UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo Udruženja Jugoslov. Učlteljstva — PoverjeniStvo Ljubljana.
Vn spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša w Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40"— Din, za naročnike v inozemstvu 60'— Din letno. Posamezna številka po 1-— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Osnanila sprejema upravništvo lista.	
1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 1 Din za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Teleton uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Peverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- II ročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovari&a v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I.
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
Kako dolgo še?
(Glas podeželskih učiteljskih krogov.)
»Vzgajajte izročene Vam šol. otroke v oatrijotičnem duhu!« Tako nam zabi-čujejo dan za dnem vse šolske oblasti, od okrajnega šolskega sveta do naučnega ministrstva. — Tozadevnih odlokov kar dežuje: in trikrat smo že prejeli strog ukaz od višjega šolskega sveta in naučnega ministrstva da je vsak šolski upravitelj osebno odgovoren, da se morajo vse one knjige, bodisi čitanke, ali pa knjige tako šollarskih kakor tudi učit. knjižnic takoi izločiti in izročiti .večnemu' uničenju, ki količkaj diše oo avstrijskem vzduliu. — Umevno da tudi tovariši nadzorniki pri vsaki priliki povdariajo: vzgajajte v oatrijotičnem duhu!
Resničen je rek: »Kakršna mladina, tak narod.« In slovensko učiteljstvo, to lahko s ponosom iziavljamo. je vzgajalo, vzgaja in bo vzgajalo — tudi brez vseh teh fermanov. izročeno ii mladino v takem duhu da bi bila naša država lahko brez skrbi — naj jo obdaia še taka tolpa steklih sosedov — za svoj obstanek.
Toda znana je tudi činjenica, da vsa šolska vzeoia ne pomaga, ako ji naspro-tuieti domača in javna vzgoja, to je ono ozračje, v katerem otrok živi. — In naj se trudi učitelj še toliko naj izdajo vse šolske oblasti še enkrat toliko fermanov. kolikor so jih do sedai vse zaman j: kar šola zsrradi. to podere na mah ono ozračje. ki napolnjuje naše prvaško ozračje.
A oglejmo si natančneje naše politično vaško življenje. Poznamo do dobra to življenje, kajti skoro trideset let delujemo na deželi in vidimo kako sistematično se zastruplja vse naše javno življenje po naših vaseh in trgih s skrajno demagogijo in orotidržavno gonio.
Vsi klerikalni listi od »Domoljuba« do »Slovenca«, so dan na dan polni proti-državne vsebine na vseh javnih in zakotnih shodih, na vseh takozvanih »prosvetnih« zborovanjih da, celo po orižnicah, skratka, prav povsod odmeva končni refren to državo i e treba razen a t i . ker nima slučaino odločilne besede v nie.i vaški kaplan in vaški župnik, kakor nekdaj V ookojni Avstriji
In če upoštevamo dalie dejstva, da se teh shodov udeležujejo po veliki večini tudi šolarji, da dobivajo vse one ras-
ne klerikalne liste tudi šolarji v roke ter iih več ali manj čitaio, da - po mnogih krajih šolarji te liste raznašajo po hišah, oziroma hodijo v župnišča po nje, — da so slednjič navzoči na »temeljitih« političnih razgovorih, ki iih imajo klerikalni politiki v posameznih vaških srostilnah itd. — ali se potem čudite da ni še prodrla misel o državnem edinstvu, o državni moči v najširše plasti našeea naroda ter da sama naš preprosti narod o tisti blaženi avtonomiji, ki se zrcali v nesmrtni humoreski »4000«. in kjer bi imel vsak vaški župnik svojo vaško avtonomijo.
Slovensko učiteljstvo ie — dobro po-znavaioč to razpoloženje med našim narodom — že zavzelo svoje stališče in iz--reklo na svojem zboru na Bledu svoje mnenje. Bleiske resoluciie so bile in so dovolj glasen poziv merodajnim faktorjem da napravijo konec — a temeljit konec tem razmeram. Pač imamo še vedno
zakon o zaščiti države in če je država ob svojem času tako krepko pósegla v razdiralno delo komunistov, ki še delno niso uganjali take gonie proti državi, kakor jo uganjajo združeni klerikalci in Radičevci — zakaj bi tu ne posegla vmes močna državna roka ter kategorično ne izjavila, tako dalje ne več.
In konečno še to: naša podtikajoča duhovščina se dan za dnem tako rada izjavlja za slovensko avtonomijo, a nikdar in nikjer še nismo culi, da bi se ista duhovščina izrekla za cerkveno slovensko avtonomijo. — Ako vidijo da je dr: žavna centralizacija za slovenski narod tako škodljiva, zakaj nočejo videti, koliko škodljivejša je šele cerkvena centrali-zaciia.
Bodite vsaj tu dosledni — in ne ravnajte se po priznani prislovici; vsako sredstvo ie nam dobro, le da se nam dobro godi!
Program UJU.
(Temeljne smernice za razpravo.)*
(Referat g. Jovo P. Jovanovica, člana Glavnega Odbora UJU „Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev*, pqdan na državni učiteljski skupščini v Sarajevu, 1. 1922.)
Privatne šole za narodno mladino od 5.—15. leta se ne morejo ustanavljati, ampak mora - vsa mladina obiskovati državne šole.
2. Z OZIROM NA UREDBO POUKA IN
VZGOJE V NARODNIH ŠOLAH.
A. V zabaviščih.
V zabaviščih se ne vrši pouk v tistem smislu kakor v osnovnih šolah: vendar se mora tudi delo v zabaviščih vršiti po enako določenem načrtu in programu.
Delo v zabaviščih nai se vrši v glavnem oo sledečem načrtu:
1.	Sistematični upliv na dober in pravilen telesni razvoj.
2.	Vpliv in vzgoja dobrih navad pri otrocih- red čistost, marljivost pazlji-post poslušnost in druge navade; hkrati odprava slabih navad dece.
3 Vpliv in odgoja plemenitih etičnih čutov: ljubezen do bližnjega, občutek časti. usmiljenja pravičnosti itd. in odvajanje od slabih etičnih nagnenj: jeze, hudobije. zlobe itd.
LISTEK.
„Praktični sadjar".
Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24. barvnimi prilogami in 92. slikami v tekstu. Priredil M. Humek, vrt. sadj. nadzornik
Za Sloveniio z njenim visoko razvitim in vsestransko razširjenim sadjarstvom je bila dobra sadjarska knjiga naravnost nuino. potrebna. Z velikim zadoščenjem konštatiramo. da nam' je s pričujočim delom naklonil g. Humek nekaj, kar smo že dolgo prav iskreno želeli. Ime g. avtorja ki nam ie podal že vrsto odličnih strokovnih knjig in je kot dolgoletni urednik »Slovenskega sadjarja«, sedai »Sad-iar.ia in Vrtnarja«, ter kot sadjarski nadzornik osivel pri delu za povzdigo naše sadjere.ie nam ie najboljše jamstvo, da tudi ta kniiea zasluži v polni meri naslov. ki ga nosi na načelni strani.
Na 400 straneh nas seznanja praktični sa'V.^i s sadnim izborom in naipripo-
ročljivejšimi vrstami za Slovenijo. Krasne barvene slike in številne perorisbe med tekstom nam pričaralo ored oči vso lepoto našega sadja ter pomorejo k njega lažjemu spoznavanju in oceni.
, Y. poglavjih o požlahtnjevanju in v vzgoji sadnega naraščaja najdemo izčrpno vse kar nam ie treba znati o dreve;>-ničarstvu. Pritlično in špalirno sadno drevje, ki je posebnega pomena za domače in zelenjadne vrtove, se obravnava
v	obsegu da si zamore vsak tako drevje vzgojiti pravilno obrezovati in negovati, da mu bo prinašalo ne samo mnogo zabave in veselja temveč tudi rednih in bogatih pridelkov.
Jako obširno je poglavje: »Kako sadno drevje sadimo in gojimo«. Tukaj izvemo. kako sadno drevie živi. kolikega pomena so zani svetloba zrak. v'aga in toplota katere okolnosti je upoštevati pr' napravi novega sadonosnika kako se sadno drevje pravilno sadi in oskrbuje po sajenju. Seznania nas z raznimi nasadi v
vi	lovih, na travnikih, pašnikih, njivah in
4.	Vežba sluha in drugih poedinih organov pri dobro zamišljenih igrah in zabavah, pri risanju, petiu. telovadbi in ročnih delih vsake vrste.
5.	Otroci narodnostnih manjšin, ki se ne bi mogli učiti v osnovni šoli v materinskem jeziku, se priuče v zabavišču krajevni govorici da lahko razumevajo in slede pouku v osnovni šoli.
B. V osnovnih šolah.
V osnovni šoli se poučujejo sledeči predmeti:
1. Verouk: vzgoja otrok v veri niihovih roditeljev.
¿.Moralni pouk:- okrepitev dobrih in izkoreninjenje slabih navad in napak.
