9. številka. V Trstu, v sredo 29. januvarja 1890. v Tečaj XV. / „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in icboto ob 1. uri popoludne „Edinost" stane: za vse leto gl. 6.— ; izven Avut. 9.— gl. sa polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za ćotrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ PoRamione Številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tratil po *• nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na narocbe brez priležene naročnine bo npravniitvo ne ozira. EDINOST Vni dopisi so pošiljajo uredništvu v ulici Carintia fit. 25 Vsako pismo mora biti fraskovano, ker nefrankovana s«- ne sprejemajo. Hokopisi ne ne vračajo. Oglasi in oznanila se rakune po 8 nov. vrs.ua v potitu ; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi cj« obneslo navadnih vrstic. Foalana, javne zahvale, osmrtnice itd. ho račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserato prolomu upravništvo v ulici Carintia -H. Odprte reklamacije so proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V »-Unom j« i»on«. V Trstu 28. januvarja 1. ). V uvodnem članku zadnje številke označili emo svoje Btali&če glede sprave, sklenjene na Dunaju mej Čehi in Nemci. Res je, da nemajo dogovori onih čeških in nemških odličnjakov, kateri so se bili aešli pri spravnej konferenciji na Dunaju, še konečne veljave ; kajti ne vemo v tem trenutku, kaj poreko skupni poslanci do dati točnega odgovora na ta vprašanja, prišla bode a absolutno gotovostjo — dalih poluvradnih listov, V hrvatsko- kajti ni nam še znan obširni zapisnik, hrvatska pokora. slovenskem ljudstvu tiči obilo svežosti, katerega bode izdala vlada o spravnej Dostaviti nam je /a danes nekoliko in vztrajnosti; to pa je z absolutno si- konferenciji — pravijo, da če biti to v o- besedi j do ministerskega predsednika. gurnostjo naloženi kapital. S tem kapita-luminozen spis — in katero poročilo ne- Nastop vlade njegove pozdravili ho lom vzdržavali bodemo obstanek svoj, ako strpno pričakujemo mi in z nami v«-*, u avstrijsko-slovanski narodi simpatično. Ne bi hotela vlada pričeti nevarno igro, s politiko baveči se svet. To pa povemo kar rečemo, da smo se nadejali od njega Bog pojini „Gleichberechtigung" in „Gleich- naravnost, da slutnjo naše nam ne obe- ve česa — dolga doba narodnega trpljenja werthigkeit", kakor jo tako ljubeznjivo čajo nič dobrega; navdaja nss bo- nas je odvadila biti sangvinični v svojih | uči stara zagriženka „Grazer Tagespost.* tičnih dveh narodnosti, osobito pa, knj'jazen, da ho šli Čehi — da prav po do- nadejali — a opisovalo se ga n«rn je kot porečeta dotična dva naroda sa*ma. A če mače povemo — na lim. Bojim« se, da pravednega razumnega in — in to je jemljemo v poštev vse one mogočne, od- j »o zašli v zanjke, iz katerih ne bodo glavna stvar — pravičnega državnika, ločilne faktorje, kateri so z vso silo, in lahko rešitve. Mi si ne moremo pomagati: Nadejali smo se, da preneha ona mrzkost skoro da demonstratiTno na to delali, da j ako mislimo na to najnovejšo spravo, stopi proti nam, katero po tako rekoč s kate- se dožcne sprava, moramo suponovati, da nam z vso silo pred očij ž a 1 o s t n a dra doli prepovedovali našim birokratom bode obveljalo to, kar so na Dunaju skle- usoda naroda hrvatskega, ker jn katera mrzkost se jo kazala nili. Mimogrede radi priznamo, da imajo se je dal — sklepajoč nagodbo — pre- dejanju in nehanju državnih Ko jo bil predstoječi članek že stavljen, došlo so nam iz Prage važne ve-stij, katere podajemo tu našim čitateljem: V seji staročeškega kluba javil je v v«oin poslanec M a t u š , da so se pri konfo- uradnikov. rencah le o tem pogajali, da Ncmei zopet Čehi nekoliko povoda, da se ozro neka-' motiti zapelji vini bos eda m in v a- Xe rečemo, da bi se ne bilo v tem po- vstopijo v deželni zbor. O drugem, kar kim ponosom okolu sebe, kajti uprav ta b e č i m obljubam. 1 n sedaj se mora gledu za spoznanje na bol je obrnilo — a »o ne dotika Češke, neso govorili. D o- okolnost, da so se najvišji faktorji trudili pokoriti za ta greh; pokoriti se mora za to nikakor ni do*ti, kajti dolžnost mu jo, sedanje razmerje na desnici za spravo mej Čehi in Nemci in da so Hvojo kratkovidnost in lahkovernost. In da nam izvede sucesivno v»e narodno in bode za naprej ostalo; isto tako zveza s opetovano in prejasno izražali svojo željo, Bog sam ve, kedaj bode konec pokori, i jezikovne pravice, začenši seveda « prvot- klubi desnice. Državno-p ravnega da se dožene ta sprava, uprav ta okolnost Ta hrvatska usoda nam je vedno pred nimi. Vedi ljubi grof Taaffe, da nam je vprašanja se neso dotaknili. — pravimo — je jasen, neovrgljiv dokaz, očmi in zato se ne moremo izncbiti nič šn vedno beračiti najprimitivnejših narod- Zeithamer je rekel, da sprava bode da rečeni faktorji so si v svesti, kaj da dobrega obetajočih slutenj. Mogoče je, da n;h pravic. Če pa misli, da more nas igno- vplivnla na metodo opozicije; razvilo se pomenja narod češki t državi našej in da smo v tem trenutku pesimisti in da se rirati, dognavši neko jako problematično bode mej strankami prijaznejšo razmerje vedo, da nezadovoljen češki narod je od- nam zdi vse bolj črno, nego je v resnici; spravo gori na češkem; če misli, da bode in jim bode mogočo vspešnejo delovati za da bi sedaj nam Jugoslovanom — Slovencem, gospodarsko smotre. V staročeški klub proroki Hrvatom in Srbom — igraje usta mašil; došel je nemški vodja 8chmey kal, veselil, žo ,nj8i| da se sme na jugu klanjati na- kjer je naznanil, da so Nemci jedno- pogubonosne krize. Ako pa posamičniku nego se bodemo veselili mi sami; in radi,'ćelu siiperijornoati in inferijornosti, dočim glasno vsprejeli vse spravne točko, ali celemu narodu z vseh strani