ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri občasna povečana oblačnost. V soboto pretežno jasno.
številka 38
četrtek, 24. septembra 2009

• •
M
—---T'" P
Ljf 5

i i
Wi
s rVj /i - . t rw^rrr^r AS



(T
t
T-at-- d- m /
ft1"	7 X
«E s. J 9 t

Občina Velenje praznuje že vse leto in bo praznovala tudi v naslednjih tednih, ko bomo praznovanje zaključili z velikim, že dvajsetim silvestrovanjem na Titovem trgu. Osrednji dogodki v počastitev praznika in 50-letnice Velenja pa so se zgodili ta konec tedna. Prav vsi so bili veličastni in dobro obiskani.
t^T*
A J'
Foto: S. Vovk
Na Titovem trgu smo odkrili spomenik graditelju Velenja Nestlu Žganku in čestitali občinskim nagrajencem. 50-letnico Velenja pa smo počastili s slovesnostjo, ki sojo podobno kot pred petdesetimi leti, pripravili sami domači izvajalci. Na njej smo obudili spomin na uspešen 50-letni razvoj Velenja in se optimistično zazrli v prihodnost.
Delavci Gorenja zahtevajo višje plače ^^gz
ki dolini in celotni Sloveniji. Prekinili so jo v sredo zvečer
^m	A®! * L	' ' Ak	''i	prejšnji teden, ko je uprava
obljubila izplačilo 150 evrov draginjskega dodatka in s 1. oktobrom 40-urni delovnik. Obljubila pa je tudi, da se bo s sindikatom in skupino delavcev pogajala o politiki plač v letošnjem in prihodnjem letu.
Pogajanja so bila včeraj (po zaklju čku redakcije naše ga časopisa). Delavci in sindikat, ki jih vodi predsednik sindikata SKEI v Gorenju Žan Zeba, so na pogovor prišli z visokimi zahtevami: 10 odstoten dvig plač na lanski oktober in 150 evrov neto povečanja osnovne pla če.
Smrt na vinskogorskem
Velenje, 22. septembra - V torek, malo pred pol drugo uro zjutraj, je na vrhu vinskogorskega klanca v Pirešici prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je umrl 31-letni Velenjčan.
Do nesreče je prišlo, ko je 38-letni voznik osebnega avtomobila, prav tako Velenjčan, kije vozil iz Velenja proti Celju, iz neznanega razloga zapeljal na levosmerno vozišče in trčil v osebni avto 31-letnika. Trčenje je bilo tako silovito, da smo morali oba voznika iz vozil reševati gasilci.
Oba voznika sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v Splošno bolnišnico Celje, kjer je 31-letni voznik zaradi poškodb v bolnišnici umrl, 38-letni povzročitelj prometne nesreče pa je hudo poškodovan.
Ogled kraja prometne nesreče je opravila patrulja PP Celje, na kraju sta bila tudi dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec. Magistralna cesta je bila štiri ure zaprta za promet.
To je ta mesec na Celjskem že druga smrtna žrtev prometnih nesreč, letos petnajsta. Lani v enakem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo dvaindvajset oseb.	■
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Tleče iskre in ognjemeti
BojanaŠ pegel
V preteklih dneh je bilo Velenje v središču pozornosti. Žal ne le zaradi praznovanja 50-letnice sodobnega mesta, ampak predvsem zaradi spontanega upora proizvodnih delavcev Gorenja. Zatajevana čustva in ponižanje, ki ga ob svojih dohodkih zagotovo čutijo prav vsak dan, so eksplodirali. Zgodilo se je, kar se v zadnjih 18 letih, odkar je Slovenija samostojna, še ni zgodilo. Po svoje smo lahko to pričakovali, čeprav, iskreno povedano, sama tega nisem pričakovala v Gorenju, ki ni odpuščalo, plače pa izplačuje redno. Čeprav so za (pre)mnoge prenizke, da bi zagotavljale dostojno življenje.
Jesen je pač čas začetka šole, ki v naši državi že dolgo ni brezplačna. Je čas, ko je treba poravnati račune za dopust, ki ga tudi tisti, ki so si ga lahko privoščili, praviloma plačajo na obroke. In je čas, ko na vrtičkih, kijih imajo mnogi tudi zato, da lažje preživijo, ni več toliko pridelkov kot poleti. Vse to se pozna v družinskih proračunih. In ko zmanjka lukenj na pasu, ko ni več kje zategovati in »šparati«, se zgodi, kar se je zgodilo v Gorenju. Nezaupanje do vseh in vsakogar je tam privedlo tako daleč, da niti svojim sindikalnim zaupnikom niso več pustili, da se pogajajo v imenu prizadetih. Cela Slovenija je čakala, kaj bo sledilo. Se bodo stavki pridružili tudi drugi, saj je takih, ki imajo ob trdem delu dohodek pod pragom revščine, vsak dan več. Kot je več tistih, ki plač sploh ne dobivajo. Vsaj redno ne. Ob tem sem prepričana, da bi mnogi še malo potrpeli, čeprav ima vsako potrpljenje enkrat svoj konec, če bi vedeli, da pasove zategujejo tudi vodilni. V nekaterih večjih evropskih podjetjih so si, ko je udarila kriza, menedžerji močno znižali plače. Nekateri tudi na samo en evro. Pa pri nas? Sama za tak primer nisem slišala. Kvečjemu so še tisti, ki bi lahko svoje delavce plačali več, uvedli »uravnilovko«. Zakaj pa bi jim dali več, če je kriza. In se lahko vsi izgovarjajo nanjo. Pa si rečejo, da v plačilno kuverto ne bodo »dali« več kot drugi v njihovem okolju. To ne velja le za delavce v proizvodnji, vse bolj nezadovoljni so tudi tisti, ki opravljajo intelektualno delo v podjetjih, ki so na trgu. Tudi njih v večini podjetij močno privijajo, tudi ti so nezadovoljni s plačami, ki pa so kljub vsemu višje kot najboljše štipendije, ki so primerljive s plačami mnogih delavcev v proizvodnji. Vse bolj glasni in nezadovoljni so tudi policisti, pa učitelji in sploh zaposleni v državni upravi, ob napovedani zamrznitvi pokojnin niso ravnodušni upokojenci, zaostruje pa se tudi v vladni koaliciji. Kot kaže, nas to jesen ne bo grelo le »indijansko poletje«, ampak še marsikaj drugega, življenjsko izjemno pomembnega.
Velenje je ob koncu tedna (kljub vsemu) praznovalo, saj mesto ni le Gorenje, pa čeprav je to veliko prispevalo k njegovi današnji podobi. Dobili smo novo, lepo »avtobusno«, pa prvo garažno hišo. Odprli so nov nakupovalni center s spornim imenom Velejapark in ob tem nebo razsvetlili z močnim ognjemetom. Mnogi so jim zamerili to razkošje v senci dogodkov v dolini. A lastniki so tujci in konec koncev je njihova stvar, kako bodo (so) obeležili odprtje parka. Zgodile so se tudi osrednje prireditve ob prazniku mesta, ki pa niso bile razkošne. In začel se je priljubljen Pikin festival, na katerem se lahko otroci in njihove družine zabavajo in ustvarjajo brezplačno. Vsaj v delavnicah in na koncertih, ki so duša festivala. Starši, ki ne zmorejo plačila luna parka in še česa, kar ponujajo na stojnicah, pa naj poskrbijo, da to lepo dopovejo svojim malčkom. Mnogi, k sreči, še zmorejo tudi nakup žetonov in sladkarij.
Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo!
GOO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
ZAVAROVALNICA MARIBOR
ni ko L i sami
107,8;
9770350556014

lokalne novice
Nal etošnjemM OS-u večo biskovalcev
Celje - Prejšnjo sredo je zaprl vrata 42. mednarodni obrtni sejem. Po zagotovilih organizatorja - družbe Celjski sejem - si gaje ogledalo dobrih 168 tisoč obiskovalcev, kar je nekoliko več kot leto prej.
Sejemski vrvež na celjskem sejmišču bo zaznati znova decembra, ko bo tu gostoval erotični sejem Erotika 69. Prihodnje leto pa naj bi družba organizirala 15 različnih sejmov, ki bodo ponudili najnovejše dosežke s posameznih področij.
Itp
Velenje in Prievidza uradno povezani
Velenje, 18. septembra - Mestno občino Velenje je v petek obiskala delegacija iz slovaškega mesta Prievidza. Udeležili so se petkovih osrednjih prazničnih prireditev, v soboto, 19. septembra, pa je župan Srečko Meh ob 17. uri v Galeriji Velenje z županom mesta Prievidza Janom Bodnar-jem podpisal listino o sodelovanju. Mesto Prievidza Slovaki radi imenujejo »Zeleno mesto«. Ima 53 tisoč prebivalcev in je eno od gospodarskih, univerzitetnih, kulturnih in upravnih središč Slovaške. Tako kot Velenje je tudi Prievidza rudarsko mesto. MO Velenje s Prievidzo sodeluje že več let, s podpisom listine pa želijo sodelovanje še okrepiti.
Premogovnik začasno na 37-urni delavnik
Velenje - Zaradi manjšega odjema premoga, kot je bilo načrtovano, in višjih količin premoga na deponiji so se v Premogovniku v soglasju s sindikatom in svetom delavcev odločili, da bodo med 1. oktobrom in 31. decembrom letos začasno prešli na 37-urni delavnik. Že ta mesec ne bodo delali dva petka, med 26. in 30. oktobrom pa bodo zaposleni koristili dodatne dni kolektivnega dopusta.
■	mkp
Zanimive delavnice na LU Velenje
Šoštanj - V Središču za samostojno učenje Šoštanj, ki deluje v okviru Ljudske univerze Velenje, so v septembru pripravili vrsto zanimivih delavnic. Doslej so izpeljali program Picassa - delavnico o tem, kako ustvarimo elektronsko pošto g-mail, v petek pripravljajo delavnico z naslovom Učimo se osnov 25 evropskih jezikov, sledilo bo slikanje na steklo, predstavitev in uporaba programa Microsoft Word in delavnica o tem, kako preko spleta v druge države sveta.
■	mkp
Podpisniki bodo v prihodnje skušali kot sopodpisnike
pritegniti še druge.
Dobra klima mojega mesta
Z zaprtjem delov mest v enaindvajsetih slovenskih občinah opozorili na klimatske spremembe, ki jih povzročajo izpuhi avtomobilov
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 16. septembra - Dobra klima mojega mesta je bila letos osrednja tema Evropskega tedna mobilnosti, ki se je začel prejšnjo sredo. Teden mobilnosti je letos potekal v enaindvajsetih slovenskih občinah, tudi Velenju. Številni kraji so za promet zaprli dele mesta in tako opozorili na klimatske spremembe, kijih povzročajo izpuhi avtomobilov in njihova nesmotrna uporaba.
V Velenju je bila v sredo zaprta Rudarska cesta, na kateri so se ves dan dogajale številne aktivnosti. Nekateri so to zaprtje sprejemali z razumevanjem, drugi so tarnali, je povedal predstavnik organizatorja Janez Vranc iz gospodarskih javnih služb Mestne občine Velenje. A je bilo več tistih, ki so zaprt-
Rudarska je bila vs redoz a prta zap romet.
je sprejeli ne samo z razumevanjem, ampak tudi naklonjenostjo. »Prebivalci so že vajeni, da je potreben tudi kak tak ukrep, da se vsake toliko časa malo osvestimo in začutimo, spoznamo, da lahko tudi sami napravimo za okolje kaj dobrega.
