Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. v administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/>6. uri popoludne.
Štev. TI.
V Ljubljani, v ponedeljek 30. marca 1885.
Letnik XIII.
Vabilo na naročbo. „SLOVENEC4,
edini slovenski konservativni dnevnik,
nastopi s 1. aprilom drugo četrtletje XIII. leta svojega obstanka. Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z dopošiljatvijo naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista. Vsak dosedanji naročnik pa list najbolje razširja, ako sklene prej ne mirovati, da mu jednega naročnika pridobi.
„Slovenec" velja za Ljubljano ne da bi se na dom pošiljal:
Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
•	Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol ieta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
Opravništvo „Slovenca".
Matice Slovenske XX. občili zbor.
Narava jela se je v novovzbujenem spomladanskem življenji obnavljati; sv. postni čas je po gorečih pridigah in drugih pobožnostih človeška srca mnogovrstno obnovil; pa tudi v slovstvenem delovanju ne sme biti zimskega počivanja. In res smo že naznanjali, da je Matični odbor napovedal za prvi teden (v sredo 8. aprila) po veliki noči občni zbor. Ker je čas zborovanja že tako blizo, opozorimo na novo članove tega našega prvega literarnega zavoda na ta važni zbor, da se ga obilno vde-ležijo. Kajti le po moškem in modrem dogovoru iu posvetovanju se da kaj vspešnega doseči, neplodno zabavljanje po časnikih pa je bilo Matici od nekdaj le na kvar. In to se že zdaj vidi, kolikor bolj ponehujejo neopravičeni napadi, tem bolj Mati-
čina reč napreduje in se zlasti število rednih plačnikov vekša. Kaže se, da novih postav ne potrebujemo tako zelo, kakor novega dobrohotnega duha, nove vneme, nove skrbnosti in edinosti v delovanju.
Red zborovanja je bil razglašen že po „Slovencu" in drugih časnikih. Stvar, ki pride v njem na vrsto, je zlasti iz dvojnega ozira važna: odbor se je trudil denarstveno zadevo v pravi red spraviti, zlasti glede glavnici dolžne svoto, o kteri je bilo že veliko semtertje še prepikrega govorjenja, ako se pomisli, da denar se je porabil ves za po-vzdigo domačega slovstva, za knjige, zlasti šolske, ki so že obrodile svoj sad, deloma pa se bodo še poprodale in same svoj dolg poplačevale. Tedaj nastane jako važno vprašanje: kako nastali dolg poravnati? Odbor hoče po nalogu zadnjega občnega zbora nasvetovati svoje predloge, občni zbor pa ima konečno besedo in potem bode mir besedi!
Drugič je stvar važna zastran dopolnilne volitve odbornikov, kterim je njihova društvena doba potekla, kteri izstopijo, pa se po pravilih lahko zopet volijo. Ti gospodje so izmed vnanjih odbornikov: Matej Cigale, Andrej Einspieler in dr. Ivan Sust; izmed Ljubljanskih pa: Peter Grasselli, Josip Mani, Andrej Praprotnik, pa Matej Vodušek. Razun teh sta voliti na mesto dr. Ivana Svetine in prof. Pranja Levca, ktera sta se sama odpovedala bila odborništvu, še dva domača odbornika. Opozorujemo toraj vse društvenike posebej na te dopolnilne volitve, da gospodje, ki se ne mislijo osebno vdeležiti občnega zbora, pravočasno dopošljejo svoje pravilno podpisano volilne liste že ta teden, ali vsaj velikonočni teden na predsedništvo „Slovenske Matice" v Ljubljani. — Posebni tiskani listi v ta namen se ne bodo razpošiljali, ker s tem se prihrani kolikor toliko stroškov in zabrani sum kakega strankarstva. Storite toraj sami svojo dolžnost. Oe hočete imeti v Matici take može, kterim zaupate, volite si jih! In ravno letos izstopivši gg. so možje, kteri že mnogo let po raznih krajih častno zastopajo Slov. Matico, ali pa imajo v Ljubljani po marljivem in koristnem delovanju v društvu samem že tolikanj zaslug, da se pri novi volitvi po pravici
nikakor prezirati ne morejo. Le zarad prostovoljno odstopivših gg.: dr. Svetino in Pr. Levca bi utegnil kdo po pravici pomisleke imeti. Za g. dr. Svetino trajajo vzroki, zarad kterih se je že dvakrat odpovedal, še vedno; toraj nasvetujemo, naj se mesto njega voli g. dr. Pranjo Lampe, podvodja v du-hovskem semenišču, ki je sicer po letih še mlad, a po delih je že dokaj pokazal, da bi bil za Matico dobra pridobitev. O g. prof. Levcu, kteri ima šo posebne zasluge za Slovensko Matico in so se mu dotične razmere pojasnile, ni dvomiti, da volitev sprejme, ako mu društveniki skažejo svoje zaupanje.*) Po vsem tem mislimo, da bode ta volitev na čast Matičarjem, pa na korist in prospeh Matici sami. Tega se smemo tem bolj nadjati, ker je dobila si stalnega in jako sposobnega tajnika, in ker je dospela do tega, da knjige svoje redoma daje družnikom. Želeti je le, da tudi udje z vplačevanjem postanejo redovni. Na to delovati bodo Matičnemu odboru brez ozira na osebnosti resnobna naloga.
Več udov Slovenske Matice.
Rusija iu Anglija.
„Ali naj posede Rusija Pendjeh?" Pod tem naslovu je Charles Marvin, ki razmere v osrednji Aziji dobro pozna, izdal brošuro, v kteri najhuje pobija terjatve Rusije po soteski Zulfikar pri Ak-Robat, potem pa po posestvu Pul-i-Khatum-a in Pul-i-Khisti-ja, istotako, da bi se Afgani umaknili iz Pendjeh, kteri kraj sedaj posedajo. Med drugim piše Marvin:
„Ako Rusi vzamejo Zulfikar, Nilhalshni, Ak-Robat in Pul-i-Khisti, tako so si prisvojili ključ do Indije, in od koder se morajo povrniti nazaj ali pregnani biti. Pendjeh, ktero imajo Afganci, mora obdržati emir, ako kdo skuša pregnati jih od tod, mora se to smatrati za napoved vojske („casus
*) Pustili smo točko, kakor nam je bila poslana; a vredništvo „Slovenca" no more in noče deleža zraven imeti.
Vred.
LISTEK.
Aleksander Aleksandrovič Kotljarevskij.
(Dalje.)