priznavajo javno in lojalno bodemo priznali svojo j 8e mu Mil severu potrebno zdelo, da Izrekel je prisrčno nado, da bi dovela ta neomejeno veljavo in ceno, je za dotič- zmoto. Zato pa nočemo pisati nadaljnih ;ZTede ravnopravnost; če misli, da bodo sprava do trajnega miru. Češki poslanci nika povoda dovolj, da ga okolnost ta nfleksij na adreso Čeh ov, dokler se nam j potihnili narodni boji, da so le pomirili »o prisrčno pozdravljali Schmoy-navdaja s ponosom in samozadovoljstvom, stvar do cela ne pojasni in dokler nam To je seveda samo moralna stran stvarij. ne bodo podrobno znane štipulacije re-Vprašanje pa nastane, kake dejanske po- čonih dogovorov. Rečemo pa — in to je sledice bodo sledile dogovorom ; vprašanje nezrušljivo naše prepričanje —: Bog varuj, nastane, bode li imel narod češki isti do- da so Čehi zapustili stulišče h o I i d a r-biček, kakoršnega si obečajo staročeški nosti a v s t r i j s k e g a si a v j a n s t v a ; prvaki; bode-li imel sploh kakov dobiček; potem gorje nam in — njim; usode-ali ne bode imel morda čisto nobenega do- polne posledice čutili bodemo mi in prta rana na našem državnem telesu, ka- mogoče, da se varamo. Dal Bo ., tera rana bi lahko, ako je ne zacelijo o bilo tako! Da smo danes krivi pravem času, dovela državo do nevarne, — nikdo se ne bode tega tako jeden del nezadovoljnih — ako vse to kala. Staročeški k!ub vsprejel jo misli in se nadeja gospod miniHterski pred- jednoglasno spravno točke. Potem sodnik, moti se strašansko. Mali smo res, so jo podal Rieger v nemško hišo, reveži smo res, — a vztrajni četno kamor je prišel tudi član konservativnega biti. Vztrajnost ta izvira iz neusahljivo vcleposestva princ Kari Schvvarzen- domovinske ljubezni. Morda se bližajo za berg. Oba so pozdravili jako simpatično, nas hudi časi. časi persekucij; podlegli Nemški poslanci so sklenili, da iz- p a ne bodemo, to venio. Merodajnim dajo oklic do nemškega naroda in da krogom svetujemo, da naj so no dado prirede strankarski sil od v Topli- bička; ali pa celo — škodo, ogromno'oni sami. Ako so zagrabili po hipnih škodo, katero ne bode lahko vspehih — pustivši iz vida konečni, pravi motjtj p0 dobro plačanih, krivih prerokih, cah dne 9. februvarja. popraviti. V tem trenutku je težko cilj — potem pokora ne bodo izostala; ]ri razpostavi jajo modrost svojo po pre- Rieger je izjavil v staročeškem PODLISTEK. Živenje na planetu Marsu. (Po It. D. Milna posnel L-n). Do sodaj se je splošno mislilo, da je z živimi bitji obljudjena sama naša zemlja. Temu pa neki ni tako. Pred dvemi leti poročali so časniki čudesa o nekem važnem zvezdogledneui opazovanju, katero je bilo v zvezi z zgradnjo velikanskega daljnogleda. Zadnjega sta naredila podvzetna gospoda Clark in Bridgeport v Ameriki, ter sta ga za poskušnjo postavila na Monnt llamilton. Pri tej priliki obrnila se je velikanska leča tega daljnogleda tudi ua planot Mars in s pomočjo posebno dobrega drobnogleda bilo je možno gospodom, ki so vodili opazovanje, spoznati na tem planetu nekatei e, doseduj neznane predmete, ter priti do uspehov, kateri presegajo vse dosedanjo iznajdbe na zvezdah. Pri izdelovunju izvrstnega daljnogleda sta sodelovala tudi dva nemška kemika. Izumitelj mu je nek Mr. Wright. Izuajba obstoji iz neke steklu podobne snovi, katera se odlikuje po svojej izrednej jednoličnosti, rahlosti in prozornosti, da so iz nje lehko izdelujejo tako natančno in ostre mikroskopiske leče, ki zaslede in in očesu pokažejo neznansko drobne predmete. Vidni postanejo celo milijonski deli predmeta, ki meri jeden palec. Tuka leča v zvezi z povečalnim steklom tako natančnim in ostrim; tako velikanski daljnovid z neznansko focalno daljsino in visualno natančnostjo, kakoršen je bil daljnogled, katerega sta sestavila gospoda Clark za observatorij na Monnt Hamiltonu; — enako sestavljen daljnogled ni puščal nevidno več nobeno globočino v vsemirju, kajti pri ugodnem ozračju bili so očesu ja^ni in vidni predmeti, nahajajoči se na zvezdah, ki so na milijone milj oddaljeno od nas, koji predmeti se pokazujejo očesu kakor bi bili samo 1 ali 2 milji proč od nas. Ob opazovanju planeta Marsa poroča Milne sledeče: Površino planeta Marsa pri ognjišču (Bronnpunkt) je bilo možno opazovati samo s pomočjo drobnogleda, Bkozi katerega se jo moglo razločiti črte od 100/1000 palca. Razstoj ognjišča je znašal 100/1000 palca, razstoj večjega teleskopa 700 palcev. Na tak način so jo I na planet navodila moč 70 milijonov premerov, čije učinek je bil tak, daje Marsa, — ki je od nas oddaljen kacih 50 milijonov milj — bilo videti dobro miljo pred nami. Mr. Wright, kije lečo pripravil, zašel je opazovalni stol, ter oprezno obračal gumbe, ki ho vrteli ves mehanizem. Zdaj pa zdaj ozrl se je v Marsa, ter po dveh trenotkih rekel: „Jaz imam že moje ognjišče in iz več znakov, ki mi prihajajo pred oči, ko opazujem deželo, katera se razprostira predi menoj, spoznam, da bodem kmalu iznašel rešitev problema, namreč: kaj pomenijo one črte, ki se nahajajo na Miidlerjcvem' kontinentu. Prizorišče, ki ko mi predstavljaj jo jasno in divno. Pred seboj vidim zelena polja in na njih lepo cveteča žito. Dokaz, j da se je na sevarnej poluti poletje stoprav j začelo in potrditev sumnje, da jo tečajna os lehko nagnjena. Vidim — tega sem gotov — drevje in hiše, pasočo se živino in — ljudi, ki se gibljejo in letajo — ali boljo: drče po zraku — kajti no vidiui nobenega mehaničnega ali naravnega sredstva, ki bi jim storilo letati. Razen tega meni nejasnega pojava, ne vidim ničesar, kar bi bo razločevalo od naše zemlje. Na zapadnem ab-zorju vidim belo liso, ki je izvestno jedna črta. Ista no mi bliža. To jo reka, strašansko velika reka, kako miljo široka! Na njenem površju