KATGLJSK CERKVEN LIST, »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 2«» kr V tiskarni sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za 12 leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta HO kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej Tečaj XUX. V Ljubljani, 10. prosinca 189G. List 2. Razlaganje apostoljske vere. Spisal sv. Toma?. A k vinski. II. Član. In v Jezusa Kristusa, Sinu Njegovega edinega, Gospoda našega. (Dalje.) Ni pa dosti, da kristjan veruje, da je jeden Bog, in da je ta Stvarnik nebes in zemlje in vsega, kar je: verovati mora tudi, da je Bog Oče in da je Kristus pravi Sin Boga Očeta. To pa, kakor pravi sv. Peter (I. 1, 16), ni izmišljeno, ampak poterjeno in zagotovljeno po besedi božji na gori (na Taboru): „Nismo se namreč izmišljenih povestij deržali, ko smo vam oznanovali moč in pričujočnost Gospoda našega Jezusa Kristusa, temveč smo bili priče njegovega veličanstva. Zakaj prejel je od Boga Očeta čast in slavo, ko je ptišel takšen glas nadnj iz prečistega veličanstva: Ta je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje; njega poslušajte. In ta glas, ki je z neba prišel, smo mi slišali, ko smo bili z njim na sveti gori." Tudi Jezus Kristus sam na mnogih krajih imenuje Boga svojega Očeta in se imenuje Sinu božjega; in apostoli in sveti očetje so postavili med verske člene, da je Kristus Sin Božji, rekoč: In v Jezusa Kristusa, Sinu Njegovega, namreč v< rujem. Toda bili so nekateri krivoverci, ki so to napačno verovali. Fortin pravi namreč, da Kristus ni drugače Sin Božji, kakor bogoljubni možje, ki so zaslužili z lepim življenjem, da se imenujejo sinovi božji, katere je Bog za svoje otroke vzel, ker so delali Njegovo voljo. In tako se Kristus, ki je lepo živel in delal voljo božjo, po pravici imenuje sin božji: dejal je tudi. da Kristus ni bil Kristus pred blaženo Devico Marijo, ampak, da je šele takrat začel biti Kristus, ko je bil spočet. I 11 tako se je v dveh stvareh motil. Pervič v tem. ker pravi, da on ni pravi Sin Božji po svoji natori: drugič pa, ker je rekel, da se je v vsem svojem bivanju začel še - le v času. Naša vera pa uči, da je Kristus Sin Božji po svoji natori in da je od vekomaj. In izrecne dokaze proti njemu imamo v sv. pismu, kajti proti pervi zmoti stoji pisano, da ni le Sin, ampak tudi jedinorojeni: „Jedino-rojeni Sin, kateri je v Očetovem naročju. <»n je oznanil." (Jan. 1, 18). Proti drugi zmoti: rPredno je bil Abraham, sem jaz." (Jan. K, ">8.i Vemo pa, da je bil Abraham pred Marijo. In zato so sveti četje na cerkvenem zboru v Nicejri dodali veri proti pervi zmoti: „Sinu božjega, jedino-rojenega", proti drugi: „In rojenega iz Očeta od vekov." Sabelij pa je sicer pripoznal, da je bil Kristus poprej, ko Devica Marija, vendar pa pravi, da Bog Sin ni drugačna oseba ko Bog Oče, ampak, da se je Oče sam včlovečil in da je zato oseba Očetova ista ko Sinova. To je pa zmotno, ker taji tri osebe. In zoper to zmoto govori sv. Janez: ,,Nisem sam, ampak jaz in Oče, ki me je poslal." (8, 1<») Gotovo pa nikdo samega sebe ne more poslati. Zato tedaj Sabelij laže in zato je v veri, sprejeti na Nicejskem zboru dostavljeno: „Boga od Boga, luč od luči.*1, *) L. 325 po Kr. obhajal se je pervi cerkveni zbor v Niceji; udeleženci vsacega cerkvenega zbora sc imenujejo «sveti o«'etje». Ta zbor je sestavil lastno «veroizpoved«, v kteri izpovedujejo svojo vero in obsojajo zmote. To «nieejsko vero». kakor se imenuje, moli masnik po sv evangeliju. Op prest « t. j. verovati moramo, da je Bo g Sin od Boga Očeta in Sin, ki je luč, od luči Očeta. Arij je sicer pri poznal, da je bil Kristus poprej ko Devica Marija in da je oseba Očetova druga, ko oseba Sinova, vendar je tri zmote pripisoval Kristusu. Pervič, da je Bog Sin vstvarjen, drugič da ni od vekomaj, ampak da je bil v času vstvarjen od Boga kot najpopolnejše stvarstvo in tretjič, da Bog Sin ni imel iste natore, ko Bog Oče. da toraj ni bil pravi Bog. Tudi to je napačno in proti temu pravi sv. pismo: „Jaz in Oče sva eno," (Jan. 10, 30.) namreč eno sva v natori: in zato kakor je bil Oče vedno, tako tudi Sin. in kakor je Oče nravi Bog, tako je tudi Sin. In ker je dejal Arij, da je bil Kristus vstvarjen, zato so temu nasproti rekli očetje v nicejski veri: „Pravega Boga: ker pravi Arij dalje, da ni bil od vekomaj, ampak v času vstvarjen. se glasi temu nasproti v nicejski veri: ,.Rojenega, ne vstvarjenega." Zoper zmoto, ki terdi. da Bog Sin ni istega bistva z Bog°m Očetom, pridjano je: „Enega bitja z Očetom.41 Jasno je toraj, da moramo verjeti, da je Kristus K-Jinorojenec Božji in v resnici Sin Božji, da je bil vedno z Očetom, da je jedne natore z Očetom. Toda to verujemo tu po veri, v večnem življenju pa bomo spoznali v popolnem gledanju in zato bodemo nekoliko o tem govorili v našo tolažbo. Vedeti je treba, da je pri različnih stvareh način, kako da se stvari rode, različen. Način rojenja