Poglejte Rudarsko, na eni strani z banko, na drugi z upravno enoto ... Vsi bi se radi pripeljali prav do vrat. Do parkirišča pred Rdečo dvorano, kije samo nekaj sto metrov stran, je že predaleč. Pa bi bil kakšen korak dober tudi za zdravje.«
»Ligi« za vsepr vošolce
i 1*W
Podpis Evropske listine o varnosti v cestnem prometu
Varnost v prometu je skupna odgovornost vlad, lokalnih skupnosti, podjetij, civilne družbe
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 17. septembra - Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu je skupna odgovornost vlad, podjetij, civilne družbe in posameznih udeležencev v prometu v celotni Evropski uniji. Listina je rezultat Evropskega akcijskega načrta za varnost v cestnem prometu 2002-2010 in je bila prvič predstavljena na zasedanju evropskih prometnih ministrov v Dub-linu leta 2004. Evropsko listino o varnosti v cestnem prometu so prejšnji teden podpisali tudi v Velenju. Podpisniki so župan Srečko Meh, direktor ŠCV Ivan Kotnik, direktor Mladinskega centra Marko Pritržnik, predsednica Gasilske zveze Šaleška dolina Helena Brglez in predsednik ZŠAM Velenje Bojan Penšek.
Evropska listina o varnosti v cestnem prometu navaja več načel dobrega ravnanja za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, v Velenju pa so ji »dodali« še nekaj dodatnih, konkretnih zavez: podpirali bodo javni mestni in primestni potniški promet, pomagali pri organizaciji brezplačnih preventivnih tehničnih pregledov, organizirali predavanja, omogočali delitev brezplačnih odsevnih teles, vzgajali mlade voznike in motoriste, si prizadevali za izboljšanje infrastrukture, ki zmanjšuje nevarnost prometnih nesreč in podpirali aktivnosti za izgradnjo poligona varne vožnje v mestni občini Velenje.
Šoštanj, 17. septembra -
V Premogovniku Velenje so drugič zapored vsem prvo-šolcem, teh je v Šaleški dolini letos 433, podelili majčke z natisnjeno maskoto »Ligi« in napisom Vozniki, pazite name! Ob tej priložnosti so v Osnovni šoli Šoštanj - lani v Osnovni šoli Gorica - pripravili krajši kulturni program. Zbra ne je v ime nu Premogovnika pozdravil vodja gospodarskega področja Ivan Hozjan.
■ mkp
Janez Vranc:» Kakšen korak je dober tudi zaz dravje.
Da se da cesta tu in tam spremeniti še v kaj drugega kot poligon za izpušne pline, so v Velenju pokazali še s številnimi aktivnostmi, ki so se dogajale na njej: od risanja s kredo do rekreacijskih aktivnosti, igranja mini nogometa, predstavitev, nas to pov, tudi teka očkov in otrok.
Sosledi 2009
Mozirje - Turistična in kulturna druš tva občin Zgor nje Savinj ske doline so se odločila, da bodo letošnji svetovni dan turizma zaznamovala s skupnim projektom. Naslovila so ga Sosledi 2009. Ob tej priložnosti so v goste povabila plesalce, godbenike in pevce folklorne skupine Kulturno-umetniškega društva Zlatibor iz Čajetine.
Ti bodo nastopili jutri (v petek) v domu kulture v Nazarjah ter kultur nem domu Mozirje, v soboto, 26. septembra, v kulturnih domovih v Gornjem Gradu, na Rečici ob Savinji in Ljubnem, dan kasneje, v nedeljo, pa še v kulturnem domu Sol čava in Luče.
■ tp
Kašče so zaenkrat polne le besed
Leto po volitvah čas za obračun in obračune - Delavci dviguj ej o glasove -Grozdja ni največ, vino bo spet najboljše -Poslanci naj ne bi bili ne župani ne podžupani - Bo Celje sledilo Velenju?
Zdaj, ko kmetje že pobirajo sadove letošnje letine, je tudi čas, da po enem letu po volitvah tudi 'poberemo' sadove nove oblasti. Mnogi opozarjajo, da je tovrstna letina zelo slaba. Vsaj vladajoča stran pravi, da so za to krive slabe razmere. Ne sicer vremenske, ampak druge, saj je tudi našo deželico na južni strani Alp doletela krizna fronta. In če ne drugega, so padali delavci, saj se je število brezposelnih močno razmnožilo, veliko jih je zaposlitev ohranilo z administrativnimi vladnimi ukrepi, za katere mnogi vse bolj menijo, da niso najboljši. Da so tudi lahko razlog za nejevoljo delavcev. Še bolj seveda to, če je prevelik razkorak med plačami delavcev za stroji in uprave. Pa se lahko zaiskri in zagori. To poznamo. Ponekod so se takim 'rešilnim' ukrepom zaradi ljubega miru raje odpovedali.
Med prejšnjo in sedanjo oblastjo se precej bliska in grmi. Nekdanja oblast trdi, da so novi pustili vse lepo postlano, nova ji očita, da to še zdaleč ni res in da so bile kašče prazne. Slišali smo lahko tudi, da smo preživeli leto izgubljenih priložnosti, na drugi strani pa, da je težko popravljati stare grehe. Kot je v političnih prepirih navada, ne bomo zvedeli, kakšna je prava resnica. Še posebno, ker ima vsaka stran svojo. Res pa je, da krizo pri nas čutimo mnogo huje kot s(m )o sprva pričakovali. V mnogih družbah tanko piskajo, delavci pa vendarle vse močneje dvigujejo glasove.
Prav krizni čas naj bi bil tudi čas novih prebojev, novega iskanja za čas, ko bo kriza izzvenela. Kdaj bo to, si nihče natančno ne upa napo-
vedati, toda pripravljeni bodo potem hitreje napredovali. Tudi taki, ki niso pozabili na inovacije. Da so pri tem uspešne tudi družbe z našega območja, je pokazala zadnja podelitev priznanj inovatorjem v Ljubljani. V Šentjurju pa so odprli svoj del mrežnega podjetniškega inkubatorja Obsotelja in Kozjanskega. Svoj del, večji, so v Rogaški Slatini odprli že pred časom. Zdaj seveda na obeh območjih pričakujejo, da se bodo v njem kmalu izvalila nova podjetja.
Ob vseh teh težavah pa je zdaj čas tudi za bolj vesela opravila. Podobno kot so v Vinski Gori že potrgali njihov p'ček, so s trgatvijo v polnem zamahu zdaj že v vseh naših vinorodnih krajih. Zaradi muhastega vremena bo letos letina menda količinsko malo slabša, strokovnjaki pa jo spet napovedujejo kot odlično po kakovosti vina. Sonce je grozdje dobro obsijalo in posladkalo. Tako bomo dobili kakovostno vino in bo minister za zdravje moral še bolj ponavljati tisto opozorilo o škodljivosti prekomernega uživanja alkohola. A kaj ko v teh težkih časih še kako velja tista Prešernova iz naše himne: ki utopi, vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Potem ko je bilo že več zamisli o nezdružljivosti funkcije poslanca s funkcijo župana, zdaj koalicija znova resno predlaga, da bi to dvojnost ukinili tudi za podžupane. In ko eni to pozdravljajo, se drugi s tem - seveda -ne strinjajo. Pa ne le zaradi kakšnih osebnih koristi, mnogi menijo, da lahko, če so bliže koritu, lažje kaj pridobijo za svojo občino. Tudi Matjaž Han, poslanec iz vrst vladne SD, hkrati pa župan občine Radeče, meni, da ima o taki odločitvi pridržke. Tudi na našem območju imamo zdaj nekaj takih dvojčkov. Poslanca sta seveda šoštanjski župan Darko Menih ter velenjski podžupan Bojan Kontič. Tako dvojno funkcijo imajo s širšega celjskega območja še žalski župan Lojze Posedel ter šentjurski Štefan Tisel. A vseh teh ni treba boleti glava: ta novela, če bo sprejeta, namreč ne bo veljala sredi mandata, ampak od leta 2012 dalje. Pa še to: v Celju nekateri sprašujejo, kdaj bo tudi to mesto sledilo Velenju. Mislijo seveda na to, da bi se tudi oni radi vozili z brezplačnimi mestnimi avtobusi.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
V SREDIŠČU
Delavci Gorenja zahtevajo višje plače
Po tem ko so v Gorenju prejšnji torek in sredo zaradi nizkih plač prekinili delo, so ga v četrtek nadaljevali - V petek so prejeli po 150 evrov bruto draginjskega dodatka, 1. oktobra pa ponovno uvajajo 40-urni delovnik - Zahtevajo še 10-odstotni dvig plač v primerjavi z lanskim oktobrom
MiraZ akošek
Dvodnevna prekinitev dela, ki so jo v Gorenju začeli prejšnji torek okoli poldneva, se je končala z dogovorom sindikata, predstavnikov delavcev in uprave, ki so ga sprejeli okoli 21. ure v sredo zvečer. Dogovorili so se za izplačilo draginjskega dodatka, ki so ga nato v petek tudi že izplačali 5342 zaposlenim v vseh proizvodnih enotah. Prav tako so se dogovorili, da bodo v Gorenju 1. oktobra znova uvedli 40-urni delovni teden, s tem pa tudi normalne plače. Neusklajena pa ostaja zahteva po 10-odstotnem dvigu plač v primerjavi z lanskim oktobrom. Dogovorili so se za nadaljnja pogajanja za določitev plačne politike do konca letošnjega leta in za prihodnje leto. Ta pogajanja morajo biti usklajena do 7. oktobra, sicer napovedujejo novo stavko. Predstavniki delavcev so se nato sestali v četrtek zjutraj ob petih, se seznanili z usklajenimi dogovori in se odločili, da začnejo delati. Tako je proizvodnja v Gorenju s četrtkovo jutranjo izmeno nemoteno stekla. Dvodnevni izpad proizvodnje pa je povzročil po besedah predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca za štiri milijone
evrov škode. Izpad bodo nadomestili z delom to soboto, v nekaterih obratih pa s podaljšanjem delovni-kov. Bobinac je delavcem osebno tudi zagotovil, da nih če od tis tih, ki so sodelovali v prekinitvi proizvodnje, ne bo utrpel nobenih posledic. Vsi sprejeti dogovori pa veljalo za vsa Gorenjeva podjetja v Sloveniji. Že pred tem so odpravili tudi napake, ki so nastale pri obračunu avgustovskih plač.
V času prekinitve dela je bilo izraženega veliko nezaupanja sindikatu, zato so delavci tudi imenovali svoje pogajalce. Emil Krušič, predsednik sindikata SKEI v Gospodinjskih aparatih Gorenja, je zato odstopil, njegovo mesto pa je do volitev prevzel Žan Zeba, predsednik sindikata SKEI poslovnega sistema Gorenja.