vidim ladijo, velike in majhne. Nekatere so obložene z raznovrstnim blagom v zabojih in vrečah, druge vozijo pa neštevilo ljudstva, ki se živahno giblje; najbrže je to kak zabavni izlet. Te ladije nemajo niti jader, niti vesel, niti je goni par. Ne morem najti nobene gonilne moči, koja bi je gibala in vendar se hitro in na vse strani gibljejo". „Bregova to reko učiujati dve ravni, dolgi, usporedno tekoči črti. Ako bi njina oddaljenost eden od druzega no bila tako velika, namreč kakih 8—7 milj, menil bi, da jo to prekop. In če je res tak — kako strašansko stavbarsko delo jo to! To je pač mojBtersko delol Ah! — Tu so mi kaže prizor, kakoršnega sem bil že priča v Cambridgeport-u, namreč: zmožnost vzdi-gati težka bremena, no da bi se vidno uporabljale moči; ta možnost je združena z dviganjem lastno težnosti. Tu je zasidran velik čoln, na njega krovu leže orjaška bremena. Nekatera zadnjih tehtajo brez dvojbo po več stotov, naj obsegajo kar hočejo; in pri izkrcanju teh strašanskih bremen vidim delati samo jednega moža. Roko postavi na orjaško prtljago, ta so dvigne v zrak in on sfrči z njo po zraku na kopno. Roba ostane na suhem, mož se pa vzdigne in po zraku zleti zopet na barko in nadaljuje svojo delo. Ni li to čudovito?" „Slednjič! — Tam na horizontu vidim vodene mase, katero so povsem podobno morju. Strašno jo isto široko, da ni ugle- kluba, da sprava ni v sramoto narodu češkemu. Vfladočeški shod je določil, da se ne preide v meritorno obravnavo, ampak da se voli pet sekcij v posvetovanje. Referenti morajo poročati v 09mih dneh zboru zaupnih mož. Shod volilcev ustavovernega Te leposestm vsprejel jejedno-glasno vse točke dunajske konference. Izpisek tz oficijelnoga zapisnika spravne konferencije. 1. Glede dež. šolskega sveta bo določili: Dež. šolski svet obstoji iz deželnega načelnika (ali jednega po njem imenovanega namestnika) kot predsednika in 6 poslancev, katere voli deželni odbor. Trije morajo biti Nemci in trije Čehi, Dež. šolski »vet obstal bode iz 2 samostalnih sekcij; jednej boilo podredjeni nemški, drugej češki Šolski okraji. 2. Dež. kulturni svet bodo sestavljen iz jedne češke in jedne nemške sekcije. Predsednika imenoval bode cesar. 8. V vzhodnjej Češkej vstatiovi se nova trgoviuska zbornica, katera dobi pri- j merno zastopsivo v državnem in deželnem . zboru. 4. Okrajna in okrožna sodišča preosnovala se bodo po želji prebivalstva. 'jen rod, poznat po svojem poštenju Če je potreba, pomnožila 8e bodo okrajna j verskemu prepričanju. Uprav vera odvaja in okrožna sodišča. Za v t« potrebne obrav- j marisikogar izmed Slovencev od pijanče-nave vstanovila se bode pri pražkem j Vanja ; beseda duhovnikova, poučna knjiga, višjem deželnem sodišču posebno komisija, j moder nasvet in uredočovanje nesreč in katera ima staviti predlogo ------- zboru. Tudi politični okraji se Pijanstvo in njega posledice. VI. Pijančevanje razločujemo v več sort. Ako bi se lakonitim potem osnovali zavodi za pijance, morali bi se zastarani in zagrizeni pijanci ločiti od navadnih pivcev, ki se le redko kedaj napijejo do nesvesti ter v pijanosti ne žugajo Ijudum ter jim tieso skrajno nevarni. Strastni pijanci bi se morali zapreti v prisilne delalnico ter tu šiloma obdržati vsaj jedno leto, druge baže pijanci bi se pa morali zapreti v posebne oddelke teh zavodov in le za krajšo dobo. Pred vsem bi se pa pijanstvo moralo smatrati v zakonih kažnjivim dejanjem in primerno kaznovati. Naredbo proti pijanstvu obstoje že v druzih državah ; Avstrija bi po tem takem ne bila sama rc sličnim zakonom, kateri šal obilo koristi. Uprav sedaj se prenareja kazenski zakonik ; doposlaniki na dogovor o tem zakoniku bi morali pač sprožiti in proučiti to točko — kaznjivost pijančevanja ter naavetovati primerno naredbo proti temu zlu. Naši članki so morebiti nekoliko zašli. Izvestno so Slovenci čednosten in znača- po dolgotrajnem vživanju žganja več jedi prebavljati; suši jetra, iz česar se izcimi vodenica; vpljiva na sopila ter prouzroča čestokrat jetiko. Najhujše vpljiva pa alkohol na človeške možgane. Od presilne pijače možgani neizrečeno trpć; pijanci so tudi podvrženi mrtvouđu ali kapu; v po-znejšej dobi, ako jo sploh dosežejo, postanejo slaboumni in zgubljajo spomin. Čestokrat bo tudi vidi na cesti ležati žga-njepivca v nesvesti z odprtimi ustmi, iz katerih se nekako kadi. Alkohol se je v njeni spremenil v ogljenčevo kislino. Strašna posledica nezmernega vživa-nja opojnih pijač je tudi pijanska blaznost ali delirium tremens, ki tirja neštevilo žrtev. Čuvstva se človeku motijo, udi se mu tresejo in domneva so mu, da vidi pred seboj sovražnike, napadovalce, divje zveri itd. Marsikdo je v takem stanju že bodo obkrožili, kolikor moči po narodnosti. 15 svetnikom pri dež. višjem sodišču ni treba, da znajo češki; druzih 2G morajo znati oba deželna jezika. Potem slede določbe o personalnih, oziroma disciplinarnih stvareh. 5. Načrt postave glede uporab-ljevanja deželnih jezikov pri avtonomnih oblastih, katerega je že sklenil deželni zbor, prišel bode zopet v posvetovanje v prihodnjem zasedanji. 