3.	Državni jezik: čitanje in pisanje z izdelovanjem pismenih izdelkov.
4.	Materinski jezik: pouk v materinskem ieziku za otroke, ki se ne poučujejo v materinskem jeziku.
5.	Zemljepis- spoznavanje ožje in širše domovine ter sosednih držav brez detaljnega poučevanja.
oh cestah. Izčrpne so tudi razpr ivs o osb oi starih sadovniakov. gnojni in ob-ciciavanju zemlje itd. itd.
Sadni zajedalci in bolezni. rvh zapiranje in razna ookončevalna sredstva se obravnavajo v posebnem poglavju.
Nadalje nam pojasnjuje g. pisatelj sadne sestavine, norenje. spravljanje, razbiranje in shranjevanje nam>'/r,ega sadia ter poda končno v mesečnih izvodilih pregledno vsa opravila kako naj se opravljajo v drevesnici, sadovnjaku itd. posameznih mesecih tekom leta.
O povedanem in marsičem drugem razpravlja »Praktični sadiar« ki bo brez dvoma za Slovence to, ka je bil »Rott-ner« za Nemce, knjiga bogatih praktičnih izkušeni, zajetih iz sredine naših domačih razmer ki bodo donašala našim sadiar jem in ljubiteljem sadjarstva gotovo tisočere koristi.
Dobrodošla bo učiteljstvu in šolskim vrtnarjem, zato naj si jo nabavijo okrajne učiteljske in lokalne ^šolske knjižnice.
6.	Narodna zgodovina: preteklost Srbov. Hrvatov in Slovencev kot celota. Razlaga zgodovinskih dogodkov oo zgodovinskih periodah, toda ne po plemenih.
7.	Računstvo: Razne operacije računanja s celimi števili in ulomki. Osnovna geometrija.
8.	Spoznavanje človeka in pojmi iz h i g i j e n e.
9.	Začetek prirodopisja i.n orirodoslovja ter kmetijstvo.
10.	Spretnosti: risanje, petje in druga moška in ženska ročna dela.
11.	Telovadba: Vaje po Tyrše-vem sestavu.
C. V šolah za nadaljno izobrazbo.
1.	Vera: Osnovni pojmi vseh ver v državi zgodovina krščanske cerkve v našem narodu in pa potreba verske tolerance.
2.	Državni jezik: gramatika, spoznavanie in razumevanje dialekta, književnost poedinih plemen in pismeni izdelki za potrebo v življenju.
3.	Zgodovina: narodna zgodovina v širšem* obsegu v zvezi z zgodovino sosednih narodov in kratek pregled najslavnejših dogodkov iz svetovne zgodovine.
4.	Zemljepis: Detaljno spoznavanje vseh delov domovine, klimatična razlika, narodni izdelki razvoj kmetijstva industrije, trgovine in prometa na-selienost oo narodnostih in veri ter plemenih. Fizikalični zemljepis.
5.	Računstvo: Spoznanje vseh ooeracii računanja s celimi števili, dese-tinskimi in navadnimi ulomki z ozirom na praktične potrebe v življenju. Knjigovodstvo in domače računovodstvo.
6.	Spoznavanje prirode: Osnovni nauk iz prirodopisa z objasnje-vaniem priredilih Pojavov in njihovega vpliva na življenje ljudstva razvoj rastlinstva in živali.
7.	N a r o d n a ekonomija: osnovni pojmi narodne ekonomije.
8.	Kmetijstvo: teoretičen pouk iz vseh panog kmetijstva in praktičen pouk i7. poedinih delov z ozirom na glavne panoge narodnega kmetiistvt v okolici. Spoznavanie kulturnega rastlinstva.
9.	Državljanski pouk (samo za dečke): Spoznavanie temeljne državne uredbe, državljanskih pravic in dolžnosti značaja in namena samoupravnih teles v državi.
10.	Gospodinjstvo (za deklice): teoretični in praktični pouk iz vseh panog gospodinistva z ozirom na speci-ialne potrebe kraia in okolice.
11.	Spretnosti: ročna dela (moška in ženska), risanje z ozirom na praktične potrebe v življenju, petje in gimnastika.
Pouk iz strokovnih predmetov v narodnih šolah za višjo in nadaljno izobraz-zhano kvalifikacijo za pouk o strokovnih učitelji-ce. t. i. učitelji in učiteljice s priznano kvalifikaciio za pouk o strokovnih predmetih v narodnih šolah, predmete za splošno izobrazbo oa poučuj učiteljstvo narodnih šol. zato se v teh šolah učiteljstvo deli po predmetih ne pa oo razredih.
(Dalje prihodnjič.)
P. Bogovič:
Učitelji-ministri.
(Dalje.)
Kari Seitz.
Največu čast austrijskom nčiteljstvu čini Kari Seitz, učitelj u Beču. Njegov je život nun neugodnosti, žestoke borbe, ali i mm oobeda. Provukao se iz najgorih životuih okolnosti do ministarske stolice. U detinjstvu bio je pitomac gradskog si-rotišta. U ranoj mladosti počeo je učiti krojački zanat i brzo ga napustio. Čim je svršio učitelj, seminar u St. Poltenu od-mali se dao na politiku. Osobito je bio aktivan u Radničkom prosvetnom društvu. Dugi se niz godina borio kao sociial-demokrat u austrijskom parlamentu za radnička nrava. Austriia ga više puta disciplinarno kaznila, radi nepočudne politike koju je zaistupao. a napokon i odou-stila iz učitelj, službe. Bio je i predsednik »Centralnog udruženja bečkog učiteljstva«. On još i danas živi (54 god. star) i bori se neustrašivo za pobedu svojih načela.
Iz grmena velikoga. lavu izač trudno nije, u velikim narodima geniju se gnijezdo vije.
(Dalje prihodnjič.)
Šolski vrtovi in njih nadzorovanje.
Da še ugodi odloku višjega šolskega sveta št. 1927, z dne 22. februarja 1923, je bila sklicana na 10. t. m. v Mokronogu seia stalnega odbora za krški okraj, katere se je udeležilo razen članov odbora tudi več učiteljstva sosednjih šol. V imenovani seji se je sklenila sledeča resolu-■ ciia:
Stalni odbor ..priznava sicer blag na: men višjega šolskega sveta, vendar pa ,'e prišel po nad dve uri trajajoči stvarni debati do preoričan.ia da je nadzorovanje šolskih vrtov, kot ga priporoča tozadevni odlok, neizvedljiv iz teh-le razlogov:
1. Poročevalci morajo biti res vestni in zmožni učitelji da zamorejo svojo službo tudi vestno in nlodonosno izvrševati, sicer ni pričakovati nobenega uspeha. Ne zadostovalo bi. da bi ogledali šolske vrtove le enkrat v letu: morali bi jih na]-mani dvakrat, ako bi hoteli imeti jasen in točen upoeled. Posel poročevalcev bi bil tako združen z ogromnim delom in velikimi notnimi stroški. Za to pa je treba časa in denarnih sredstev a če primani-kuie teea nalašč za to nastavljenima vrtnarskima nadzornikoma ki sta razrednega pouka ooroščena. kako naj dobi čas in denar poročevalec?
' 2. Ni pričakovati, da bi prevzel kak kraini šolski svet stroške za tiskovine, ki bi jih rabili poročevalci.
3.	Nujno potrebno je da se postavnim potom uredi razmerje med krainimi šolskimi sveti in učitelji-vrtnarii v dolžnostih ki jih imaio ti do šolskih vrtov, sicer ni mr.eoče teh urejevati in vzdrževati ter poravnati soorov
4.	Reformira nai se sedanjim zahtevam in potrebam primerno kmetijski pouk na učiteljiščih. Ta pouk naj se uvede tudi na ženskih učiteljiščih ker je dostikrat zlasti na manjrazrednih šolah voditeljica tudi učiteliica in tako oskrbnica šolskega vrta.
5.	Mlajši učiteljski generaciji naj se da prilika da iznooolni na učiteljišču pridobljeno znanie v kmetiistvn in vrtnarstvu v počitniških nadaljevalnih tečajih.
6.	Dokler se ne dobi denarnih sredstev za nokritie notnih stroškov nadzornikov oziroma poročevalcev in tiskovin, nai nadzoruieio šolske vrtove in delaio poročila vsakokratni okraini šolski nadzorniki. kar lahko store ob priliki običajne inšnekciie nri nisarniških noslih na nai jim bodo v pomoč okrajni, ekonomi.
Ferijalni Savez učiteljstva.
KAJ PRIČAKUJE DIJAŠTVO OD UČITELJSTVA V F. S.?
Koncem 19. stoletja je jugoslovanska ideja v zmagoslavnem zanosu osvojila srca in duše omladine v Sloveniji.
