavesti. Sosed, ki to vidi, hitro steče do traktorja in ga še pravočasno ustavi. Opazi, da so­ sed ni ravno pri sebi in je precej zmeden. Ko pogleda nazaj, da bi videl, od kje je sosed pripeljal, opazi povoženega svoje­ ga otroka. Takoj steče do njega in pokliče reševalce. Reševalci dobijo informacijo, da je povožen otrok, ki ima poškodova­ no nogo in krvavi iz rane na glavi. Ravno tako pa, da je v traktorju oseba, ki je zelo zmedena in čudno govori. V sam dogo­ dek se kasneje vplete še žena starejšega moškega, ki je vozil traktor. POZIV: Zgodila se je nesreča s traktor­ jem na njivi pri obračanju sena, poško­ dovanca sta dva in eden od njiju je otrok. Scenarij 3: Poškodba pri sečnji dreves. V gozdu dva prijatelja podirata dre­ vesa. V nekem trenutku eden od njiju izgubi kontrolo pri rokovanju z motorno žago in si pri tem poškoduje spodnji del noge (amputacija). Drugi prijatelj ne prenese pogleda na kri in je zelo zmeden in v paniki. V paniki pokliče 112 in jim da zelo skope informacije. Med klicem se zveza prekine, in ko poskušajo poklicati nazaj, je številka nedosegljiva. POZIV: Pri delu v gozdu je prišlo do delovne nesreče z motorno žago, udele­ žena je ena oseba, ki močno krvavi, ko smo hoteli izvedeti še kakšno informa­ cijo, se je zveza prekinila. Poklicali smo nazaj, a je bila številka nedosegljiva. Scenarij 4: Prometna nesreča motorista. Očividec vidi, kako pade motorist, ki obleži na cestišču s čelado na glavi in v bočnem položaju. Ko pridejo k njemu, motorist močno stoka in omenja žensko ime (možna soudeleženka nesreče). Za­ radi močnega udarca v glavo je motorist zmeden in govori tudi druge nepovezane podatke. POZIV: Prometna nesreča, udeležen motorist, ki je negiben. ■ Tečaj za gasilske častnike Tečaj za gasilske častnike je eden ključnih korakov pri izobraževanju in usposabljanju vodilnega kadra v gasilstvu. Namenjen je gasilcem, ki so že pridobili osnovne izkušnje v operativnem delu in se pripravljajo na prevzem vodstvenih nalog. Glavni cilj tečaja je opremiti gasilce z naprednimi znanji in veščinami, ki jim omogočajo učinkovito vodenje enot med intervencijami. Tečaj spodbuja razvoj strateškega razmišljanja in odločanja v stresnih stanjih – s poudarkom na varnosti in organizaciji dela. Boštjan Škulj, predsednik GZD, Mateja Lohkar, tajnica GZD in nova gasilska častnica Od septembra do decembra 2024 je v regiji Ljubljana II na lokaciji PGD Zdenska vas (GZ Dobrepolje) potekal tečaj za gasilske častnike, organiziran po programu Gasilske zveze Slovenije (GZS). Udeležilo se ga je 30 tečajnikov. Program tečaja je vključeval tako teore­ tične kot praktične vsebine, med kate­ rimi izstopajo: • Taktika gašenja požarov: Udeleženci so spoznali različne tehnike gašenja in uporabo gasilske opreme. • Vodenje enot: Poudarek je bil na razvoju vodstvenih sposobnosti in učinkovitem sporazumevanju znotraj gasilskih ekip. • Prva pomoč in reševanje: Tečajniki so se usposobili za nudenje prve po­ moči in izvajanje reševalnih akcij v različnih položajih. Pomemben del tečaja so bile prak­ tične vaje in simulacije, kjer so tečajniki lahko preizkusili svoje znanje v resničnih stanjih. Med vajami so izvajali: • gašenje požarov, • reševanje ponesrečencev iz vozil, • uporabo različnih gasilskih orodij. Teoretični del izpita je potekal 19. no­ vembra 2024 v PGD Zdenska vas. Predsednik izpitne komisije je bil predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, člana komisije sta bila poveljnik regije Ljubljana II Jože Andol- 42 šek in poveljnik GZ Dobrepolje Boštjan Hren. Praktični del izpita za gasilskega častnika, ki je potekal 7. decembra 2024 v Izobraževalnem centru za zaščito in re­ ševanje na Igu, je izjemno pomemben za preverjanje operativne usposobljenosti kandidatov. Izpit vključuje različne sce­ narije, ki simulirajo resnične interven­ cijske razmere. Cilj je oceniti sposobnost tečajnikov za hitro odločanje, učinkovito vodenje enot in pravilno uporabo gasil­ ske opreme. Praktični del izpita na Igu je ključni korak v usposabljanju gasilskih častnikov, saj potrjuje, da kandidati ob­ vladajo kompleksna stanja in so priprav­ ljeni na vodenje gasilskih enot. Uspešno opravljen izpit pomeni, da so kandidati pridobili ne le formalno usposobljenost, temveč tudi zaupanje v svoje sposob­ nosti za učinkovito reševanje življenj in premoženja. Uspešno zaključen tečaj za gasilske častnike je ključnega pomena za izboljšanje pripravljenosti in učinkovi­ tosti lokalnih gasilskih enot. Novouspo­ sobljeni častniki bodo s pridobljenim ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2024 Tečaj Uspešno opravilo Leto Organizator usposabljanja Pripravnik 22 2024 GZ Dobrepolje Operativni gasilec 35 2024 GZ Dobrepolje Gasilski častnik 12 2024 GZ Dobrepolje Višji gasilski častnik 1 2024 GZS Bolničar 13 2024 GZ Ribnica in GZ Dobrepolje Strojnik 21 2024 GZ Ribnica in GZ Dobrepolje znanjem in izkušnjami pomembno pri­ spevali k razvoju novih gasilskih kadrov ter skrbeli za varnost in zaščito prebival­ cev. Njihovo znanje bo ključno pri koor­ dinaciji intervencij, pri čemer bodo za­ gotavljali visoko raven profesionalnosti in učinkovitosti. Tečaj gasilskih častnikov v regiji Lju­ bljana II je bil izjemno uspešen, kar po­ trjuje visoka raven usposobljenosti in motivacije udeležencev. Posebna zah­ vala gre predavateljem in inštruktorjem, ki so predano delili svoje znanje. Z novo pridobljenimi veščinami bodo častniki okrepili gasilske vrste in še naprej zago­ tavljali varnost v svojih skupnostih. Iz GZ Dobrepolje se je tečaja udeležilo in ga uspešno zaključilo 12 tečajnikov, iz GZ Grosuplje šest, iz GZ Ivančna Gorica pet, iz GZ Ribnica pa sedem tečajnikov. Gasilska zveza Dobrepolje se zave­ da, da je temelj varnosti in učinkovitosti