pa je v Bogu drugačen kakor v drugih stvareh. Zato ne moremo govoriti o rojenju v Bogu drugače kakor le po sličnosti onega rojenja, ki se med stvarmi najbolj približuje božji podobnosti. Nič pa ni Bogu bolj podobno ko človeška duša, kakor je bilo rečeno. Način rojenja v duši je ta: človek v duši nekaj misli in to se imenuje spočetje uma: in tako spočetje izvira iz duše, kakor iz očeta in tako se imenuje beseda umova ali človekova. Duša tedaj s tem, da misli, rodi svojo besedo. Tako tudi Božji Sin ni nič druzega ko beseda Božja, ne sicer kot spregovorjena beseda, ker ta mine, ampak kot beseda znotraj (v duši) spočeta. In tako pride, da je Beseda Božja sama jedne natore z Bogom in jednaka Bogu. Zato je sveti Janez govoreč o Besedi Božji tri zmote overgel. Pervo zmoto Fortinovo, katere se dotika z besedami: „V začetku je bila Beseda," (1, 1), drugo Sabelijevo. ko pravi: „In Beseda je bila pri Bogu," tretjo Arijevo z besedami: „In Bog je bil Beseda. Beseda pa je drugače v nas, drugače v Bogu. V nas je namreč naša beseda postranska, nebistvena stvar: v Bogu pa je Beseda Božja to, kar Bog sam, ker v Bogu ni ničesar, kar ne bi bilo bistvo Božje. Ni kdo pa ne more reči, da Bog nima Besede, ker potem bi bilo možno, da bi bil Bog najmanj moder: in kakor je bil torej vedno Bog, tako vedno Beseda njegova. Kakor pa umetnik vse naredi po obliki, katero si je prej izmislil v svoji duši, kar je njegova beseda, tako tudi Bog stori vse po svoji Besedi, kakor po svoji umetnosti. „Vse je po nji (namreč po Besedi) storjeno." Oe je torej Beseda Božja Sin Božji in so vse božje besede nekaka podoba one besede, moramo najprej radi slušati besede božje, to je namreč znamenje, da ljubimo Boga, če njegove besede radi slišimo. Potem moramo besedam božjim verjeti, ker zaradi tega (zaradi vere) Beseda Božja v nas prebiva, to je Kristus, ki je Beseda Božja. „Da prebiva Kristus po veri v vaših sercih (Efež. 3, 17.) „Beseda Božja ne prebiva v vas." (Jan. 5, 38). (Dalje sledi.) Debela peč in framasonski papež Adriano Lemmi. Nad vasjo Javorjami na Poljanskem je v znožje hriba zapičena velika skala, ki jo imenujejo „ Debela peč". Najberže se je bila v silo davnem času na gori sprožila, dervila se v nižavo, ustavila pa se sredi „ Krasa". Morebiti je bil kak potres vzrok. Spodej pod Dolenjšicami je silna globina, imenovana „Pekel*, bila bi lahko treščila naravnost v „pekel\ ako bi se bila naprej valila! Velikrat sem s strahom mislil: oh kaj bi bilo, ako bi se „Debela peč" uter-gala — kako grozno in urno bi ropotala doli v vas in kakošno razdjanje bi napravila! Uboge hiše in ljudje, katere bi zadela s svojim kamenjem in Siti rovje m ! Ta misel se mi je ponovila, ko sem te dni bral življenje odpadnika Adriana Lemmi ja, ki je bil sin katoliških staršev, pogreznil se je pa v naglici malo let in prekuceval se od pregrehe do pregrehe in še mnoge druge hudobije v brezno seboj dervil, tako se spridil, da ga zdaj celo judje in framasoni (fraj-mavrarji) čislajo za svojega papeža. Nesrečni človek še živi v Rimu in je zloglasen po vsem svetu. Lemmi je bil rojen 1. 1822 v Livorni in imel je poštene katoliške stariše. Že v zgodnji mladosti ga je hud nagon vlekel k zanikarni druščini in s pohlepno radostjo je zahajal k nekim spačenim ju dovskim mladenčem, v katerih druščini se je naučil vsih pregreh in kužnih spak. Znano pa je, da pregreha je mati nejevere. Lemmi je zapuščal tovarše svoje zveličavne vere in delal je veliko skerb in in bridkost svojim starišem. L. 1843 se je odtegnil iz svoje domačije, ne ve se zakaj, akoravno je imel seboj sam o 300 frankov denarja in zraven tega sle- parsko upno pismo menjalnice Falconnet-ove v Ne-apelnu do banke Pastrč-tove v Marseilju. Iz tega se vidi, česa se je bil med drugim od judovske druščine naučil. Prav naglo je bil na tujem pognal tisto gotovino in zdaj je priččl s ponarejenim pismom pri-proste ljudi slepariti za denar, kjer koli se je dalo od koga kaj izvabiti. Vmuznil se je kmalo v družino zdravnika Grand-Boubagne in je sleparsko zlorabil dobroserčnost teh ljudi. Nekega dne se je pri soprogi hlinil, da mu slabo prihaja; gospa teče mu napravit kako zdravilce, v tem kratkem času pa je Lemmi iz bližnje miznice izmaknil dobro napolnjeno denarno mošnjo; gospodinja se verne s skudelico čaja. pa kako ostermi, ko Lemmi-ja ni nikjer in spozna še k temu, da denarja ni v miznici. Policija beguna zaslčdva. zasači in pravica ga obsodi. Pri sodniji se je lagal kdo in cd kod da je, ter si dal izmišl;eno ime, in te zvijače so mu pomagale, da je pozneje tajil, kar je bil v mladosti storil Toda skerbna preiskavanja njegovih nasprotnikov so ne-utajljivo spričala, da sedanji milijonar in framasonski načelnik ni noben drugi, kakor tisti Lemmi. ki je bil 1. 