6. Preosnoval se bode deželni volilni red z ozirom na vse merodajne okolnosti po za obe narodnosti jednakom merilu. Slede določila o kurijatnem zi-stemu, o čemer smo že govorili v političnem pregledu zadnje številke. Ako se vsprejmejo ta določila, zavežejo se nemški člani konferencijo, delati na to, da nemški poslanci zopet vstopijo v deželni zbor. Ta določila, so obvezna na vse strani, kakor tudi glede vlade, kakor hitro jih vsprejmejo strankarski shodi. Zapisnik so podpisali grof Taaffe in zastopniki strank. predočavanje deželnemu : gpjoh elabih nasledkov, katerim je uzrok | pijanstvo — prepričajo naš nepokvarjen narod, da ne zagazi v pijančevanje. Vkljubu temu se pa vendar mej njim nahajajo nekateri, koji hoteČ morda po- bi izvestno piina- fiko6il skozi okno ftli ubežaL Pijanstvo, kakor smo že omenili, upljiva tudi na zarod ali naraščaj. Otroci pijancev so navadno majhno postave, slabotni in slaboumni. Koliko vpljiva pijanstvo na vso narode kaže nam vojaška statistika, po katerej je v Avstriji do 35% vojaštvu podvrženih mladeničev leto za letom spoznanih za nesposobno radi sla-botnosti ali premajhne postave. Učinki pijanstva na človeštvo sploh, toliko v nravnostnem obziru, kolikor z obzirom na človeški organizem, so strašni. Pijanstvo je istinito, rekli bi, največje socijalno zlo. Od njega je odvisno propadanje ljudstva v duševnem in telesnem obziru. Avstrijska vlada je pred tremi leti Bicer hotela z zakonito naredbo nekoliko preprečiti žganjepitje, kar se jej pa in snemati mestjane in potepuhe, sc udajejo posrečilo in dotični zakon bode menda v opojnim pijačam ter zapravljajo svoje kratkem zopet spremenila, imetje, zdravje in poštenje. Tudi po ne- j S tem pa, da nameruje preprečiti katerih slovenskih krajih vtepla se je žganjepitje s povišanjem cene žganim pi-slaba navada alkoholizma. V zadnjih letih, jačam, ne doseže nikdar uspeha. Pred dati konca. Ta prekop, o katerem sem mislil prej, da je morje in potem reka, prepričal sem se, da je človeško mojstersko delo; ta prekop mora končati tam doli v morju. Poleg luke jo sezidano mesto. Čeprav jo kacih 30 milj oddaljeno od mene, spoznam lehko, da je veliko in dobro obljudeno. Sedaj začenjam razločevati očrte in stavbarstvo raznih poslopij. Skoraj vsa so orjaška ali simetrična v podobi, njih slog pa je nekoliko podoben grškemu. Narejena so od marmorja ali kacega podobnega kamenja. — Tu vidim, da se kanal končava v ogromno zatvornico, katera služi njega vodem kot jez. Ta voda mora biti strašansko globoka, kar sprevidim na vi-socih jezovih, v kojih podnožju odteka nekoliko vode iz kanala v morje, čigar površje leži več tišoč stopinj nižje. Po mestnih ulicah vidim gibati se ljudi, kateri so pa predaleč, da bi mogel opazovati natančnejše njih podobo in stas; obleke ne razločujem, samo to vidim, da neso vsi enako veliki. Ali tudi pri njih opazujem neko posebnost; švigajo ti po zemeljski površini, kakor se jim zljubi, ne da bi ae zemlje dotikali (Daljo prih.) vsem bi morala prepovedati in k a • z n o v a t i pijančevanje, kar bi edino pomagalo. Naj bi te vrstice služilo v dokaz, kako pogubna in nevarna je razvada pi- S tem Politični pregled. Notranji dežela. Nadškofom dunajskim imenovan bode vojaški škof dr. Anton Gruscha. Imenovanje razglasilo se bode kmalu. Vlada je dovolila, da se v Lvovu osnuje peta gimnazija s polskim u č- ko so bile letine slabe in zaslužka malo, jela se je ta razvada tem bolj Siri ti. Žalibog, da tudi žgana pijača, Čije upljiv na Človeški organizem je še hujši, razširja se zmirom bolj tudi po slovenskih pokrajinah, posebno po krajih, kjer trta jančevanja ter odvajale od njega, ne rodi, osobito pa blizu mest. Ni možno bi dosegle svoj namen, reči, je-li temu kriva rastoča revščina ali I je uzrokov iskati kje drugje. Gotovo je samo to: kjer je pijančevanje v navadi, ne manjka niti revščine. Na lačnih in strganih otrocih, ki ti roko proti molć, ko dojdeš ▼ ubožno vas, lehko poznaš, da je njih oče pijanec. Razprodajo žganja in opojnih pijač imajo po Slovenskem navadno v rokah Židje ali brezvestni Nemci in Lahi. K njim se lehkoverni kmet rad zateče, njim izda svoj pridelek, njim prinese svoje težko prislužene krajcarje ; pri teh brez-vestnežih, ki ga s slepilno besedo vedć premamiti in zvabiti na svojo stran, čestokrat zamori — v kozarčku žganja — pekočo vest, družinsko srečo in um. Navadno je tudi v krajih, kjer pijanstvo praznuje svoje orgije, cerkev prazna in knjiga zapuščena. V krajih, kjer se popije največ opojnih pijač, je ljudstvo na najnižjej stopinji omike in kulture. Te žalostne posledico pijanstva uvi-devali so tudi državniki. Pred tremi leti so sklenili tudi v Avstriji, ustavljati se nekoliko žalostnim učinkom alkoholizma. Izdal se je zakon in zdatno povišala užitnina na žganje. Ta zakon pa ni imel zaželenega uspeha, kajti ostalo bo žga-njarnice in dandenes so uprav tako polne, kakor pred tremi leti. Žganjarji so ai vedeli pomagati. Mesto pristnega žganja točijo špirit, namešan z vodo in drugo mešanico. In to žgočo, organizem razjedajočo žlobudro naj prenaša človeško bitje! Kako upljivajo alkohol in vse opojne pijače na človeško telo, tega nam tu skoraj ni treba praviti. Žganje vsakakor škodi človeškemu organizmu; krv spridi, naj je prišel vanj, kakor si bodi. Izpridi želodec ter prouzroči, da no more tinske narodne stranke, zadarski „Narodni list*, rekši, da je sprava teh dveh slovanskih plemen vitalno vprašanje. Posvetovanja bi se morali udeležiti veljavni srbski in hrvatski rodoljubi iz Dalmacije in Hrvatske. Na ta poziv odzval se je „Srpski glas" priznavajoč, da so nazori „Nar. lista" pravi. „Srpski glas" želi, da bi Hrvatje dobro premotrili vzroke, radi katerih so se razbila vsa dosedanja pogajanja. Tudi mi mislimo, da je to jedino pravi pot do sporazumeljenje, ako pridejo obojestranski vodje v osobno do-tiko. Ni treba za!rditi, da se spolni naša najprisrčnejsa želja, ako so sporazumeti ti dve slovanski plemeni. Ako pride do tega vzvišenega 'cilja, potem bode še-le svet vedel, kaka silna moč tiči v srbsko-hrvatskem narodu, katera moć bode izvestno uplivala tudi na svetovno politiko države naše. Nenadno hitro bi so zrušila sila madžarjkih šovinistov, koji vnanjo našo politiko tiščo na pogubna, za avstrijske odnošaje nenaravna pota. Ogrska državna zbornica izvolila je svojim podpredsednikom grofa Teodora