gasilskih enot v njihovem znanju, vešči­ nah in pripravljenosti na različne inter­ vencijske scenarije. Zato daje poseben poudarek stalnemu usposabljanju svo­ jih članov. Zahvaljujoč tej zavezanosti so naše enote dobro pripravljene in organi­ zirane. Učinkovitost posredovanja je ne­ posredna posledica nenehnega vlaganja v razvoj kadrov. S takšnim pristopom ne zagotavljamo le boljše zaščite prebival­ cev, temveč tudi večje zadovoljstvo in varnost samih gasilcev. ■ Naš kraj ■ december 2024 Delo z mladimi Tara Kralj V mesecu novembru smo skupaj s PGD Struge, PGD Zagorica in PGD Zdenska vas izpeljali tečaj pionir 2. Z zaključkom so tečajniki pridobili čin pionir. Del tečaja smo imeli v prostorih ga­ silskega doma v Strugah, drugi del pa v prostorih gasilskega doma v Zdenski vasi. Ponovili smo prvo pomoč, razvrščanje ter gašenje požarov. Vsi tečajniki so bili pridni in željni novega znanja. V društvih smo ponosni na mlade in vztrajne gasilce. Hvala vsem predavate­ ljem, mentorjem in gasilcem za pomoč pri izvedbi. ■ Ena ura veselja prežene deset dni žalosti. (Latinski pregovor) ••• Iz društev ••• 43 44 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2024 Člani Planinskega društva Dobrepolje voščimo vsem Dobrepoljcem, vsem podpornikom, hribolazcem in ljudem, ki so nam blizu, božičnega miru in spokoja. Obilo pogumnih odločitev za dobro v pričakovanem letu. Milan Ahačevčič, predsednik Nasmeh je najlepši božični okrasek, objem pa najlepše božično darilo. Le teh vam želimo veliko, vsaj toliko, kot se belih snežink spusti na tla, takrat, ko sneženju ni videti konca. Vesele Božične praznike ter zdravo, varno in dragocenih trnutkov polno novo leto 2025! gasilke in gasilci PGD Zdenska vas Koča na Kamen vrhu bo 25. decembra 2024 odprta. Delovna terapija v Prizmi Ponikve »Duševna bolezen je problem adaptacije, osiromašenje navad in neravnovesje med delom in igro.« (Adolph Mayer, 1922) Barbara Bavdek, dipl. del. ter., Prizma Ponikve V sredo, 2. oktobra 2024, smo praznovali svetovni dan delovne terapije. S stano­ valci smo ta dan obeležili z ogledom foto­ grafij na platnu in obujanjem spominov, kaj vse smo že doživeli in postorili. Sama pa sem potrebovala nekaj trenutkov več, da povzamem besede in o tej temi pišem šele ob koncu leta. V srčiki je delovna terapija zdravstve­ na stroka, ki promovira zdravje in dobro počutje s pomočjo vključenosti posame­ znika v dejavnosti. Zaradi same širine teh dejavnosti in različnih potreb posame­ znika in institucij jo težko definiramo. Naše potrebe, želje, cilji so različni, zato je tudi obravnava prilagojena in indivi­ dualna. Človek je v sami biti okupacijsko bitje. Okupacija (»doing«) pa je temeljni Naš kraj ■ december 2024 koncept delovne terapije. V grobem je sestavljena iz osnovnih dnevnih dejav­ nosti, dela in prostega časa. Naš vsakdan je sestavljen iz rutine in drobnih dejav­ nosti, ki jih pogosto izvajamo nezavedno. Nosimo različne klobuke in obraze glede na podano dejavnost pred nami – naj bo to umivanje zob, obisk družinskega ko­ sila, zasaditev vrta, obuvanje nogavic, odhod v službo itd. S temi dejavnostmi si tudi gradimo identiteto. V zavodu nam te preproste, rutinske dejavnosti včasih grejo malo težje od rok, zmanjka nam motivacije ali pa preprosto nimamo vseh potrebnih sposobnosti. Ekipa delovne terapije v matični eno­ ti zajema enega delovnega terapevta in tri delovne inštruktorje. V bivalnih in stanovanjskih enotah pa še dva delovna inštruktorja. Da pokrijemo celotni spek­ ter okupacije, imamo posledično celotno omaro klobukov, ki si jih podajamo med sabo. Nosimo veliko imen in identitet, smo ustvarjalni pri svojem delu in rada si domišljam, da smo tisto orodje ali ko­ rak, ki poskrbi, da rutina steče ter da hiša dobi občutek doma. December je za stanovalce in hišo pomemben mesec. Je čas za družino, toplino in praznike. Kot v domačih pe­ čicah smo tudi mi pekli božične piškote. Letos je stanovanjska skupina pod okri­ ljem delovne inštruktorice Irene Lum­ bar prevzela levji delež in že dan poprej pripravila vse testo. Samo v matični enoti smo spekli 12 pekačev piškotov, ki smo si jih razdelili ob kavici in kosilu. Nekaj smo jih prihranili tudi za obisk sv. Miklavža, da ta naš dobri mož ni šel lačen iz hiše. Posebna zahvala gre tudi članicam Žup­ nijske Karitas Dobrepolje, ki so ekipi an­ ••• Iz društev ••• gelcev ter Miklavžu pomagala razdeliti vsa darila. Sobotno dopoldne, 7. decembra, smo preživeli skupaj ‒ zaposleni, stanovalci ter svojci. Obiskovalcev smo bili izjemno veseli in jim pripravili krajši predstavit­ veni in glasbeno obarvan program. Zdra­ vstvena služba nam je izmerila pritisk in sladkor, lesna delavnica pa se je predsta­ vila s svojo stojnico. Posebna zahvala gre vsem nastopajočim – hišnemu pevske­ mu zboru Strune, stanovalcem g. Petru Remškarju, Manci Lenarčič, Ažbetu Škr­ lju, Florjanu Marnu in Žigi Škulju ter nji­ hovim staršem za spremstvo. Kako na hitro se lahko povzame in odvije sam dogodek. Lahko bi rekli, da je bilo kot kosilo. Kuha se celotno uro, da so po treh minutah krožniki in sto­ li že prazni. Načrtovanje, organizacija, priprava hrane, glasbene vaje, tisk leta­ kov, izdelava venčkov, brušenje lesenih desk, premik vseh stolov, čiščenje pro­ 45 storov, iskanje baterij, učenje besedila, postavitev drevesc, izdelava kamina itd. Toliko predhodnega dela in opravkov, bi lahko rekli … Lahko pa bi se med delom tudi ustavili … Kako dobro sem pobarval tale kamen, kako nam je spretno uspelo oviti mah okoli venčka, kako veseli smo bili obiska svojcev, kako močno smo se nasmejali med glasbenimi vajami in kako okusna je bila hrana, ki nam jo je pripravila kuhinja na dan dogodka. Lepo je, ko dosežemo vse zadane ci­ lje, še lepše, če se med potjo ustavimo