1844 v Marseilju obsojen in kaznovan zarad tatvine, sleparskega ponarejenega upnega pisma in druzih sleparij. Bil je v ječi leto in dan, potem je imel biti pod policijskim nadzorstvor., kar pa se mu ni dobro prileglo; torej jo je naglo popihal in pobegnil v Carigrad. Tam doli se je prištulil k laški naselbi, pozneje je bil v službi judovskega kupčevaIca z zelenjavo in mazili, ter je klicaje po mestu prodajal svoje pertljarije. Njegov gospodar ga je jel sčasom dokaj ceniti, zlasti ko je videl pri njem sočutje do judovstva. In Lemmi je spoznal, da bi bilo zanj koristno, ako se dokončno pojudi in 14. jan 184C se je dal obredno sprejeti v judovsko vero. Slednjič ga je eden poljskih rabinarjev s pcmočjo imenovanega zčljarja izšolal še v talmudu in čarstvu (magiji). Adriano pa se je prav marljivo učil kake dve leti skrivnih v6d. Kaki dve leti pczneje je umeri njegov gospodar in Lemmi je bil zopet brez prihodkov. Kmalo pa se je pritaknil k nekim angleškim frama sonom. Ena teh beznic ali 16ž je bila v zvezi z Macini-jem in v to je stopil tudi Lemmi. L. 1849 je bil prišel v Carigrad, ko mu je bilo na Ogerskem spodletelo njegovo rogoviljenje. Lemmi je bil v silo revnih okoliščinah, Macini ga je priporočil Košutu, in ta ga je rabil v začetku za nekega raznašavca in tekavca, za slugo in pisača. Lemmi pa se je zlagoma tako primuznil pri njem, da ni jnd mogel brez njega biti, postavil si ga je tajnika. Iz nadaljnega Košutovega in Lemmijevega po-čenjanja se naslednjič marsikaj pojasnuje, kar poprej ni bilo jasno in ne znano, zlasti to, kako daleč razpleta framasonstvo svoje kremplje in kolik vpliv ima v najvišjih krogih. L. 1851 sta jastreba Košut in Lemmi zapustila Turčijo in odrinila proti Ameriki. Košut je namreč hotel celo tam v Ameriki stikati in rcgoviliti v prid magjarske prekucije in zvijačni Lemmi ga je spremljal. V Marseillu je stopil Košut na suho in šel v mesto, da bi dobil privoljenje potovati z Lemmijem skoz Francosko v London; Lem-miju pa to ni dišalo, ker dobro je pomnil sleparij in tatvin, ki jih je počenjal v tem mestu; ostal je na parobrodu v zavetju amerikanske zastave in je izvolil peljati se v Gibraltar in od tam v London in poslednjič v Novi Jork. Adriano je bil vedno pajdaš. V Cincinatu je bil Košut sprejet v frama -sonsko beznico št. 133. Kmalo po deržavni prekani se je Lemmi sam vernil v London, kjer sta bivala zvijačni k Mazzini iu francoski prekucuh Ledru - Kollin. Obema se je zdel ta kraj pripraven, da bi s sedeža framasona Palmerstona vred Evropo podžigala. Lemmi je bil od takrat sluga Mazzinov in Košutov ter je imel nanju velik vpliv. Kakošne černe duše so bili ti trije krokarji, kaže med drugim to, da se je Lemmi veli-krat bahal (kakor piše „Vaterlanda št. 1. 1. 18!>G), koliko število potuhnjenh moritev in rogovilstev je podkuril in Mazzini je večkrat rekel: „Moj mali jud je vreden deset škratov, nobeden ne ve tako kakor on, pravih ljudij najti in jim vdihniti potrebno jakost, da svojo dolžnost zveršijo..." In taki hudobnež sedi v Rimu miren in varen na svojih milijonih! Vidi se. kakošne razmere so na blaženem Laškem. Toda, kakor sta ona dva šla pred tako tudi ta ne bo odšel! L. 1853 sta Mazzini in Košut v Milanu pod-kurila rogovilstvo z nekim rovarskim oklicem; Lemmi je ta oklic iz Švice vtihotapil prekucuhom v Lom-bardijo, tam je Lemmi zverševal Mazzinova povelja med laškimi izselci. Vsled tega je avstrijski cesar dal ukaz, da naj se zapečati premoženje izselskih rogovilskih kolovodij. Košut in Mazzini sta sklenila za to maševati se. Njun kljukec (Lemmi) je zopet dobil nalogo preskerbeti nekega Ogra, ki je bil njegov in Košutov zaupljiv prijatelj, okovariti z orožjem; 18. sveč. 1854 se je na Dunaju zgodil napad na našega vladarja. Priči srečnega odbitja tega hudodelstva sta brata — stolpa obljubne cerkve na Dunaju. Ob tistem času je framasonstvo kovalo z vso močjo na politiškem evropejskem položaju; Palmer-ston mu je bil na čelu, Mazzini in Košut sta nepogojno priznavala njegovo veljavo. Rusija je kmalo po napadu na cesarja Turčiji vojsko napovedala. Diplomatiške spredenosti angleške so Avstrijo naklonile k temu. da Rusije ni podpirala in Napoleon se je obernil v komolce s Turčijo, ter je Rusija omagala pred silovito nadmočjo. Košut fromason - rovar je bil z osnovo čisto zadovoljen, sej je bil poraz čara. na kterega je imel kervavo piko, ker po njem jo je bilo magyarsko rogovilstvo po glavi dobilo Adrianu Lemmi-ju, pojudencu pa je Krimska vojska zvekševala njegovo premoženje. Piemonška vlada mu je bila izročila oskerbljevanje hrane za vojaške oddelke na Krimu. Vodil je prevažanje od Geneve in opravljal plače s ponarejenimi lističi in raznimi zvijačami tako lisičje, da si je bil v kratkem času nadergnil izdaten kapital. Švicarske vradnije so ga bile sicer obsodile po odkritih sleparstvih in goljufijah, umaknil pa se je bil še do Časa na Malto. Tudi od tam je bil v zvezi z daljnimi rovaiji in hudobneži, njemu enakimi. Rekel sem v začetku, kako se je „Debela peč" valila proti „Peklu", pa ostala še pred peklom na Krasu. Tako