Nadzorni svet pravi:po trebno je boljše
komuniciranje
Z dogajanji v Gorenju se je že v četrtek seznanil tudi nadzorni svet Gorenja, in sicer tako z vzroki, ki so pripeljali do protesta, kot z ukrepanjem uprave. Menili so, daje bil razlog za protest v hudi socialni stiski
delavcev v proizvodnji, kije posledica tako splošne draginje kot nizkih plač. Za obvladovanje krize je uprava Gorenja konec lanskega leta sprejela več ukrepov za zniževanje stroškov materiala, storitev in dela ter si hkrati zadala cilj, da ob tem ohrani čim več delovnih mest. Namesto odpuščanja je Gorenje prešlo na krajši delovni čas ter se vključilo v vladni ukrep začasnega čakanja na delo, kar je pomenilo tudi nekoliko nižje plače za zaposlene.
Dogovor uprave, sindikata in predstavnikov zaposlenih, ki je pomenil ponoven zagon proizvodnje, so člani nadzornega sveta pozdravili. Upravi so naložili, da pripravi načrt ukrepov, s katerimi se bo na eni strani poskušala čim bolj približati zaposlenim v smislu zmanjševanja socialne stiske, po drugi strani pa mora zaščiti blagovno znamko Gorenje in njen nadaljnji razvoj. Pri tem je nujno potrebno nadaljevati pozitiven trend v poslovanju Gorenja, ki bi moral tudi v prihodnjih mesecih prinesti pozitiven rezultat.
Predsednik nadzornega sveta dr. Jože Zagožen je izrazil razumevanje in solidarnost z delavci, hkrati pa opozoril tudi na potrebo po boljšem komuniciranju in sodelovanju
med zaposlenimi na vseh ravneh v podjetju. Nadzorni svet pričakuje, da bo uprava do prihodnje seje pripravila rebalans za leto 2009, osnutek načrta za leto 2010 ter v okviru dolgoročne strategije uravnotežila interese vseh udeležencev.
V Ingorju 170 managerjev
V Gorenju pojasnjujejo, da delež Ingoija v celotni lastniški strukturi Gorenja predstavlja 5,66 odstotka. Vstop menedžmenta v lastniško strukturo Gorenja nikoli ni imel namena menedžerskega prevzema, saj je Gorenje za kaj takega absolutno preveliko, so poudarili.
Leta 2007 j e bila v Gorenju uspešno izvedena 15-odstotna do kapitalizacij a, saj je bilo vplačanih vseh 1,83 milijona novo razpisanih delnic v skupni vrednosti 54,9 milijona evrov. Pri tem so imeli možnost sodelovati vsi delničarji, ki so bili na pre seč ni dan, 29. junija, vpisani v delniško knjigo. Prednostno pravico do vpisa delnic je izkoristilo skoraj 7500 delničarjev, ki so kupili 76,25 odstotkov novo razpisanih delnic, so v sporočilu za javnost zapisali v velenjskem Gorenju. Pravico do preos-
REKLI SU ...
Dr. Jože Zagožen, predsednik Nadzornega sveta Gorenja:
»Paziti moramo na interese vseh udelež encev, tako delavcev kot tudi lastnikov, in ne samo države, ki ima le četrtinski delež, ampak tudi malih delničarjev, ki so prav tako solastniki Gorenja. Odločno zanikam, da bi kadarkoli izjavil, da so delavke v težkem položaju, ker imajo veliko kreditov za cunje, res pa sem rekel, da so zneski na plačilnih kuvertah tako nizki tudi zara di tega, ker so delavci obremenjeni s krediti.«
Minister dr. Matej Lahov nik je bil kritičen do uprave in nadzornikov Gorenja, Zagožna pa je pozval, naj premisli o odstopu, pa tudi KAD-u je predlagal, da ga zamenja. Menil je, da morata uprava in nadzorni svet s strpnim komuniciranjem in dialogom vzpostaviti vnovično zaupanje zaposlenih in sprejeti ukrepe, ki so nujni. "Jasno je, da imajo zaposleni v Gorenju občutek, da obstaja nepravična delitev doseženih rezultatov, zato bo moralo predvsem vodstvo pri sebi bolj zategniti pas, saj so zaposleni imeli občutek, da se varčuje samo pri njih," je dejal, menil pa je tudi, da bo morala uprava Gorenja pregledno pojasniti vse dvome v zvezi z družbo Ingor.
Bojan Kontič, vodja poslanske skupine SD: »Protest zaposlenih v Gorenju je posledica nezadovoljstva in obupa zaposlenih. Prepričan sem, daje protest rez-
tanka delnic je imela EBRD, a je sodelovanje odklonila, preostanek pa je vplačal Ingor. Sodelovanje v družbi Ingor, v kateri je združenih več kot 170 menedžerjev, se je ponudilo sodelavcem, na osnovi treh kriterijev, in sicer kaj je kdo že nare dil za Gore nje, kaj dela danes in kaj se od njega pričakuje v prihodnje. Vsi, ki so se za sodelovanje odločili, so za vložek v družbo ponudili lastne prihranke, najeli osebni kredit oz. zastavili lastno premoženje.
Solidarnosti ni več
Po besedah direktorja Gorenja Franja Bobinca solidarnosti med tistimi, ki delajo, in tistimi, ki so na čakanju, ni več, vzrok prekinitve dela pa vidi tudi v tem, da tis ti, ki delajo, zaslužijo le malo več kot tisti, ki so doma na čakanju. To pa je po njegovih besedah težava, ki jo morala rešiti država.
VS lovenijiv isoka obdav či tev dela
Franjo Bobinac tudi ponovno opozarja, daje v Sloveniji delo pre-
ultat gospodarske krize, ki je občutno zmanjšala naročila, kot se je to zgodilo tudi v mnogih drugih podjetjih. Posledično je zaradi nizkih plač že resno ogroženo dostojno življenje zaposlenih in njihovih družinskih članov. Prav je, da pristojni preverijo nepravilnosti, na katere protestniki opozarjajo, in da uprava ugotovljene napake tudi odpravi. Predvsem pa je pomembno, da se socialni dialog nadaljuje, kajti le z njim se lahko poiščejo zadovoljive rešitve.«
Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje: "V Mestni občini Velenje spremljamo dogajanje v Gorenju in upamo na čim hitrejšo rešitev - pričakujemo dogovor med vodstvom Gorenja, zaposlenimi in predstavniki sindikatov. Brez dogovora se bodo raz me re slab ša le in tega si ne želi nihče. Upravičene zahteve delavcev podpiramo.«
Župan Mestne občine Velenje in Bojan Kontič sta tako vodstvu Gorenja kot predstavnikom sindikata in delavcev ponudila sodelovanje in pomoč pri pogajanjih.
Žan Zeba, predsednik sindikata SKEI poslovnega sistema Gorenja: "Naš sindikat in pogajalska skupina delavcev sta pripravila izhodišča za pogovore z upravo (z njimi so se dobili včeraj ob 13. uri), in sicer zahtevamo 10 odstotkov višje plače v primerjavi z lanskim oktobrom in 150 evrov neto dodatka k osnovni plači.«
več obdavčeno. Zanikal je tudi govorice, da je Gorenje zlorabilo državne subvencije. Od februarja letos je namreč Gorenje za ukrep skrajšanega delovnega časa prejelo 2,3 milijona evrov, za začasno čaka nje na delo pa še niti evra.
Delavci so se č uti li ope har je ne
x	«v
Bobin cu so delavci posla li pismo, v katerem so zapisali, da so po prejemu avgustovske plače končno dojeli, da za svoje trdo delo ne prejmejo niti toliko plače, da bi jim omogočala preživetje. "Kljub temu da nam venomer predavate o recesiji, trdo delamo za sramotno nizko plačilo. Od vas in uprave zahtevamo, da takoj naredite poračun plač, ki naj se vrnejo na raven novembra 2008. Enotno bomo vztrajali pri svojih zahtevah in pričakujemo pisno zagotovilo o takojšnji realizaciji zahtev," so zapisali.
»Gorenja ne ogrožajo delavci«
Pogovarj al i smo se z eno od članic pogaj alske skupine delavcev Suado Baručič
Suado Baručič, ki dela v kontroli programa HZA že 25 let, so delavci izbrali za svojo pogajalsko predstavnico, verjetno zato, ker se je že doslej upala povedati resnico in je tudi v imenu delavcev postavljala številna vprašanja. Pa res ni bilo druge poti kot prekinitev dela? »Opozarjali smo na marsikaj, enostavno smo naleteli na gluha ušesa, niso nas poslušali, morali so vedeti, da bo enkrat prišlo do tega,« je povedala in
dodala, da so plače njenih sodelavk res nič no tako niz ke, da ni mogoče preživeti, in zdaj, ko se je zače lo novo šol sko leto, ko so plačali položnice, jim naslednji dan po plači praktično ni ostalo nič. Po njenih informacijah prejemajo delavke v njenem obratu med 350 in 450 evri, to, da bi imele kredite, odločno zanika. "Kje pa naj jih dobijo, banke nas zavračajo, da nismo kreditno sposobni," pravi Suada, kije kot kontro-lorka s 25 let delovne dobe in s popoldanskim dodatkom prejela ta mesec 629 evrov.
Ko se je v Gorenju v torek zgodil upor, je bila doma, ker je imela popoldansko izmeno. Dogajanje je ni prav nič pre se neti lo. "Delavcem je enostavno prekipelo. Vsega skupaj smo imeli dovolj, nismo vedeli, na koga naj se še
obrnemo, kdo nam bo dal informacijo, ki bo resnična, da bo jutri ali pa vsaj pojutrišnjem boljše, da bomo vendarle dobili boljše plače ... od obljub se ne da živeti!" pravi Baručičeva, ki dodaja, da tudi sindikatu niso zaupali. Zaupali pa so njej in tako je postala ena od sedmih delavskih pogajalk. Ni ji bilo enostavno. "A tako res ne gre več, še posebej, ker ostaja spo min na čase, ko smo bili v Gorenju zadovoljni, ko so bile tudi plače boljše." Pogajanja so bila po njenih besedah težka in bodo verjetno zdaj še težja. "Dobro se bom pripravila, povprašala bom sodelavce in delavce iz drugih obratov, kaj jih moti, kaj želijo, in to prenesla naprej. Borili se bomo za naša delovna mesta, s tem pa se borimo tudi za Gorenje." Pa se delavci ne bojijo, da bodo njihove
zahteve previsoke in bodo s tem ogro zi li Gore nje in tudi svoja delovna mesta? »Gorenja ne ogrožamo delavci, mi smo vsa leta delali, tako da je imel cel svet lepo mnenje o Gorenju. Zdaj pa je čas, da tudi vodstvo spozna, da ne more brez nas.«
Kako dela in koliko plačuje svoje delavce konkurenca Gorenja?