Sporedno ž njo in radi nje se je pojavilo uvidevanje. da vodi pot do narodnega ujedinienja preko podrobnega narodnega dela v dolgi vrsti let preko sa-molastne izobrazbe in preko predliod-njega spoznavanja; spočeta je bila ideja Feriialnega Savesa, rodila se je takozva-na »Počitniška Zveza«. Ta ie razprostrla svoje delovanje po vseh jugoslovanskih pokrajinah od Ljubljane do Beograda.
Krepko se je razvila, doFT.er ni pričela trgati niti njenega delovanja sumljiva roka avstro-ogrske »ipravice«. Nosilci ideje so padali, ideja sama pa je zmagala in kulminira v F. S. danes, ko vstopa vanj učiteljstvo Slovenije. Kakor je namreč ideja F. S. spočeta v omladin-skili vrstah Slovenije in je v kratkem osvojila omladino v ostali Jugoslaviji, tako je tudi upati, da bo korak slovenskega učiteljstva našel odmev in posnemanje pri učiteljstvu cele države.
Že od svojih početkov se je »Počitniška Zveza« trudila pridobiti aase i učiteljstvo: zavedala se je namreč, da bo njeno delo brezuspešno, če ne bo v njenih vrstah elementarnih vzgojiteljev in nosilcev kulture. V tem pravcu je deloval i Fer. Sav. Dasi ni imel pri tem razen lokalnih pojavov v Srbiji nobenega uspeha, je F. S. na svojem II. kongresu tako preuredil svoja pravila, da so nudila najširšo podlago za skupno delovanje.
Zakaj pa se je dijaštvo v tem oziru toliko trudilo, kaj razen že omenjenega še pričakuje od učiteljev v S. S.?
Danes splošno priljubljena beseda, ki opravičuje vsakogar za vse. rabljena večkrat neumestno za neopravičljive stvari, — je — povojna psihoza. Ne vem, v koliko bi se z njo moglo opravičiti neko splošno otopelost, nedelavnost, pomanjkanje resnosti in čuta za izvrševanje društvenih dolžnosti, ki ie vladalo do zadnjega med dijaštvom.
Radi tega je F. S-u. manjkalo one so-lidnosti. ki daje društvu ugled in mu pridobiva zaupanje širše javnosti; tako je mogoče da se mora z državo boriti za ugodnosti, ki njo samo nič ne stanejo, za društveni razvoi so pa velikega pomena, da se mora boriti tisti F. S., ki v ideji narodnega kulturnega ujedinjenja goji medsebojne stike, pospešuje osebna spoznavanja, najboljša sredstva za odpravo predsodkov, vzgaja narodu koristne in zdrave člane, se udejstvuje na vseh kulturnih poljih, skratka, ki je državotvoren, državi in narodu piepotreben element.
Z vstopom učiteljstva se situacija predrugači. Ne samo. da se vpliv organizacije naravno poveča radi prirastka na agilnem članstvu, večje važnosti je dejstvo. da zadobi s tem resno ozadje celotno delovanje v F. S., kar ie potrebno, da si pridobimo ugled in zaupanje publike. predvsem pa onih staršev, ki zaupajo svojo deco organizaciji.
F. S. ie kot pretežno dijaška organizacija trpel doslej na labilnosti svojih upravnih organov; vodje posameznih upravnih jedinic F. S. so se letno me-niali: komaj so orvi stvorih gotov program in začrtali delovanje trdne smeri, že so iih zamenjali drugi, porušili, kar so dogradili prvi in pričeli na novo zidati.
Zato so dobili U. O. posameznih podružnic F. S. nalogo, da pritegne profesorje da oni osigurajo uspeh, da tvorijo hrbtenico na podražim, da značijo faktor konservativnosti, ki umirja vihravost meniaiočih se dijaških organizacij. Ista naloga čaka učiteljstvo v takozvanih M. U. (Mestnih Udruženjih) F. S., ki udružujejo v sebi vse članstvo, bodisi navadne člane brez ozira na podružnično pripadnost, bodisi člane dobrotvore. V niih bo učiteljstvo vršilo podrobno kulturno delo »o okrajih služila bodo- za oporišče, s pomočjo katerih se bodo med letom omogočile ekskurzije ferijalcev iz mesta na deželo, pri čemur bi udeleženci odrejali različne prireditve analfabetske tečaje in drugo. F. S.-u ie namreč določeno da z ozirom na svoje ideje, svoj široki orogram oostane na zavodih bistven del zavoda in sčasoma absorbira vsa mogoča društva katerih orogram se v bistvu kriie z njegovim.
(Dalje prihodnjič.)
—f Počitnišk' izlet. Že imenovana smer preko Plitvičkih iezer se mora opustiti. ker v tej smeri proga Gračac-Knin še ni dogotovljena (treba bi bilo 40 km oeš). Zato bo naša smer sledeča: Ljubljana - Karlovac - -Zagreb - Sisak - Su-nia - Prijedor - Šibenik - Split (vožnja iz Solita v Šibenik do morju bi bila zelo in-teresantna). Iz Solita do morju v Metko-vič, od tu po železnici v Dubrovnik (ali no moriu) v Boko Kotorsko — povratek v Dubrovnik - Mostar . Sarajevo - Slov. Brod - V nkovci - Osijek — do Donavi nreko Novega Sada v Beograd in preko Broda povratek. Pri tej smeri sem na željo nriglašencev postavil tudi Beograd, kar ie omogočeno z malenkostnimi stroški. Vozni stroški imenovane smeri 300 Din. (Brod ob progi Split-Šibenik- Met-kovič ni državni in .plačamo celo vožnjo, upanje ie na polovično ceno). Čas potovanja: 15 dni Prehranitbeni stroški: zaenkrat še odprto vprašanje. Priglašenih je
60 tovarišev in 15 tovarišic. Z večkrat apeliranim programom sem ostal osam ljen. Moški zbor je s številom piiglašen-cev nemogoč; več upanja je z mešanim pevskim zborom. Rok za priglas je potekel že s 1. aprilom in kljub temu so se množili proglasi da ne bo nepotrebnega oisarienja objavljam, da se ne sprejme nikogar več. Izjema so samo tovariš -tenorist ! Za event. pojasnila vedno na razpolago! —S. M.
Učiteljski pravnik.
—S Višje dnevnice in stanarinSka do-klada pristoiajo v slučaju premestitve iz nižjega v višji draginjski razred — glasom odločbe delegacije min. financ z dne 15. decembra 1922, štev. 3281/pr. — šele od 1. dne prihodnjega meseca in ne od dneva nastopa službe v višjem drag. razredu.
—§ Ovadbe prot učiteljstvu. V »U.
Tov.« z dne 14. pr. in. je dobro, a premalo povedano glede ovadbe .proti učiteljstvu. Zakaj se iste množijo? Zato, ker ovaduhi povsod dobro vedo, da ne more učitelj-obtoženec nastopiti proti njim sod-nijskim potom, češ, saj višji šolski svet ne izda imena denuncijantov. Naša organizacija. osobito zastopnik učiteljstva. naj deluje na to in naj energično zahteva pri seji višjega šolskega sveta, da se ta »uradna tajnost« — katera pač ni na mestu, kakor pri drugih, tudi pri naši šolski oblasti — odpravi. Sicer se učitelj-obtoženec — katerega ime se je krivičnim potom blatilo od strani denun-cijanta naravnost pri višji inštanci — ne j more braniti in doseči svoje zadoščenje Dri sodišču. Krivično ovaduštvo se kaznuje po § 209. kaz. zak. do 4 tedne zapora. Dokler ta »uradna tajnost« ne bo odpravljena, se bodo brez skrbi ovaduhov množile ovadbe oroti učiteljstvu dan za dnem. Prosimo torej z imeni denuncijantov na dan! Učitelj-obtoženec nai dobi original ovadbe v oogled in izjavo kar je edino pravilno in na ta način se sigurno ne bodo več množile ovadbe oroti učiteljstvu.
Iz Jugoslavije.
—	Na delo tovariš ce in tovariši!