in zavemo, kako hiša diši po piškotih. In to je navsezadnje delovna terapija. Je korak do cilja. Ob prihajajočem letu vsem bralcem Našega kraja zaposleni in stanovalci že­ limo, da bo pot do zadanih ciljev polna motivacije in brez ovir. Srečno, zdravo in zadovoljno leto 2025! ■ 46 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2024 Utrinki Zavoda svete Terezije: veseli december Prišel je, za nekatere najlepši čas v letu. Praznični december, ko smo v pričakovanju čarobnosti božiča in rojstva Jezusa. Janja Pečjak, dipl. del. ter. Pred začetkom decembra smo skupaj s stanovalci izdelali adventne venčke, ki krasijo njihove sobe, pritličje in dom­ sko kapelo. December smo začeli z ja­ bolčnim zavitkom in kuhanim vinom, ki je pogrelo telo in duha. Imeli smo tudi ustvarjalno delavnico, kjer smo barvali pobarvanke z vzorci adventnih venčkov, jih izrezali in z njimi popestrili skoraj vsa vrata v zavodu. Dan pred prihodom svetega Miklavža smo skupaj s prostovoljkami spekli kva­ šene parkeljne za vse stanovalce. V petek, 6. decembra, nas je s svojim spremstvom obiskal sveti Miklavž in obdaril vse sta­ novalce. December nam prinaša še božično-novoletno večerjo, zvočno tera­ pijo in nastop solopevcev z Vidma. Naj bo za vse ljudi december prazni­ čen in obdan z iskrenimi ljudmi. Po­ Pomoč družini po požaru Marta Šuštar Še vedno prosimo za pomoč družini Grm - Zupančič, ki jim je ogenj uničil dom. Začeli so obnovo oz. gradnjo hiše. Vre­ me je še kar naklonjeno, tako da gradnja napreduje. Večino dela opravijo sami. Lepo se zahvaljujejo vsem, ki ste jim kakorkoli pomagali, zahvaljujejo se za vsak vaš dar, saj vedo, da jim brez pomoči dobrih ljudi, ne bo uspelo. skušajmo v vsakem dejanju in človeku najti nekaj dobrega. Blagoslovljen božič vsem. ■ Ponovno objavljamo podatke za nakazilo: Župnijska Karitas Dobrepolje - Videm Videm 33, 1312 Videm - Dobrepolje TRR: NLB SI56 0204 6025 4986 661 Koda namena: CHAR Namen plačila: POŽAR 2024 Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Sklic: SI00 23092024 Svoj dar lahko oddate tudi osebno v župnišču. Do 31. decembra lahko uporabniki mobilnih storitev Telekom Slovenije pošljete SMS-sporočilo s ključno besedo POZAR5 na 1919 in prispevali boste pet evrov. Naš kraj ■ december 2024 ••• Iz društev ••• 47 Kako smo pomagali Miklavžu Na 1. adventno nedeljo, ki je bila tudi nedelja Karitas, smo pripravljali Miklavževa darilca. Dan pred godom sv. Miklavža smo obiskali stanovalce v Zavodu Prizma Ponikve, na sam praznik pa stanovalce v Zavodu sv. Terezije na Vidmu. Marta Šuštar Miklavžu smo pomagali razdeliti darilca. Obiskali smo tudi starejše, težko bolne in invalide po vaseh. Upamo, da smo jih z obiski razveselili in jim polepšali dan. Hvala vsem dobrotnikom za vsak vaš dar. Brez vaše pomoči ne bi mogli niče­ sar storiti. Naj vam Bog stoterno povrne. Posebej želim pohvaliti letošnje birmance, ki so se vključili v interesno skupino Karitas – diakonija. Veliko jih je prišlo pomagat pripravljati darilca. Skrbno in vestno so sodelovali, da je bilo delo hitro in dobro opravljeno. Ob tem gre zahvala našima mladima prostovolj­ kama in animatorkama Anji Novak in Maši Malavašič. Pri pripravi Miklavževih Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm darilc že več let lepo sodelujemo z Dru­ štvom upokojencev Dobrepolje in Kra­ jevno organizacijo Rdečega križa Dobre­ polje in Struge. Kako je bilo ob srečanju z Miklavžem v domovih, naj povedo kar fotografije. ■ 48 ••• Iz društev ••• Tema sklanja se nad zemljo, a z višave lije luč. Otrok rojen je na zemljo, otrok božji, večna luč. (Lojze Kozar ml.) Naj luč, ki jo na svet prinaša Jezus Kristus, razsvetljuje vaša srca v teh božičnih dneh in jih napolni z mirom in ljubeznijo, da boste z novim upanjem in pogumom stopili v novo leto 2025. To vam iskreno želimo sodelavke in sodelavci Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Spoštovani člani in članice, december je tu, mesec praznikov in topline. Kljub številnim pripravam, ki nas še čakajo, se že veselimo teh posebnih dni. Prvi dobri mož nas je že obiskal – ustavil se je tudi pri naših članih, ki štejejo več kot 80 let. Po pripovedovanju naših poverjenikov so bili teh obiskov zelo veseli, kar nas še posebej razveseljuje, saj dobra volja in pozornost vedno dobro deneta. Marija Tegel Po praznikih pa bo že leto 2025! Sprašu­ jemo se, kaj nam bo novo leto prineslo. Ob teh praznikih si vsi želimo veliko le­ pega, a življenje zna vedno znova prese­ netiti. V januarju bodo naši sodelavci po­ birali članarino za leto 2025. Poleg tega boste prejeli tudi program dejavnosti za novo leto. Natančnih datumov dogodkov letos še nismo dodali, saj bodo sproti ob­ javljeni v lokalnem glasilu Naš kraj. Ne­ kateri boste morda pogrešali naše tradi­ cionalno letovanje v Izoli, saj letos nismo rezervirali mest zaradi visokih stroškov prevoza. Kljub temu vas vabimo, da spre­ mljate program in se prijavite na dogod­ ke, ki vas zanimajo. Prav tako vas vabimo na občni zbor, ki bo 16. marca. Na tem zboru bomo vo­ lili novega predsednika društva, saj po 23 letih predajam to nalogo nasledniku. Prosim vse, ki ste pripravljeni sodelovati in prispevati k uspešnemu delu društva, da se prijavite. To delo ni zahtevno, a je pomembno za dobro našega društva. Prijave zbiramo do 28. februarja 2025. Za konec leta vam želim nameniti še nekaj toplih besed: Dragi člani in članice, naj vas v teh prazničnih dneh objame toplina in naj vas obdaja hvaležnost za vse lepo v življenju. Preživite praznike v krogu svojih najdražjih. Želimo vam veliko zdravja, sreče in prijetnih trenutkov. Naš kraj ■ december 2024 Naš kraj ■ december 2024 49 ••• Iz društev ••• Sveta maša, posvečena sv. Ambrožu ter živim in pokojnim čebelarjem Miha Tekavec, ČD