Andrassy-a in dovolila jednoglasno proračun ministerstva bogočastja. Minister je obljubil, da hoče še v tem letu potrebno storiti, da so uvode avtonomija katoličanstva. Vnanje države. Znani ruski general Radocky je umrl. Povedali smo že v jednom prtjšnih listov, dajo ruski car zaukazal, da se sestaviti dve komisiji, kojima je naloga pretresati ob vprašanju novega oboroženja ruske armade. Ta ukaz carja vzbudil je v Ruskoj občo zadovoljnost. Oboroževanje to mora se zvršiti tako naglo, da ruska armada ne zaostane za drugimi. Naprednjaški in liberalni srbski listi trde, da kraljica Natalija namerava stalno se naseliti v Firenci. Mi tej vesti ne verjamemo, ter mislimo, da hočejo žnjo le ljudstvo vznemirjati in hujskati proti sedanjej vladi. N e ui š k i d r ž a v n i z b o r so zaključili. V zadnjej seji odklonili so soci-jalistiško postavo in to so le pri tretjem branju. Ta sklep jo nekoliko iznenadi!. Dasi je iinel postavili načrt — osobito pa §. o izgonu — že sprvega mnogo ne-prijateljev, menilo se je vendar, da bode neprevidnost štrajkujočih rudokopov vse neodločne pritisnila na stran postave. Ker pa Dizmarkti poznamo, da ne odstopi tako kmalu od svojih sklepov, je skoraj gotovo, da zopet predloži to postavo novemu državnemu zboru. Špan jaka zbornica ju vspre-jela prvi člau zakonskega načrta, s katerim se uvede splošna volilna prani m j e z i k o m. Dosedanje Število gim-1 v j c a Upajo, da se bodo s tem ukrepom nazij nekda ni zadostovalo, ker so bilo okrepila monarhija, fri tej priliki omenimo, prenapolnjeno. Zakaj pa jednako načelo da v Avstriji nema 90% prebivalstva vo-SlovenceP Pri nas i||nega prava. Kako krivičen je volilni red pri nas, vidi se iz sledečih podatkov: veliko posestvo s trgovinskimi zbornicami voli 106 poslancev, mosta volijo 116 poslancev in vse kmetske občine ni v sklad interese ' c 0 i e tostranske državne p o 1 o-namerami vlade. nft samo 131 poslancev. pa ne velja tudi za nas Slovence 1* 1'ri nas pa gimnazije zapirajo. Češki deželni zbor so pa kratkem zasedanji zopet zaključili. V zaključnej seji zahvavil se je grof Kinsky namestniku, kateri je znal spraviti ljudstva z dobrohotnimi imuiviuun i muc. v i c e Namestnik grof Thun je odgovoril, da se j seja konča pod znamenjem nasprotstvaj uglajajočih namer; sedaj se more ! kazati na znamenit korak po poti do miru. j Vrhovni deželni maršal je jrekel, da j je smeti gojiti upanje, da nemški sodeže-' Skedenj 25. januvarja. [Izv. dopis. | lani kmalu zopet vstopijo v zbornico. Ko se morda človek najbolj vesoli in za-Mladočehi so nekoliko demon-' bava, misleč, da je dognal saj kako točko strovali. Ko je namestnik rekel, da bodo dolžnosti svojega življenakega programa, DOPISI. nastopili ugodnejši odnošaji, zaklical je Vašaty: Bodemo videli! Ko je deželni maršal rekel, da je sprava za obe strani jednako častna, zaklical je Edvard Gregr: to se mora še le pokazati! O č e š k o-n emškej spravi govorimo na drugem mestu. Tudi sprava mej Srbi in Hrvati prišla je zopet na dnevni red. Inicijativo je takrat poprijelo glasilo dalma- ko samozadovoljno sedi v krogu iatotako veselih znancev in prijateljev, ravno takrat in v istem trenotku zapreti mu najhujša nezgoda. Tako se je zgodilo nam župljanom cerkve sv. Lorenca, oziroma Škedenjcom. Veselili smo se zmage na volilnem bojišči, dasiravno na k je skelela in naB še skeli krvaveča rans,Jdobro znana čitateljem „Edinosti", tičoča bo cerkvenih stvari v našej vasi. Kes je, da trdosrcnost in ego-1 izem nemati meje; ne škodujeti samo! tem, ki so njijini sužnji, temveč tudi drugim. Ali božja pravica nadkriluje vse, in tej ne odide ni najmanjša, ni najveksa človeku znana sila. Pride kazen ali tudi plačilo. | Žal nam je, da moremo še le zdaj to javiti, ker je to za liste že stara stvar ; a okolnosti so take, da moramo; Čas, ki zori vsak zemeljski sad, tega sadu se ni dozorel. V noči od 12. do 13. decembra pro- ' sloga leta prigodila se nam je velikanska nesreča. Marsikdo vlegel se je — zmolivši svojo molitvico — truden v postelj; zaspal je in niti sanjalo se mu ni, da gori cerkev, na katero je bil ponosen vsak vaščan.1 Komu krivdo te strasne nesreče prištevati? Tega ni nam mogoče pogoditi in ne smemo nikomur česa očitati. Ker se pa mnogo sumniči, navesti hočemo, kar se med ljudmi govori. V četrtek pred požarom uapravljali so cerkovniki neke jaslice za sveti večer. To pa ne, kakor navadno, v zakristiji, ampak na koru pri orgijah. Sploh so se v novejšem času vso reči izdelovale na koru. Tu pa je, razun zidovja in kar je v orgijah potrebnega metala, vse leseno in suho kot, kresilna goba. Cerkev je tudi zračna in na vetru, in zadostuje najmanja iskrica, da se vname vse, kar bi bilo blizo te. Otroci, ki so bili ta dan v cerkvi na koru in cerkovniki sami so pravili, da so imeli v neki žeteznini ogenj za greti se pri delu; ne vemo sicer, je li res, da se je neka tkanina že v navzočnosti teh vnela in po njih pogasila, mogoče pa je, da je kje kaka iskrica ostala, ko so cerkev zapustili in ki seje potem po vplivu vetra razvila do plamena. Orgije so same na sebi suhe in segajo do cerkvenega stropa, mogle so se seveda vžgati. Podstrešje je bilo polno lesa in debelih tramov; v veliko nesrečo je še burja strašno pihala. Gorelo je kot slama. Ljudje so zapazili ogenj, ko je bilo prepozno. Prvi, ki je to zapazil, naznanil je koj g. župniku, stražam in cerkovnikom. Hipoma je bila vsa vas na nogah, a žali bog! plamen je švigal, da je bilo groza, in vsa volja, pogum in podjetnost, ki so jo naši vrli vaščani v tem slučaji pokazali, bile so zaman. Skozi vrata zakristije se jo moglo nekaj rešiti, a zato so nekateri še zmerjali nadzornika javne straže g. Čenčurja, češ, če je drugo zgorelo, naj bi