Nov način narodno - prosvetnega dela: kniižna tombola Jugoslovenske Matice. Opozarjamo na tozadevni oklic, ki ga prinašamo v rubriki »Naše narodno prosvetno delo« Pri tem delu lahko slovensko učiteljstvo vrši najvažnejšo vlogo. Vsako šolsko vodstvo naj bi bilo poverjeništvo za čas tombolske prireditve, pooblaščeno od Jugoslovenske Matice. Žrebanje se bo moglo vršiti v drugačnem redu in v hitrejšem tempu, kot ie to razvidno iz prospektov. ki iih je Jugoslovenska Matica že razposlala širom vse Slovenije. Treba bo napeti vse sile, da se tombola zaključi do konca šolskega leta. za kar je potrebna Domoč od strani šolskih vodstev. Podružnice Jugoslovenske Matice imajo že tozadevna navodila. Karte za književno tombolo se bodo razoošiliale na šolska vodstva takoj do objavljenju te notice in ie dolžnost da storimo vse za razprodalo Doslanega števila. Določeni so posebni dobitki za šolsko mladino ki obstoje iz mladinskih spisov do višine zneska že določenih dobitkov navedenih v prosDek-tu. Lahko Da si mladina, ki ie kak dobitek zadela, izbere tudi šolske knjige ki jih ootrebuie. Natančna navodila, kako naj se nostooa in vrši razdeljevanje dobitkov bodo šolska vodstva dobila najkasneie do 10. maja ali Dotom nosebnih okrožnic, ali Da v objavi »Učiteljskega Tovariša«. Prosimo Da. da se razorodaja Dri vseh šolskih vodstvih konča najkasneje do 18. maja t 1. in se denar in Da tudi preostale karte pošljejo do 20. maja (ki je zadnii termin) nazaj Jugoslovenski Matici. Prosi se da se učiteljstvo teh navodil strogo drži, ker ie organizacija take književne odreditve silno komplicirana. Poživljamo narodno zavedno učiteljstvo. nai nam nripomore do tega. da bo književna tombola Jugoslovenske Matice največja kulturna manifestacija slovenskega naroda od ustanovitve naše nove države do danes. — Tudi obmejne ljudske knjižnice lahko poizkusijo srečo, da na cen način Dridejo do' knjig.
—	Vse one. ki niso zadovoljni z našo organ/zacijo ali oa njenim postopanjem
opozarjamo, da imajo sedai najlepšo priliko se oglasiti in staviti svoje predloge, da se ustaviio v Program UJU. Metodični orogram bo obravnaval taktiko organizacije in imajo tudi v tem oziru sedaj priliko izoregovoriti. Z brezplodnim kri-tikovaniem za gostilniškimi omizji in zabavljanjem na nepravem mestu stvari ne
j koristijo. Oglasite se pri svoj.h društvih ali pa direktno s konkretnim In pozitiv--nim sodelovanjem.
—	Prosvetno delo med narodom. V Bosni so se osnovale 4 prosvetne odgoj-ne šole za odrasle. Namen teh šol je. da povzdignejo etični čut ljudi. Šole se nahajajo v Sarajevu. Zenici, Vakom ii: Bu-gojnu.' — Obiskuje jih 300 odraslih gojencev. katere podučuje 20 nastavljencev. Osnoval jih ie Miljenko Vidovič in ne dobivajo nikake državne podpore. Radi tega se bodo v tozadevni fond zbirali prostovoljni prispevki.
—	Prošnja vsem p. n tovarišem n tovarišicam obmejnih šol. Podpisani si usojam v svrho statistike in obrambnega dela prositi vse cenjene gg. tovariše in tovarišice šolskih okrajev: Ljutomer, Konjice Sv. Lenart Mariborska okolica, Marnberg. Ptuj. Slovenjgradec, Prevalje. Murska Sobota — Kočevje in Črnomelj odgovor na sledeča vprašania: 1. Ime šole — okraj. Koliko otrok pohaja v on-dotno šolo. Narodnost po številu v letu 1919. do 1923. 1. 2. Koliko razredov ima? 3. Koliko učiteljev učiteljic? 4. Kaj ovira uspeh dela? 5. Kako je šola oskrbljena z učili in samoučili? 6. Koliko knjig šteje šolarska učiteljska knjižnica (slovenskih)? 7. Kakšno ie razpoloženje ljudstva napram šoli (sedanji)? 8. Kakšno je razpoloženje ljudstva napram državni misli? 9. Ali je delovala v tamošnjem kraju Siid-marka ali Schulverein? 10. Ali je imela šola. občina ali sploh kdo od teh društev Dodporo, ali kaj drugega? 11. Ali morebiti te dve društvi še sedaj skrivaj delujeta? 12. Je v kraju kakšno podjetje? Katere narodnosti? Kakšni vpliv ima na ljudstvo, ali je šoli naklonjeno? 13. Druge morebitne okoliščine ki bi utegnile vplivati na šolo in ljudstvo? 14. Kaj sve-tuiete da se sanirajo nezdrave razmere v vašem šolskem okolišu? 15. Se nahaja v vašem kraju kako kulturno društvo? Katero? Ali imate podružnico »Družbe sv. Cirila in Metoda«? So dani pogoji, da se ustanovi? 16. Kaj je storilo učiteljstvo izven šole? Kako deluje v prospeh pro-svete in omike v rodoljubnem in državnem smislu? Ker so odgovori na stavljena vprašanja za šolstvo obmejnih krajev velike važnosti, prosim vljudno, da mi blagovolite gg tovarši ¡n tovarišice zanesljivo in pooolnoma objektivno odgovoriti. Vaši nasveti ml bodo oosebno dobro došli. Odgovor prosim na naslov: Fran Škulj tajnik C. M. družbe v Ljubljani
—	Iz življenja za življenje. Katehet osnovne šole javi: Gospod vodja, jutri ne morem poučevati, sem zadržan! — Vodja: Mogoče pa nadomestite te učne ure? — Katehet: Mi še v glavo ne pade!! — Oba hkrati: Zdravo! Bog živi!
—	Z notSco v sobotnem »Slovenskem Narodu« »Klerikalci in učiteljstvo« se ne moremo strinjati ker se z njo ne dviga, temveč kvari ugled našega stanu v javnosti. Kdor ne pozna naših razmer, bi na podlagi notice kmalu sodil da je večina slovenskega učiteljstva v klerikalnem taboru morda celo tako daleč da ie celo učiteljstvo krivo zadnjega izida volitev v Sloveniji. Posebno na izvenšolske kroge naoravi notica za ves stan kai slab utis, ker ji »Narod« oolaga tohko važnosti. Saj ie vendar tako ogromna več na uči-telistva naoredna. da oešč'ca klerikalnih pr stašev niti v ooštev ne nride. Danes je učitelistvo politično opredeljeno v vseh naprednih strankah, pri naorednjakih demokratih socialistih, narodno-socialcih, nri radikalih i. dr.; zakaj bi torej kratili politično svobodo opredelitve. Pri zadnjih državnozborskih. volitvah ie nastopilo v Srbiji celo 7 učiteljev na republkanski in 5 na komunistični listi in se ni nihče zgražal. Zakai bi ravno ori nas moralo veljati za učiteljstvo drugo pravilo, kakor za ostalo državno uradništvo!? in bi se vihtelo .oalico, kakor nad političnimi šolarji. Nadzorstvo in kvalifikacija Drotidr-žavne smeri v šoli in izven je Da naloga šolske oblasti. Pritisk pri politični opredelitvi Da ni koristen, ker vzgaja nezna-čaje.
t Okraini šolski nadzornik Gcjko P. Popov"č. Učiteljsko društvo — Benkovac v Dalmaciji nam sporoča, da je 18. apri-| la padel kot žrtev razpočenega možnarja ob sprejemu kraljice v Biogradu okrajni šolski nadzornik v Benkovcu tov. G. P. Poipovič, član UJU in Orjune.
—	Tov. Ed. Bohinec. mestni učitelj v Ljubljani je bil od ministra prosvete na lastno orošnio upokojen. O tej priliki mu ie izreke! mestni šolski svet za izredno marljivo in vestno službovanje v pisarni mestnega šolskega sveta polivalo in priznanje.
—	Snirtjia kesa je imela v preteklem letu v društvu upokojenega učiteljstva bogato žetev. Ugrabila nam je namreč tovariše Bartla. Benigaria. B( žiča, Fabjan-čiča Faludija-, Hudovernika. Lavriča, Lockeria. Strehovca in Trobeja katerih dedičem so se izplačali znatni prispevki v kritje pogrebnih stroškov. Tej deseto-rici učiteljev-veteranov se ie «a pridružil 25. aprila t. 1. še Josio Čop nadučitelj v pokoju v Rožni dolini pri Ljubljani. Da-siravno ie bilo dan pogreba silno slabo vreme se ie zbralo vendar prav lepo število prijateljev in znancev, oddelek šolske mladine in osem učiteljev iz Ljubljane, ki smo ca spremili na zadnji poti tja gori na Viško grobišče kjer že počivajo tovariši Marn Lunder. Gregorin. Okoren, Vittori in Kacafura. Kot pristen Gorenjec — rojen je bil leta 1844. na Koroški Beli — ni poznal klečeplazstva hinavščine ali lice-merstva. temveč bil je odkrit, neupogljiv značaj in veren tovariš starega kova. ka-koršnih je čimdalie manj. Od leta 1870. je učiteljari! dolgo vrsto let v Ribnici, nekaj časa pred upokojitvijo pa v Trnju pri Šempetru na Krasu. Ohranimo mu blag spomin!	—k.