Dobrepolje Ambroževe maše po Sloveniji so prilož­ nost za ovrednotenje domačega čebelar­ stva in zaključek čebelarskega leta. Čebelarji Dobrepoljske doline smo se 7. decembra 2024 udeležili maše v cerkvi sv. Križa na Vidmu, posvečene zavetniku čebelarjev. Pred tem smo s praporom so­ delovali tudi pri maši za čebelarje Velikih Lašč pri sv. Roku nad Srobotnikom. Čebele so izjemen dar narave. Njiho­ vo trdo delo in predanost sta vzor za vse nas. Čebelarstvo nas povezuje z vero – kot čebele potrebujejo panj, tudi mi pot­ rebujemo skupnost in vero, da rastemo v božji ljubezni. Ob prazniku sv. Ambroža se spominjamo, da je naše delo ključno za naravno ravnovesje in prihodnje ge­ neracije. Iskrena zahvala gospodu župniku za darovano sveto mašo ter vsem čebelar­ jem in društvoma iz Velikih Lašč ter Krke in Zagradca, ki ste se slovesnosti udele­ žili. NAJ MEDI! ■ Kdor se veseli sosedove nesreče, kmalu lastno nesrečo objokuje. (španski pregovor) 50 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2024 V božičnih dneh želimo vsem veliko notranjega miru, v letu, ki prihaja, pa naj se vam izpolnijo vse skrite želje. Naj vam zdravje služi, se zgodijo le lepe stvari, vam na polju dobro obrodi, prijateljstvo in ljubezen v vaših srcih naj večno živi! Srečno, mirno in zdravo leto 2025! »Posameznikova sreča lahko temeljito in učinkovito pripomore k izboljšanju celotne človeške družbe.« (Dalajlama) Prostovoljcem, krvodajalcem, članom in donatorjem se iskreno zahvaljujemo za vsa njihova dejanja dobrote v iztekajočem se letu! Prijetne božično-novoletne praznike in srečno v letu 2025. Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje Vsem voščimo vesele božične in novoletne praznike ter ponosen in dostojanstven dan samostojnosti in enotnosti. Naj bo novo leto 2025 mirno, zdravo in veselo! Bodimo prinašalci upanja in miru. RKS – Območno združenje Grosuplje, Andreja Šircelj, Anica Smrekar in Mirjana Jarc Veselje bo tvoja večerja, če si koristno preživel dan. (Tomaž Kempčan, nemški menih in mistik) Staro leto bo živelo od spominov, novo leto od pričakovanj. Naj bo radostno z zdravjem, naj bo polno srečnih sanj. Srečno 2025! Društvo invalidov Grosuplje 51 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2024 Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Občino Dobrepolje 8. in 9. januarja 2025 prireja Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje 11. DRŽAVNO RAZSTAVO IN OCENJEVANJE POPRTNIKOV ter 13. RAZSTAVO POPRTNIKOV. VABI v soboto, 4. januarja 2025, NA TRADICIONALNI NOVOLETNI POHOD DO GOBARSKEGA DOMA NA ŠENTRUMARJU. Na pohod se bomo podali ob 9.00 iz treh smeri: Iz Hočevja ‒ gasilski dom; z Vidma ‒ Jakličev dom; s Krke ‒ trgovina Krka. Za dobro razpoloženje in okrepčilo v gobarskem domu na Šentrumarju bomo poskrbeli člani in članice DGŠŠ Hočevje. Pohod je nezahteven in je primeren tudi za družine z mlajšimi otroki. Udeleženci se pohoda udeležijo na lastno odgovornost. V primeru slabih vremenskih razmer (sneg) pohod odpade! Srečno in nasvidenje pri GOBARSKEM DOMU NA ŠENTRUMARJU. Svoje izdelke dostavite v sredo, 8. januarja 2025, od 12. do 14. ure v prostore upokojencev v Jakličev dom na Vidmu, kjer jih bo ocenila strokovna komisija. Prispevek na poprtnik je sedem evrov (plačilo samo z gotovino). Prijave sprejemamo na tel. št.: 041 975 886 (Marija) ali e-naslov: dpz.dobrepoljestruge@gmail.com do 7. januarja 2025. Podelitev priznanj s kratkim kulturnim programom bo v četrtek, 9. januarja 2025, ob 16. uri v prostorih upokojencev. Razstava poprtnikov bo v četrtek, 9. januarja 2025, od 11. ure dalje. Sodelujte in podprite ohranjanje dediščine naših babic in prababic. Vljudno vabljeni! 52 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ december 2024 Aktivna veteranska jesen Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, ki združuje veterane vojne za Slovenijo iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, so bili tudi to jesen zelo dejavni. Franci Zorko in Matjaž Goričar, OZVVS Grosuplje Poleg različnih pohodov, ki so jih organi­ zirala druga veteranska združenja, so se udeležili tudi vsakoletne proslave na Ilo­ vi Gori. Organizirali so že tradicionalni strelski memorial Alojza Gabrščka, kjer so se preizkusili v streljanju z malokalibr­ sko puško. Najboljše rezultate so dosegli: Edo Goršič z doseženimi 93 krogi, Janko Zupančič s 85 krogi, tretje mesto pa je pripadlo Alešu Štefančiču, ki je dosegel samo en krog manj. Tekmovanje je kot vsako leto tudi letos potekalo na strelišču v Ivančni Gorici. Na povabilo OZVVS Litija, organi­ zatorja športnega srečanja za »XV. Me­ morial Riharda Urbanca« v Litiji, so se veterani OZVVS Grosuplje, v soboto, 16. novembra 2024, udeležili tega dogodka. Veterani so se pomerili med seboj v treh športnih disciplinah, in sicer v malem nogometu, ekipno in posamezno v strel­ janju z zračno puško ter kegljanju. Ekipa strelcev OZVVS Grosuplje v postavi Aleš Štefančič, Edo Goršič ter Jože Gorjanc so ekipno dosegli tretje mesto, Jože Gor­ janc pa je tudi posamezno dosegel tret­ je mesto. V disciplini kegljanje se je na memorialu pomerilo pet ekip, med njimi dve ekipi OZVVS Grosuplje, kjer je ekipa OZVVS Grosuplje 1 dosegla skupno tretje mesto. V ekipi so bili Alojz Trunkelj, Dar­ ko Perme, Janez Žužek ter Dušan Štrus. Športno srečanje za »XV. Memorial Ri­ harda Urbanca« je potekalo v prijetnem in tovariškem vzdušju. Pred podelitvijo medalj in pokalov so zbrane nagovori­ li predsednik OZVVS Litija Ivan Lovše, predsednik PO ZVVS Ljubljana okolica Janez Gregorič ter g. Franci Rokavec, žu­ pan Občine Litija. Srečanje se je zaklju­ čilo s podelitvijo zahvalnih listin, medalj in pokalov ter skupnim kosilom. Ob dnevu suverenosti 25. oktobra se je delegacija OZVVS