dere preti peklu tudi omenjeni odpadnik, ki ni še v peklu, ali koliko druzih je pa ta zv6r že v pekel spravila? Ali je mogoče, da bi se tako strahovit hudodelnik: tat in slepar, goljuf, mo-rivec. odpadnik k judom in framasonom itd. kedaj spreobernil in zveličal V — Groza bi morala obhajati tudi naše prostotnišljake in liberalce, ako premišljujejo življenje tega strašnega grešnika in vidijo kako daleč zabrede, kdor se s spačenimi peča, kakor se je L»>mmi v svoji mladosti. Ker nas pa vera uči, da tudi naj strahov i tej ši hudodelnik se vender še za-more spreobemiti. poskusimo tudi njegi v spomin vzeti in zanj moliti; ako njemu ne bo pomagalo, bo pa drugim. Vodila in ukazi sv. Cerkve glede na slabe knjige in časnike. Liberalci se silovito pehajo, da bi občinstvo oslepili in zapeljali, da prostomišljaštvo in rogoviljenje zoper vero. papeža, škofe in sploh duhovne ni greh. Verli »Primorski Lista je v 1. štev. prinesel ukaze sv. Cerkve oziroma na zanikarne knjige in časnike, ki se glasijo: l.i Prepovedano je pod srnertnim grehom tiskati. prodajati in deliti bukve, časnike in liste, kateri nasprotujejo sv. katoliški veri in njenim nravnim postavam. 1 i Knak<» je prepovedano pod srnertnim grehom kupovati. nar>čevati in brati take spise. •'».• Xar<»čiijejo še kerščanskim starišem in predstojnikom. naj skerbno pazijo, da ne pridejo taki spisi v roke njih otrok, oziroma gojencev, poslov in podložnih. 4.» (V kdo misli, da mora brati take tiskovine radi posebne jH.trebe ali koristi (kakor n. pr. stalni dopisovalci in uredniku, naj prosi po dušnem pastirju svojega škofa dovoljenja, kateri dovoli le odraslim in v sveti veri ter lnim osebam — (izvzete so bukve popolnima slabe ) ."»j Sokrivi so vseh žalostnih posledic škodljivega branja tudi tisti, kateri bi mogli to zabraniti, a tega ne storijo. Preklicano obrekovanje zoper škofa. Zloben hudobnež je gerdo obrekel sv. Frančiška Šaleškega češ. da živi v pregrešnem znanju. Ta ostudna laž s<* je razširjala od ust do ust. Nasledek je bil. da so sv Frančiška povsod zaničljivo gledali, slabo o njem govorili ter ga imeli za hinavca. In kako se je obnašal svetnik pri tem obrekovanju ? Ali se je jezil V ali je bil pobit ter si želel umreti ? Nikakor ne! Cela tri leta je junaško prenašal to notranjo bolečino ter mirno čakal, kdaj mu bo Bog povernil odvzeto čast. „.Saj je bil zaničevan tudi moj Zveličar"1. tolažil se je. „i*neli so ga za največjega hudodelca — zakaj bi torej jaz tožil, ako se ini kaj podobnega zgodi V Kedar se bo Gospodu zdelo, mi bodo pa ljudje zopet povernili čast, kakor so jo pov«»rnili Njemu." In res. sv. Frančišek ni upal zastonj: čez 3 leta pride obrekovalec k njemu ter tam pred več pričami prekliče nesramno obrekovanje rekoč: „škof Frančišek je nedolžen!" Potem pa celo svoj*' življenje obžaluje, da je tako svetega moža obrekel ter mu odvzel dobro ime. B. Ogled po Slovenskem in dopisi Ljubljana. (Družba verlih mladi h dečko v.) Prav vesšl večer je bila nova družba mladih rokodelskih dečkov napravila v večer pred ss. 3 Kralji. V domu rokodelskih gg. pomočnikov je bila namreč, djal bi, kakor za poskušnjo, vravnala svojo pervo veselico, ki se je zveršila nepričakovano dobro in vgodno. Pod vodstvom bl-tzega gospoda Al. Saks-a je družbica do 20 ali več mladih družbenikov pevcev tako čversto. veselo in navdušeno zveršila svoje naloge, da jih občinstvo ni moglo prehvaliti in so morali večinoma vse pesmi ponavljati, kakor tudi govornik svojo deklamacijo o „HtjdukuJ. Tako se je tudi igra „Slaba tovaršija" verlo dobro raz-snovala. Mislil bi bil poslušavec ali gledavec, da ima umetno izurjeno osebstvo pred seboj. Z vso pohvalo moramo omeniti vvodni in slavnostni govor. V vvoJu je gosp. profesor dr. Krek omenil veliko važnost in potrebo družbe za nekako zapuščeno mladino med 14. in 24. letom, ker v tem času se godijo v človeku velike spremembe v telesnem in dušnem oziru, žali, da marsikterikrat ne na dobro, temveč na hudo. Koliko pregrehe in nesreče se dostikrat zgodi v tej dobi mladega življenja! To pričajo celo že družbe mladih tolovajev, ki si jih sami snujejo za hudobijo, ker ga ni, da bi jih zbiral v poštene družbe. Zato, kdor je obvaroval človeka krivih potov v tej dobi, je več storil kakor največji vojskovodja s svojimi zmagami, ali najslavnejši pisatelj s svojimi proizvodi. Torej sreča, o sreča tako društvo, katero mladeniče ohrani na nravni poti! Bile so navdušene besede sprejete s prav živo pohvalo. Ne manj izversten je bil slavnostni govor gosp. Bulovica, kteri je v nekoliko daljši besedi prav živo pojasnoval namen in koristnost ter nujno potrebo novega društva, ktero je od vis. vlade poterjeno in šteje že čez stotino mladih družbenikov, ktero kakor se nadja, izhajalo se bode v tako doželjeno nMari-jansko kongregacijo". Omenil je vmes, kako so pre-vzvišeni gospod knez in škof ob novoletnem sprejetji čestitali gg. duhovnom, ki so si