Kotljarevskij je 1. 1857 dovršil vseučiliščni tečaj, ter jo bil potem, ko je napravil navadni izpit, imenovan za učitelja ruskega jezika na Aleksandrovskem kadetnem zavodu. V tej dobi stopi on prvikrat na književno polje v različnih ruskih časopisih in zabavnikih, in sicer prva leta pod pseudoimenom E. S., Ek.-St. (eksstudent), enkrat pa Sp. Ar. Le-ti književni izlazi, ako vzamemo enega, namreč „Misterio-sofia bardov Bretani" (Ruski vjestnik. 1857, XI, 2 str. 89—94), ki pa v ostalem tudi ni tuj naučnemu zanimanju mladega pisatelja, spadajo v obseg slavi-stike, ter razpravljajo ali posamezna vprašanja iz literature ruske in slovanske, ali so pa ozirajo na pojedine ruske književne proizvode tega področja. Tjekaj se prišteva članek pod naslovom: „Ska zanija o ruskih bogatirjah (vitezih)" (Mosk. vjedomosti, liter, otdjel. n. 50, G4, 06; semkaj spadajo književne ob-znane v delih: Miljukova „Očerk istorii ruskoj poezii"
(Otečestvenija zapiski, t. 127, 4 str. 57—74, 1858), Millera „O nravstvenoj stiliii v poezii" (Atenej 1885 n. 37, 39), Buslajeva „Opit istor. gramatiki rus. jazika" (Oteč. zap. 1859, 125—26), Ševireva „Isto-rija ruskoj slovesnosti", (Mosk. obozrenie 1859. I. odt. 2 str. 90—108), Bergmanna o Skitih (Ljeto-pisi rus. literaturi i drevnosti 1859. I, 124—144), recenzija izdauja „Pamjatniki starinoj ruskoj literaturi" (Speterb. vjedomosti, 1860, p. 233). V teh malih priložili književnih seže pokazuje strog znanstven pravec in dalek pogled na občno znanost in njene pridobitve brez ozira na narodnost in zemlje.
Kotljarevskij se je poprijel ter začel tudi v rusko nauko prenašati s zapada komparativno metodo, ktero ima „za najznamenitejo iznajdbo znanosti, kteri se ima zahvaliti, da so historično-lilologična iziskivanja zadobila trdno realno zemljišče, ter se iz praznega slučajnega znanja popela na stopnjo postavne nauke" (Starina i narodnost, 1862, str. 2). Oziraje se na duh, ki je pred kakimi desetimi leti vladal v ruski knjigi, a donešen bil iz tadanjo Nemčije, in ki so jo začel umikati novemu realnemu smeru, pisal je Kotljarevskij 1. 1858 o tem preobražaju sledeče: „Abstraktni pojmi nemške estetiko in filozofijo Hegelove,
ki so bili zavladali v ruski kritiki v dobi od 1837 do 1844, preživeli so so v tem poslednjem času; na mesto mrtvih besed in suhoparnih logičnih oblik spekulativnega pogleda na umetnost probudila so se vprašanja društvena . . . povsod je življenje nad-vladalo . . . Historična sodba naše stare pismenosti in književnosti postala je predmetom občnega zanimanja in delavnega izučenja. Akoprem počasi ali ravnim korakom gre naprej mlada nauka, razgoneča malo po malo fantastični mrak, ki je pokrival našo dobro staro dobo . . . To je pojav jako radosten! Prikazni starine, zamamljive v svoji neopredeleni, temni postavi, zgrade razrušenega naobraženja, na-sipane z neprijazno sovremonostjo, izginjajo na svetlosti dana, ter pokazujejo pot novemu, treznemu pogledu na pošlost. Nauka vrača nas iz sveta utopij na resnobnost; pa ravno v tem leži njeno živo so-vremeno zuamenovanje, njen gradjanski društveni značaj in smisel." (Otečes. zapiski 1S58, 4. kritika, str. 57—58). V samem jeziku nahaja mladi Kotljarevskij v pogledu napredka sovremene znanosti, živi, sveži izraz narodnega života, „živi organizem, nedosegljiv skup vseh duševnih svojstev, fantazije, misli, ki se spočenjajo pod vplivom svežih vtisov, ter so
belli1'). Med okrajami Pendjeh in Herat je okraj Kliusk. Ako danes odstopimo Pendjeh, bodo se Eusi jutri polastili Khusk-a. Ko je vzela Eusija kraje pred Herat-om, trdila je, da mora svoje meje varovati proti goram. Ta pretveza ne more biti mero-dajalna. Kjer cesta iz Sarakhs-a preseka Paropa-miške gore, je više le !)00 čevljev kakor okolica. To ne dela opovir.
Anglija je tukaj odločno na pravičnem potu, Eusija hodi pa po krivičnem. Mi smo se stalno vstopili, držimo se tega in prisilimo Euse, da pokažejo svoje prave nakane. Ako res tako želi miru, kakor trdijo nje diplomati, pojde nazaj na Sarakhs in Youletan; ako pa ne, je bolje, da se sedaj poskusimo z njo v okraji Herat, kjer ima sedaj le 10.000 mož v zakaspiškem okraji in se še ni do dobrega vtrdila; ako sedaj prijenjamo, bode treba boj začeti prihodnje leto, ko bode zasedla ves okraj okoli Herata in zbrala tam okoli 100.000 mož, da nas prežene iz Indije. Da bi mi popustili Pendjeh zaradi ljudstvene podobnosti, je smešna terjatev, Eusija bi kaj tacega nikdar ne zahtevala, ako bi ne zaničevala vladne spretnosti angleških državnikov. Veliko smešnega so že napisali, kakor da bi se rodovi ob meji vzdigovali in da je neogibno potreba, da jih mora brzdati ali emir (Afganistanski) ali Eusi. Istina pa je: odkar so Eusi posedli Merv in Sarakhs, postalo je mirno ob meji, in ves rusko-afganski okraj, ki vzbuja sedaj javno pozornost, je miren kakor najmirnejši kraj kje na Angleškem. Eusi sami so tisti, ki provzročujejo nemir. Eusija nas je po svojih najzgovornejših državnikih zagotovila, da se bode prizadevala spodriniti nas iz Indije, ako ji bodemo napotje delali v Evropi ali na vshodu. O tem se nikar ne dajmo motiti! Od nas ni modro, ako ji dovolimo, da se vsede okoli Herata, ker vemo, da se železnica od kaspiškega morja do tje dela hitro kar je le mogoče, iu ob letu in dnevu bode lahko gotova. Anglija je na pravem potu, in ako bodo umeli državniki, okoristiti se z njenimi velikanskimi pripomočki in to o pravem časi, potem se ni treba bati, da bi bila zmagana v tem boji."
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. marca.
ISTotraiije dežele.
Kako trden je „železni obroč" v državnem zboru, pokazalo se je zopet ob glasovanji za pogodbe z vodstvom severne železnice. Mož pri možu stali so poslanci češkega in Hohenvvarthovega kluba in vsi so za pogodbo glasovali. Nemci in Slovenci, Hrvatje in Srbi, Eusi ni in Lahi, vsi, kolikor jih ondi zastopa mnogojezično Avstrijo, obrnili so se za svojim vodjem grofom Hohenvvartom ter so za postavo glasovali. Vse druge nazore in osobnosti pustili so na stran in merodajen jim je bil edino le političen trenutek, kterega so levičarji porabiti hotli, da bi bili vlado vrgli. Kolika da je pa še vedno disciplina in ljubezen do očetnjave v železnem obroči, kaže nam jako znamenit dogodek, ki pač zasluži,
izrazujejo v besedah večkrat izven zakona strogo logičnega procesa" (tamkej 1859, 8° str. 70). Zatoraj še sovremeno jezikoslovje po njegovem mnenju s polnim pravom „ne brini samo za obilnost jezikoslovnega materijala, nego tudi za živi pogled na jezik, kot na tvarni provizvod ljudskega duha." (Tamkaj 9, 19).