bilo še to. Najsvetejše rešilo se je in; ni bilo nič oškodovano. Gospod kaplan I bil je med množico in s pomočjo domačinov in ognjegascev posrečilo se mu je, rešiti ciborjum in kar je bilo v taber-nakelu. Ljudstvo je bilo silno razdraženo, ker ni bil g. župnik — tako trde — v času požara navzoč, dasi je bil prvi opozorjen. Govorilo so je, da je neki od žalosti pal v omedlevico; a Čudno je, da je šel drugi dan po požaru vsejedno v mesto. Danes, ko je preteklo že mcsec dni po tej nesreči, ni se nevolja med ljudmi polegla; med vaščani vlada razdraženost. Govorica jo, da je brezskrbnost nesrečam povod. Želeti bi bilo, da se slabo gospodarstvo preiskuje in ako se v preiskavi krivičnika zasledi, da se ga strogo kaznuje, posebno pa, ako se svojim slabim postopanjem ne škodujo samo sebi, ampak drugim in občinstvu sploh, Obračamo so do dotičnih dostojanstvenikov, da so potrudijo in store konec našim homatijam; čudno je, da tako brezozirno in mirno gledajo take prizore, ki jim ne delajo ni-kake časti. Domače vesti. Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu darovala je udinja »Tržaškega podpornega in bralnega družtva", gospodična Merijašič Marija 1 gld. — Dne 20. januvarja nabralo se je med pevci delalskega podpornega družtva in njih prijatelji pri „Elefantu" 2 gld. — Rodbina Mankočeva v Trstu podarila je 10 gld. mesto venca pok. g. Antonu Jeršanu iz Unca. Živili ! Veliki ples .Tržaškega Sokola". Vabeč slovensko tržaško občinstvo na ta ples, obečali smo, da bode ta veselica izredno lepa. Tako je tudi res bilo. Ako bi hoteli Roditi napredek slovenstva v Trstu po razvitju, oziroma napredku „Sokolovih" slavnosli, potem bi smeli našej stvari prognostikovati lepo, veselo bodočnost. Kdor je videl veselice tega družtva takoj po njega ustanovitvi, bil vdeložitelj veselic v sledečih letih in bil slednjič prisoten pri „velikemu plesu" v nedeljo večer, ta more »oditi, kako je naš ljubljeni „Sokol" počasi, a stalno napredoval. Razloček je očividen in to v dvojnem obziru. Že vna-nja slika, t.o je, prizor, ki se kaže človeškemu očesu, poučil nas je, da se jo v dvorani gledališča „Politeuina Rosseti" zbral cvet, elita slovenska prebivalstva v mestu tržsškem. Ukljub VBein neprilikam, ki leže kakor mora na toletnih predpust-nili veselicah in ki zavirajo njih razvoj, bila je vdeležba pri „Sokolovem" plesu mnogobrojna. Razveselilo nas je posebno, videti izredno veliko članov „Sokola" v dičnej družtvenej opravi, kateri so takoj od odhoda do dvorane napravili spalir, vsprejemali dohajajoče damo in jih spremljali v dvorano. Dvorana bila je krasno odičena. Ob določenej uri dohajati je jelo občinstvo. Takoj, ko je izvrstna vojaška godba zasvirala, začel se je jako živahen ples. Toalete bile so jako ukusne in nad vse elegantne ; slovenska inteligencija tržaška sme se ponašati, da ne zaostaja ni za las za vrstnicami svojimi, bodisi ka-tere-koli narodnosti. Prvo kadriljo plesalo je blizu 100 parov. Pohvaliti nam je družtven odbor na vzglednem redu, kateri je pritisnil svojo signaturo vsej tej, pre-krasnej veselici. Tako, vrli sokolaši, delate čast sami sebi, družtvu Vašemu in narodnosti našej. Po takim Vašim ponašanju pridobi neizmerno naš ugled pred protiv-niki našimi, koji se nam le preradi rogajo, češ, da smo neotesanci. Rekli smo gori, da na9 je izid veselice razveselil z dveh stranij. Od jedne strani smo ravnokar govorili. Druga je resnejša in tudi znameni-tejša. Nekcdaj se je govorilo pri „Soko* lovih" veselicah večinoma italijanski. Došle so razne osobe iz nasprotniškega tabora, ki so — gostoljubnost slovensko zlorabeč — norce brila iz vseh znakov pravega „sokolovca". Le kdor si je bil v svesti vzvišenosti sokolske ideje, le ta je mogel v polnej meri čutiti tako žaljenje. Kako vse drugače je bilo v nedeljo večer ! Ponašanje povsem vzgledno, omikancem dostojno ; in — to povdarjamo radostnim srcem — : vsa odlična družba govorila jepo velikej večini aamo slovenski, oziroma hrvatski, a želeli bi, da se v prihodnje i z-k 1 j u č 1 j i v o t materinščini govori. V tem pogledu razvijal je odbor „Sokola" par let sem skrajno oneržijo in danes more pokazati na lep vspeh. To je dokaz, da se z vztrajnostjo vse doseže. Hvala torej vsemu odboru in hvala vrlemu družtvenemu starostu ! — Pripomniti nam je še, da so deputacije doposlale naslednje družtva: Čitalnica, „delalsko podporno družtvo" in „tržaško bralno in podporno družtvo". Poleg teh opazili smo mnogo gospodov z dežele. Rano jutro je že bilo, ko se vrli sokolaši še neso mogli ločiti iz gledališke dvorane. Bili so to krasni trenutki, katere smo v nedeljo večer skupno preživeli. Da se vidimo zopet pustni torek v istoj dvorani pri „Sokolovej" ma-škaradi. Maškerada „Tržaškega Sokola" bode pustni torek v redutnej dvorani gledališča „Politeama Rossetti". Kakor čujemo, pripravljajo se razne, karakteristične skupine. Veliki ples delalskega podpornega družtva bode kakor smo že večkrat javili, v sobot« dne l. februvarja v gledališču ,Fenice". To leto pobrinil se je odbor za izvratnejo godbo in bode igral namesto navadne godbe, močen orkester popoljnen z nekaterimi trombetami in bobnji; gotovo bode ta si, občinstvu več ugajal. Prosimo tedaj šo enkrat vse slovenske rodoljube, da se o tej priliki spomnijo tega prekoristnega družtva. Ples družtva veteranov bode tudi v soboto dne 1. februvarja v gledališču „Armonia". Popravek, v notici o Reveru in Pahorju rekli smo, da je večina okoličanskih poslancev konsekventno glasovala proti znanim, po mestnej delegaciji stavljenim predlogom. To vest nam je v toliko popraviti, da sta dva okoličanska poslanca v rečenom zmislu glasovala ; to sta gospoda Marte I a n c in Nabergoj. Seja mestnega svetovalstva je bila