Nemški BSH je z blagovnima znamkama Bosch in Siemens vodilni proizvajalec bele tehnike v Evropi. Številne svoje tovarne je prestavil v vzhodno Evropo in druge države s poceni delovno silo (300 evrov neto) in svoje proizvode pocenil za 30 odstotkov. Podobno je ravnal tudi Švedski Electrolux, ki sicer v svoji državi plačuje delavcem po 1600 evrov bruto plače. Kar 60 odstotkov tovarn so prestavili na Poljsko in druge države s poceni delovno silo. Število zaposlenih so zmanjšali za 10 odstotkov, nameravajo pa še zapreti tovarni hladilnikov in pralnih strojev v Italiji ter tovarno pralnih strojev v ruskem Sankt Peterburgu. V začetku letošnjega leta je že zaprl tovarno hladilnikov na Kitajskem. Vodstvo Whirlpoola je napovedalo, da bodo letos zaprli pet tovarn in ukinili 5000 delovnih mest. Konec avgusta so objavili, da bodo zaprli tovarno v Indiani, v kateri je zaposlenih 1100 ljudi, in proizvodnjo preselili v Mehiko.
Slovesno praznovanje 50-letnice Velenja
Velenje praznuje petdesetletnico že vse leto. V praznovanje so se vključila številna društva, ustanove, podjetja, klubi in posamezniki. Pravzaprav ne mine dan, da se ne bi kaj dogajalo. Izšle so številne publikacije, nastali so novi spominki, odkrili smo spomenik Nestlu Žganku, počasti I i nagrajence, se na osrednji slovesnosti v Rdeči dvorani spominjali rasti Velenja in se zazrli v prihodnost. Oba osrednja dogodka sta potekala v petek popoldne in zvečer.
MiraZ akošek, Foto:S tane Vovk,B oris Zakošek, Robi Klančnik
Na zelenici ob občinski stavbi stoji od petka dalje spomenik Nestlu Žganku, častnemu občanu Mestne občine Velenje, dolgoletnemu direktorju velenjskega premogovnika in županu, ki ga Velenj-čani in Velenjčanke najpogosteje imenujemo kar »graditelj mesta« ali »oče sodobnega Velenja«. Spomenik je odkril župan Srečko Meh skupaj z Valom, Nacom in Zalo, vnuki Nestla Žganka. Slovesnost je z igranjem popestril simfonični orkester Glasbene šole Frana Koru-na Koželjskega Velenje pod vodstvom Danice Koren, slavnostni govornik pa je bil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. »Piše se leto 2009. Velenje je peto mesto v Sloveniji. Po velikosti. Sicer pa na marsikaterem področju prvo. Najlepše. Najboljše. Edino. Zame je Velenje vse to že od leta 1958, ko sem v to, takrat še ne mesto, prišel kot eden iz prve generacije dijakov rudarske šole. Velenje nas je sprejelo z odprtimi rokami,« je dejal Meh in se nato ozrl v leto 1959 in na veliko slovesnost takrat nastajajočega mesta. Spomnil se je na navdušuj o čo energijo in neverjetno pripadnost mestu, tudi tistih, ki so se sem komajda naselili. In s tem pono som je ras lo Vele nje in njegovi prebivalci z njim.
Obudil je tudi spomin na Nestla Žganka, ki se je, po njegovih besedah, vseh nalog v življenju lotil odgovorno in zagna no. V delo je vedno vložil celega sebe. Kasneje se je zave dal, da je od sebe in od svojih sode lavcev, tudi od svojih bližnjih, včasih zahteval preveč, a je vedno hitro dodal: »Takšni so
Grba Mestne občine Velenje: Medobčinskemu društvu invalidov Šaleške doline in ...
, Tonetu De Costi
Občinski in županovi nagrajenci: Goran Bračič, Izudin Smajlovic, člana Šaleškega akademskega pevskega zbora Danica
Pirečnik in Boris Bubik, Boris Šalamon in Helena Brglez
Osi ^

•i r t	* ji! ' 31™
K ■ * 1
m f i

Multimedijska predstavitev razvoja in vizije Velenja
pač bili časi.« Meh je menil, da so tudi zdaj težki časi, ki od mnogih terjajo več, kot zmorejo. Povedal je, da so jubilejno leto skrbno načr-tova li, potem pa je priš la gospo -darska kriza. »Njenih razsežnosti si nismo znali predstavljati, so nas pa seveda resno skrbele. Zato smo se odločili, da bomo praznovanje skušali usmeriti predvsem v povezovanje ljudi, v sodelovanje, prebujanje morda nekoliko uspavane-ga ponosa, pripadnosti, samozavesti in volje. Uspelo nam je. Velenje vre od idej in dogajanja. Ustvarjajo in delajo posamezniki, društva, klubi, druge organizacije, vrtci, šole, podjetja... Hvala vsem, ki nam pomagate, ki nam stojite ob strani. Hvala vsem, ki sodelujete.« je dejal Srečko Meh in izrazil prepričanje, da nam bo to, kar hočemo, kar želimo, uspelo. Z veseljem je povedal, da bo Velenje čez dobri dve leti eno od mest, ki bodo nosila naziv Evropska prestolnica kulture. Takrat bo v Velenju tudi že Akademija za glasbo, vrtec za nadarjene otro ke, varovana stanovanja, več novih podjetij, kvalitetnih delovnih mest . Ob tem pa je izrazil tudi zaskrbljenost nad dogajanji v Gorenju in prepričanje, da bo zmagal dialog in prinesel rešitev.
Občinskap riznanja
Grb Mestne občine Velenje je prejelo Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline, ki praznuje v tem letu 40-letnico delovanja. Osnovne programske značilnosti so izvajanje posebnih socialnih programov, ki temeljijo na krepitvi in ohranjanju zdravja invalidov, pomoči pri zaposlovanju, kulturnemu in rekreacijskemu druženju invalidov, odpravljanju arhitekturnih ovir, samopomoči ter prijateljskemu povezovanju.
Grb je prejel tudi Anton De Costa - Sine, ključni mož ustanovitve taborniškega rodu Jezerski zmaj, ki je iz leta v leto večje in je največji taborniški odred v državi. Ves čas opravlja funkcijo načelnika in starešine. Taborništvu je zapisan z dušo in srcem. Na njegovo pobudo so uredili svoj taborni prostor na Ribnem, kjer taborijo člani že več kot 40 let. Poleg tega je tudi zelo uspešen športni pedagog.
Plakete Mestne občine Velenje so prejeli Šaleški akademski pevski zbor Velenje (deluje že 10 let, sestavljajo ga študentje in izobraženci iz tega okolja. V njem se je zvrstilo preko 140 pevcev, ki so pod taktirko Danice Pirečnik dosegli, da je postal zbor eden najuglednejših mešanih amaterskih zborov v Sloveniji; Boris Šalamon, učitelj telesne vzgoje in geografije, je uspešen atletski trener, sodnik, vodja strokovnega sveta in vodja velikih mednarodnih atletskih prireditev, in Helena Brglez (že 11 let uspeš-
PRAZNIK VELENJA
i j
9 «
M T k-
- F* -.. *
ft W
^ i ■ , -i
i-:


Družina Nestla Žganka ob njegovem spomeniku.
1
«
✓
t
■L J * .
Prireditev soo biskaii medd rugimi tudič astnao bčana dr.M atjaž Kmecl in mag. Ivan Marin, podžupan in vodja poslanske skupine Socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije BojanK ontič,č lanio bčinskegas veta inn ekdanjiž upanio bčineV elenjeP ankracij Semečnik, mag. Drago Šulek in Janez Basle, veleposlaniki Albanije, Latvije, Makedonije, poslankaJ ulijanaB izjakM lakar,s vetniki,ž upanis osednjih občin...
no vodi Gasilsko zvezo Šaleške doline, pod katere okriljem deluje 3 tisoč članov, organiziranih v 14 društev. Poskrbela je za to, daje delovanje zveze urejeno, financiranje zgledno, takšni pa so tudi prostori in oprema.
Priznanji župana Mestne občine Velenje pa sta prejela Goran Bračič in Izutin Smajlovič, ki sta 3. februarja letos iz ledeno mrzlega jezera rešila mati in njeno dveletno hčerko.
Premogovnikupri znanje-»GradnikV elenja«
Na svečanosti so podelili Premogovniku Velenje posebno priznanje Gradnik Velenja, ker je to podjetje že od leta 1875 glavna gonilna sila razvoja. Ves čas delovanja je tudi med največjimi delodajalci v Šaleški dolini. Danes pa je Premogovnik Velenje eden največjih in najmoderneje opremljenih premogovnikov za podzemno pridobivanje premoga v Evropi in eden najpomembnejših stebrov slovenske energetike. Občina pa seveda še posebej ceni, da je ob tem družbeno odgovorno podjetje, ki ves čas v okolje, v katerem deluje, tudi vlaga ter tako prispeva k hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju vseh področij življenja v lokalni skupnosti in s tem bistveno izboljšuje kakovost bivanja v mestni občini Velenje in celotni Šaleški dolini.
Jutri= zdaj
Velenje ima preteklost, na katero smo lahko ponosni, ima pa tudi jasno zastavljeno vizijo.
Praznovanje jubileja se je nadaljevalo v Rdeči dvorani Velenje, kjer je bila osrednja slovesnost ob 50-letnici. Poimenovali so jo »JUTRI = ZDAJ«. Avtorji scenarija, režije, videoprodukcije in glasbe so bili Bojana in Stane Špegel ter Robi Klančnik. Z glasbo, vide-om in besedo so predstavili preteklost, sedanjost in prihodnost mesta, vse skupaj pa seveda obogatili z nastopi domačih izvajalcev. Nastopili so Pihalni orkester Premogovnika Velenje, dijaki šole za storitvene dejavnosti, združeni mladinski zbori Šaleške doline, 6Pack
Čukur, Šaleški študentski oktet, Plesni studio N Velenje ter tolkalni skupini Stop in ŠUS.
Slavnostni govornik je bil župan Srečko Meh. Zbrane, dvorana je bila povsem polna, je »povabil« v prihodnost, za katero je prepričan, da bo lepa in uspešna. Preletel je uspešni razvoj Velenja, se znova ustavil pri delavcih Gorenja in se ob tem zavzel za njihovo pošteno plačilo.
»Verjamem, da so nam vrata v prihodnost na široko odprta. Kakor so vedno na široko odprta vrata občinske uprave za vse občanke in občane in tudi za vse, ki k nam pridejo na obisk.
Zavedamo se, da smo občina, da smo mesto ljudje. Da smo mesto vsi, ki v njem delamo, ustvarjamo, se izobražujemo ... Skratka živimo. Z vsemi našimi radostmi pa tudi s tegobami.
Tisti, ki delamo v občinski upravi, se še kako zavedamo, da moramo pri sluh niti željam in potrebam soobčank in soobčanov ter čim prej poiskati prave odgovore in rešitve. Tako je bilo doslej in tako bo tudi v prihodnje,« je zagotovil župan Meh in izrazil prepričanje, daje bilo Velenje že ob začetku hitre rasti drugačno od drugih mest, zgrajeno s posebnim namenom. In da smo ga tudi zato nesebično, velikokrat z veliko odrekanja gradili skupaj. Naše mesto pa je po njegovih besedah posebno mesto tudi danes. »Ne le da smo po datumu najmlajše slovensko mesto, mladi smo tudi po energiji, ki jo vsa leta razvoja in rasti Velenja usmerjamo v pravo smer, smer nenehnega napredka na vseh ravneh življenja. Seveda so obdobja intenzivnejšega in manj intenzivnega razvoja. A vsaki upočasnitvi sledi nov razcvet, nov zagon. Tako je v življenju človeka in v življenju skupnosti. Zato nas preteklost v Velenju združuje, prihodnost pa vznemirja. Pa čeprav verjetno drži, daje edina zanesljiva napoved za prihodnost ta, da nas bo presenetila. Prepričan sem, da prijetno. Potrebovali bomo veliko znanja in energije, da bodo Velenjčanke in Velenjčani čez 50 let o našem času lahko povedali isto, kakor mi danes povemo za snovalce novega, sodobnega Velenja," je dejal Srečko Meh, čestital vsem zbranim in vsem prebivalcem mestne občine Velenje.