Ali dokler se je Kotljarevskij, ki je komaj vseučilišče zapustil, tako zadolbil v znanost, ter jo gledal s tega edino pravega in blagotvornega gledišča: zadene ga nesreča, ki je bila pripravna odvrniti ga tudi nehote od steze, na ktero se je podal, ter mu zagreniti vse njegovo bodoče življenje. Necega večera se jo bil namreč sešel z nekim svojim prijateljem emigrantom K., ki je bil prišel tajno v Eusijo. Za to je zvedilo redarstvo, ter je pozaprlo vse one osebe, ki so občile z emigrantom; a med njimi tudi našega Kotljarevskega. On se je bil ravno malo poprej oženil; ali brez ozira na to iu ne gledoč na to, da se je s tim emigrantom samo slučajno sešel, odpeljejo ga v Petrograd, kjer je bil šest mesecev zaprt v Petro-Pavlovski trdnjavi. Eazun tega, daje zgubil svobodo, ter bil ločen od svoje mlade zaročnice ni Kotljovarskij nič trpel, da pač v knjižnici zapo-vednika trdnjave je našel celo nekaj duševne zabave.
Zadobivši svobodo ostal je Kotljanevskij brez državne službe. Ali tim slobodnejo se je zdaj po-
da bi se vknjižil ter bil v izgled onim, ki jih domovina hrani učeči so mladini. Bolehni stavbeni sovetnik Hldvka, ud češkega kluba, zapustil je posteljo in hitel v poslaniško zbornico svoj glas oddajat. Naj bi si ga pač tisti poslanci za izgled vzeli, ki so povsod drugod, le ondi ne, kjer bi imeli biti — dr-žavem zboru, kjer je dostikrat marsikaka silno važna in imenitna zadeva v veliki nevarnosti, da bi propadla , ker ji primanjkuje dotičnega števila glasov. Hlavka je bolan hitel v zbornico glasovat za pogodbo! Ta vzorna njegova krepkost pokazala je pa že ondi svoj sad med dvema Cehoma. Eden od njiju in ako se ne motimo, je bil to dr. Gregr, zaklical jo svojemu tovarišu, bolnega Hlavko vgledavši: „Nad tem se vzgledujte, vi malomarni zastopnik naroda, ta-le bolan in slaboten semkaj prileze, da spolni svojo dolžnost, Vas pa zdravih mnogokrat tukaj ni videti 1" Prigodek ta poslednji se ve da se ni zgodil v zbornici temveč v zbornični restavraciji (gostilni), pa tudi to še kaže kako se čisla domoljubje.
Državni zbor bo menda okoli 20. aprila sklenil svojo šestletno dobo po prebranem prestolnem govoru presvitlega cesarja. Iz tega namena se bodo poslanci po veliki noči sošli in se bo ob tej priložnosti tudi predsednik državnega zbora od njega poslovil.
V soboto je telegraf po vseh pokrajinah širne naše Avstrije raznesel žalostno novico o smrti kardinala kneza Schwarzenbergs, kneza po rojstvu in cerkvenem dostojanstvu, nadškofa v Pragi. Eodil se je knez Friderik Jan Nepomuk Schwarzenberg leta 1809, 6. aprila na Duuaji. Eoditelja njegova sta bila Jožef Jan in Pavlina, rojena princesinja Arenbergska, ktero jo pa že v prvem letu svoje starosti zgubil. Zgorela je namreč. Izgojeval se je deloma na Dunaji, deloma v Krum-lovem, kjer se je tudi češčine privadil. Filozofije učil se je na Dunajski univerzi, kjer se je tudi pra-voslovja poprijel, kajti jurist je hotel postati. Leto pozneje se je pa premislil iu si je duhovski stan izvolil. Duhovne študije začel in nadaljeval v Solno-gradu na bogoslovni fakulteti. Poslednje leto bogoslovja dovršil je po nasvetu svojega nadškofa na Dunaji, kjer ga niso prav nič radi sprejeli zarad visocega stanu. Ko pa le ni odjenjal, ga sprejmö, in v prav kratkem ^času si je ob strogi disciplini pridobil srca vseh. Že tedaj pokazala se je njegova radodarnost. 22 let star dovršil je bogoslovje in bi ga bili s papeževem privoljenjem posvetili, toda lastna njegova družina je prosila, da naj ga ne posvete pred 24 letom, ko bi se morda vendar le skesati utegnil. Mladi bogoslovec je imel namreč tudi v posvetnem življenji najlepšo bodočnost pred saboj, toda še zmenil se ni za njo. Med tem, ko je dve leti čakal na posvečenje, pripravljal se je za doktorat sv. pisma. Leta 183-3 ga je Linški škof posvetil in je takoj na to v Krumlovem novo mašo pel. Prvo duhovno milost delivši sv. zakramente skazal je svojemu lastnemu očetu previdevši ga za daljno pot na oni svet. Postal je kaplan pri stolni cerkvi Solno-graški, ter se je v prostih urah še vedno na doktorat pripravljal. Dve leti pozneje, leta 1835 umrl je Solnograški nadškof iu ondašnja duhovščina volila si je stolnega kaplana Schwarzenberga za škofa. Leta 1836 1. februvarja ga je bil papež Gregor XVI potrdil starega še le 27 let. L. 1842 imenoval ga je papež za kardila-mašnika rimsko katoliške cerkve ter mu je odločil cerkev sv. Avguština. Leta 1849 imenovali so ga za nadškofa v Prago. Pred dvema letoma praznoval je svojo petdesetletnico duhovnega posvečenja.
C. kr. državni uradniki v Ceski Lipi so se pritožili na Dunaj, da je tistim, kteri ne verujejo na Knotza pač pa njegovo neotesanost, ura-
prijel nauka o znanem slavisti profesorju Petrograd-skem J. J. Sreznovskem, ki je znal ceniti njegove umne darove in lepo znanje, našel je podpiratelja in zaščitnika. Največ po njegovem nagovoru je prosil ter tudi zadobil 1. 1863 čast kandidata na carskem Petrogradskem vseučilišču. Zajedno pa je nadaljeval svoje književno delovanje v istem področju znanosti in v enakem pravcu. Od samostalnih razprav te dobe navajamo: „Bili li Malorusi isko-nimi (prvotni) obitateljami Poljanskoj zemlji, ili prišli iz-za Karpat v XIV. veke?" (Osnova. S. Pe-terb. 1862, str. 7—12); potem iz tradicionalne literature: „Osnovnoj element ruskoj bogatirskoj bi-lini" (vitežke pesni; filolog. zapiski. 1864, 1—2), in „ruskaja narodna skazka" (pripovest) (S. Peterb. vjedom. 1864 nr. 94, 100, 108); ter „Izobraženije kaliki perehožago v latinskoj rukopisi XIV. vjeka". (Izvjest. imp. arheolog, obščestva 1862, IV. 5. str. 405—6.) Iz jezikoslovja: „sravnitelnoje jazikoučenie" (filolog. zapiski 1862—3. god. III.); konečno biblio-grafični in kritični članki, kakor: „Na pamjat bu-duščim bibliografam" (Oteč. zapis. 1862, 145., nr. 11. str. 78—82); „literaturni podlog" (S. Peterb. vjedom. 1863 nr. 67), „dva bibliografičeskaje vo-prosa" (Knjižnij vjestnik 1865, nr. 15).