v torek dne 28. t. m. Med drugim je bil tudi na dnevnem redu predlog, da se dovoli podpora kmetijskej družbi za udeležitev poljedelske in gozdarske razstave na Dunaju. Ta predlog pa ni prišel v obravnavo, ker so se z drugimi predmeti preveč zakasnili. O tej seji bodemo nekoliko govorili v prihodnjej številki. Mrtvo trupla 80 našli. Predvčeraj-šnem zjutraj našli so v kamnolomu gospoda Cronnesta mrtvo truplo 53 let starega delavci Josipa Filipiča. Pilipič umrl je nenadoma vsled srčni kapi. Umrli je oče petero otrok. Na cesti je obolel 66letni dninar Tomaž Sarzon iz Ljubljane. Našli so ga v ulici Riva del sal na tleh ležečega; prenesli so ga v bolnico. Poskus samomora. Zastrupiti se je hotelo 18letno dekle, Viktoria A. Nesreč-nica jo bila služkinja v ulici Via degli artisti, h. št. 4. Prenesli so jo v bolnico. Dekle je v smrtnoj nevarnosti. Pravijo, da so družinski prepiri v%rok žalostnemu temu dejanju. Zaprli so dva sleparja, nekega Julija K. iz Hamburga, in nekega Otokarja F. II. iz Češkega, ker sta odprla v ulici via San Nicolo trgovinsko agencijo, dasi nesta imela nikacih v to potrebnih sredstev. Razposlala sta na vse stranij tiskane okrožnico, v katerih hvalita svojo podjetje in slepita občinstvo. Policija jo pa napravila konec vsemu slavju. Pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku vabi na veselico s plesom, katero priredi dne 2. februvarja 1890. v dvorani gostilne „Lukša" z nastopnim vsporedom: 1. Kocijančič: „Roženkravt, nagelj in rožmerin", venček slov. nar. pesmi, za možki zbor. 2. Simon Jenko: „Materino srce", dekla-muje gospica L. 3. F. S. Vilhar: „Lunicaw, mešani oktet. 4. Ilajdrih: „V spomin Valentinu Vodniku", čveterospev. 5. Nčdved: „Popotna pesem", možki zbor. 6. „Gluh mora biti", burka v jednem dejanji. Po besedi ples. Med posarnoznimi točkami in pri plesu svira tržaški septet. Ustopnina k besedi 20 kr. za oaebo; k plesu 1 gld. za gospode ; sedež 10 kr. — Začetek točno ob 6. uri zvečer. Iz Sežane nam javljajo, da je bil voljen dne 25. t. m. mesto umrlega gospoda Antona Šuca, gosp. Aleksander M a-liorčič, posestnik v Matavunu, članom komisije za pogrzdovanjo Krasa. Umrl je Ernst vitez Bosizio-Thurm-berg-Jungenegg, c. k. davkarski kontrolor v Sežani. Avstrijsko-ogr8kl Lloyd. Leto 1880. ni bilo Lloydu ugodno. Jedino upanje Llov-dovih krogov sloni na nadi, da bo prišla pomoč od vlade. Velikim zanimanjem pričakujejo sestanek državnega zbora, ker mislijo, da bode v budgctnemu odseku prišla v obravnavo ona resolucija, kojo je v prošlem letu stavil pl. Stalitz in katera vlado poživlja, da preiskuje stanje avstrij-sko-ogrskega Lloyda in da odredi potrebno v pomoč temu podjetju. Misli se, da bode pri tej priliki trgovinski minister svojo misel povedal. Pri Lloydu bavijo se tudi z idejo, da bi se preosnoval sedanji druž- beni arzenal v samostojno akcijsko družtvo. V ta namen bivali so tu odposlanci ladje-tesalnice v Stettinu, kateri so se povoljno izrekli o upravi arzena!*. Predpust v mestu je letos jako mlahav. O maskah ni duha; le pozno v noč vidiš po mestu kako osemljeno pijano kozo, ki se opoteka po Korzu. Plesovi in zabavo so splošno slabo obiskovane. Stari kurent je menda tudi tržaškim Lalionom zmodril glave. Za izvoz sladkorja znižati hočejo tarife vsled nastojanja onih krogov, ki se zauimljajo za sladkorjevo industrijo in vsled dobrohotne podpore gospoda ministra za trgoviuo. Za eksportni sladkor, ki se izvaža čez Trst, znižane tarife sc že pripravljajo in stopijo ktualu v veljavo. Leto 1889. izvozilo se je sladkorja iz Trsta 649.431 meterskih centov, leta 1888. pa 476.308 meterskih centov. Glavni naš kupec sladkorja bilo je tudi v letu 1889 Turčija. Od skupnega uvoza odpada namreč 5r>°/o na Turčijo. Za Turčijo jo Grško glavni konaument našega sladkorja. Goriška ljudska posojilnica je imela dne 23. t. m. občni zbor. Čisti dobiček 1514 gld. 75 kr. so je razdelil tako, da dobi ravnateljstvo postavni del 75 gld. 74 kr., deležniki 5% dividendo in v rezervni zalog ostali znesek 807 gld. V ravnateljstvo so bili izvoljeni : Dr. N. Tonkli, msgr. Kravanja, dr. Gregorčič, Fr. Ferhla in J. Berbuč; v nadzorstvo: Msgr. J. Marušič, dr. Rojic, Fil. Kramar, A. Kocijančič in J. Pirjevec. ^ Ves promet je zuašal 94.517 gld. 45 kr. Poštnina za pisma v Bosno in Hercegovino bode odmerjeno začenši z 1. fe-bruvarjem tako-le : Za pisma do 10 gramov — 5 kr.; od 20—250 gr. — 10 kr.; za navadna nefrankovana pisma 10, oziroma 15 kr.; poštno znamko 5 kr.; dopisnico 2 kr. S teui pride namreč v veljavo tudi za osvojene dežele ista poštarina, ki je odmerjena za notranje dežele. Peronospora je znana huda trtna bo-lezon, proti kateri pa so moremo braniti s škropljenjem v vodi raztopljeno modre galice (bakrenega vitrijola). Letos so so naši kmetje popolnoma prepričali o dobroti takega škropljenja, kajti kdor je škropil, ta je tudi nekaj pridelal. — Škropiti pa je treba dobro in pravilno. (Nova Soča). Trgovinski promet v Benetkah se je zadnjo leto povišal za 460*000 stotov, v tem ko v Trstu pada. Proti nahodu in kataru je dobro sredstvo navadna kuhinjska čebula. Čebulo se razreže na štiri strani in koščeko nekoliko skuha s „kandis —cukrom". Tega soka je vzeti vsaki dve uri 1 žličico. Dobro je nokoliko tega soka vedno pri hiši imeti; a shranjen mora biti v dobro zamašenih kozarcih. Dosegli bodemo s tem sokom vedno bolji vspeh, nego z različnimi bomboni, katero spekulativni prodajalci ponujajo. Toda sok jo treba rabiti pravočasno, dokler se iz navadnega nahoda ni razvil trdovratni bronhijalni katar. Odkod prihaja influenca? Nek zdravnik na Dunaju iznašel je minole dni v vodi na inHuenci zbolelih posebne nevidljive živalice ali b a c i 11 e, ki neki pro-uzročajo influenco. Nazval