—	UsDOSobljenostni in šnecijalni izpiti v Mariboru so se vršili pod predsedstvom ravnatelja Matije Pirca v času od 23 do 28. aprila t. 1. Izpit so napravili:
1.	za meščanske šole; Živko Vinko (I.) in S. Mr. Akvilina Jerman (L);
2.	zä ljudske šole: Miklavič Anton. Gorišek Simon. Koštial Šaša Plevčak Berta Raučer- Majcen Marica, Dobernik Simon. Vertačnik Vido Babšek Joško. Fabian Marija, Filipčič Marica, Vencl-Vodopivec Olga. Jarc Franc. Engelsber-ger Viktor Türk Fortunat. Vičič Stanko, Berglez Marija. Mirovič Josipina: 3. d o -polnilni 1 i u d s k o š o 1 s k i izpit: Me.šnark Josip Števančec Rudolf, Rejec-Zechner Nežika. Plaš Mihael in Preinin-ger Helena:4. špecijalni izpit iz francoščine: Vrščaj Nada. — Repro-birani so bili: 1 za meščanske šole, 4 za ljudske šole in 2 pri dopolnilnem ljudsko-Šolskem izpitu.
—	Sv. Lovrenc v Slov. gor. Gospod Franio Knez veleposestnik v Zagorcih je pokazal že večkrat tudi deianski svojo naklonjenost šoCi in učiteljstvu. — Pred kratkim ie (Podaril tukajšnji šoli ves potrebni les za šolski oder ter dal istega na svoje stroške izdelati Za ta velikodušni dar se mu iskreno zahvaljuje šolsko vodstvo.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl. M. Humek: »Praktični sadjar«.
Zbrika najvažnejših sadjarskih naukov, pojasniena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Ljubljana 1923. — Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljan. Začasna cena vezani knjigi 120 Din. — Glej »Listek«!
—'kpl Slovenska kuharica, priredila S. M. Felcita Kalinšek, šolska sestra in učitelj ca na Gospodinjski šoli. Z mnogimi slikami v besedilu in več barvanimi tabelami. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena v platnu, elegantno vezani knjigi 220 Din.
—kpl Dr. G. Bogič, Beograd: Statistika radiania i umiranja cdojčadi u Hr-vatskoj i Slavoniji za vreme od 1909. do 1919. godine. Izdanje Min starstva Na-rodnoga Zdravlja br. 72. Beograd.
Književnost in umetnost.
—k »Slovenska kuharica«, priredila ! S. M. Felicita Kalinšek, učit. na Gospodinjski šoli. Nova slovenska kuhar ca
(glej »Nove knjige«) je knjiga, ki io pokažemo lahko tudi tujim narodom. Vzorna ie vseskozi po vsebini in opremi. Doslej priljubljena in razširjena knjiga »Prato- i Süddeutsche Küche« je našla v Kalinškovi kuharici tekmeca, ki ii ni samo kos. ampak, ki jo je v vseh ozirih prekosil in nad-krilil. Ponosna knjiga ima 668 strani kvart formata in 2508 kuharskih receptov in navodil. Diei jo 193 barvastih slik, ki iih ie prav spretno narisal tov. Dragotin Humek, ravn. v Mariboru. Smelo trdimo, da tako krasnih knjig kot ie Kalinškova kuharica nimamo Slovenci nič. Zato smo se čudili, da je cena knjigi kljub 220 Din za današnie razmere uprav nizka saj stane toliko na ool debela in na pol tako dobra nemška knjiga poljubne vsebine. Knjiga pa ni samo kuharica, ampak vsebuje prav razkošno opremljene slike gob. ki rastejo na naši zemlii. ki iih ie priredil znani naš gobar Ante Beg. Te slike bi bile kras vsaki botaniki. V uvodnih po-
jasnilih nas pisateljica seznani z najna-vadnejšimi kuhinjskimi izrazi. Nauk o stari in mladi perutnini, o divjačini, gove-' dini svinjini, nima samo strogo kuharskega značaja ampak spada celo deloma v blagoznanstvo. Strani 23—36 pa smemo imenovati ilustriranega slovenskega gobarja, sai so tudi posnetek iz Ante Be-gove knjige: »Naše gobe«. Ta oddelek je pisan z veliko pridnostjo, tehtnim strokovnim znanjem in v krasni slovenščini. Človek misli, da bere botanično knjigo. Prijatelj narave bo našel v tem oddelku kuiige obilo poučnega in zabavnega čtiva. Na strani 56 razpravlia Kalinškova o juhah. Tu najdeš vse. kar more poželeti še tako razvajen želodec mesne postne in gobove juhe. vse ti kipi na krožniku. Pri zakuhah ali prikuhah bodo našle naše' gospodinje, ki vedno godrnjajo, da pozimi ni kaj pametnega za kuho. obilo izpre-mernb in variiacij. skuhanih na najokus-nejši način. Knjiga je prirejena tako za one ki žive v skromnih denarnih razmerah. kakor tudi za najbogatejše mize. Jajčna jedila bodo prav dobro služila za petkove jedi. O različni pripravi govejega mesa se mi zdi odveč pisati, opozarjam samo na gorke in mrzle omake, ki morajo zadovoljiti vsakega gurmana. Preidimo majoneze, prikuhe. obare, paštete, pečenke, divjačino, "perutnine in solate. Knjiga ie tako obširna da nam na tem mestu ni mogoče podati niti glavne, še mani oa podrobne vsebine: s kratko besedo knjiga podaja vsakovrstno izbiro iedll ki morejo priti pri nas na mizo. Prav izvrstno je ooglavie o toplih in mrzlih pijačah, o vinskih odsedkih. likerjih in marmeladah. Marsikateri gospodinji bo tudi nauk o kuhanem sadju in so-čivju in o konserviranju mesnih jedil prav dobrodošel. Posebno poglavje o okuhavaniu sadja je tako praktično in nazorno pisano, da bo morda marsikatera gospodinja, ki doslej na tem polju« še ni prekoračila svojih želja izpremenila želje v dejanje. Nauk o serviranju ie dasi kratek vendar izčrpen Pridejani jedilni listi za vse mesece leta so naravnost mojstrsko sestavljeni. Dodatek o Samoku-halniku je prav poučen, potreben in važen. Abecedni seznamek zaključuje krasno kniigo. Še nečesa ne smemo pozabiti. Slovenščina v kuharici ie prav lepa in nikjer prisiljena ali iskana, izrazoslovje prav srečno zadeto, gostobesednost docela odstranjena, točnost in jasnost izraza vsepovsod. Knjigo priporočamo prav toplo; dobrodošla bo za gospodinjske tečaje in tudi za gospodinjski pouk. ker je nie vsebina izredno Praktična in bogata.
—k Dr. G. Bogič: Statistika radjanja i umiranja odojčadi u Hrvatskoi i Slavoniji za vreme od 1909. do 1919. godine, Knjiga podaje zanimivo razpravo s statističnimi tabelami po županiiah v Hrvatski in Slavoniji. Poročilo ie vzeto iz predavanja ki ga ie imel avtor v »Srpskem Lekarskem Društvu«. Tabele nam objas-niujeio: živoroiene po absolutnem številu: živorojenih na 1000 preb.: živorojena deca no materinskem jeziku: živorojena deca po konfesiji: isto po %: zakonska deca: nezakonski porodi: mrtvorojena deca: umrljivost dece: razmerje rojstva in umrljivosti. Posebno zanimivi so zemljevidi ki so zada i in nam kažeio sledeče: % živorojenih: % nezakonskih: % mrtvorojenih: padanje in dviganje: živorojenih mrtvorojenih, umrljivosti itd. — Zanimivo bi bilo dobiti tako pregledne zemljevide za vso državo.
—k Glasnik ministrstva narodnega zdravja. Štev. L, 2. in 3. Sadržaj: 1. Prof. dr. A Štamoar- O socijalnoj medicini.
2.	dr. B. Konstantinovič: O biometriji.
3.	dr. J. Popovič: Naše radništvo u Ne-mačkoj. 4. dr. D. Dokič: Endocarditis lenta. 5. dr. H. Klajn: Nešto o ustanovama za duševno bolesne u Nemačkoj. 6-dr. H. Klajn: O novoj bolnici za duševne bolesti 7. Pasterovi Zavodi. 8. dr. K. Daj-čeva: O skrbi za mladež u Nemačkoj. 9. Bakteriološke Staniče. 10. Epidemiološke beleške. 11. Malarija u Jugoslaviji 1921. god. 12. Tuberkuloza. 13. Venerične bo- j lesti. 14. Alkohologija. 15. Prikazi. 16. Razno.
—k Srpski Književni Glasnik, knj. VIII. br. 8, od 16. IV, ov. god. ima sledeči sadržaj: Zmije. pripovetka M. S. Jo-vanoviča Svejedno. pesma. D. M. Dom-janiča Vračanje, pesma K. Tomašiča, Vladimir Nazor: njegova poezija, piše G. Krklec, Evrazija — P. Bicili. Francusko-nemački spor o reparacijama — J. M. Jovanovic, Francuska žena XVIII. veka — B. Popovič, Pozorišni pregled. — M. Predič, Umetnički pregled — M. Miloje- | vič. Politički pregled — Inostrani (spolj- j na politika). Privremeni (unutrašnja po- 1 litika). Ocene i prikazi — VI. Vujič. Be- j leske.