Mestna občina Velenje
OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA ZA DODELITEV IN ZAMENJAVO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Občanke in občane Mestne občine Velenje obveščamo, da Mestna občina Velenje na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS. št. 69/03,18/04 - ZVKSES in 57/08), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04,34/04,62/06 in 11/09, v nadaljevanju pravilnik). Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06,105/06-ZUS-1,126/07 in 65/08), Zakona o socialnem varstvu (ZSV-UPB2, Ur. list RS, št. 3/07), 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (UPB-1, Uradni vestnik M0 Velenje, št. 15/06,26/07 in 18/08) in sklepa 24. seje Sveta Mestne občine Velenje z dne 23.6.2009
objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM. Besedilo razpisa je v celoti objavljeno na spletnih straneh www.velenje.si- priložnosti, javni razpisi, natečaji in na oglasni deski v avli Mestne občine Velenje.
PREDMET RAZPISA
Mestna občina Velenje (v nadaljevanju občina) razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostnih list izpraznjena, zgrajena ali na novo pridobljena v letih 2010 in 2011.
Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi:
-	lista Aza stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine;
-	lista B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo in varščino.
Glede na to, da števila razpoložljivih stanovanj v letih 2010 in 2011 ni mogoče vnaprej predvideti, se bodo stanovanja v odvisnosti od števila upravičencev na prednostnih listah praviloma dodeljevala glede na primerno stanovanjsko površino in višino najemnine - nova stanovanja upravičencem iz liste B, stara stanovanja upravičencem iz liste A ter na podlagi 8. odstavka 87. člena stanovanjskega zakona.
ZAMENJAVE NEPROFITNIH STANOVANJ
Občina bo v okviru svojih možnosti omogočala menjave najemnih stanovanj in pri tem upoštevala spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski površini, lokaciji stanovanja, legi (nadstropje) in višini najemnine in drugih stroškov za uporabo stanovanja. Za upravičence do zamenjave stanovanj bo sestavljen poseben seznam A in B z enako opredelitvijo kot pri dodelitvah.
RAZPISNI POSTOPEK
Obvestilo o razpisu bo objavljeno v NAŠEM ČASU, ki izide 24.9.2009, CELOTEN RAZPIS IN OBRAZCI PA BODO OBJAVLJENI na spletnih straneh www.velenje.si ■ priložnosti, javni razpisi, natečaji in na oglasni deski v avli Mestne občine Velenje.
Javna predstavitev razpisnega postopka bo izvedena v sredo, 7. oktobra 2009 in v sredo, 14. oktobra 2009, od 15. do 17. ure v sejni dvorani Mestne občine Velenje (Titov trg 1,3320 Velenje), ko bo nudena pomoč pri izpolnjevanju obrazcev in odgovori na vprašanja prosilcev.
Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem lahko dvignejo obrazec »vloga«, s katerim se prijavijo na razpis, od 5.10.2009 do vključno 23.10.2009 v avli Mestne občine Velenje, in sicer v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13. ure ali si ga natisnejo s spletne strani www.velenje.si.
Odvisno od dohodka gospodinjstva vložijo prosilci vloge na obrazcu A ali B. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso vvišini 50 točkza vlogo in 200točkza izdajo odločbe po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur. List RS, št. 114/05 uradno prečiščeno besedilo in 42/07), kar znaša 17,73 evrov. Upravna taksa se plača v gotovini oziroma s plačilno kartico v vložišču Mestne občine Velenje ali s plačilnim nalogom na račun številka:
01333-5330309142, sklic na št. 11 76333-7111002-10101009 - Občinske upravne takse, ki se nalepi na vlogo.
Zavezanci s slabimi premoženjskimi razmerami lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali z drugimi dokazili.
Vloge s prilogami in z dokazilom o plačani upravni taksi bodo sprejemali v glavni pisarni Mestne občine Velenje (številka 10, klet) od 12.10.2009 do vključno 30.10.2009.insicervponedeljek.torekin četrtek od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13. ure.
Prosilci oddajo vloge osebno v kletnih prostorih glavne pisarne Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje.
Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu Mestne občine Velenje, Titov trg 1 v: -ponedeljek od 12. do 15. ure; -sredo	od 12. do 17. ure;
-petek	od10.do13.ure.
ter na naslednjih telefonskih številkah Urada za stanovanjsko gospodarstvo: 8961-705,8961-673,8961-674.
Šoštanj se spreminja
Številna gradbišča, ne samo v mestu, pričajo o bogatem naložbenem ciklusu - Za pravočasno in dobro pripravljene projekte, s katerimi so uspeli na razpisih, je zaslužna uprava - Župan je nikoli ne pozabi pohvaliti
MilenaK rstič -P laninc
Bliža se 30. september, praznik občine Šoštanj. Z datumom, ki so ga izbrali za praznik, so segli daleč nazaj v leto 1436, ko je grof Friderik Celjski Šoštanju podelil trške pravice. Pa tudi sicer v Šoštanju radi gledajo nazaj. Zato, ker spoštujejo tis to, kar je nek daj bilo, in ker želijo veliko tega ohraniti tudi za tiste, ki bodo še prišli. A ob tem ne pozabljajo na danes in jutri. Občina po petnajstih letih, kar je spet »samostojna«, svoja, v marsičem spreminja podobo. To je vidno že na pogled. Gradi se tu, obnavlja se tam. Čeprav ima župan Darko Menih včasih občutek, da domačini to še najmanj cenijo, pa tudi v šoštanjskem kot v vseh drugih primerih velja, da tisto, kar gledaš vsak dan, ni tako vidno kot tis to, kar vidiš le občas no. Dejstvo je, da je Šoštanj eno samo veliko gradbišče. »Ampak po načrtih in projektih, ki jih imamo že izdelane in čakamo, da zanje pride primeren trenutek, da jih tudi udejanjimo, bo še večje. Gotovo bo dogajanju vtem dala piko na i gradnja bloka 6. Računamo, da bi se ta začela marca prihodnje leto. Projekti, ki so v teku - gotovo je treba omeniti, da se v teh dneh končuje prva faza muzeja usnjarstva, da so veliki posegi že opravljeni na Mayerjevi vili, da nakupovalni center dobiva končno podobo, da je tik pred začetkom peta faza prenove zdravstvene postaje in še kaj bi lahko naštel - pa je zasluga občinske uprave, ki je bila pri pridobivanju evropskega denarja s pravimi projekti zelo uspešna. Nekaj denarja pa smo zanje uspeli pridobiti tudi na ministrstvih.«
Mestop ovezati z deželo
Ne dogaja pa se vse samo v mestu Šoštanj, tudi primestne krajevne skupnosti imajo precej bogato naložbeno dejavnost. Ta čas so hit domovi krajanov, denimo, pa ceste. »Držim se načela, daje treba čim prej in čim bolje povezati podeželje z mestom, tudi zato, da se bodo ljudje lahko več družili. Pri načrtovanju smo našli konsenz. V vsa-
ko krajevno skupnost kaj vložimo. Vsaka od devetih krajevnih skupnosti dobi kaj iz proračuna. Pošteno je, da se ne vlaga samo v en kraj. Na podeželju je življenje še vedno tež ko, ljudje pa so za vse, kar jim naredimo, da jim polepšamo ali pa olajšamo življenje, hvaležni.«
Narava pa vam letos niprizanaša-
la.
»Posebej kruta je bila do nas julija. Velika ujma je skoraj uničila celotno Lokovico, po občini se je sprožilo veliko plazov. Ljudje so se v tistem trenutku zelo izkazali. Bili so pripravljeni pomagati, z dobro organizacijo civilne zaščite in gasilcev smo uspeli takoj nuditi prvo pomoč prebivalcem, ki so bili življenjsko ogroženi, in zanje tudi poskrbeti.
A kaj, ko to ni dovolj, ko se potem zgodba nadaljuje, se upočasni in na trenutke tudi obstane.«
Na kaj ciljate?
»Poglejte, po nekaj dneh je v Šoštanj sicer prišla republiška komisija za ocenjevanje škode. Ta je škodo ocenila na 900.000 evrov, v praksi pa za nas to pomeni, da bo sanacija stala med 2 in 3 milijoni evrov. Kje sredstva dobiti? Naš prora čun tega ne pre ne se. Država pa ostaja ob strani, kajti prag dosežene škode, ki jo oni ocenijo, bi moral znašati 2.600.000 evrov, da bi prišli zraven. 0,3 promile državnega proračuna! V takih primerih, kot je naš, pa da država roke stran in občine naj se znajdejo, kot se znajdejo.
Prav danes (v ponedeljek, 21. septembra, op. avtorja) je seja državnega zbora (župan je tudi poslanec, op. avtorja), ki se začenja z vprašanji poslancev, in ministra Erjavca bom vprašal, kako je s pragom ocenjene škode? Nekaj bo treba narediti za to, sicer se bodo majhne občine znašle v velikih težavah in na pragu zloma.«
Mes to na vodi ni odpisano
Kako pa je sodelovanje Občine Šoštanj z gospodarskimi družbami?
»Korektno in dobro, tako z naše kot njihove strani. Naj spomnim, da je bilo, denimo, pred gradnjo bloka 6 treba veliko postoriti pri prostorskih načrtih in drugih aktih, ki jih TEŠ potrebuje za gradbeno
dovoljenje. Marsikaj smo opravili skupaj. Pa sodelovanje v kulturi, športu, sponzorsta ... Tukaj nam pogosto priskočijo na pomoč, zlasti TEŠ in Premogovnik. Oba pa sta se izkazala tudi v Lokovici, kar sem prej pozabil omeniti.«
da ga dobimo, veliko je bilo dogovarjanja, da smo koncesijo sploh dobili. Lažje je šlo potem, ko smo iskali investitorja in ga v PV Inve-stu tudi našli. Lani smo položili temeljni kamen, konec oktobra letos bo Center odprt in vanj se
ŽupanD arko Menih:» Tudi če nimam nič časa, si gav zamem
vsaj nekaj minut.«
V času prejšnje vlade ste v Šoštanju skupaj s Termoelektrarno takratnemu ministru za razvoj dr. Žigi Turku predstavili zanimivo zamisel, mesto na vodi. Nasta lo bi lah -ko na Družmirskem jezeru. Med gradnjo novega bloka bi nudilo vse potreb no za biva nje lju dem, ki bodo blok gradili, potem pa bi ga spremenili v zanimivo turistično atrakcijo. Nič se več ne sliši... »Ideja je super in prinesla bi veliko koristi. Ministrstvo in mi pa moramo stike in razprave o tem pospešiti. V načrtu imamo, skupaj s TEŠ seveda, da v Šoštanj povabimo sedanjega ministra, da si zadevo ogleda. Mislim, da se bo to zgodilo že v kratkem.«
Centers tarejših oktobra
Nikakor pa ne smemo spregledati tega, da Šoštanj v Topolšici dobiva Center starejših. Občani so si ga dolgo želeli. Nenazadnje je bil središče predvolilnih programov skoraj vseh kandidatov. »Veliko moči smo porabili za to,
bodo lahko vselili že prvi stanovalci. Vesel sem, da sem, da smo lahko v kratkem času izpolnili to predvolilno obljubo. Potrebe so velike. Dejansko bo to močna pridobitev, ne le za Šoštanjčane.« Šoštanj je dolgo veljal za občino starejših prebivalcev. V zadnjem času pa se spreminja, sploh če gledamo število otrok, vpisanih v vrtec in šolo.