Grosuplje udeleži­ la osrednje slovesnosti, ki je bila letos v Šempetru pri Novi Gorici. Ob dnevu spo­ mina na mrtve pa so se člani združenja poklonili vsem žrtvam vojne za Sloveni­ jo s krajšo komemoracijo in polaganjem cvetja ob spominska obeležja v vseh treh občinah. Obiskali pa so tudi grobove svojih umrlih soborcev in prijateljev ter nanje namesto sveč položili spominske zastavice z logotipom združenja na eni strani ter napisom »Soborci v vojni pri­ jatelji v miru ‒ spominjamo se vas«. Žal so se morali to jesen člani združenja or­ ganizirano posloviti tudi od enega izmed svojih soborcev in dolgoletnega člana združenja. Tako OZVVS Grosuplje ne samo us­ pešno zaključuje letošnjo jesen, ampak tudi uresničuje vse naloge, zadane s pro­ gramom dela za leto 2024, ki se počasi izteka. Zato: VSEM ČLANICAM IN ČLANOM TER TUDI VSEM DRUGIM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI TER ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN VSO SREČO V LETU 2025. Naš kraj ■ december 2024 53 ••• Iz župnije ••• Duhovni oddih dobrepoljskih animatorjev Že ko sem lansko leto malo bolj spremljala oratorij in opazovala animatorje, kako se trudijo za mlade, koliko truda, dela in živcev je treba vložiti, da se spelje vsakoletni oratorij v naši župniji, se mi je utrnila misel, da bi bilo treba tudi za njih nekaj organizirati. In to v smislu, da bi za nekaj dni nekam odšli, kjer bi za njih nekdo poskrbel tudi v duhovnem smislu. In nam je uspelo. Katarina Žnidaršič Konec avgusta nam je kar po hitrem postopku, z nekaj klici, uspelo uskladiti datume (treba je bilo upoštevati, da so med animatorji tako dijaki kot študentje in imajo počitnice v različnih terminih) in rezervirali termin v Zavodu Marianum v Veržeju, salezijanska skupnost. S Petrom Pučnikom in Mitjem Šte­ fanom Francem smo pripravili za ani­ matorje program duhovnega oddiha, ki je trajal od četrtka, 31. oktobra 2024, do nedelje, 2. novembra 2024. V delav­ nicah so animatorji razmišljali o tem, kaj jim pomeni Jezus, dobili so veliko napotkov glede organiziranja oratorija, veliko spodbudnih besed. Animatorji so namreč zgled drugim otrokom in celotni župniji. Pomembno je, da živimo pošte­ no, da znamo sprejeti drugačno misleče, da ne obsojamo. In da se zavedamo, da tudi če kdaj ne gre po planu oz. je še tako hudo, Bog vedno najde pravo pot in na koncu je vedno tako, kot mora biti. Ani­ matorji, se spomnite zadnjega nagovora o navigaciji, o preračunavanju in iskanju prave poti? V teh štirih dneh, ki smo jih preživeli skupaj, je bilo vsega in še več. Poleg tega, da je bilo veliko smeha, dobre volje, petja na vsakem koraku, ko sta Klemen in An­ draž raztegnila harmoniko, ko so Nina, Gaja in Sara vzele v roke svoje kitare, ko se je Mija usedla na kahon in dajala ritem, ko se je plesalo, ko smo vse štiri dni tako dobro jedli in seveda premalo spali, je bilo veliko časa tudi za duhovno poglobitev, za svete maše, za spoved, za pogovore, za spoznavanje drug drugega, za razmišljanje v tišini in miru. In ja, tudi za iskrene objeme in pogovore in tudi kakšna solza je spolzela po licu. In zato sem vesela in hvaležna, da sem bila lahko del te zgodbe, del tega duhov­ nega oddiha dobrepoljskih animatorjev v Veržeju. In upam in si želim, da to še kdaj ponovimo. Na koncu pa se v imenu vseh ani­ matorjev zahvaljujem gospodu župniku Francu, ki je prispeval kar nekaj sredstev za naš oddih, ter občini in županu g. Pa­ vlinu za financiranje avtobusnega pre­ voza. ■ 54 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ december 2024 Ali nasprotovanje političnim procesom res ruši pravno državo? Volitve se bližajo. Globoka država je ponovno pravočasno vključila »pravno« državo, tožilstvo in sodstvo in oživela domnevno Janševo nezakonito prodajo parcele v Trenti. Jože Tanko Poslanci politične skupine Svoboda se imajo za nekaj posebnega. Za njih ne veljajo ne ustava, ne zakoni, ne druga pravila, npr. tista, zapisana v poslovniku državnega zbora. Nedavno smo na njihovo zahtevo imeli sejo odbora za pravosodje, ki so jo sklicali kot odgovor na proteste državlja­ nov pred celjskim sodiščem in s katero so hoteli pritisniti na vse, ki kakorkoli kritizirajo delo sodstva, še posebej pa na politike. Sicer ne na vse, ampak le na tiste iz Janševe SDS. Menda naj bi rušili ugled sodstva in pravno državo. Skoraj celoten tekst, ki so ga za to nujno sejo odbora za pravosodje spisali v Svobodi, se nanaša na Patrio in Janšo. Tisti, ki ste morebiti spremljali sejo, ste najbrž opazili vso perverznost vode­ nja seje. Vabljeni predstavniki sodstva in tožilstva so lahko obrazložili svoja stališča brez komentarjev predsedujoče Lene Grgurevič, v katerih so se pohvali­ li, da sistem deluje izvrstno in da so vse kritike njihovega dela škodljive. Tudi vse razprave poslank Svobode, ki so razprav­ ljale praviloma zelo žaljivo do nas iz SDS, so minile brez intervencij predsedujoče. Ko pa smo prišli do besede poslanci SDS, pa se je začelo. Skoraj nisi mogel izreči stavka, da ne bi Lena Grgurevič posegla v razpravo, komentirala, žalila, prekinjala, izrekala opomine in celo odvzemala be­ sedo. Da smo v razpravah argumentirali z ustavo, s konkretnimi obrazložitvami ustavnega sodišča glede Patrie, opozorili na številne primere razveljavljenih sodb na ustavnem sodišču in na evropskem sodišču za človekove pravice, trditve do­ kazovali s podatki, grafi, s posnetki, dej­ stvi … jih je, kot kaže, le še bolj razbesne­ lo. Resnica in stvarni argumenti so jih več kot očitno čelno zadevali in jim sesipali namero, da Janšo in SDS prikažejo kot nekoga, ki neupravičeno blati tožilstvo in sodstvo in ruši pravno državo. Kljub vsem manevrom Lene Grgure­ vič, Urške Klakočar Zupančič in drugih svobodnjakov smo dokazali, da se to­ žilstvu