(Dalje prih.)
dovanje ondi nemogoče postalo, tako jih je začela prusaška stranka strahovati. Lepa je ta in daleč smo prišli v Avstriji, da bodo Bismarkovci jeli narekavati sodnikom paragrafe in vravnovati njihovo zadržanje, če je res, kar dotični telegram trdi, bi pač ne bilo nič bolj umestnega, kakor nekaj eska-dronov dragoncev v tiste kraje poslati in mir bi se takoj naredil. Kako je imela prejšnja vlada na češkem hitro dragonce pri rokah, kedar je narod po svojih pravicah zahteval. Zakaj bi se jih pač sedaj visoka vlada ne poslužila, ko so sovražniki Avstrije nastopili pot krivice? Saj ima menda vendar avstrijska postava še veljavo v Avstriji ali ne? Naj se toraj v roko vzame sablja, ako se uradnikom pero iz rok zbija, brez krvavih potez bodo peresu zapreke odpadle. Pač menda ni potreba vedno v rokovicah hoditi okoli takih ljudi, ki so kot prusaki zagrizeni nasprotniki naši.
Kakor vse kaže, prišli so na Dunaji na sled neki nerednosti v vojaških tajnih zadevah in so dotičnega častnika že prijeli in zaprli. Je pa to stotnik baron Portier, o kterem je brzojav v soboto poročal. Na sumu ga imajo po dveh listih, ktere so na Nemškem pri neki osebi dobili, da je načrte nekterih avstrijskih trdnjav ob zapadni meji nekemu mednarodnemu društvu izdal. Ne trdi se ravno, da bi bil to storil iz dobičkarije ali kake druge vmazanosti, kar mu ni potreba bilo, ker je jako v dobrih in rednih razmerah; pač pa pravijo, da se je te same po sebi velike pregrehe deležnega storil po svoji dobrosrčnosti, ker je več tajnosti oznanil, kar je po vojaških postavah strogo prepovedano in to temveč, ker so mu silno veliko zaupali. Kjer je bilo kako važno poslanstvo, poslali so stotnika Potiera tjekaj iz vojnega ministerstva. Škoda za moža, če bi ga bila res lastna in neod-pustljiva dobrovoljnost tako daleč zapeljala, da bi se bil izdajalsko čez domovinsko dolžnost pregrešil. Sicer pa tudi oni drug slučaj ni ravno nemogoč, da so načrti morda za drag denar v mednarodni bureau romali, kjer se bodo pa še za dražjega zopet skušali v denar spraviti. Naj že bo tako ali tako, mož je zgubljen, častne njegove službe je konec.
Vnaiije države.
Črnogorci se ne morejo zadosti pohvaliti zarad velike časti, ktero sta jim Eudolf in Štefanija skazala s tem, da sta jih obiskala v njihovih gorah, „črnagora sme ponosna biti na visoka gosta svojega kneza in gospodarja, pravi „Glas Črnogorca", na gosta, ki sta dospela semkaj iz sosednje Avstrije'. Ta dva gosta sta vladarja te mogočne države najbolj priljubljena, in bota, ako Bog da, svoje dni vladala v sosednji nam veliki državi. S ponosom nas zatoraj navdaja obisk tako visokih gostov, ki sta se nas in naše revščine spomnila in se nista sramovala kruh in sol z nami jesti. Ponosni smo pa tudi na ta obisk iz tega vzroka, ker vemo, da je veljava naše dežele na mednarodnem političnem trgu poskočila, ter je pod modrim vodstvom našega slavnega vladarja pravo nastopila, ki jo bode pripeljala do spoštovanja pri mogočnih naših sosedih. Visoka gosta našla sta v naših gorah revščino povsod, kamorkoli sta se ozrla; revni smo res na posvetnem premoženji, a bogati po onih krasnih nravnih lastnostih, ki tudi mali četici čudovito moč dajo. Naša visoka gosta se bota prepričala, da ima črnogorska država najboljšo voljo s celim svetom, posebno pa še s svojimi sosedi v najlepšem miru in prijaznosti živeti. Prepričala se bota, da nimamo nikakih prikritih nakanov, ter vedno le po ravni poti hodimo. Na ts način ne bomo nikdar skupaj trčili z onimi, ki se tudi ravne poti drže."
Našo cesarico Elizabeto, ki je sedaj v Amsterdamskih kopelih, napadel je nek pijanec z dežnikom. Bil je namreč jako lep solnčni dan in cesarica, ki ondi živi pod imenom groiinje H o h e n-embs, šla je čez Eembrandtov trg in si je rumeno pahalko nad očmi držala, ker se ji je hudo bliščalo. Pijanec pride in prav po Pavlihovo cesarico z dežnikom po pahalki vdari. Takoj so ga prijeli in zaprli. Dokazalo se je pa, da je pijanec ni spoznal, temveč je to storil le tako iz naravnega (!) nagiba, ker je mož jeden tistih, ki žive duše ne puste pri miru, ako ga imajo nekaj pod kapo. Kakor si je lahko misliti, je zarad te silne surovosti ves Amsterdam silno razburjen.
Dva milijona mark nabralo se je že po Nemškem za spominek, kterega hočejo Nemci Bismarku ob priliki njegovega 70letnega rojstnega dne, 1. aprila, pokloniti. 150.000 mark, pa pravijo, da je še na poti. Za to velikansko svoto kupili bodo Bismarku grajščinsko posestvo, ki je bilo od rojstnega grada Schonhauseu-a proč prodano in že nekaj let semkaj v tujih rokah. To posestvo bil bi Bismark pred časom lahko za 400.000 mark (200.000 gold.) nazaj kupil, a ni hotel; veljal bode pa sedaj precejšno svoto več, namreč poldrugi milijon mark; od tistih se bode 1,150.000 mark takoj izplačalo v gotovini; 350.000 mark ostalo bode na posestvu vknjiženih. Kar bode potem še nabranega denarja ostalo, obrnil se bode za dobre namene, za podporo delavskih podpornih blagajnic in kaj enakega. Vendar pa v tem sklepu niso še edini, in ga bodo še le izvršili, kedar bode Bismark sam zinil, ali mu je všeč ali ne, ker se mu tudi v tem smislu popolnoma podvreči mislijo in le tisto vkre-n i ti, kar bo Bismarku po volji.
Angležem bi se bila nedavno pri Suakimu silno huda godila, ko bi se ne bili tako hrabro borili za življenje. Napadla jih je jako drzna četa Arabcev, ki so se znali po goščavi prav blizo angleškega tabora pritihotapiti, kterega so potem napadli. Jako radi bi bili tisti oddelek od taborja odrezali, ki se je z vodo proti njemu pomikal. Angleži so takoj sprevideli, da jim takoj ni rešitve, kakor le v hrabrosti, pač pa jim žuga smrt na drugi strani, gotova smrt, ko bi se le Arabcem posrečilo tabora polastiti se. Mornarji segli so prvi po puške in so s hitrim in zdatnim svojim ognjem divje Arabce vstavili. Zbrali so se v čete in pol uro trajal je grozen boj mož proti možu, boj za življenje in za smrt. Konečno je boj potihnil, in grozen je bil pogled na krvavo zemljo, ki je bila čez in čez s pobitimi Arabci pokrita. Da se Angležev med njimi tudi ni manjkalo, se ume samo po sebi.