»Šoštanj je mesto s starim jedrom, v okolici pa se pojavlja ogromno individualnih gradenj, ki se jih lotevajo mlajši. Veseli smo vsakega novega otroka. Da se ga res veselimo, smo pokazali s tem, da smo za vse tudi poskrbeli. Odločili smo se, da nobe den od otrok ne bo ostal pred vrati vrtca, in to tudi izpolnili.« Šoštanj je po velikosti največja med tremi Šaleškimi občinami, osnovno šolo, če ne štejemo dveh podružnic, pa imate le eno. Posledica: veliko - več kot šestdeset odstotkov otrok - se v šolo dnevno vozi. To pa najbrž tudi kar precej stane? »Prevozi so res velik zalogaj, to drži. Letos smo izvedli razpis, ki bo
Petnajst let na svojem
Šoštanj praznuje spomin na dodelitev trških pravic - Letos mineva petnajst let od ponovne ustanovitve občine
Šoštanj - September je čas, ko Občina Šoštanj z vrsto prireditvami, kulturnimi dogodki in razstavami zaznamuje občinski praznik 30. september. Praznujejo v spomin na 30. september leta 1436, ko je grof Friderik Celjski Šoštanju podelil trške pravice. Letošnje praznovanje poteka v znamenju še enega za Šoštanjčane pomembnega dogodka, petnajst let mineva, odkar imajo spet svojo občino.
Nekatere prireditev so se že zvrstile, veliko jih bo tudi v naslednjih dneh. Naštejmo le nekatere:
drevi (četrtek, 24. septembra) ob 19. uri galerijski večer s pisateljem, članom Društva slovenskih pisateljev in urednikom Ivom Stropnikom, jutri (petek, 25. septembra) ob 19.30 v kulturnem domu gledališka predstava Mrtve duše, komedija Gledališča pod kozolcem, v soboto (26. septembra) od 9. do 13. ure Šmihelov sejem na Prešernovem trgu, ves september vse do 4. oktobra bodo potekali dnevi rekreacije, spomnili se bodo 700-letni-ce prve omembe vasi Družmiije - to bo 2. oktobra ob 19. uri v Mestni galeriji Šoštanj ...
Osrednja prireditev ob občinskem prazniku s svečano sejo sveta Občine Šoštanj pa bo na praznični dan, 30. septembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Šoštanj. Na svečanosti bodo podelili letošnja priznanja in nagrade, Šoštanj pa bo dobilo dva nova častna občana, dr. Uroša Rotnika in Jožeta Svetino.
■ mkp
Svečanost v prenovljeni Mojci
Šoštanj, Gaberke, 22. septembra - V občini Šoštanj se veselijo vsakega novega otroka in za vsakega so odločeni tudi poskrbeti. Ko se je ob vpisu otrok v enoto Mojca v Gaberkah, ki sodi pod Vrtec Šoštanj, pokazalo izjemno zanimanje za vpis - precej večje, kot so dopuščale prostorske možnosti, so v občini v sodelovanju s krajevno skupnostjo zavihali rokave. Priskrbeli so potrebno dokumentacijo, zagotovili denar in našli ter lepo uredili prostore, na katere so v kraju lahko ponosni. Razširjena in obnovljena Mojca je blizu 30 otrok sprejela že 1. septembra, v torek pa so tam pripravili še svečanost in tako prostore tudi uradno predali namenu.
■ mkp
trajal štiri leta. Vrednost razpisa znaša kar 1.800.00 evrov. Razdalje so velike, dnevno šolski prevozniki opravijo okoli 580 kilometrov.«
Tudi Šoštanj prostorsko omejen
Prostora pa vam glede na velikost ne primanjkuje? »Prostor je tudi v Šoštanju omejen. Na vzhodu praktično nimamo več zemlje, tam imamo jezero, ki se širi proti Gaberkam. Prostor imamo samo na zahodu, proti Metle-čam, Topolšici, Ravnam, Lokovici. To je predel, ki ga lahko porabimo za bivanje. Občinska uprava veliko dela pri prostorskih aktih, za spremembe teh aktov. Včasih pride tudi do nezadovoljstva, a vsem ne moremo ugoditi.« Zdaj imate najbrž, vsaj malo v mislih Metleče, kjer se dolgo sploh ni dalo graditi. Potem so krajani pokazali nezadovoljstvo z umestitvijo bencinske črpalke, tudi blokovna gradnja naj bi bila težava... »Krajani si tam želijo bolj individualne gradnje, več zasebnosti, manj hrupa . Ampak nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, in tudi v tem primeru verjamem, da bo tako. Računam, da bomo našli konsenz, je pa treba tudi v tem prostoru napraviti korak v prihodnost.« Zanimivi so za ta predel načrti s športnim parkom v povezavi z načrti, ki jih ima z Vilo Široko Premogovnik.
»Pod vilo načrtujemo športni park s skoraj vsemi panogami. Premogovnik pa je odkupil Vilo Široko z okolico. Pripravljajo načrte. Če bi se ti zlili z našimi, bi bilo idealno. Želim si, da bi nas krajani v tem podprli.«
Ponosni na marsikaj
V Šoštanju je že od nekdaj močno prisoten šport, rekreacija. Veliko ljudi sodeluje. Na drugi strani pa kulturne prireditve, za katere velikokrat pravite, da so slabo obiska ne.
»Občani na veliko kritizirajo, da se nič ne dogaja, ko pa se dogaja, pa ljudi, predvsem teh, ki kritizirajo, ni blizu. Človek dobi občutek, da nalašč malo nagajajo. Vendar imamo svoj koncept, imamo galerijo, v kateri se dnevno kaj dogaja in smo ponosni na to, imamo veliko zelo aktivnih kulturnih društev po krajevnih skupnostih... Prepričan sem, da se bo pre mik naprej tudi z obiskom še zgo dil, da bodo ti težki časi v ljudeh vzbudili željo po druženju, pomenkovanjih ... Paradna konja kulturnih aktivnosti pa sta gotovo godba Zarja in mešani pevski zbor Svoboda. Nanju smo posebej ponosni.«
Pa na gasilce tudi. To vedno radi poveste.
»In to na vsa štiri društva. Zato imajo pri nas vso podporo tako v opremi kot denarju. Zavedamo se, da je gasilec prvi, ki priskoči na pomoč. Prostovoljni gasilci so nekaj izrednega. Čestitati moram Šoš tanj ča nom - in to še enkrat -za 130-letnico. Priznanje pa velja tudi vsem drugim. Narejen imamo prednostni seznam, katero društvo dobi kaj in kdaj. Naslednje leto bodo to Gaberke z novim vozilom, potem smo štiriletni ciklus novih vozil in cistern zaključili.«
Rešitev bi bila obvoznica
Kaj pa promet? Kako varno je življenje Šoštanjčanov?
»Glede na vse, kar se dogaja, je srednje varno. Promet se povečuje in v glavnem teče skozi mesto, kjer boste srečali tako tovornjake s hlodi, materialom, osebna vozila, avtobuse in tako naprej. Izdelano imamo prometno študijo. Ta predvideva obvoznico mimo mesta, pri TEŠ-u naj bi šla skozi predor pod Grajskim gričem, prišla ven pri čistilni napravi. To je edina rešitev za razbremenitev jedra Šoštanja.
Za vse ostale stvari pa je poskrbljeno. Signalizacija je, cestne oznake so, tudi s policijo smo se dogovorili, da se večkrat pripeljejo skozi Šoštanj. A to še ni vse, kar si želimo. Z ministrico za notranje zadeve smo navezal stike, jo povabili na obisk. Še vedno si prizadevamo, da bi v Šoštanju imeli policijsko postajo.«
Vo spredjul judje
Ste tudi poslanec v državnema zboru. Ta funkcija vam vzame veliko časa, vseeno pa je občutek, da občanov, ki trkajo na vaša vrata, ne zavra ča te.
»Tudi če nimam nič časa, si vzamem za vsakega vsaj nekaj minut. Mislim, da je sodelovanje uprave in občanov ustrezno in uspešno.« Zakaj pa prihajajo? »V zadnjem času zaradi socialnih stisk, pa tudi osebnih kriz. Pridejo po nasvet, pomoč. Tega je veliko.« Praznovali boste v sredo. » Po malem praz nuje mo že ves mesec. Odvijajo se številne prireditve. Osrednja proslava s svečano sejo sveta pa bo 30. septembra ob 19h v kulturnem domu. Naredili bomo prerez dela od lanskega septembra do letošnjega, podelili občinska priznanja, se malo pove-selili, družili, morda začrtali tudi kaj za naprej.« Misel ob prazniku? »Vse, kar delamo, delamo s posluhom za ljudi. Zavedamo se, da bi kaj lahko naredili tudi bolje. Vsem občankam in občanom bi zaželel prijetne septembrske dni, jih povabil na prireditve in na osrednjo svečanost.«
ŠOŠTANJ PRAZNUJE
Šoštanj bo spet dišal po usnju
Do konca septembra bo zaključena prva faza operacije Revitalizacija zgodovinskega središča Šoštanj, muzej usnjarstva -Prve obiskovalce bo muzej sprejel 20. oktobra - V načrtu imajo tudi drugo fazo
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj, 17. septembra - »Občina Šoštanj, če jo dobro pogledaš, sodi med srednje, morda celo manjše slovenske občine, če pa se ozreš v
objekta A (gradbeno celoten objekt, finalno pa le pritličje) ter zunanjo ureditev. »Občina seje ob podpisu pogodbe o sofinanciranju zavezala, da bo do 30. septembra letos prenovila in sanirala degradiran stavbeni kompleks bivše Tovarne usnja Šoštanj v velikosti okoli 1.370 kvadratnih metrov in ustvarila štiri nova delovna mesta. Pogodbeni cilji bodo do roka tudi izpolnjeni,« je povedala Verbičeva.