in sodstvu ne zgodijo le človeške napake, kar se da popraviti, ampak gre v veliko primerih tudi za drugačne napa­ ke – za nečloveške, namerne napake, kar se je zgodilo v več primerih denaciona­ lizacije in privatizacije, v nekaterih sod­ nih postopkih, ko so dolžniku za nekaj evrov prodali hišo ali pa ko so nekaterim izbrancem odpisali enormne, večdeset­ milijonske dolgove. Prav sedaj je sodišče za večmilijonska oškodovanja v primeru stečaja Probanke trem obsojencem do­ sodilo le nekaj ur družbeno koristnega dela. Imamo pa tudi politične procese. Taki so »Janševi« Patria, nepojasnjeno premo­ ženje in Trenta in še več kot 150 drugih, ki so se potem na tak ali drugačen način končali brez obsodbe, ker tožilstvu ni uspelo dokazati prav nič. So pa ob tem trpeli družinski člani, kariera, omadeže­ vani smo bili člani stranke, kar se je poz­ nalo pri rezultatu vsakokratnih volitev – državnih, evropskih in lokalnih. Čeprav na koncu, ko se je razkadila megla, ni bilo nič, so dvomi in madeži ostali. Ne­ kaj se je prijelo, še posebej ker so Janšo in nas izpostavljene člane stranke mediji vztrajno ves čas nabijali. Morda se še spomnite Kanglerjevih več kot 20 procesov, ki so bili na koncu vsi pravnomočno razveljavljeni. Eden iz­ med sodnikov je v eni izmed obsodb celo zapisal, da mu je dal takšno kazen zato, ker obstaja nevarnost, da bo Kangler po­ novno kandidiral. V zadnjem času so se spravili na sod­ nika Radonjića samo zato, ker ni pod­ legel pritiskom vodstva sodišča in ko­ legov, da bi na dolgo zaporno kazen za podtaknjen umor obsodil Milka Noviča. Noviča je oprostil, ob tem pa napovedal, da pričakuje napad sodstva, kar se je de­ jansko zgodilo. Tudi on je v kazenskem postopku. V Celju se sedaj dogaja nekaj podob­ nega. Janšo nameravajo na vsak način obsoditi za nekaj, kar ni kaznivo dejanje. Proces »Trenta« se vleče že več kot deset let, kupec parcele je v tem času doživel že dva infarkta, vmes so cenilcu, ki ni opra­ vil cenitve po volji sodišča, odvzeli licen­ co, ki so mu jo kasneje sicer vrnili. Vse to kaže, da spet ne gre za pošten proces, a tožilstvo in sodstvo ga kar preganjata. Kljub mnogim podobnim »politič­ nim« odločitvam tožilstva in sodstva, ki potem padejo na instancah, na višjih ali vrhovnem sodišču, na ustavnem sodi­ šču ali na evropskem sodišču za člove­ kove pravice, na katerem smo rekorderji 55 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ december 2024 po številu pritožb na prebivalca in po uspešnosti pritožb, sodstvo in levičarji zahtevajo, da se o sodstvu govori samo z izbranimi besedami. A se preprosto ne da, dejstva so drugačna, vse prevečkrat se zgodijo »pogumne« sodne odločitve, ki kasneje, po letih mučenja obdolžen­ cev in kolateralno vpletenih, na neki in­ stanci zgrmijo. Volitve so vse bližje, zato je spet oži­ vela Trenta. Levičarji vseh barv, tudi tisti iz Svobode, se zavedajo, da je t. i. ne­ odvisno sodstvo temelj njihove oblasti. Steber njihove »demokracije«, zato lah­ ko obračunavajo z vsakomer, ki jim je na poti ali se jim postavi po robu. P. S. V bitki za pravico in pravno dr­ žavo smo sami. Predstavnik NSi na seji odbora za pravosodje ni sodeloval, Lo­ gar pa je tako ali tako Kalohu dejal, da je treba SDS terminalno (popolnoma) uničiti. ■ Dragi občani in občanke, ob bližajočih se praznikih se vam želimo iskreno zahvaliti za vaše zaupanje, predanost in podporo, ki nas navdihujejo pri našem delu za boljšo prihodnost. Naj vas v teh prazničnih dneh napolnijo mir, ljubezen in toplina doma. Želimo vam blagoslovljen božič in ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v prihajajočem letu 2025 pa veliko zdravja, uspehov, optimizma in povezovanja v duhu skupnih vrednot, ki jih delimo. OO SDS Dobrepolje Sto trideset let zadružništva v Dobrepolju Na temo zgodovine zadružništva v Dobrepolju je bilo v lokalnem glasilu v zadnjih desetletjih dejansko kar precej napisanega. Vendar se mi je zdelo primerno, da kljub temu v zadnji letošnji številki Našega kraja ponovno spomnim na to dejavnost. Igor Ahačevčič V zelo težkih in zahtevnih gmotnih raz­ merah za večino naših malih kmetov, ki so se bili prisiljeni zadolževati pri neu­ smiljenih oderuhih, je bilo namreč za­ družništvo ob koncu 19. stoletja edina možna rešitev. V Dobrepolju je zadruž­ no gibanje nastalo in se razvijalo z neut­ rudnim, razgledanim in izobraženim ter pogumnim Franom Jakličem. Najprej je ob pomoči Janeza E. Kreka ustanovil hranilnico in posojilnico. Ta je bila v zadružni register vpisana 28. de­ cembra 1894 in je tako postala ena prvih hranilnic rajfajznovega tipa na Sloven­ skem. Odločilno je prispevala k ureditvi bivanjskih razmer na podeželju, saj je omogočila malim kmetom zadolževanje po zelo ugodnih pogojih. So se pa s tem močno zamerili bogatim kapitalistom, ker se jim je na ta način zelo zmanjšal vir dobička. Ureditvi finančnih razmer je sledila 4. aprila 1896 še ustanovitev Kmetijskega društva, ki je bilo v bistvu splošna blagovna kmetijska zadruga. To je bila prva takšna kmetijska zadruga na Kranjskem. Prvo leto je štelo društvo nekaj več kot 100 članov, v dveh letih po ustanovitvi pa že 299. Kmetijsko zadrugo je Jaklič ustanovil in vodil ob pomemb­ ni pomoči tedanjega župnika Ramovša. Takrat je bilo Dobrepolje res napredno in pomembno za slovenski prostor. Ko so si ljudje (zlasti članstvo) opo­ mogli, se je odnos do zadruge spreme­ nil in njeni »lastniki« dejansko niso več kazali prave pripadnosti tej gospodarski (socialni) ustanovi. Prav tako pa je res in pomembno poudariti, da tudi državna gospodarska politika zadružništvu niko­ li ni namenila pravih spodbud oziroma namenila pozornosti in pogojev, ki bi jih zadružništvo potrebovalo. Kljub temu da so zadruge praktično izenačene v pogo­ jih