Novice iz skrajnega iztoka, kjer so si Francozi in Kitajci v laseh, tako govore, da bode za sedaj menda zadosti krvi prelite in si oboji bojevalci miru žele. Pogodbe za sklenitev miru so se že pričele, ali jih bodo pa tudi dognali, je pri trmoglavosti Kitajcev drugo vprašanje. Mogoče pa je, da se bodo konečno vendar le za mir odločili, ker se je menda Rusija za to izrekla, da bi jo veselilo, če bi se prelivanje krvi končalo. Pravijo, da kedar se bodo dogovori tolikanj dognali, da se bo po vseh okoliščinah soditi, na mir sklepati dalo, tedaj se bodete še le obe državi po svojih zastopnikih do ostalih velesil obrnili ter se bode taistim uradno naznanilo, kako daleč da imajo še do miru. Nadjati se je, da so bili Kitajci zadosti in dobro tepeni in da si bodo že vedeli račun napraviti, da je bolje nekoliko prijenjati in v miru živeti, kakor pa trmoglav ostati in še dalje tepen biti. Tudi nemška temeljitost so v Kitaju ni hotla nič kaj v pravi luči pokazati glede vojne slave. Pisali smo v minulem letu, da imajo Kitajci jako mnogo nemških častnikov, o kterih pa do sedaj ni bilo še prav nič citati, kakor, da so bili s Kitajci vred prav dostikrat in dobro tepeni.
Izvirni dopisi.
Od hrvaške meje, 28. marca. Velikanoč se bliža in svet se veseli pirhov. Nas Dolenjce razveselili so zopet letos navadni Dunajski pirhi iz državnega zbora, velikanska ničla namesto pričakovane železnice. Železnica — od kod tudi? Vsa čast našemu meščanskemu zastopniku v državnem zboru, grofu Margheriju, spregovoril je bil moško besedo v tej zadevi, toda le on sam. Vemo pa, koliko je treba vsako še tako nujno reč povdarjati in ponavljati in tako rekoč vedno na dnevnem redu imeti, predenj se doseže. Prilike k temu se ne manjka, treba le dosti dobre volje in zanimivosti za stvar. Toraj pozor letos Dolenjci, ko se nam bližajo volitve v državni zbor za bodočih šest let. Izvolimo si za svoje okraje po deželi moža, ki pozna vso našo bedo, ki pa tudi ima zadosti poguma nas dobro zastopati. Delati edino le za našo korist, posebej i za našo železnico, obetal bode nam vsak volilen kandidat. Toda koliko veljajo sami obeti, smo pač že skušali. Volili gotovo ne bomo narodnih odpadnikov in izdajic, pa tudi ne kakili liberalnih koristolovcev, ne neskušenih sem ter tje omahujoči h politikov, ne mlač-nežev in ne Bog ve kje bivaj oči h gospodov, koji so komaj kedaj nekoliko pogledali ali nas in naše kraje. Naš bodoči poslanec v državnem zboru mora biti pravi domoljub, v verskem in jezikovnem oziru z našim kmetiškim ljudstvom edin v mislih in v življenji. Tak možje moral izmed njega izrasti, med njim prebivati, z njim občevati, in tako našega kmeta ter njega blagor in gorje do dobrega spoznati. Imeti mora dosti bistroumnosti in skušenosti, pa tudi srca in značajnosti in takta ali dostojnega obnašanja. Ako je poleg tega še tudi zgovoren in hitro odločen za vsak slučaj, ali tudi vpliven po svoji akademični časti in viši stopnji, s ktere ves državni organizem od kmeta in rokodelca do ministra in vso upravo dobro pregleda, potem toliko bolje, tim pripravniši jo za državnega poslanca. Slednjič še to. Potrebo in korist, da bi kedaj vezala železnica naše dolenjske kraje z drugimi deželami, gotovo najbolj čuti tisti, koji biva bolj oddaljen od teh svetovnih občil, ko mu ne puha hlap on že itak vsako dobo m e m o hiše.
To naj bodo le splošna vodila, po kterih naj iščejo volilci svojega prihodnjega zastopnika v državni zbornici. Dolenjci! premislite si reč dobro, posvetovajte se vsestransko in potem dogovorite iu zedinite se za časa, potem bomo govorili določneje.
Iz Mariborske okolice, 29. marca. (Razne reči.) V mnogih časnikih sem opazil, da jim v tem času tesno hodi za dopise; bržčas se večini dopisnikov godi ravno tako, kakor meni, da nimajo, o čem bi kaj poročali.
O resnem postnem času bili bi dopisi za večino čitatelja prepusti in v političnih listih neumestni, veselice in javne zabave, o kterih se v zimskem in pustnem času največ dopisov čitati, pa se v tem času vendar le opuščajo, in kjer se ne, moramo saj reči, da se ne spodobijo.
O vremenu poročati tudi ne kaže, ker je vreme po naših krajih povsod blizu enako, toraj vsem poznano. Čemu opozarjati postavim na veliki sneg preteklega tedna, ki nas je tako nenadoma po najlepših spomladanskih dnevih za par dni obiskal, saj ga je itak vsak videl in menda tudi kaj gazil.
O krivicah, ki se nam godijo proti narodni enakopravnosti v šolah, uradih in celo v privatnem družinskem življenju so se pa dopisatelji že menda naveličali tožiti, kajti pomagati ne morejo, tisti pa, ki bi lahko pomagali, nečejo.
Lokalnih novic, ki bi zanimale občinstvo tudi po drugih krajih, je na deželi tako malo, da se o njih vsako leto komaj po par dopisov sestaviti dil.
Nekterekrati sem jaz v takem suhem času v naše mesto polukal, ter si ondi nabral tvarine za kak dopis. Tako sem tudi te dni storil, pa tudi ondi ni mnogo obče zanimajočih novic. Da sta se dva grofa s sabljami malo opraskala, ker sta se bila skregala, to v mestu nima več pomena, kakor če se dva vaška fanta s polenami malo potolčeta, zato na take reči par dni poznej nihče več ne misli.
Nekoliko več nevolje je vzbudila po mestu vest, da so nemški dijaki, kterih mnogo tukajšne mest-jane za milodare nadleguje, začeli denar nabirati za častni milodar, kterega hočejo Prusi svojemu Bismarku k njegovi sedemdesetletnici dne 1. aprila t. I. podariti. Kako se pač predrznejo avstrijski dijaki kaj takega početi? Kakor je slišati, se je nabiranje ostro prepovedalo, a krivci bi se morali tudi ostro kaznovati, da bi se nevarni pruski duh iz avstrijsko mladine o prvem času iztepel.
Obče zanimajoča reč po Mariboru je zdaj odhod čast. g. dr. Lavoslava Gregoreca, ki se te dni poda na svoje novo mesto k Novi Cerkvi blizo Celja.
Nasprotniki Slovencev se veselijo, da se vendar enkrat rešijo dr. Gregorca, ki jim je kot nevstraš-Ijivi narodni boritelj marsikterikrat njihove nakane preprečil ali pa javno bičal, Slovenci pa obžalujejo, da zgubijo tako neplašljivega boritelja za narodne pravice. Sicer pa mu iz srca privošijo ne le novega častnega mesta, ampak tudi vgodnejše razmere, ki bo jih v novi službi našel. Za odhod mu napravijo danes zvečer v čitalnici „valete", o kterem vam utegne kdo drugi kaj poročati.
Domače novice.