Javno službo varstva dediščine v Muzeju usnjarstva na Slovenskem bo izvajal Muzej Velenje, skrbništvo nad tehniško dediščino pa bo
Danilo Čebul je bil med tistimi štirimi, ob njem so bili še Tone Ravnikar, Peter Radoja in Alenka Slatnar, ki so pred desetimi leti začeli razmišljati o muzeju usnjarstva. »Mi smo v tistem trenutku rekli, da to ni bila samo tovarna, ki je dala kruh ljudem, ampak je tudi pomemben dejavnik prostora. Tovarna je skrbela za razvoj mesta, njegovo arhitekturo, socialo ... Ustvarila je veliko pomembnih Šale-čanov. Že zato se mora spomin na vonj usnja v Šoštanju ohraniti. Vesel sem, da se to dogaja. Zgodilo seje v obliki, ki smo si jo zamislili, jo uspeli celo nadgraditi, saj bo v končni fazi tu predstavljeno celotno usnjarstvo Slovenije.«
prevzel Tehniški muzej Slovenije. Muzej naj bi prve obiskovalce sprejel 20. oktobra, novinarji in tisti, ki so sodelovali v tem projektu, pa so si jih lahko ogledali že v četrtek, ko so ob zaključku operacije pripravili novinarsko konferenco.
Z Muzejem usnjarstva na Slovenskem bodo v Šoštanju izpolnili
cilje, ki si jih je že leta 2001 zadal iniciativni odbor za ohranitev dediščine TUŠ. Ohranjen bo spomin na usnjarstvo, ki se je v kraju odvijalo od leta 1788 pa vse do leta 1999. S tem bo povečana in dopol-nje na tudi muzej ska ponu dba Šaleške doline in regije.
AlenkaV erbič inD arko Menih stap redstavila potek izvajanjao peracije terd oseganjep ogodbenih ciljev.
preteklost, pa gotovo med velike. Bogata kulturna in naravna dediščina nas obvezujeta, da oboje ohranimo tudi zanamcem,« je na četrtkovi predstavitvi izvajanja operacije Revitalizacija zgodovinskega
V prvi fazi soo bnovili inp rizidali tudis tavbob ivšihk opalnic,
jep ripovedoval Miran Aplinc.
središča Šoštanj - muzej usnjarstva 1. faza, ki se bo do roka, 30. septembra, zaključila v Šoštanju, poudaril župan in poslanec državnega zbora Darko Menih.
Podrobneje pa je o poteku operacije - mimogrede, v Šoštanju načrtujejo tudi 2. fazo - spregovorila Alenka Verbič, skrbnica projekta, ki ga je Občina Šoštanj leta 2007 uvrstila med prioritetne projekte v okviru SA-ŠA ORA. Junija istega leta so uspeš no kan di di ra li na prvem javnem razpisu za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi.
Vrednost prve faze je 1.400.000 evrov, od tega so v Šoštanju uspeli pridobiti 513.000 evrov nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, razliko pa mora zagotoviti Občina. Prva faza vključuje novogradnjo objekta C, gre za kovinski paviljon, nadstreš-nico ter rekonstrukcijo s prizidavo
"Leta2 002 so vt ežkih,n emogočihp ogojihd emontiralid elovnes troje in jihu skladiščili v prostorih TEŠ, zdaj bodo na ogled vp osebnemp aviljonu," je meds prehodom po njem
razlagalD anilo Čebul.

Od srede do torka - svet in domovina
a
i
Sreda,
16.s eptembra
Podjetniški sindikat Gorenja je po celodnevnih pogajanjih z upravo podpisal sporazum in po tem dejanju je proizvodnja znova stekla. Slišali smo, da bodo delavci prejeli 150 evrov draginjskega dodat ka.
Nič ni bilo pomembnejše od košarkarske zmage.
Nedelja, 20.s eptembra
Karl Erjavec tokrat vztraja.
Ministri in predsedniki ter vodje poslanskih skupin koalicijskih strank so se pogovarjali o zamrznitvi pokojnin, pa niso prišli daleč. Vrh je bil po dveh urah prekinjen, Karl Erjavec pa je bil še vnaprej odlo čen, da pokoj nin vla da pač ne bo zamrznila.
Sodniki, državni pravobranilci in tožilci so množično tožili državo za povračilo razlik v plačah. Janja Roblek je dejala: »Zadeva se vleče že več kot eno leto.«
Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman je dejal: »Pričakujemo lahko počasno okrevanje, ki bo lahko trajalo še vse desetletje.« Mne nje o gospo darski rece siji je zaupal, ko je govoril v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Razsežnost politične krize na Češkem se je razgrnila v celoti, saj so se spopadle tri veje oblasti.
Četrtek, 17. s eptembra
SLS bo začela ugotavljati, koliko podpore bi užival razpis referenduma o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, ki naj bi opredelil način določanja meje med državama.
Erazma Lorbeka premagala Hrvaško (67 : 65).
Vla da je naloži la Sodu, da ob morebitnem stečaju Mure podpre ohranitev proizvodnje v realnem obsegu z izdajo poroštev družbi Mura in partnerji v višini do 5 milijo nov evrov.
Stavko so napovedali zobozdravniki - prvega oktobra bodo zahtevali izboljšanje finančnega položaja in posodobitev standardov.
Tudi policisti niso bili tiho: policijski sindikat je sporočil, da bo policiste pozval, naj 5. oktobra z mirnim protestom izrazijo nasprotovanje predlogom vlade o zamrznitvi plač v javnem sektorju.
A tudi to še ni bilo vse. Na Slovenskih železnicah so sindikati zahtevali sestanek z vodstvom podjetja, ker naj bi bilo ogroženo izplačilo meseč nih plač.
Tudi vlada in sindikati javnega sektorja niso našli skupnega jezika. Sklenili so le, da vlada pripravi nov, enoten predlog in da se čez dober teden dni spet sestanejo.
Borut Pahorje bil na obisku pri sosedih. Berlusconiju je dejal, da bi lahko zaradi plinskega terminala v Žavljah sledila tudi tožba, če bo Italija vztrajala pri gradnji.
Sobota, 19.s eptembra
V Stični se je na verskem festivalu mladih zbralo okoli osem tisoč navdušencev, ki so uživali pod geslom upanja. Alojz Uran je ob tem dejal, da je v mladem človeku veli-
V SLS so že razmišljali o referendumu.
Poslanska skupina Zaresa je na premierja Boruta Pahorja naslovila pismo, v katerem zahteva, da se pred sprejetjem proračuna opravi koalicijski vrh o nakupu patrij.
Odločen je bil tudi kardinal Rode, ki je dejal, da je »sloven ski parlament eden redkih, ki se boji obsoditi diktaturo komunizma« in da je »imenovanje Aleša Guliča za direktorja urada za verske skupnosti provokacija.«
Mandatnovolilna komisija je državnemu zboru predlagala, da naj bi komi sijo, ki bo pre iskova la ravnanje ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, vodil Rudolf Petan iz SDS.
Vlada je na seji med drugim sprejela spremembo načrta o izvedbi programa aktivne politike v zaposlovanju.
Petek,
18.s eptembra
Evropsko prvenstvo 2009 v košarki je prineslo zgodovinski uspeh košarkarski Sloveniji, ki je v četrt-finalu na krilih odličnega igralca
Aleš Zalar je medijem izdal, da novi predlog zakona o družinski ureditvi homosek sualcem omogoča posvojitve otrok. In dvignil se je prah.
Projekt dokončanja dolenjske avtoceste se je znašel pred novo oviro. Eden od deložiranih lastnikov zemljišča, prek katerega je načrtovana trasa, se namreč ni želel izseliti. Država je sicer lastnika že razlastila, a fizično vseeno ni želel zapustiti domačije.
Na Lokvah so se ob 65-letnici spomnili ustanovitve pokrajinskega odbora NOB za Slovensko Pri-moije in Trst, v središču slovesnosti pa je bilo vprašanje meje s Hrvaško. Stanovnikje odločno dejal, da nobena arbitraža ni sprejemljiva.
V Stični so mladi vzklikali upanju.
ko lepega in dobrega.
Tudi Ljubica Jelušič je želela nekaj sporočiti. Ob spominu na požig Radovne je dejala, da mora biti naš vojak zaščitnik civilistov.
Danilo Türk je bil na vseslovenskem zborovanju za mir na Ceiju, kjer je dejal: »Nikoli več vojne, naj bo mir v Evropi naša trajna vrednota in vsakodnevna stvarnost.«
V Mexico Cityju je neki moški na podzemni železniški postaji začel streljati na potnike. Preden ga je razorožila policija, je dva ubil, pet pa jih je ranil.
Na tajskih ulicah in na meji s Kambodžo je bilo zaradi strahu, da bi izbruhnili spopadi ob tretji obletnici državnega udara, na tisoče vojakov.
Špansko sodišče je v odsotnosti zaradi sodelovanja pri pobojih španskih zapornikov med 2. svetovno vojno obtožilo tri nekdanje čuvaje v nacističnih taboriščih.
odno se, kadar bi bilo to potreb no.
Zmago Jelinčič je imel veliko dela s premierjem. Pahorja je vprašal, ali ima vlada pripravljena izhodišča za arbitražo o meji s Hrvaško, ta pa mu je odvrnil, da je dogovor s hrvaško premierko Jadranko Kosor ena najbolj uspešnih političnih potez Slovenije v 18 letih.
Pahorje bil očitno samozavesten tudi na vrhu koalicije, saj tam tudi tokrat niso našli kompromisne rešitve o predlagani zamrznitvi pokoj nin.
Vre lo je pred Muro. Delavci so s protestom zahtevali odstop vodstva in nadzornega sveta družbe.
Potres z jakostjo 6,3 stopnje po Richterjevi lestvici je stresel Butan. Umrlo je 11 ljudi, najmaj 15 je ranjenih. Poškodovanih je več poslopij.
In ob vsem tem je ven darle bil mednarodni dan miru.
Torek,
22. s eptembra
Murini delavci so dočakali odstop uprave, nadzornikov in prokurista družbe Zdenka Podlesnika. Novi predsednik uprave bo postal Bojan Starman. Kot je povedal prvi mož Soda Tomaž Kuntarič, je v imenovanje privolil, seznanjen pa je tudi
Muslimani so praznovali.
Za mus li ma ne se je ob kon cu postnega meseca ramazana začel tridnevni ramazanski bajram, eden največjih muslimanskih praznikov.
Na psihoterapevtski delavnici v Berlinu se je zastrupilo 12 udeležencev delavnice. Od teh sta umrla 28-letni in 59-letni moški, tretji ude leže nec je obležal v komi.
Ponedeljek, 21.s eptembra
Kot bomba je v medije treščil predlog Družinskega zakona, ki ne spreminja le dejstva, da bodo odslej tudi istospolni pari lahko posvojili otroka, temveč mnoge druge družinske razmere. Kot so pojasnili pripravljalci predloga, bi z zakonikom uredili celotno družinsko pravo in v interesu koristi otro ka krepili vpliv države na odnose znotraj družine, predvsem s posegom v te
Murini delavci so dosegli odstop uprave in nadzornega sveta.
z razmerami v družbi. Z njim je po Kun ta ri čevih bese dah tudi dogovorjeno, da za vse družbe, za katere obstajajo pogoji, v čim krajšem času predlaga uvedbo stečaja.
Ministrica Irma Pavlinič Krebs je dejala, da vlada s predlogom novele zakona o sistemu plač odpravlja neustavno stanje, ki ga je zagrešila prejšnja vlada. Hkrati je zagotovila, da sodniške plače do kon ca leta 2010 zagotovo ne bodo povzročile dodatnih finančnih stroškov državi.