poslovanja z drugimi gospodarskimi družbami, je naša zadruga zdržala vse pritiske časa in deluje od ustanovitve dalje. Ta podatek je morda v današnjem času, ko pred nami dnevno propadajo podjetja, še veliko bolj poveden. Morda je 130-letnica obstoja zadruž­ ne dejavnosti pri nas še bolj izstopajoča, če ob tem navedem za primerjavo butas­ to skovanko, ki jo vedno znova poslu­ šam(o) v športnih poročilih, ko govorijo o »večnem derbiju« med nogometnima ekipama Maribora in Olimpije, katerih ustanovitev sega v leti 1911 (Olimpija) in 1919 (Maribor). Čestitke vsem zaposlenim v kmetijski zadrugi, ki so se in se še trudijo, da ta naša zelo pomembna ustanova uspešno živi. ■ 56 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ december 2024 Spoštovani g. Škulj, iz vašega prispevka v prejšnji številki glasila je razvidno nezadovoljstvo z nekaterimi dogodki in praksami, ki so se zgodile oz. se dogajajo v naši skupnosti. V nekatere ste posredno ali neposredno vpleteni tudi vi. dr. Jernej Stare, podžupan Občine Dobrepolje Do izida te številke glasila je župan z vami vzpostavil komunikacijo, ki nas­ lavlja zadeve, ki jih omenjate. Upam, da bo to pripomoglo k rešitvi ali vsaj k ra­ zumevanju težav. Zato se v podrobnejšo polemiko na tem mestu ne bom spuščal. Vseeno pa bi rad poudaril naslednje. Prvič, Občina Dobrepolje je in bo, tudi finančno, podpirala projekte s pod­ ročja kulture. Sredstva so v občinskem proračunu na voljo vsako leto (za leto 2025 predvidoma 12.000 EUR). Pridobiti jih je mogoče po predpisih, ki veljajo za dodeljevanje javnih sredstev, tj. s prijavo na javni razpis s strani društva, ki deluje na področju kulture in ima sedež v naši občini. Če je taka oblika sodelovanja za vas sprejemljiva, ne vidimo ovire, da podpremo projekt, ki ga predlagate. Drugič, poplavna študija, ki je bila iz­ delana med prejšnjim mandatom in tudi recenzirana s strani Direkcije Republike Slovenije za vode, je v celoti nadomestila prej veljavno študijo poplavne ogrože­ nosti, zato je kot taka edina merodajna za vse postopke, s katerimi se posega v prostor (izdaja lokacijskih informacij, gradbenih dovoljenj ipd.). Ker je tre­ nutno veljavna študija v pomembnem delu pomanjkljiva oz. neustrezna za te namene, jo bo treba revidirati oz. nap­ raviti novo, za kar so v občinskem prora­ čunu za leto 2025 zagotovljena ustrezna sredstva. Ko bo nova študija napravlje­ na, jo bomo predstavili širši javnosti. Nikoli pa nismo trdili, da je bila zdaj veljavna študija pripravljena v nekakšni konspiraciji ali v tajnosti, kot domneva­ te. V času izdelave je bil osnutek dvakrat predstavljen na seji občinskega sveta v preteklem mandatu. Še več, študija v končni obliki je javni dokument, ki je med drugim dostopen na spletni strani občine, za kar smo poskrbeli v prvem letu tekočega mandata. O tem, kako in zakaj je prejšnje vodstvo občine predlo­ žilo dokument v recenzijo na direkcijo, pa ne moremo soditi. Tretjič, občinski proračun je doku­ ment, ki z vsemi prilogami in pojasnili obsega približno 200 strani gradiva. Ob­ java v tiskani obliki bi bila nepraktična, četudi bi vsebovala samo manjši izbrani del. Celotna proračunska dokumentaci­ ja pa je vselej na voljo javnosti na spletni strani občine v gradivu za seje občinske­ ga sveta. ■ Poplavna študija V novembrski številki glasila Naš kraj je g. Škulj v članku »Ne se v zobe dajat« pisal tudi o predstavitvi nove protipoplavne študije, »ki je menda uradno sprejeta, a nikoli ni bila predstavljena občanom«. Prav tako navaja, da »je bil na sestanku, kjer so bili prisotni vsi trije občinski možje, ki so mu odgovorili, da se je ta novi projekt izvedel skrivoma z vednostjo dveh zaposlenih na občini in je dokončen«. Igor Ahačevčič Iz tega zapisa sem razumel, da so »vsi trije možje z občine« (menim, da gre za župana, podžupana in direktorja) nami­ govali na predlog protipoplavne študije, ki je bila narejena v prejšnjem mandatu, ko sem opravljal naloge župana občine. O tej študiji sem že pisal in tudi pove­ dal, po katerih korakih potekajo na­ stajanje, sprejem in potrditev projekta. Ob dobrem in zavzetem delu priprava takšnega projekta traja približno deset let. V prejšnjem mandatu smo se resno lotili tematike protipoplavne zaščite na­ ših naselij. Prvi korak na tej poti je bil, da smo dosegli uvrstitev na državni se­ znam poplavno ogroženih območij, kar omogoča, da državni organ sploh resno obravnava problematiko. Na podlagi tega je bila s pomočjo javnega zbiranja naročil izbrana ustanova, ki je začela proučevati vodne razmere na območju občine. Temu je sledila priprava predlo­ ga rešitve. Pri tem je sodelovala skupina občanov, tako da se s to zadevo nikakor nista »skrivoma ukvarjala samo dva«, kot piše g. Škulj. Celotna problematika je bila večkrat predstavljena občinskemu svetu, pa tudi predsednikom vaških odborov. Dne 15. decembra 2022 je v pisar­ ni župana Občine Dobrepolje potekala primopredaja poslov med menoj in ak­ tualnim županom g. Pavlinom, pri kateri sta sodelovala tudi takratni podžupan g. Prijatelj in svetnik g. Stare. Glede proti­ poplavne študije je bilo povedano in v zapisniku zapisano naslednje: Protipoplavni ukrepi V teku je projektiranje, oziroma do­ končana je idejna zasnova, treba je opra­ viti javno razpravo in začeti s projektom. Predvidoma bo temu sledila sprememba OPN. Probleme povzroča nelegalno zgraje­ na infrastruktura (nasip v Predstrugah), ki dejansko vpliva na poplavno stanje, ni pa upoštevan v uradnih dokumentih, kar izkrivlja sliko stanja. Zadnji sestanek na DRSV je pokazal tudi, da je treba študi­ jo razširiti ter zajeti in proučiti tudi de­ jansko stanje okoli Ponikev. Dokumenti se nahajajo v zadevi: 8431/2018; stik: dr. Primož Banovec (nave­ dena je bila njegova telefonska številka).