Naše narodno prosvetno delo.
KNJIŽNA TOMBOLA JUGOSLOVEN-SKE MATICE.
Časi draginje so kruto zadeli tudi slovensko knjigo — najlepše kar ima slovenski narod. Vedno bolj redki postajajo oni, ki si morejo nabavljati slovensko 1 kniigo ki bo skoraj hranjena le še po knjižnicah. Toda slovenska knjiga, ta naš ponos in naše bodrilo mora med ljudstvo; kajti iz ljudstva je izšla slovenska knjiga. 1'udstvu ie namenjena in ljudstvo naj jo tudi ima. Da se to vsaj deloma uresniči, priredi Jugoslovenska Matica v Ljubljani knjižno tombolo.
Da pride slovenska knjiga med naše ljudstvo ie torei prvi oomen »knjižne tombole Jugoslovenske Matice«., ki tudi s tem svojim činom dokazuje da ie ona ena naših prvih kulturnih organizacij.
Kakor vsaka tombola, nai prinese seveda tudi kniižna tombola prireditelju nekaj dobička. Ta dobiček m porabi Jugoslovenska Matica za one ki so najbolj potrebni naše pomoči, bodisi v kulturnem ali gospodarskem oziru porabi ga za naše brate in sestre, ki prebivajo preko naših državnih mej.
Iz tega dvojnega ozira je knjižna tombola Jugoslovenske Matice čista kulturna prireditev, ki ie vredna in potrebna vsestranskega podpiranja in sodelovanja.
Knjižna tombola se vrši na sledeči način:
Tombolske tablice so opremljene s posebnim pečatom, ki nosi napis »Književna tombola Jugoslovenske Matice, 1923«. Vsaka tablica stane 2 Din ter jih prodajajo v prvi vrsti podružnice Jugoslovenske Matice širom cele Slovenije, odnosno. kjer podružnic ni. drugi pooblaščenci Jugoslovenske Matice.
Žrebanje se vrši na sledeči način: Trije odborniki pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice imajo nadzorstvo prj žrebanju kj začne v petek, dne 25. majnika. Ta dan se potegneta prvi dve številki ki se priobčita potem v soboto, odnosno nedelio v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor je zadel obe številki v eni vrsti, pošlje tombolsko karto v kuverti na naslov Jugoslovenska Matica v Ljubljani. Odsek kontrolira pravilnost tombolske karte in izžrebane številke ter odda naročilo Matični knjigarni v Ljubljani, da odpošlje takoj dobitek na naslov, ki je pridelan dotični tombolski karti. Naslednji petek dne 1. junija se vleče tretja številka. Ta se ravno tako priobči v vseh dnevnikih in vsi oni. ki so sedaj izmed treh zadeli dve.številki v eni vrsti, pošljejo tombolske karte z natančnim naslovom opremljene v Ljubljano. Tako bodo naibrže izčrpane vse ambe.
V	petek, dne 7. junija vleče se četrta številka. Na vrsto pridejo dobitki ter-na s tremi številkami v eni vrsti. Postopek isti kakor zgoraj.
V	petek. 15. junija se vleče 5. številka. Na vrsto pridejo dobitki tern in kva-terne s tremi odnosno štirimi številkami v eni vrsti.
V	.petek, dne 22. junija vleče se šesta številka. Na vrsto pridejo kvaterne in tudi že činkvini. to je 5 številk v eni vrsti.
V	petek, dne 29. junija vleče se 7. številka. S to številko bodo gotovo že izčrpani vsi činkvini. Postopek za sprejem dobitkov vedno isti.
V	petek, dne 6. julija vlečejo se od 8. do 15. številke Možno je. da bo tu izžrebana že orva tombola.
Naslednji petek dne 13. julija potegne se 16. številka ter bodo skoro gotovo izžrebane s to številko tudi vse tombole.
Vse dobitke odpošlje po pošti Matična kniigarna v Ljubljani popolnoma brezplačno za onega, ki ie dobitek zadel.
Dobitk so sledeči:
100 amb a 8 knjig: a) Oton Zupančič: Mlada Pota zbirka poezii. b) Aškerčeva čitanka. II. predelana izdaja z dr. I. Prijateljevim zgodovinskim in kritičnim uvodom, c) Dr. Ivan Tavčar: VI. zvezek zbranih spisov (Cvetje v jeseni. Visoška kronika), č) Dr Ivan Pregeli- Piebanus Johanes, roman, d) Igo Gruden: Miška osedlana. zbirka mladinskih pesmi, e) Arbiter Petronij-Glonar: Pojedina pri Tri-malhijonu. f) Stevenson: Otok zakladov, mladinska povest, g) Dr. Joža Glonar: Naš jezik (razprava).
80 terna 11 knjig: a) Vseh osem knjig, kakor nri ambi. poleg tega še: b) Alojzij Gradnik: Srbske narodne pesmi, c) Fran Milčinski: Tolovai Mataj. ilustrirana zbirka mlad. povesti, č) Vladimir Levstik: Gadje gnezdo, roman.
50 kvatern a 16 knjig: a) Vse knjige, ki so navedene nri ambi in terni, poleg tega še: b) Ivan Cankar: Podobe iz sanj. c) Anton Debeljak: Moderna francoska lirika, č) Jelene: 1914,—1918. d) Flau-bert-Zupančič: Tri povesti, e) Mark Twain: Mali klatež mladinska povest.
25 činkvinov a 21 knjig: a) Vse knjige imenovane pri ambi, terni in kvaterni, poleg tega še: b) Fran Finžgar: Iz modelnega sveta, c) Alojzij Gradnik: Padajoče zvezde, č) Ivan Cankar: Grešnik Lenart. d) Fran Meško: Naše življenje, e) Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi ilustrirana mladinska povest.
5 tombol: 1. tombola: vse zgoraj navedene knjige in slovenske knjige po prosti izbiri posameznika do zneska 1200 Din. 2. tombola: vse zgorai navedene kniige in slovenske kniige oo prosti izbiri posameznika do zneska 1000 Din. 3. tombola: vse zgoraj navedene kniige in slovenske knjige po prosti izbiri posameznika do zneska 800 Din. 4. tombola: vse zgoraj navedene knjige in slovenske kniige po prosti izbiri posameznika do zneska 600 Din. 5. tombola: 11 krasno vezanih letnikov »Slovana«. (Književna redkost).
Tablice za to tombolo ima v pred-prodaii in v zalogi pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani.
Rojaki, sezite no njih ter si osnujte odnosno pomnožite domačo knjižnico!
Pokrajinski odbor »Jugoslovenske Matice« v Ljubljani.
Šolski odri in pevski zbori.
"—no Palčki v Laškem. V nedeljo, dne 29. marca uprizorila ie laška osnovna šola v zvezi s C.-M. podružnico slove-čo mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«. ki ie — vzpričo dejstva, da je učitelj g. Stane Gradišnik iz Celja naslikal nalašč v to svrho popolnoma novo vele-efektno in umetniško - krasno pravljično sceneriio — imela tudi toli lep vsestranski uspeh, kakor težko še kje drugod. Da nudimo tudi občinstvu izven kraja zlasti ev. interes, učiteljskim režiserjem, kakor tudi prijateljem šole in mladine vobče nadalje dijaštvu in učencem sosednjih šol ugodno priliko si gorenji ljubki igrokaz ogledati, se predstava ponovi v soboto, dne 5. t. m. ob ool 3. uri popoldne Isto-tako tudi v nedelio popoldne po vlaku ob %5. uri. Vstopnice od 3 do 12 Din. Pri sobotni mladinski predstavi polovične cene. da ie ev. šolarskim izletnikom udeležba ložie omogočena.
—oo Šolski oder na Ljubnem v Savinjski dolni. Dne 4. marca t. 1. je tukajšnja šolska mladina priredila trodejanko: »V kraljestvu palčkov« in jo v naslednjih nedeljah še dvakrat ponovila. Igra je dobro uspela, otroci nastopajo pri vsaki prireditvi sigurneiše. Kako smo ustregli ljudem nam je dokazal dober obisk. Šolska soba je bila vse trikrat nabito polna. Celo iz, 10 km oddaljene šole v Lučah si je tamkajšnji nadučiteli prišel z 23 učenci pogledat to prireditev.