(Dnevni red javne seje mestnega odbora), ktera bode v torek 31. marca ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. — 2. Prisege meščanov. — 3. Personalnega in pravnega odseka poročilo: a) o mestnega odbornika naznanjeni odpovedi; b) o letošnjih dopolnilnih volitvah za mestni zastop. — 4. Stavbinskega odseka poročilo: a) o gradnji obrežnega zidu pod Hradeckijevem mostom na desnem bregu Ljubljanice; b) o Alojzija Semana prošnji za stavbinsko dovoljenje na Vrtači; c) o stavbinski črti Anton Paichelnovi hiši na Rimski cesti štev. 19; d) o oddaji dobave stavbinskega lesa za tri leta in kamenoseških del za 1. 1885. — 5. o računih za zdravila mestnim ubogim za 3. in 4. kvartal 1. 1883 in 1. kvartal 1. 1884. — 6. Finančnega odseka poročilo: a) o povračilu stroškov za stavbinsko vzdržavauje poslopja c. kr. veliko realke, spadajočih na 1. 1884; b) o računskem zaključku mestne klavnice in mestne posojilne zaklade za leto 1884.' — 7. Združenih odsekov poročilo o vtelov-Ijenji podturnske grajščine. — 8. Poročilo odseka za olepšavo mesta o napravi nekterih naznanilnih tabelj. — 9. Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalni predlog, da se nov tlak napravi po nekterih ulicah in čez ceste in ulice naredi več novih prehodov. — Tajna seja.
(Občni zbor denarne obrtnijske pomočnc družbe) vršil se je včeraj v magistratih dvorani v navzočnosti
36 udov. Zborovanje je pričel društveni načelnik mestni odbornik gospod Janez Nep. Horak s sledečim ogovorom:
„Slavna skupščina! Alinea 3. §. 22. postave z dne 9. aprila 1873. 1. o obrtnijskih in gospodarskih društvih glasi se: „načelništvo mora naznaniti naj pozneje v prvih šestih mesecih vsako leto računski šklep o preteklem letu z bilancijo vred." To dolžnost izpolnevalo je načelništvo denarne obrtnijske pomočne družbe ne le od 1873. leta sem, temveč tudi že od 1856. leta naprej, in ker se je stanje prometa o društvenem premoženji na ravnost naznanjalo p. n. gospodom udom in hranilcem vlog, tako se je vtrdilo zaupanje zmiraj bolj in bolj.
Leta 1884. je imela denarna obrtnijska pomočna družba prometa 721.444 gl., primerjaje to svoto leta 1883. s 662.474 gl., razvidi se, da se je ta svota pomnožila za 58.970 gl.
Vodstvo društva je leta 1884. občevalo z 2131 strankami, 1054. strankam dovolilo je posojil v znesku 280.691 gl. in 1077 strankam pa podaljšalo plačilne obroke posojil v znesku 297.551 gl., ob enem pa je zato skrbelo, da ni imelo nobene zgube.
Prejšna leta odmerili so se za denarno obrtnij-sko pomočno družbo visoki zneski za pridobninski davek, dohodnino, pristojbinski ekvivalent, koleke in % pristojbine.
Ker je bilo vprašanje o tolmačenji postave 37. decembra 18S0. leta v visoki državni zbornici na dnevnem redu, obrnilo se je vodstvo društva na gospoda državna poslanca dr. Menger-ja in Mez-nik-a, ktera sta zastopala to zadevo, z natančnimi prigodki. Tema gospodoma zahvaliti se je, da je postava za te vrste društev zadobila vgodno rešitev in se je za društvo vgodno tolmačenje postave sprejelo, s čimur se je dosegla izdatna olajšava zastran plačevanja davkov.
Te leta in leta trajajoče borbo zoper brezmerno obdačenje bodo prenehale in po tem zadobljeni mir vplival bode dobrodelno na razvoj društev.
Po §. 4. družbenih pravil izstopijo vsled družbene starosti gospodje: Gustav Garich, Franc Gor-šič, Henrik Ničman in Bartol Žitnik.
Izstopivši gospodje smejo zopet voljeni biti.
Poverjevalcem zapisnika denašnjega občnega zbora imenuje gospod načelnik Horak gospoda Spoljariča in Mi lave a, škrutinatorjem pa gospode Franca Geba, Ludovika Widmajerja in Andreja Plečnika. Društveni knjigovodja, magistratni uradnik gospod Ferdinand Bradaška, poroča o društvenem stanji. Udov je štelo društvo na koncu 1884. 1. 255. Prostovoljno jih je izstopilo 14, izključenih pa je bilo o. Družbenikov s popolno vplačanimi deleži v znesku 12.800 gld. imelo je društvo 128, družbenikov z nepopolno vplačanimi deleži v znesku 3564 gld. 52 kr. pa je bilo 127. Denarni promet iznašal je 341.271 gld. 8 kr. Rezervni zaklad znašal je 14.312 gld. 54 kr. Račun zgube in dobička iznaša 3717 gld. 58 kr. Cisti dobiček je znašal za pretečeno leto 1305 gld. 96 kr. Zbor sprejme poročilo društvenega knjigovodja pohvalno na znanje.
Gospod Janez Zor poroča v imenu pregledo-valnega odseka (kot istega načelnik), da je račun odobril in vse natančno in vredjeno našel ter predlaga, da se načelstvu izreče absolutorij, čemur zbor enoglasno pritrdi. Načelnik g. Horak nasvetuje naj bi se od čistega dobička lanskega leta dovolilo, da se tri-deseteri obožani obrtniki, ali istih žene, obdarujejo k velikonočnim praznikom vsakoteri po goldinarji. Gospod Vincenc Čamernik misli, da 1 gld. je le vendar premalo, da naj se dovoli po 2 gld.; kar obvelja. Na predlog g. načelnika Horak-a dovoli se učencem rokodelskega društva 10 gld. Isto svoto nasvetuje tudi za društvo „Narodna šola". Gospod Oroslav Dolenec pa nasvetuje, naj bi se „Narodni šoli" v priznanje njenega vspešnega delovanja in na korist revnih šolarjev dovolilo 20 gld. kar tudi obvelja.
Po nasvetu gospoda načelnik H o r a k - a se dovolijo udom načelstva marke navzočnosti po 2 gld. za sejo, udom pregledovalnega odseka pa vsakemu na leto po 15 gld. V odbor se izvolijo gospodje: Gustav G a r i c h , Franc G o r š i č , Henrik N i č m a n in Jernej Žitnik. V pregledovalni odsek gospodje: Janez Zitterer, Janez Zor in Srečko No 11 i. Gospod načelnik J. N. Horak sklene potem, zahva-levaje se družbenikom za njih vdeležbo 29. občno zborovanje. Pristaviti nam je še, da je znesek hranilnih vlog preteklo leto znašal 114.720 gld. 9 kr., znesek obresti pa 4546 gld. 86 kr. Sploh se mora
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
g (3) Naznanilo.	\\
V zalogi podpisano bukvarne so izšlo novo < ► „Smamice" za leto 1885 z naslovom: <>
AYE MARIJA! j;
Podučijivo razlaganje molitve „Češčena si Marija!" 3 ►
Za Šmarnično opravilo spisal	<►
JOŽEF KEItČON,	;;
duliovon ljubljansko škofijo.	< ►
Z dovoljenjem visolcočastitega kapitelvikarstva ljub-	< ►
Ijanske škofije.	J'
XII, 338 str.	J ► Te „Šmarnice" se odlikujejo po posebno
dobro odbrani tvarini. in praktični izdeljavi. Že	<►
ime preč. gosp. pisatelja, vnetega pospeševatelja	{>
Marijine slave, je porok, da bo ta prelepa Ma-	°
rijina knjiga v srcih vernih Slovencev nanovo	o
poživila ljubezen in vdanost do prečiste Device	J >
in Matere Marije ter posebno dobro služila pre-	°
lepi majnikovi pobožnosti.	! ►
Tvariua je tako-le razvrstena:	<►
Materni dom — Marijina prva daritev '— Mati,	J'
pozdravljena od Boga ■— Mati, pozdravljena od ljudi	, >
— Materno ime (2) — Materno srce (2) — Materna	< ►
čast — Materna slava (2) — Materni dar (4) — Sla-	J J
terna sreča (3) — Materna moč (3) — Materna bole-	< ►
čina (3) — Materni blagoslov (4) — Materna zvestoba	< ►
(2) — Materna beseda za slovo — Pridejana jo sv.	* J
maša, molitve po vsaki tihi maši, lavretanske litanije in	, >
sv. križe v pot itd.	< >
Cena letošnjim „Šmarnicam" je taka-le:	<►
Vezane v pol usnji .... — gl. 90 kr.	<►
vso v usnji .... 1 „ — „	3 > „ „ „ „ z zlato obrezo 1 „20 „ Po pošti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno
naroči, dobi ene za nameček.	<►
Katoliška Bukvama v Ljubljani. - ;;
priznati, da to društvo pod skušenim vodstvom g. J. N. Horak-a deluje res vspešno in na veliko korist malega obrtništva.