« Iz tega je jasno razvidno, da stvar ni­ kakor ni bila delana v kakšni tajnosti, ker je to popolnoma nesmiselno. Zapisnik sva podpisala jaz in sedanji župan, kar pomeni, da je bil s stvarmi seznanjen. Zadeva je bila v času mojega županova­ nja pripeljana do točke, ko bi bilo treba odpreti javno razpravo in razširiti študi­ jo. Javna razprava, na kateri bi sodeloval tudi dr. Banovec, je bila mišljena tako, da bi jo izvedli po posameznih vaseh in vsem podrobno pojasnili stanje. Šele 57 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ december 2024 potem, ko bi bili zbrani in proučeni vse pripombe in predlogi, bi sledilo progra­ miranje izvedbe. Ob tem pa je priprav­ ljavec vedno poudarjal previdnost, ker je naš svet kraški, kar zahteva delo po manjših korakih. Seveda pa smo pri delu naleteli tudi na t. i. birokratske ovire. Ker reka Raši­ ca izvira v sosednji občini, bi bilo treba v učinkovito reguliranje vključiti tudi ozemlje v Občini Velike Lašče, kar pa bi morali narediti preko državnega prostor­ skega načrta; to pa je časovno potraten in finančno zahteven poseg. Dejansko glede tega v začetku niti ni bilo naklo­ njenosti državnih organov. V zgornjem citatu iz primopredajnega zapisnika pa je že razvidno tudi, da je bilo na zadnjem sestanku (september 2022) na DRSV (Di­ rekcija RS za vode) že čutiti naklonjenost k razširitvi projekta tudi na zgornji tok, ker je tako edino smiselno in pametno. Na žalost so približno leto po tem sestan­ ku tudi poplave v severnem delu naše države pokazale, da parcialno reševanje poplavnih vprašanj vodi samo v še več­ je težave, in kot sem razbral iz razprav v medijih, se zdaj ubira drugačen, celovit pristop pri reševanju. In še to povem, če govorimo o strokovnjakih, da je strokov­ njak, ki je bil tvorec naše študije, med vodilnimi pri pripravi rešitev urejanja vo­ dotokov, ki so bili poškodovani v lanskih ujmah, oziroma sodi med naše najbolj­ še strokovnjake s tega področja. Do tega zapisa g. Škulja sem bil prepričan, da je delo pri nas zastalo samo zato, ker je dr. Banovec preveč obremenjen z delom na območjih, ki so jih leta 2023 prizadele velike ujme. A kaže, da je težava očitno povsem drugačna. ■ ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB GROSUPLJE Naj bo leto, ki prihaja, prijazno in uspešno. Naj vas obdari s srečo, zdravjem in veseljem, lepimi trenutki in novimi priložnostmi. To vsem svojim članom in krajanom Občine Dobrepolje v prihajajočem letu želi KO ZB Grosuplje. Vesel Božič Iščemo delavce za delo v mizarski delavnici. IZOBRAZBA: mizar (ni pa pogoj). IN SREČNO 2025 Futsal klub Dobrepolje Dodatne informacije na tel. št.: 041 534 073. 58 ••• Oglasi ••• Naš kraj ■ december 2024 PRIZMA Ponikve, Posebni socialno varstveni zavod Ponikve 76, 1312 Videm - Dobrepolje SMUČARSKI TEČAJI ZA OTROKE od 5 do 12 let Sporočilo o prostem delovnem mestu OBLIKA IZVEDBE: enodnevni sobotni tečaji od 26. 12. 2024 Cena: 55 EUR Vključeno: prevoz, učenje, smučarska vozovnica, malica, nezgodno zavarovanje 3-dnevni tečaj v Kranjski Gori 4.—7. 2. 2025 Cena: 250 EUR Vključeno: bivanje s PP in malico, prevoz, učenje, smučarske vozovnice, drsanje, nezgodno zavarovanje INFO IN PRIJAVE: Mare Strah: 041 431 130 Andrej Škantelj: 041 764 951 Organizacija športnih dejavnosti: PREVOZI MARE, Marko Strah, s. p. Naziv delovnega mesta: Čistilka (delo za nedoločen čas, enoizmenski delovni čas) (z zakonsko pripadajočimi dodatki na delovno mesto s področja socialnega varstva). Podatki za stik: Katarina Žnidaršič, info@prizma-ponikve.si, 01 788 01 00. POGREBNO POKOPALIŠKO ���������IN ��������� ��� DEJAVNOST TER 24 URNO ��������������������� DEŽURNO SLUŽBO �������������� V OBČINI DOBREPOLJE ����� � ����������� VIDEM STRUGE � ����IN �������� OPRAVLJA KONCESIONAR ��������������� ���� POGREBNE STORITVE NOVAK ������������� ��������� ROBERT NOVAK s.p. ����������������� Reber 2a ������� 8360 ŽUŽEMBERK !"#$���������� Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si S 01.01.2021 NAM JE OBČINA DOBREPOLJE PODELILA ��$%�$%��$�%����������� ������������������� �� KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE POGREBNE, POKOPALIŠKE ������ ���&����������������������'�������� ��� IN 24 URNE DEŽURNE SLUŽBE. ������������������������� ZATO SE V PRIMERU SMRTI�IN VSE V VEZI��� S &����������� ��������� ����������& POKOPALIŠČEM OBRAČAJTE NA NAS, DA NE BO ������� ���������������������'���������� PRIHAJALO DO NESPORAZUMOV IN DVOJNIH �� (����������������&����� ������� (� STROŠKOV. ZA VSE NEJASNOSTI�IN VPRAŠANJA NAS ����������&��������������� ����������������� LAHKO POKLIČETE. ��(������� ����� NAŠ NAMEN JE, POMAGATI�������������� VAM V NAJTEŽJIH ������������'�������� (� TRENUTKIH OB IZGUBI SVOJIH NAJDRAŽJIH. ������� (���� &��� ����� (��������� (� NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU. ��� ��������������������� ������������������ VSE LAHKO UREDITE NA SVOJEM DOMU. ������(������� ������������������ NA VOLJO SMO VAM�������������� 24 UR NA DAN. ���������� ���� Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 ��������������������������������� ��� Naš kraj ■ december 2024 59 ••• Oglasi ••• Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 RIBNICA Optika Ribnica, Vrvarska pot 3, 1310 Ribnica tel. 031 403 793 BREZPLAC� NA KONTROLA VIDA OC� ALA NA NAPOTNICO ZZZS STROKOVNO SVETOVANJE PRI NAKUPU OC� AL POPRAVILO OC� AL IZJEMNO UGODNE CENE! la, Korekcijska in sončna oča tudi z dioptrijo. Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 (Ele) BRATA TOMŠIČ avtokleparska in avtoličarska dela hladno popravilo poškodb od toče menjava vetrobranskih stekel nadomestna vozila za čas popravila pogodbeni servisni partner + cenilno mesto pogodbeni servisni partner www.avtolicarstvo-brundula.si