Morda ustrežem tovarišem in tova-r šicam ki delujejo ori šolskih odrih, če oodam nskaj navodil, kar Se tiče rež še pri tel igri. Že lani smo si naročili to Ribiči čevo delo. a je kot neprimerno za naše razmere zopet odložli letos oa smo se odločili zanio le — ker nismo imeli nič orikladnejšega. Igra oa ie usoela nadvse pričakovanje dobro. Scenerijo — skalno votlino — ie izvršil učitelj Ra ner sam. Iz tankih lat k se iih dobi na vseh žagah, ie zbil velikost- odra primerne lese. na te pa pritrdil oo načinu reliefa velike pole ovojnega oapiirja, poslikanega v barvah skale in raznega kamenja. Toraj plast č-no! Oder je vzbudil splošno občudovanje. Tudi obiskovalci, ki so videli že mestne odre in nr'red'tve so se o njem laskavo izrazili Raznobarvne žarnice so ga bajno razsvetile. Igra zahteva nadalje mnogo drugih oriprav. izmed katerih Da mnoge "zvršijo lahko učenci sami na pr. Samo-kolnice in orodje za palčke Iz deske iz-žagane okrogle plošče z vedno manjšim premerom pritrjene ena vrh druge ter ob robu Dooblane. so dale gobo oz roma klobuk od gobe. Iz 40 cm dolgega lipovega j oolena se da izobličiti kobilica. Da ne zahteva prevelikega kiparskega talenta, se krila lahko naoravijo iz papirja tipaln'ce iz žice Mačko prinese norček na oder v | ot*čH kletki.
Mnogo skrbi povzroča tudi garderoba. Ni majhna stvar, obleči kakih 25 oravljičnih bitii če nimaš na razpolago orav nčesar Vile se da obleči v dolge ženske soalne srajce. Težje je dobit: obleko za palčke. Pri tej draginji nam je bilo mogoče kupiti le malenkost novega blaga. Iztikali smo za starimi avstrijsk mi zastavami. Rumeno blago se da porabiti na pr. za kralja norčka, da se pa tudi
barvati na zeleno ali kako drugo barvo. V skrajnem pomanjkanju blaga nastopijo lahko dečkf — palčki tudi v svojih hlačah, če imajo iste v precej živih zelenih ali modrih barvah. Suknjiče se najprimerneje urežejo do takozvanem »kimono« kroju. Dorabi se najmanj blaga in se dajo ob dmgih prilikah uspešno porabiti. V sili se seže lahko tudi po pap rju. Pri nas so deklBce pri ročnem delu izvršile kapice za palčke iz rdečega in zelenega krep-oap rja, katerega so zaradi večje odpornosti podložile s časopisnim papirjem. Iz lepenke s pomočjo zlate in srebrn? barve, pa so naprave vilam zvezde, kralju krono in stražnikom sul ce.
Kot rečeno, veljajo ti podatki za male šolske odre. kjer se ere prirediteljem zato. da režija ne požre vsega čistega dobička. K vsem pripravam pa naj se pritegnejo šolski otroci tudi na nižje organiziranih šolali. Otroci delajo z veseljem in kažejo mnogo soretnosti. Učitelj-ica pa. ki delu-ieta pri šolskih odrih, si s tem vzgojita sčasoma spretne pomagače. ker drugače iima. posebno tam. kjer ni večjega števila učiteljev, ki bi mogli ali tudi hoteli sodelovati zraste delo čez glavo.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Mar boru. C 1 a-
n a r i n a • Učiteljstvo deške osnovne šole III. v Mariboru 100 Din. Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj 340 Din. Hren Vojteh učitelj v Tepanjah 10 Din. Darila: Obveznice 7% drž. invest. posojila (s kuponi od sept. 1922): Skala Anton, učitelj v Mariboru 3 obv. a 100 Dih, Pestevšek Karel nadučit v Slivnici pri Mariboru in Pestevšek Ana. učiteljica žen. ročnih del v Slivnici 1 a 100 Din, Bregant Marica učiteljica v Slivnici 1 a 100 Din, Klemenčič Josip v Pobrežju pri Mariboru 1 a 100 Din. Friedl Fran nadučitelj in Friedl Linčka, učiteljica, oba pri Sv. Jerneju nad Ločami, vsak 1 a 100 dinarjev, skupaj z zadnjič izkazanimi 110 obveznicami = 119 obveznic a 100 dinarjev = 11.900 dinarjev. Jo-sio Lasbacher. nadučitelj v Rušah nabral o priliki računa krajnega šolskega sveta 200 Din: učiteljstvo osnovne šole v Slo-venjgradcu po učitelju Josipu Šerbeeu 50 Din: Posojilnica v Mariboru 500 Dm; učiteljsko društvo za marenberški okraj 30 Din: Rado Mejovšek. nadučitelj v Orlt-vasi pri Braslovčah (drugi obrok podoor-nine) 20 Din; učit. zbor v Št. Pavlu pri Preboldu 60 Din: učiteljski zbor v Prevarah 40 Din: Robnik Ivan. nadučiteU pri Sv. Juriju ob Pesnici 10 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Pripomba-ker pri nekaterih denarnih pošiljatvan ne vem ali iih nai smatram za članarino a!i za darilo prosim, da se to zanaprej on vsaki taki pošiljatvi posebej in natančno navede, da zamorem račune o članarini nosebei natančno voditi. Dotična označba nai se na obratni strani poštne položnice (oziroma nakaznice) kratko zabeleži. — Tovariši in tovarišice! Nabirajte pri vsaki priliki nrispevke da pridemo čimnreje do prepotrebneea svojega doma! Doslej nabrani kupček ie še skromno majhen! Zato na čilo in z vnemo naprej pri naš; gradnji! — M, Kožuh, blagajnik U. D.
—e Dar la »Učiteljskemu konv ktu« v Ljubljani. 7% obveznice državnega investicijskega coscfla (s kuponi od meseca septembra 1922): Viljem Držaj, učitelj v Ljubljani. 2 a 100 Din: .Rezika Pipa-nova. učiteljica v Ljubljani. 1 a 100 Din; skupai 3 obveznice a 100 Din in prej izkazanih 96 obveznic a 100 Din = 9900
Din. Srčna hvala! --—.— >
Iz naše stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
+ VSem okrajnim društvom! Po
sklepu ožjega sosveta na seji dne 14. aprila t. 1. se vrši na podlagi izjav okrajnih društev letošnja pokrajinska skupšč-na UJU poverjeništvo Ljubljana v prvi polovici julija v Ptuju. Točen datum se določi pozneje. Za to skupščino je voliti delegata in sicer volijo posamezna društva na vsakih 50 članov po enega delegata in enega namestnika (glej Poslovnik § 28. b). § 29.. § 38.). Člani delegacije so tudi vsi predsednik? okrajnih društev in namestniki, ki iih sam' določijo. Tudi te je prijav ti. — Delegate in namestnike je prijaviti najkasneie do 30. junija t. 1. strokovnemu tajništvu. Društva, ki ne prijavijo redno in točno svojih delegatov in
namestnikov nimajo pravice do zastopstva na pokrajinski skupščini.
Nadalje opozarjamo okrajna društva na določbe poslovnika v 1. zvezku »Sta-novsko-strokovne knjižnice« glede;
a)	predlogov za stalne člane odsekov (§ 21. e, k — § 37.);
b)	prijave govorov in predlogov za skupščino (§ 23. a);
c)	legitimacij za delegate in člane odsekov (§ 18., § 80.). (Legitimacije izdalo topot okrajna društva sama).
Predvsem naj okrajna društva, ker ni bilo mogoče sklicati seje širjega sosveta pošljejo čimprej predloge za referate in zajedno referente za skupščino.
Vse udeležence ki bodo potovali en del vožnje na državni železnici, opozarjamo. da si pravočasno preskrbe uradniško legitimacijo za 50% nopust. ki jo do-biio pri ravnateljstvu državne železnice v Zagrebu. Glede prošnje, kolekovine itd. ie v pogledati odlok ki so ga dobila svo-iečasno šolska vodstva. — Za popust na iužni železnici bomo poskrbeli pravočasno tukai. UJU poverjeništvo Ljubljana.
Gibanje okrajnih (Luštev v Sloveniji.
+§ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 12. mainika 1923 ob 11. uri v deški šoli v Konjicah s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi.
3.	Podavanie g. okr. šol. nadzornika H. Schella. 4. Slučajnosti. Pred zborovanjem pevska vaja Polnoštevilne udeležbe zanesljivo pričakuje odbor.
+§ NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO. Za 12. maja t. 1. določeno zborovanje na Čatežu se preloži na poznejši čas ki bo pravočasno objavljen. — Predsednik.
+ PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE IMELO SVOJE ZBOROVANJE DNE S. MARCA 1923. V MLADIKI V PTUJU.
Po običajnem predsednikovem pozdravu prečita tajnik zadnji zapisnik, kateri se odobri. Nato čita predsednik razne dopise in poda svoja pojasnila. Tov. blagajničarka prečita imena dolžnikov zadnje članarine.
Predavanje. Tov. Grogl poda v kratkih potezah o samoupravi v osnovni šoli.
Telovadba. Tov. Komac je proizvajal proste vaje z moško in žensko deco. ,Članstvo je presenečeno zrlo v gibko ptujsko deco ter se čudilo tovariševim .uspehom.
Slučajnosti. Ustanovil se je odsek Fer. Saveza. Kot člani odseka so bili izvoljeni tov. Gorup Jože, Burja Žarko, Ančka Al r ovije to va.