prizadevali tako družbo za mladino vstanoviti. Tudi je bilo omenjeno, kako vsega obžalovanja vredno je, da dosti mladih rokodelskih dečkov je v takem nesrečnem položaju, da ob nedeljah in praznikih še celo svojih največih verskih dolžnosti ne spolnujejo; da se spridijo in postanejo nesrečni sami za se. pa tudi nevarni za gg. mojstre same in njih drržine. Gorko torej priporočuje, da naj mojstri skerbijo, da se njih rokodelski učenci zapišejo v mlado katol. družbo rokodelskih učencev. Ze iz tega se vidi, kako po pravici se je eden mladenčev iz lastnega nagiba v imenu vsih druzih gg. duhovnom in posebno ljubljenemu gosp. vodju A. Stroju glasno zahvalil, da so jih vzeli v zavetje in jih združujejo v družbo za nuke in oliko. Posebna hvala gre še g. pevovodju Al. Saksu, ki jih je v tako kratkem času tudi s pomočjo gosp. Bulovca tako dobro izvežbal v lepem petju. Kdo koli je bil pričujoč, bode gotovo priznal, da tako nedolžno - prijeten večer je le malokrat doživel, kakor je bil pred ss. 3 Kralji 1896. Ljubljana. Zveza kranjskih posojilnic v Ljubljani je razglasilo naslednje vabilo: P. N. Na osno-valnem zboru dne 12. grudna 1895 zasnovalo se je društvo „Zveza kranjskih posojilnic", kojega smoter je, pospeševati razvoj posojilnic na Kranjskem; ta namen dosega se s tem, da s svčtom, podukom in dejanjem podpira delovanje posojilnic, da pospešuje ustanovitev novih posojilnic na Kranjskem, zlasti takih po načinu Raiffeisenovem. Posebna naloga „ Z veze" pa je nadzorstvo poslovanja posojilnic po strokovno izobraženih nadzornikih in pa posredovanje denarnega prometa mej posojilnicami. Jasno je, da novo društvo zamore le taJaj biti kos svoji nalogi, če razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi. Jasno pa je tudi, da ta denarna sredstva zamorejo le v mali meri prispevati v zvezi stoječe posojilnice same, kajti le te so, kakor znano, večinoma šele tekom zadnjega leta ustanovljene in tedaj ne premorejo znatnih prispevkov. Zato mora se „ Zvezau obračati do vseh domoljubov, kojim je razvoj našega domačega posojilništva pri sercu. Vi, častiti gospod, ste znani kot vnet in blag podpornik vsega, kar utegne hasniti našemu narodu. Zato se obračamo do Vas z vdano prošnjo, da bla-goizvolite „Zvezi" pristopiti ali vstanovnik ali kot podporni član. Vstanovnik plača jedenkrat za vselej 50 gld.. podporni član pa 5 gld. na leto. Zadevni donesek blagoizvolite^ poslati našemu načelniku pod naslovom: Dr. Ivan Šusteršič, advokat v Ljubljani, z izrečnim pristavkom: „Za zvezo." S tem svojim činom pomagali bodete krasno stavbo saraostalne narodno-gospodarske organizacije našega ljudstva, ki naj se razvije iz domačih posojilnic, kojih sedaj že lepo število tako blagodejno deluje. Naj samo omenimo, da so te naše domače posojilnice doslej, ko še komaj eno leto poslujejo, že nešteto kmečkih domačij rešile gotovega pogina. Ta edina okolnost zadostuje, spodbuditi vsacega domoljuba, da po svojih moččh podpira delovanje našega društva, ki brez izdatne podpore somišljenikov svojega vzvišenega namena doseči ne more. V veseli nadi, da nismo zaman zaupaji na Vaše znano domoljublje in da bodete blage namene našega društva tudi svojim znancem in prijateljem priporočili v podporo, zlasti pa nam pridobili novih podpornikov in vstanovnikov, biležimo se z odličnim spoštovanjem: Načelstvo Zveze kranjskih posojilnic: Dr. Ivan Šusteršič 1. r. Josip Šiška 1. r. načelnik. nač. namestnik. Janez Ažman 1. r. — Anton Belec I. r. — Franc Jaklič 1. r. — Dr. Janez Ev. Krek 1. r. — Josip Pro-senec 1. r. — Al. Rudolf 1. r. — Ivan Stanovnik 1. r. odborniki. Darovi za zgradbo nove farne cerkve v Žireh IV. izkaz. V letu 1895 so darovali naslednji p. n. gospodje dobrotniki in dobrotnice za zidanje naše cerkve: F. Dalnokukič iz Železnikov „mazj!o za stavb, stroj" 15 gld. — F. Skalnoberdec pri Železnikih 15 gold. — F. Dolomerec z Gorenjskega 20 gld— Valentin Oblak iz Nove vasi 30 gld. — Jožef Žakelj iz Dobračeve 20 gld. — Jernej Žikelj, gost, zopet 10 gld. — Ivan Primožič, marker v Ljubljani, 10 gld. — Anton Primožič, tergovski pomočnik v Ljubljani, zopet 5 gld. — Jernej Kopač, svečar v Gorici in soproga njegova, zopet 10 gld. — Marijana Ambrožič po F. Stermincu v Dražgoših 10 gld. — Apolonija More, iz poljanske župnije, 9 gld. 40 kr. — J. V. župnik zopet 20 gld. — J. C. kapelan zopet 10 gld. — Ignacij Kavčič, delavec v Ent Palestine v Ameriki. 9 gld — Neža Mlinar, služkinia v Ljubljani, 2 gld. — Zbirki „Zg. Dimce" 28 gld. — Prebitek pri tomboli 11 g.d. — Apjlonija Ferlan v Tdriji in Neža Kolenec 40 gld. — Domači firani so darovali v manjših zneskih o raznih prilikah 994 gld. 60 kr. — Obresti 1895. leta 587 gold. 18 kr. — Skupaj 185G gld IS kr. Za vse navedene darove se podpisano cerkveno predstojništvo iskreno zahvaljuje in proseč božjega blagoslova blagim darovalcem in dirovalkam. Bog, ki serca vodi kakor potoke, nam v novem letu privodi še innogo novih dobrotnikov in dobroto ic! Predstojništvo farne cerkve sv. Mirtina v Žirčh na praznik sv. treh Kraljev 1896. Jožef Vidm t, Franc Primožič. župnik. Franc Lenger, ključar. ključar. Roiitovenške Kraljice griček. 