jih je bacille-škofe. Kdo bi ne trdil, da dunajski zdravnik istinito b a c i 11 - i r a ? Influenca v Parizu. Minoli teden je zbolelo v Parizu 1493 oseb zu influenco ; predminoli teden pa 2078. Na ljubljanskem gradu so na dvorišču kaznilnice vjeli divjega mačka, kateri je že dolgo časa strašil kure v obližji Ljubljanskega grada. Po noči obiskal je vse kuruiko, ki so bili na prostem. Barve sivkaste, kožu gladke in svitle je res prav krasna žival. Dolg je skoraj meter in tehta 2 V« kile. Po nedolžnem obsojen. Pred 3 leti bil jo posestnik A pat iz Braslovč obsojen zaradi roparskega umora pred celjsko porotno sodnijo v dosmrtno ječo. Sedaj, ko že 3 leta sedi v ječi, zalotili so krivca Kajfa, .lafa. Ramleh, Jeruzalem, Betlehem, Sv. Janez, Emava, Mrtvo morje, Ramleh, Jafa, Oarjigrad. — Objave je poSiljati na L e o \V i» e r 1 a, llofbuchhtindler, \V i e n, l, Spiegelgasse 12, kateri more podati vse podrobnejše podatke. Vabilo na naročbo. Z novim letom začela je „Edinost/ svoj p o t n u j s t i tečaj. Kakor c.preav.di 20 g.ni 3 n v II 1» „ »'/i » n b n ara«81 " " " n ® " Le lettere di veraamanto in circola-zione godrannu del nuovo taaso d' interesae a datare dal 21 e 28 corr. a neconda del relativo preavviao. In Banco giro abb«onando il 23/4°|0 in-teresso annuo sino u qualunque Hornma; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chčque; Importi maggiori preavviao avanti Ia Borna. — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Contegrjiu per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta dol me-desimo giorno. As&umepei propri correntisti Tincasso di conti di piazza, di cambiali per Trieate, Vionna, Budapest ed altre principali citti, riiancia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facoita di domiciliare effetti prešao la sua casaa franco d'ogni spesa per mi. b) S'tncarica de\Vacquhto e, ilella vendita di offetti pubblici, valute o divise, nonobe dell'incasso di asseijni, cambiali o coupons, verso 1|8°[0 di prov-vigione. c) Accorda ai propri committenti la fa-coltti di depositare effetti di qual8iafli specie, o ne cura gratis l'incasso dei coupons alla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno e 5°|0 della Banca Cotnmerciale Unghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4°[0 deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna. 2—24 Trieste, 16 Novembre 1888. 15—12 Z novo izumljenim gostilničar p u z, ,Al 0'ardinetto" (preko liossotti). vrta Podpisani naznanja si. občinstvu, da je odprl v via dello Poste št. 8. MLEKARIJO v kateri «e bode prodajalo vsak dan frišno mleko iz St. Petra in Krasa po 12 novč. liter ; kdor vzame već od 20 litrov dobi liter po 11 iinvč. Trst meseca januvarja 1890. 5—8 Franc Geržina. Slučaj!! Vsled zapoznele sezono ml je bilo mogočo, nakupiti celo zalogo jeduo volike fabrike za ogrtače (Umh&ngtticher-fubrik)! mogoče mi jo torej ponuditi vsnki dumi joden velik, debel In gorak ogrtač za čudežno nizko ceno 1 gld. 35 kr. a. v. Ti povsem moderni ogrtači morejo se dobiti v treh barvuh (svitlo srednje barve ali temne); obrobljeni so z finimi frnnžami, temno borduro in so dolgi en meter in pol, široki pa tndi en meter in pol, i To je pač največji ogrtač. — Razpoši- ij Ija razpošiljava! zavod. ^ 12—15 Exportluius jJ d. klekner! Wien, I., Postganse 20. LEOPOLD MORODEE kipa r od sv. Ulricha, Groden na Tirolskem se priporoča v izdelovnnjo jaslic, kipov, svetnikov, križnih potov, Cl»ristus-Cor-pusov s križem ali brez njega. C h r i s t ti s v g r o I) u tudi z jamico iv druziiui podobami, Kurdska Mati Božja tudi z doklico. Pernardotte in jnmn večemice (Marija % mrtvim Jezusom v naročju). Vse to v v.sukej velikosti in »logi, lino izdelano gravirano po skromnih cenah. Altarji, lece spovednice, stoli zn altarje, stojala za na steno ali za prenašati. Cenik ali fotogruiije se poSiljnjo brezplačno, Jumči so za dobro delo. Priznaln i pisma pošiljam rad na ogled. Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. čudežnim žepnim mikroskopom vidi ne vsaka stvar 500 krat povelišana. Potreben je torej za vsakega trgovca, učitelja, dijaka, da četo za vsako hiSno gospodarstvo ker so more ž njim preiskovati jedij in pijače Pride-jana mu j v tudi lupa, katera vrlo dobro služi kratkovidnim. Komad stane samo I gl. 25 kr. proti gotovini ali po poštnem povtietju. D. KLEKNER, I. Postgasse štev. 20. Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih g rad o v ah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi provldjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKAHU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuĆa se osobito za ovo vrsti tiskan ic kao u. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporućne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključno račune, ročištnike, punomoći, oienike, jestvenike, svako-vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da ćo nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (skladišču) svo potrebne tiskanice i knjige za crkvene urede. Onda iiuu na prodaj sliedooo knjige: Kmetijsko berilo za nadaljevalne teraje ljudskih Šol in gospodarjev v pouk ciena priju AO nvč. euda 40 tvrdo vozana......n. ®0 Sodnijski obrazci sastavil B. Trnovec . . n. *0 Vilim Tol, prevod Cegnera......n- Ljudmila prevod .1 Lobana..... Filip prevod ................n- Antigona prevod Križmuna........ Trst in okolica od Silo • -r • • . . . n. 30 Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. 30 Istra pjeBina n A. K. n . . n, KO Ovo ku knjige juko prikladno za durove o praznioili zuto ih si. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu uaručbu preporuča so Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Tiskarna Dolenc v Trstu