Tov. Jančič je predlagal glede disciplinarnega postopanja napram učencu oziroma njegovim staršem. Na podlagi živahne debate je bil predlog sprejet.
Tov. nadz. Flere prečita o zadevi šolskih vrtov in poročevalcev. Izvoljeni so bili trije poročevalci: O. Žolnir za desni in J. Lešnik za levi breg Drave ter J. Gorup za mesto Ptuj.
Tov. Peček priporoča seznani slov. trgovcev in obrtnikov Jugoslov. Matice ki opozarja na »svoji k svojim«.
Tov. preds. je po izčrpanem dnevnem redu zaključil zborovanje v splošnem zadovoljstvu članstva.
Prihodnje zborovanje se vrši dne 5. maja.	—čič-.
4- UČIT. DRUŠTVO ZA POLIT. OKRAJ LJUTOMER je zborovalo' dne 8. marea 1923 v Gornji Radgoni ob udeležbi 38 članov. Po pozdravu tov. predsednika in čitanju tajniškega poročila o zadnjem zborovanju ki se odobri, je predavala gdč. tov. Poljančeva iz Maribora o z g o-dovinskem pouku na ljudski šoli.
Stanovska vprašanja- Omožene tovarišice pristopijo k društvu kot redne članice: upokojeni se še niso odločili. Za stalnega poročevalca »Narodne prosvete« se izvoli tov. Andrej Horvatič za »Učitelja pa tov. Pertl.
Za podružnico F. S. se izvoli sledeči odbor: tov Menhart. Ranzinger in gdč. Zacherl. Sprejme se predlog tov. Herzo-era. da se pouk srbohrvaščine uvede na
4.	uč. stopnji. Tov. Zacherl poroča, da so knjige Šolske Matiefe došle. Prihodnje zborovanje se določi na 3. maj pri Sv. Jurju.
Po obedu se je vršil koncert salonskega orkestra Gor. Radgonskega Sokola na čast zborujočega učiteljstva.
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v sredo, 9. maja 1923 v 1. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani. Pričetek zborovanja ob 9. uri
dopoldne. Dnevni red: a) dopoldne: 1. Pozdrav oredsednika. 2. Zelu-dac i ideja vodilja. Referira tov. Anzulo-vič Ante. 3. Podrobni učni načrt za risa-nie na osnovni šoli Referira tov. strok, učitelj Novak Alojzij. 4. Pomoč za slučaj smrti. Smernice podaja, tovariš Škulj Franc. 5. Slučajnosti, b) Popoldne: Ob 2V.2. uri zbiranje učiteljstva pred železniško zaporo na Dunajski cesti in odhod v Kleče. Ogledovanje vodovoda in popolnoma moderno urejenih hlevov v Klečah. Zborovanje obvezno za vse člane. — Odbor.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO ie zborovalo dne 13. marca v deš. mešč. šoli. Predsednik tov. Tomažič otvori zborovanje, pozdravi novodošlo članico tov. Planer in izrazi tov. Slavcu sožalje nad izgubo ljubljene soproge.
Sledilo je zanimivo predavanje ravnatelja Humeka: »Risanje kot jezik«. Navzoči so z zanimanjem sledili g. predavatelju, kateremu je ob koncu predavanja izrekel društveni predsednik toplo zahvalo.
Dopisi. Tov. predsednik prečita in objasni došle dopise, med temi dopis »Učit. gospodarske zadruge« v Celju; na predlog predsednika,^ se sklene, da pristopi društvo k zadrugi z enim deležem.
Dopolnilne volitve. Naknadno se je volilo preglednika računov in odsek učiteljskega naraščaja. Preglednikom sta bila izvoljena tov. Vo-denik in Brumen, v odsek pa dosedanji člani tovarišice Poljanec, Milčinski in tovariši Kožuh, Rakuša in Klemenčič.
Tov. Alt. je poročal o seji širjega sosveta UJU v Ljubljani dne 28. decembra 1922.
Slučajnosti. Stanarina učiteljic poročenih z drž. uradniki. Tovarišica Škofova poroča o sestanku poročenih učiteljic dne 12. marca in prečita resolucijo, katero pošljejo prizadete učiteljice potom društva Višjemu šol. svetu in poverje-ništvu UJU.
Tov. Klemenčič častita v imenu zboroval-cev tov. predsedniku na izvolitvi v Višji šolski svet. T«v. predsednik se prisrčno zahvali, obenem pa izjavi, da je vsled preobilega dela pri-moran odložiti predsedništvo. Vkljub burnemu protestu vztraja predsednik pri svojem sklepu. Društvo se mu najtopleje zahvaljuje za vso požrtvovalnost in za izvrstno vodstvo. — Poročevalec.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu »Apel na delegate UJU pov. »Ljubljana«; Vaš dopis smo izročili direktno delegatom, ker ga zaradi preobilega gradiva in tesnega orostora ne moremo priobčiti v tei številki. Zaradi tehniških ovir v tiskarni nam je onemogočeno uporabljati petitni stavek, spravili bomo od sedaj naprej še mani gradiva v list, zato prosimo douisnike potrpljenja in se obračamo posebno na dopisnike društvenih poročil nai bodo kratki s poročili.
—lu Fr. B. — Č.: V založbi Učiteljske tiskarne izide do novega šolskega leta Flere: Peta čitanka. Jedrlinič: Druga srbska ali hrvatska čitanka. Glede Lautarjevih računic nam ni ničesar znanega, pač pa bi bila Učiteljska tiskarna pripravljena izdati vseh pet delov moderne računice. ki bi bila prikladna za naše razmere — kakor smo bili svoječasno informirani
—lu Z ozirem na listnico urednstva
v 15. številki »Učit. Tov.« z dne 12. aprila izjavljamo da tov. Bogdan Kramberger iz Sv. Jakoba v Slov gor. ni v nobeni zvezi z omenjenim neobjavljenim dopisom in nam on o tem ni ničesar poročal. — Ob tej priliki pa prosimo, da se nam v bodoče prizanese z dopisi o medsebojnih preklarijah. ki povzročajo potem le brezkončna sumničenia. Četudi bodo brez pardona romali v koš. ne bomo odgovarjali na nje. ker imamo drugega nujnejšega in resnejšeea dela dovolj.
—lu Naša opomba v listnici 15. štev. »Učit. Tov.« se ne nanaša na Sv. Rupert, temveč na Sv. J. — Nikomur krivice!
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Št. 118.
RAZPIS UČNIH MEST.
V gornjegrajskem šolskem okraju se razpisuieio v stalno namestitev ta-le učna mesta:
1.	Gorica, trirazr. služba za učitelja ali učiteljico:
2.	Ksaverij, trirazr., služba za učitelja ali učiteljico:
3.	Ljubno, strirazr., nadučiteljska služba ter tri službe za učitelje oziroma učiteljice:
4.	Nova Štifta, dvorazr.. nadučiteljska služba in služba za učitelja ali učiteljico (primerno za učiteljsko dvojico);
5.	Rečica, štirazr.. služba za učitelja;
6.	Solčava, enorazr., služba za šolskega voditelja:
7.	Šmartno ob Dreti, trirazr.. nadučiteljska služba. Tu se začasno odda tudi služba za učitelja ali učiteljico (primerno za učiteljsko dvojico).
Pravilno opremljene prošnje ie vla-cati službenim potom pri dotičnih krajnih šolskih svetih do dne
25. maja 1923.
Okrajni šolsk svet gornjegrajsk' v Celju, dne 20. aprila 1923.
Št. 204.
RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE.
Na podlagi odloka višjega šolskega sveta z dne 14. aprila 1923, štev. 2876 se razpisuie na trirazredni osnovni šoli v Podčetrtku učiteljska služba (za moške in ženske prosilce) v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se nredlože predpisanim službenim potom najkasneje do
dne 31. maja 1923
pri podpisanem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet kozjanski, Brežice, dne 27. aprila 1923.
■w
ZIKO - - in se prepričajte,
da ni okusnejše kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvales-cente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni „Žika", d. z o. z. Ljubljana, Rož. dol.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učitelj-skega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. apr. t. 1. Din 137.983*10
Hranilne vloge se obrestujejo po 4 °/0.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/25. do "26. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 3 Din se ne odgovarja.
Varujte otroke!
Če so razdrapani že Vaši živci, obranite pred tem vsaj deco! Otroci naj pijejo le „ŽIKO"!
KNJIGARNA
„UČITELJSKE TISKARNE"
......i..........i.........................„.................................i...
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6.
priporoča
svojo zalogo slovenskih znanstvenih leposlovnih in mladinskih spisov za javne in šolske knjižnice in knjige za srednje in ljudske šole.
Zaloga šolskih zvezkov lastnega izdelka, vsakovrstnega papirja šolskih in pisarniških potrebščin po zmernih cenah.
Slike regenta Aleksandra in kipe Simona Jenka!