2s. dec. 1895-[Konec. J Povabljen sem bil za Božič v Mirijo Zvezdo i bil je Božični dan pri nas tudi gost. menih trapist i zvečer sva se odpeljala v sam >stan Obiskal sein naše sirotne dečke, koji so že tam v vzg »ji in šoli, ter jim razdelil božične darove; o to je bil.) ne lolfcno veselje, prej doma, potem tam v deškem zavodu. V prostorni dvorani postavljena je betlehemska sta-lica, v njej sv. božična prelistava, pri koji tudi dečki to sv. dog>dščino predstavljajo; imajo sv. gjvorčke, deklamacije, pevanje. Vse to je tak) milo - ljubko, čisto-veselo in verno-pobožno, da si človek misli in čuti, kakor bi bil v Betlehemu pri oni sv. dogodbi o rojstvu Kristusovem. Popoldne sv. Štefan a dan vodili so me v. č. opat v jedno večjo sobo; tudi tu jo krasna božična preJstava; k tej se zbirajo oni dečki, kteri so v raznih rokodelskih naukih; tukaj so pa ti učenci pred betlehemsko štalico Detetu Jezusu na glasbena orodja prav lepe in mile glasbe zasvirali. Ogledal sem tudi okna in vrata, ki so odme-njena za novo cerkev sv. Jožefa v Prjedoru. Vnanja glavne vrata so iz hrastovega lesa čudovito umetno in lepo narejene; na njih je izbuknjeno velekrasno rezbarsko delo, med stebriči na vsaki polovici vrat sta ss. apostola Peter in Pavel; veliko lepega in cerkveno umetnega sem že videl, ali takih vrat še ne. Druga vrata, zopet velelepo izbuknjeno rezbarsko delo, na vsaki polovici vrat kip, na jedni sv. Anton Pado-vanski, na drugi sv. Klara Asiška. Okna zložena iz barvanega stekla, po sredini velik križ. na onih dveh v prezbiteriji pa v sredini na jednem presv. Serce Jezusovo, a na drugem brezmadežno serce Marije Device. Omeniti moram, da slike, olepšave, cvetje, slika na steklo redovni brat in v vroči peči steklo toliko razgreje, da se barva v steklo užge in spoji prek in prek Prosil sem. da se vrata m dve okni „ fotografirate" in te slike Vam bodemo poslali in skušali tudi, da se v kakšenem leposlovnem listu nastisnejo v ogled verlim Slovencem in v spoznanje, kolika umetnost je v samostanu najostrejih menihov. Ko bodete dve okni deloma dogotovljeni in tudi deloma četerta vrata, bodejo poslani in namest- niki v novo cerkev, k sv. trijem modrim, Kraljem, potem došli bodejo v. č. gospod opat z menihi maS-niki in blagoslovili cerkev, kar so jim miL gospod oče biskop predustili. Ali gre nam terda za groSe, da bi vse potrebno za to priredili; pa tudi mnogo manjka še za opravo v cerkvi. Br. A. M. Novosti za novo leto 1896. Apologetični govori, katere je v postn leta 1895 govoril ker-ščanskim možem P. Hugolin Sattner. reda sv. Frančiška. V Ljubljani 1896. Tisk katoliške tiskarne. Založil samostan. Znano je s koliko zanimivostjo so bili ti govori sprejemsni in kako obilno občinstva, zlasti moškega spola, jih je poslušalo in tadi, kako so se želje razodevale, da naj bi se ti govori na svitlo dali za občno rabo in v poduk. Zdaj se je ta želja spoloila in pred očmi imamo 10 čverstih govorov, katerih naslovi so naslednji: 1.) Ali je Bog? — 2.) Človek. — 3.) Neumer-jočnost duše. — 4.) Od kod zlo na zemlji? — 5.) Jezus Kristus. — 6.) Cerkev. — 7.) Spoved. — 8.) Sv. Rešnje Telo. — 9.) Zakonski mož. — 10. Marija. Lična knjižica ima 89 stranij. Poterjena je od redovnih vikših in od visokočast. škofijstva. Pisana je tako jasno, da jo vsak Slovenec lahko nmeva; tako mirno, da se tndi liberalec ne bo jezfl, ako jo prebira; tako mično, da je ne bo mogel iz roke kpor jo začne brati, in tako podstavno, temeljito, da bode gotovo koristila čitatelju, ako ni pristransk iz hade volje. Kdor tedaj želi prijatelju darovati za novo leto kaj lepo, mirno, mično pisanega in koristnega; naj mu daruje to novo knjižico. Silna tež« greha. (Po latinski.) Kako res greh strahotna je nesreča? V pekel je angelje poderl, In komaj je Adama rajska sreča Objela, že jo greh je sterl. Kedor veruje, da je Bog Se večni, Varuje naj se groze te, Če konec si kedo želi res srečni, Naj zapnsti že to goije; Ker ki greši, ta z Bogom se norčnje. O prenesrečna Sala ti! Ta duši svoji smertne strele kuje, Ker z grehom smert jo dohiti. Nekdaj to umorilo Jezusa je, Mu je prineslo bridko smert, Pa vendar zemlje greh Se vidila je! Pri meni pa — naj bo zatert Fr. BL Hyninns Na tm ta tis Christi .