(Uradniško društvo) imelo je včeraj dopoludne ob 10. uri svoj občni zbor „pri Maliči". V ta namen zbralo se je lepo število udov 54, večinoma v Ljubljani bivajočih. Videl si ondi zastopane vse stanove, ki si s svojim umom kruh služijo. Kmalo po 10. uri počastil je zbrane navzoče deželni šolski nadzornik g. Smolej, kot predsednik kranjskega oddelka z daljšim nagovorom o delavnosti prvega uradniškega društva avstrijske monarhije. Za tem se je sprejel in odobril sklep obračuna za leto 1884. Društvo je imelo članov 402 sledeče razdeljenih: 274 zavarovancev, 125 kapitalistov in 3, ki so bili le udje z mesečnimi doneski. Društvo se je za 39 udov pomnožilo. Zavarovanega kapitala svota znaša 378.016 gold. in se je memo lanskega leta pri 20 zavarovanjih za 24.270 gold. pomnožila.
Veliko debato provzročila je tretja točka dnevnega reda, da bi se namreč pri zavarovanji premije znižale. Oglasil se je tii na besedo gosp. profesor Rajč in je jako dobro pojasnjeval in v nebarvani luči kazal, da glavno ravnateljstvo nima srca, da bi premije od obroka do obroka zniževalo na podlagi dobička, ki ga ravno v tej stroki izvrstno dela. Leto za letom gredo tisoči in tisoči na stran v re-servo in superreservo, premije so pa še vedno tiste, kakor so bile iz prvega. Ker se je pa osredje uradniškega društva na Dunaji nadjalo, da bodejo uradniki na Kranjskem letos zopet zahtevali znižanje premij, kar se je do sedaj menda že štiri leta zaporedoma zgodilo, poslalo je semkaj lastnega zastopnika g. dr. Ho ni ga, jako zgovornega in jezičnega moža, ki naj vse take razloge pobija in ako mogoče, tukajšnji lokalni oddelek do prepričanja pripravi, da osrednje ravnateljstvo samo želi premije znižati, ker nima nikakega druzega namena, kakor edino le uradnikom pomagati, toda sedaj ni še čas temu. Reservni zaklad ni še toliko velik, da bi društvo lahko reklo: „Saj smo brez skrbi, naj pride ktera ktera koli epidemija, vse bomo lahko izplačali, pa še ne bomo na suhem!" Tak trenutek znal bi pa že tukaj biti v treh ali štirih letih in kakor hitro se bo tisto zgodilo, se bodo takoj premije znižale, ktere so pa že sedaj manjši, kakor ktere koli druge banke.
Na to so bile nadomestilne volitve nekterih udov, kterim je doba potekla, iu so bili izvoljeni gg.: Habit, načelnik postaje na južni železnici v Ljubljani; Vončina, magistratni sovetnik; Skofic, izplačnik pri c. kr. pokrajniškem izplačnem uradu, in Rajč, c. kr. profesor na veliki realki. Za namestnike so bili voljeni gg.: Lisec, ekspeditor južne železnice; Lenaršič, c. kr. glavni davkar v pok.; in Kreminger, c. kr. profesor velike realke.
Ker mislimo o tem za vsacega zasobnika pre-koristnem društvu prav kmalo spregovoriti bolj natanko, naj za danes le toliko zadostuje.
(Čast našim domoljubkinjam.') Da se je za „Narodno šolo" nabrala tako lepa svota; več nego 200 gold. gre poleg gospodov, ki so se s predavanjem žrtvovali, jako topla zahvala tudi gospema Murn ikovi in Lahovi, ki se niste zbali truda za razprodajo vstopnic. Literarno-zabavni klub dal jima bo iz tega povoda pismeno priznanje.
(Tovarno za peči) gosp. Jeločnika je kupil tukajšnji tovarnar g. Drelse, posestnik nekdanje Gleyove, pozneje Samassove tovarne. Skoda, da se ni kak domačin pobrigal za Jeločnikovo tovarno, kar pa sicer ni čudno, kajti naši krezi imajo zadosti denarja — podvzetnega duha pa povsod manjka.
(Tovarna za lini) je bila res svojega imena vredna, kjer se je marsikdo vsedel in vse svoje perje ondi pustil. Saj je bila pa tudi v krivonosih rokah in le-ti so na take reči, kako se, postavim cipe na lep love, izurjeni, da ne kmalo kdo tako. Denarja jim manjka le 100.000 gold.
(Debel vol) videti je v tukajšnji klavnici. Kupil ga je tukajšnji mesar g. Jernej Črne od posestnika Fr. Miklavčiča (Klemšina) od Sv. Križa pri Litiji za 300 gld. Debel vam je pa že tako, da ga je veselje videti. Peljali so ga danes v klavnico, kjer ga bode g. „Jernejka" za velikonoč pobil. Star je pet let.
(Tekalec) letal je včeraj poludne okoli „Zvezde". „Ta pa ta", mislil si je marsikak šepec, milo ozirajoč se za bledim tujcem, ki je dolgo pot okoli „Zvezde" dvajsetkrat v 38 minutah oblekel.
(Gosp. Trček), pred kratkim po vojakih ranjen, je včeraj popoludno ob 1. uri v bolnišnici umrl.
(Vojaški nabor) je bil menda letos po Gorenjskem, kjer so nekdaj same granatirje dobivali, tako piškav, da so med 2500 mladenči s težavo 150 dobili sposobnih za vojsko. Za vzrok takošnega telesnega pešanja pripoznala je naborna komisija presilno žganjarstvo. Lejte, kar smo Vam dolgo časa dan na dan peli, se je sedaj vresničilo. Naraščaj smo dobili, ki še za vojake več ne bo!
(Po gorali) že grmičevje cvete. Sinoči kazal nam je g. K a d i I n i k v čitalnici belo in pa rudeče cvetje plemena „daphna". Prvo, „daphna Blagajana" vtrgal je na Šmarni Gori, drugo, „daphna mi-sereum" pa na Jeterbenku pri sv. Katarini.
Telegrami.