*) (Božičnica.) Huc adeste, piae mentes! Convolate cunctae gentes Haec ad fes ta Domini. ♦) Pridnim pesnikom za tolmačenje. Vr. Verbum namque incarnatum Ab aeterno Patre satum, Chorus poscit jubili. Mira res! fit homo Deus, Innocens pro reo reus, Et se poenae subjicit. Parens ipse aeternorum Tempo rum, et saeculorum Hic infantem induit. Qui terrarum amplam molem, Lunam, stellas, atque solem Levi librat digito. Coelum, orbis, vastum mare Quem haud volent coarctare, Clauditur praesepio. Mundi vita, et Salvator, Lapsi orbis restaurator, Fulcrum. lux et anima! Orbi presso, et afflicto Sub aeterno maledicto Vera refers gaudia, Dum in cunis infans ploras, Maestas nobis fallis horas Ex antiquo vulnere: Namque sic dum fles, et vagis, Luctum nostrum procul agis, Et sistuntur lacrymae. Fremit tota mille diris Suis se convolvens spi ris Infernalis bestia. Sed jam altum obmutescit Et prae ira contabescit Ab infante sauscia. Jacet hostis debellatus, In praesepi jam ligatus Firmis jacet fasciis. Sed praeclara haes trophea, Quae sunt tua, sunt et mea, Hinc sum liber vinculis. Flos ex Jesse, flos pergrate! Ab aeterna stirpe nate! Floram princeps omnium: Odor tuus faedam tabem, Et peccati sanat labem, Culpae difflat toxicum; Sic dum pauper, et abjectus Paleis vix bene tectus Alges in praesepio, Tua tectus nuditate, Tua dives paupertate, Quidquid optem, habeo. Prensans sugis plena lacte Pnlchrae matris, et intactae Casta semper ubera; Sed hoc ipso demonstratur Et jam nobis praeparatur Via coeli lactea. Hem! tot opportuna bona, Totque nobis coeli dona Fers divine Pusio! Mentis plane sim ingratae, Ni pro tanta bonitate Grates dignas refero. En cor meum, si quid valet„ Dum amore tui calet, Tuum sit praesepium. Tibi meo hoc dilecto Serviat pro molli lecto, Dum emittam spiritum. T. M. P. Z. Zagrab. Razgled po svetu. Dnnaj. Št. hi politiški škof dr. Jan. Rossler je v pismu oo poslanba barona Pavli-ja, predsednika katoliške ljudske stranke, naznanil veliko zamerzo nad tem, kako se je eden poslancev konservativnega kluba izrazil zoper »katoliško ljudsko stranko", ktere vstanovljenje more v±ak domoljub sprejeti s pravičnim veseljem in zadovoljnostjo. „Ta okoliščina me prisiljuje," pravi dopisatelj, »akoravno Vas ne poznam osebno, da Vam in drugim sodružbenikom moram naznaniti najpopolniše svoje sočutje in pripoznanje. Gospod baron, Vi že toliko 16t z bogatim vspehom in izverstno parlamentarsko neumomostjo delate, da je Vaše ime najzanesljivSi porok vsem avstrijskim katoličanom, da Vi in drugi gospodje katoliške stranke, kterim ste Vi pervosednik, bode te vedno zvesti svojemu prepričanju, se boste vneto poganjali ne le za koristi naše verei ampak tudi za našo ljubo domovino in za slavno in vzvišeno cesarsko hišo. Bolgarija. Priporočali smo, naj katoličani molijo, •da bi ubozega bulgarskega princa Borisa fanatiški nagležniki ne pahnili z bogokletnim prekerščevanjem v razkolništvo. K sreči zdaj pišejo, da je knez naročil ministerskemu predsedniku, naj zabrani agitacijo za prestop prir.ca Borisa k pravoslavju, to je, k razkol-ništvu Molimo dalje in verno, da bi Bog obvaroval knežjo družino tolike nesreče. I. Br&tovske zadeve molitvenega apos tol js t va. Nameni za mesec prosinec (januvar) 1896. a) Glavni namen: Zopetno zbujenje keršČanskega duha. b) Posebni nameni: 11. S. Hlgln. — Zaupanje veraihov do duhovnih pastirjev. Srečne volitve stanu zboljšanje dolgoletne bolezni v glavi. 12. S. Ernest. — Katol. Cerkev na Rumunskem. Bogoslovci pred bližnjim posvečenjem. Redovni višlji s svojo občino. 13. S. Gotfrld. — Mučenec spovedne skrivnosti Dejanje sv. Frančiška Regis-a. Odvernitev nevarnega zakona. 14. S. Hll&rlJ. — Katoliško preiskovanje sv. pisma. Važna določila. Nesrečni zakoni. Dušno terpljenje 15. S. Pavel. — Gospodarski delavski stan. Vdanost v voljo Božjo pri hudih zgubah. 16. S. Priselil. — Spreobernjenje več zmotenih sinov in njih sprava s hudo užaljenimi stariši. Otroci v mešanih šolah. 17. S. Anton Poš&avnlk. — Cerkveno mišljenje oziroma božjeslužbenih ukazov. Redovništva o hudih stiskah. Molitve potrebni mašniki. 18. Ss. Pabllan Id BoStlJan. — ReSenje Rima iz tujega samosilstva. Povernitev odločenih zmotenih bratov k materi sv. Cerkvi. - (Dalje nasl} TL Bratovske zadeve N. 1). Gtoap* presr. Jezusov. Sere*. V molitev priporočeni: Na milosti j i ve priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Sera, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Bermagora in Fortunata, naših angel jev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše de-ž le poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Mati priporoča bolnega sinčka v molitev, da bi se na priprošnje N. lj. G. in sv. Jožefa ozdravil, če je B volja. — Že delj časa bolan se priporoča v molitev, da bi na pri prošnjo Marije Device, sv Jožefa in sv. Antona dobil zdravje in bil rešen skušnjav satanovih. Zahvale. Imela sem zelo bolne oči, tako da sem prav težko opravljala svojo službo. V tej veliki sili se z velikim zaupanjem ober-nem k prečisti Devici Mariji, sv. Jožefu, sv. Antonu Pad. in sv. Luciji z obljubo, če bodem uslišana, to po «Danici« razglasiti. In v resnici se mi je obernilo na bolje. N-ijpriserčnejša zahvala bodi tedaj prečisti Devici Mariji, sv. Jožefu, sv. Antonu Padov. in sv. Luciji za preveliko milost. Prav lepo se pa še priporočam -.a popolno ljubo zdravje, če je Božlja volja. Leont. Pr O bolezni v nogah sem se priporočala sv. Antonu in sem obljubila darovati za «kruhe» 1 krono, ako mi pomaga; in ker sem nslišana, spolnim s kvaležnostjo svojo obljubo. J B. Priserčna zahvala za uslišano molitev Mariji prečisti Devici, sv. Antonu Pad. in sv. Blažu. Bolelo me je v gerlu nekaj dni in bala sem se, da bi utegnila dobiti angino. V tem se zatečem k Mariji, opravljam devetdnevnico in obljubim po «Danici» razglasiti uslišanje Res. še tisti dan popoldne mi je ponehalo. M. J. Listek za raznoterosti. Dijaška miza je imela tudi nekaj „počitnic* o božičnih dnevih; vender je minister za zadnji mesec starega leta od 135 mladenčev v ljudski kuhinji moral šteti 144 gld. 8 soldov, in z drugimi in za druge stroške vred najberže do poldrugo stotino ranjškov. Veliko je pomagalo, da se je ta rana zacelila. ker je preblaga pokojna gospodičina gospodi-rina Viktorija Melcerjeva v svoji oporoki bila za naše dijake zapustila 51 gld. 80 kr. Bodi pokojnica prav gorko v molitev priporočena dijakom in našim prijateljem : Bog ji daj večni mir! Nje in njene pokojne že pred več leti umerle, dobrotne sestre Rozalije ne smemo pozabiti sv. maši. Naj še opomnim, kakor je bilo obljubljeno, da bočični dan so bile vse tri ss. maše darovane za žive in mertve dobrotnike naših šolskih mladenčev. Tukaj bodi še pristavljena priljudna prošnja, naj bi se tudi drugi spominjali naših pridnih dijakov v svojih oporokah, kakor se je preblaga j Viktorija, pa dobro zaznamljali ime in priimek, komu naj se izroči volilo. Prav veliko je mašnikov v domači in druzih škofijah, in celo precej misijonarjev v daljni Ameriki, ki so bili med „našimiu ob času svojega šolanja in se gotovo vedno spominjajo svojih še živih in že umerlih dobrotnikov, spominjajo pri sv. maši. Pa tudi v druzih stanovih je precejšno število poštenih naših nekdanjih mladenčev, kterih marši-kteri v svoji priljudnosti občišče svojega nekdanjega nministra", kar ga prav veseli. Ne zamerite, Slovenci, tega kratkega premislika, ki naj budi dobro voljo za lepo odgojo mladine o začetku novega leta in ponavljajmo z našimi južnimi brati: „Na torn novum letu veselimo se, Mladoga Kralja mi častimo"! Ljubljana. Verli g. Anton Janežič, finančni konceptni praktikant. je imenovan koncepist pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Gorica. Piesvitli cesar, kakor naznanja „Primorski List." je odlikoval velezaslužnega prijorja usmiljenih bratov v Oorici P. Fruktuvoza Mayerja z zlatim križcem s krono za zasluge. Venec nedolžnosti. (Pesem iz Amerike) Cvetlice mlade, kojih divne zvezde Odsevajo prijazno, koder spe pomlad. Ki sklile ste po dolih in višavah. Ve v duši vzbujate povoj mi sladkih nad! In vene«- ta! — pač najkrasnejša dika. Z nedolžnosti lepoto rajsko kiti se; Milobe. njemu slične ni v livadi, Nič lepšega ne terga v hladnem logu se. Le vigred divna nudi take cvetke, Le ona v mladem solncu jasno luč prižge. Cvet ki i je pač poleti in jeseni, A kmalu se osuje, kmalu spet zamre. Tako bleste le v vigredi cvetlice, Ko pevec lahnokrih stavi mehki dom, So nežne, čiste in nezaprašene Od sivega prahu, ko tuli vihre grom. Tako mladostno sevajo le one. Ko diči se okrog življenja polni svet; A žal, da venec ta kaj kmalu sahne, Pač žal, da se na njem prezal osuje cvet! Veselje v sercu rad bi vsakdo nosil, Če prismehlja se mu nasproti tak povoj. Najlepši pa je. ako moreš reči: Nedolžnih cvetk iz tega venčka pas je moj! Xace S. Dobrotni darovi. Za cerker Marije Potu. na Brezjah: Po p reč. g. kanoniku Flisu iz Amerike t> gld. — Katarina f.var. volilo ranjcega moža 10 gold. — Ivana Foklukar 10 gold. — Marija Janša IS gold. — Juri Ožamč iz llervaskega 3 gld — Janez Levstek, iz Gorice pri Ribnici. 110 iba: Izročile Gesir. gospodičine 3 gld. Zt noro cerker sr. Jožefa v Ljubljani: BI. gospa B. Ahačič 3 gld. - R. K. 1 gld. Za Marija nišče: Neimen. 10 gld. Za mM. semenišče prof. Kržiča: Neimen. 5 gld. Za salezi/ansko Do>t-Bo*koro na/trav- na Kranjskem: Gspdč. Johana K-k lO/gd^^r Č. 3 Za naše Safezijančt: V. č. g. zlatomašnik Mat. Preželj o gl. Za I hm Jioskore miaijone: V. čast. gosp. zlatomašnlk Mat Preželj 5 gld — Iz Žuženberga 10 gld. in za Don Boskove misi-jone tukaj doma 50 gld. Za Salezijansko družbo: C. g. kurat Fr. Favčar 3 gld. Zu cerker r Temu: G. L. Sabec 3 gld. Za i>ogorelce v Ambrusu: Milgosp. proSt dr. Anton Jarc lo gold. — Č. g. župnik Mih. Saje 1 gld. Zt bratovščino S. Rešnjcga Telesa: G. L. Šabec 1 gld. — Č. g. kurat Fr. Tavčar 2 gld. Zi brat<>r.ščino za duše c ricah : Neimenovana s St. Vida. 1 gold. - Z i brat. sr. Leopolda: Č. g. župnik Mart. Narobe 5 gld. Zt cerker sr. Jožefa v Prjedora: Čast. gosp. župnik Mart-Narobe 5 gld. — Č. g. župnik Mih. Saje 1 gld Zt odkup za murskih otrok v Afriki: Marija Bašelj tO gid^ Zt odpravo .sužnjosti: Č g. župnik Fr. Jarc 3 gld. 25 kr. Zn razširjanje sr. vere: M. Gl 1 gld. 10 kr. Za misijone in razširjan e sr. vere: N. G. 90