Pariz, 30. mama. Miiiisterski sovct sklenil je, da se naj v Tonkin takoj odpošlje vojaška pomoč, doma bodo pa zahtevali za 200 milijonov kredita. Negrier pravi, da se prav nič ne boji, če bi morali Francozi tudi teči; da šo le na dobro bi jim to bilo, ker bi se lahko na cesti Tamoj-Dongson prav do dobrega zavarovali. Živeža imajo v Dongsonu na ostajanje, v Chu ga je pa tudi za več časa nakopičenega. Mobilizovali bodo 4 ba-talijone prostovoljcev in pa 5000 mornarjev bodo tjekaj poslali. Negrier je postal divizij-ski general.
London, 30. marca. Vlada je dobila iz Petrograda sporočila, ki dajo jako veliko nade na mirno rešitev afganskega vprašanja. Odgovor je že na poti in menda tudi spravedljiv.
Zalivala.
Svitli knez Hugo Windischgratz jc blagovolil darovati 40 gld., ki naj se med najpotrebniše Trnske duhovnijano razdele, posebno v Paličji in v Klenku.
V imenu obdarovanih rcvežev izreka podpisani visokemu dobrotniku za velikodušni dar najtoplejšo zahvalo. — Bog povrni !
Duhovnija v Trnji,
28. marca 1885.
Ivan Lundcr,
duhovnik.
Umrli so:
26. marca. Frane Šonta, krojačeva hči, 4 mes., Rimska cesta št. 9, oslovski kašel. — Jurij Lercher, bivši knjigotržec, 74 let, Valvazorjev trg št. 2, vnetica grla.
V bolnišnici: 25. marca. Mihael Šubert, sodar, 62 let, Catarr. bronch. chronicus. — Alojzij Podkrajšek, krojač, 55 let, Pneumonia.
26. marca. Magdalena Kobav, gostija, 52 let, Peritonitis.
V vojaški bolnišnici:
26. marca. Mihael Osolnik, narednik, 29 let, spridenje mozga.
Tuj ci.
27. in 28. marca. Pri Maliii: pl. Salzer, e. k. uradnik, z Dunaja. — Dr. Mirosl. König, z Dunaja. — Fuchs, trgovec, z Dunaja. — C. Anton, nadzornik, iz Gradca. — Richter, Bucheinmayer, trg. pot., z Dunaja. — Sigmund Löbl, trgovec, iz Eaposvara. — Müller, trg. pot., iz Trsta. — Franc Miklitz, c. k. nadgojzdar, iz Radolice. — pl. Obereigner, nadgojzdar, iz Schneeberga.
Pri Slonu: Baron Tienen-Adlerflycht, z Dunaja. — Friedcnhain, trgovec, z Dunaja. — Karl in Robert Siegel, Schollmayer, fabrikanti, iz Miihr. Schönberga. — Franc Schmidt, trg. pot., iz Oedcnsburga. — Hirsch, c. k. podpolkovnik, iz Trsta. — V. Lampe, trg. z lesom, iz Zagreba. — Ciscutti, zasebnik, iz Pulja."— Anton Oswald, trgovec, z Dunaja. — Ford. Hütter, trg. pot., z Dunaja. — Otokar Šack, lekarnar, iz Gradca.
—	Schreiner, pos. pivarne, iz Gradca. — Harnisch, pivovar-niški ravnatelj, iz Gradca. — Hugo Fruhmann, trg. pot., iz Gradca.
Pri Bavarskem dvomi: Avgust Müller, stavb, vodnik, iz Görlitza. — Betti Wittek, zasebnica, iz Maribora. — Alojz Raunicher, trgovec, iz Trsta. — Avgust Dolenec, klepar, iz Karlovca. — Vaclav Hauška, zasebnik, iz Tržiča.
Pri Južnem kolodvoru: Dhya, nadzornik, iz Beljaka.
—	Grašič, in Dolžan, iz Gorice. — Edvard Appei, agent, iz Celovca.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 30. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl.	50	kT.
Sreberna „ 5 % „ 100,, (s 16% davka)	81 „	80	
4% avstr. zlata renta, davka prosta	106 „	60	
Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke	9fi „	65	
	862 „	—	
Kreditne akcije......	294 „	50	
London .......	124 „	55	
Srebro .......		—	
	5 „	82	
Francoski napoleond......	9 „	83	
Nemške marke......	60 .	85	„

sme se pač gospodar in oskrbnik naših življenskih moči imonovati, ker ¡o z njegovo pomočjo so zavžita jedila v točnost spreminjajo.
Želodce je nentrudljiv in priden delavec, kteri se nikoli no spočije in vedno le edino za oliranjenje našega zdravja skrbi.
Oo pa ta nesebični pridni minister našega trupla lo nekoli oboli, potem oslabijo takoj njegovo moči, dobra njegova volja ne pomaga ničesar in no moro več svojo službe redno izvrševati in vsled tega trpimo lo mi ljudje.
Koliko nevarnih bolezni ima svoj vzrok v slabem želodcu!!
Prva skrb vsacega človeka naj toraj bode, da varuje ta dragoceni organ svojega trupla pred vsakim napadom!
In kaj jo boljše sredstvo zoper vsako želodčevo bolezen kakor
Piccolijeva želodečna esenca!
To esenco izdeluje lekarnar Piecoli v Ljubljani „pri angelu". Dobre in koristne lastnosti te esence so predobro znane, toraj ni treba tlaljega opisovanja. V kratkem e toliko, da ta Piccoli-jeva esenca zmerom zoper vsako želodečno bolezen gotovo pomaga!
Gospodu Gabrielu Piccoli-ju, lekarničarju v Ljubljani,
Z veseljem Vam poročam, da sem cvet za želodec, kojega Vi izdelujete, rabil z najboljšim vspehoin pri težkem prebavljanji in zoper zlato žilo.
Trst dne 28. novembra 1883.
Dr. D. Agostini, praktični zdravnik in kirurg.
Cvet za želodec Ljubljanskega lekarničarja Pic-coli-ja, kterega sem velikokrat zapisoval bolnikom, jo jako dobro sredstvo v slučajih zaprtja in zlate žile.
Provzročuje hitro izpraznjenjc brez bolečin in ne da bi dražil čreva.
T r s t. meseca januvarja 1884.
Dr. Ca m bon, zdravnik za ženske in oči.
Cvet za želodec, izdelan po izvrstnem lekarničarju G. Piccoli-ju, je prav dobro sredstvo proti vsem boleznim v želodcu in trebuhu, ki imajo svoj izvir v poinanj-šanji živnih moči, zaradi česar morem podpisani z naj-mirnejšo vestjo priporočati ta cvet.
Trst, meseca januvarja 1884.
Dr. vitez pl. Garacucohi, zdravnik Lloydove družbe.
Veliko lot že zdravim s čistili različno bolezni, najboljše sredstvo jja je Vaš cvet za želodce, ki ima prednost, da povzroeuje mnogo izpraznjenj, no da bi dražil čreva.
Trst, dne 1. oktobra 1883.
Dr. Pardo, praktičen zdravnik.
JJ^- Naročila izvršujejo kc s prvo pošto proti povzetju zneska, toda ne razpošilja se manj kakor 12 steklenic, ki /, zavojem in voznim pismom stanejo 1 gl. 3(i kr. Pri večjih naročilih primeren o«ii»«st.	(14)
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila so zmiraj svežna za dobiti
v lekarni G- Pioooli-ja.
„Pri Atijf(>lu"
v TJubfjani,
na Dunajski cesti,