Očitno so bili pripravljeni na komprimise tudi sodniki - iz njihovega društva je namreč prišlo sporočilo, da glede na položaj države zaradi finančne krize obstaja realna možnost za sklenitev poravnave o zahtevkih sodnikov.
Ameriški predsednik Barack Obama je po srečanju s partnerji v bližnjevzhodnem mirovnem procesu dejal, da je bil storjen napredek, toda potrebno je storiti še več.
žabjcr
perspektiva
Kako v Avstriji? Takole.
Katja Ošljak
Ekola, pa so se pričele: serija mojih avstrijskih pripovedi. In tukaj je druga, pri čemer sicer še vedno zares ne živim onkraj meje. Si pa pridno in vztrajno urejam vse potrebno za to. In kaj ob vsem tem izkušam in ugotavljam? Avstrijci so neverjetno profesionalni, odnose z uporabniki/odjemalci na vseh možnih uradih, trgovinah in v službah imajo optimizirane skoraj do popolnosti, pogodbe so preproste, kolikor jim to seveda dopušča vsebina, ter pregledno izpisane, ljudje so nasmejani in pozitivni. Kako? Takole. Fantje in dekleta, žene in možje obvladajo. Absolutno odlični so pri komuniciranju. Vljudni, z vedrino in vsaj osnovnim paketom nasmeha na obrazu prijazno pozdravljajo, ponudijo pomoč oziroma storitev. Da želijo prodati, to pa počno tako, da jim stranka nato z veseljem plača račun. Kako? Takole! Na banki. Dogovorjena za sestanek ob uri. Vstopim, pozdravim in povem, s kom sem dogovorjena. Deset minut prehitevam in zato, razumljivo, sem pripravljena počakati, da se gospa vrne v pisarno. Posadijo me v fotelj, ponudijo mi vodo, kavo (slednjo vljudno zavrnem ) in ves čas nevsiljivo kramljajo z menoj - pravzaprav to počne mladenič, ki sedi za sprejemnim pultom. Mimo mene gre proti svojim pisarnam nekaj bankirk in bankirjev, ki se vračajo s kosila. Vsak me pozdravi. Sedem minut čez dogovorjeno uro "izzapultni mladenič"pristopi k meni in se mi tretjič opraviči, ker te gospe še ni v pisarno, ter vljudno vpraša, ali bi morda svoje zadeve želela urediti s kom drugim. Seveda ... Prevzame posle, mi jasno razloži postopke, odvzame podatke in se mi zahvali. Zaključila sva. Brez slabe volje, brez mojih nestrpnih pogledov na uro in z dobro voljo! Pri ponudniku interneta in telefonije. Potrebujem mobilni internet, telefonsko številko in mobilni telefon - s tem seznamom v glavi vstopim v trgovino v centru mesta. Seveda prodajalec po treh stavkih izvoha, da nisem Avstrijka, in me prijazno obvesti, da ne morem sklepati pogodb za naročniška razmerja oziroma jih lahko šele, ko pretečejo prvi trije meseci mojega bivanja v državi. Hm ... Cez dva dni se vrnem v družbi mlade gospe, za katero sicer mislim (upam in si želim), da bo postala moja nova avstrijska prijateljica. Prodajalec se me spo-mni(!), ko vstopim in pozdravim. Ponovno mu povem, po kaj sem prišla, in ko tudi on ponovno prične razlagati, kako deluje sistem treh mesecev, mu odgovorim, da imam zaradi tega s seboj "njo", ki bo vse našteto uredila (podpisala). Heh, že pišemo, izpolnjujemo, na prodajalčevo pobudo priredimo letnico rojstva, da na račun mladosti pridobim mesečno še tristo brezplačnih SMS-sporočil in preverimo cene telefona, ki ga želim, pri drugih ponudnikih ... Gospod je več kot prijazen - postaviti se zna v moj položaj in mi s tem pomaga najti najugodnejšo rešitev zame. Ua, kako močno drugače od situacije pri nas, ko običajni prodajalci naredijo le, kar je nujno potrebno in je del njihovih ustaljenih delovnih postopkov, včasih pa še tega ne. Med novimi sosedi. Blok, v katerega se selim, je srednje velik - ima 7 nadstropij in v njih kakšnih štirideset stanovanj ter nekoliko več sosedov, ki prijazno pozdravljajo in odzdravljajo, pridržujejo vrata, vljudno pokramljajo, če sem jaz nova soseda iz št. 38 itn. Nekako drugače se pri tem počutim, kot sem se ob (številnih) selitvah po Velenju in Ljubljani. Tudi zaradi tega najbrž, ker sta blok in njegova okolica skrbno urejena, tako da je človeku prijetno že, ko v bližini stopi iz parkiranega avtomobila.
Zagotovo - vsaj našteti in v zadnjih tednih spoznani ljudje onkraj meje vedo, kako graditi dobre odnose ter z njimi ustvarjati prijetno bivanje in/ali dober posel. Morda so to bila naključja ali začetniš-ka sreča zame pri spoznavanju novega sveta - čeprav dvomim. Formalno, poslovno in v vsakodnevnih bežnih stikih so Avstrijke in Avstrijci fantastični! (Naj ne razočarajo, si želim.)
Storitve z kmetijsko in gradbeno mehanizacijo
Rafko Blatnik, s.p. Gaberke 162 Šoštanj
Gsm: 041776 443
Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj.

AKTUALNO
Delovni invalidi - vidni ustvarjalci enakih možnosti
Na mednarodni konferenci v Topolšici tudi o ukrepih za ohranjanje zaposlitve invalidov v času ekonomske krize v državah članicah FIMITIC - Na prvi pogled se položaj invalidov v Sloveniji letos ni bistveno poslabšal - Država bi morala slediti praksi Avstrije in ustanoviti socialna podjetja
TatjanaP odgoršek
Topolšica, 18. in 19. septembra - Več kot
100 predstavnikov invalidskih organizacij iz Slovenije, Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Češke, Hrvaške, Irske, Romunije in Švice se je udeležilo medna-
rodne in delegatske konference v Termah Topolšica z naslovom Primeri dobre prakse in ukrepi pri ohranjanju zaposlitve invalidov v času ekonomske krize v državah članicah FIMITIC. Pri tem so še posebej izpostavili prepričanje, da so delovni invalidi vidni ustvarjalci enakih možnosti. Kon-
ferenco je pripravila Zveza delovnih invalidov Slovenije v sodelovanju z mednarodno zvezo telesnih invalidov FIMITIC. Z njo je zaznamovala 40-letnico svojega delovanja.
Njen predsednik Drago Novak je povedal, da je Zveza delovnih invalidov Slovenije
največja reprezentativna nacionalna invalidska organizacija, ki povezuje 69 lokalnih društev in ima 54.000 delovnih invalidov. Za ohranitev njihovih delovnih mest bi država morala slediti praksi Avstrije in ustanoviti socialna podjetja, v katerih bi bili zaposleni delovni invalidi.
»Invalid, ki jev ključen v družbo tudi tako ...«
Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik je v uvodnem nagovoru med drugim dejal, da se zavedajo težav naraščanja brezposelnosti, zlasti brezposelnosti invalidov, ki sodijo med bolj ranljive skupine na trgu dela in jim je zato treba nameniti posebno pozornost. Po njegovih besedah je Slovenija aprila lani med prvimi državami na svetu ratificirala Konvencijo OZN o pravicah invalidov, ki zagotavlja uveljavljanje človekovih pravic oziroma načela enakih možnosti in enake obravnave ter preprečevanja diskriminacije, ki jo doživljajo invalidi na različnih področjih življenja. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je v preteklih treh letih veliko pripomogel k večji zaposlenosti invalidov, v času gospodarske krize pa k ohranjanju zaposlitev. Pomemben vpliv pri zaposlovanju invalidov ima - po njegovem prepričanju - Akcij-
ski program za invalide za obdobje 20072013. »Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer je vlada RS v zvezi z zaposlovanjem nasploh in s tem tudi zaposlovanjem invalidov po hitrem postopku letos spomladi sprejela dva interventna zakona: o delnem povračilu nadomestila plače in o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa ter s tem prispevala k ohranjanju zaposlitve oziroma manjši rasti brezposelnosti tako invalidov kot neinvalidov.
Svetlik je napovedal modernizacijo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri čemer bo ministrstvo sledilo temeljnim ciljem sprememb iz leta 2000. Najpomembnejše spremembe bodo usmerjene v spodbujanje in povečevanje zaposlenosti delovnih invalidov in zagotavljanju dostojnih oziroma primernih prejemkov. Svoj nagovor je minister sklenil z besedami, da je »le invalid, ki je vključen v družbo tudi tako, da ima svojim sposobnostim ustrezno zaposlitev, zadovoljen invalid.«
V nadaljevanju mednarodne konference sta pri me re dob rih praks in ukre pe pri ohranjanju zaposlitve invalidov v času ekonomske krize v Sloveniji predstavila mag. Cveto Uršič, generalni direktor Direktora-ta za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter Drago Lom-bar, predsednik Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost. ■
Preteklosti ni mogoče spreminjati
65-letnica osvoboditve Zgornje Savinjske doline
TatjanaP odgoršek
Mozirje, 19. septembra - Občine Zgornje Savinjske doline in Zdru-že nje borcev za vred note NOB Mozirje sta v počastitev 65-letnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline pripravila svečanost v mozirski športni dvorani.
Ob tej pri lož nos ti je mozir ski župan Ivan Suhoveršnik med drugim dejal, da mlajši, ki niso doživljali strahot druge svetovne vojne, s spoštovanjem prisluhnejo tistim, ki so jo doživljali, saj so bili pripravljeni dati svoje življenje za mir, svobodo in blagostanje. Gre za pomembne vrednote in od ljudi, njihove pripravljenosti je odvisno, kaj bodo storili, da bi tako živeli tudi v prihodnje.
Slavnostni govornik Bogo Gorjan, nekdanji namestnik komisarja 4. operativne cone - Štajerska in nekdanji predsednik ZZB NOV Slovenije, je nagla sil, da prete klos ti ne moremo spreminjati zaradi strankarskih, političnih potreb. V nagovoru zbranim seje najprej osredotočil na pomen dela dveh duhovnikov, pomembnih mož NOB-ja: Jožeta Lampreta in Franca Šmona. Po njegovih besedah so verni in neverujoči udeleženci partizanskega upora
v zadnjem času ponovno prizadeti. »V našem parlamentu hočejo uveljaviti evropski dokument, ki je nastal po tujih vzorih in stremi za tem, da opraviči vsak upor vzhodnoevropskih državah proti sovjetskemu komunizmu. Zato ga enačijo z nacizmom.« Po njegovem prepričanju bi naši poslanci na rob evropski resoluciji o totalitarizmu lahko sami ugotovili, da smo se Slovenci pravočasno uprli vsem trem totalitarizmom: italijanskemu fašizmu, germanskemu nacizmu pred 68 leti, sovjetskemu komunizmu pa že leta 1948. Istočasno in enako obravnavanje dveh časov - vojnega in časa neposredno po njej, različnih dejanj-osvobodilnega boja in zločinov - je mladi državi Sloveniji že do sedaj povzročilo ogromno škodo. »In kaj naj pričakujemo drugega, če nas pa slovenska desnica borce za svobodo in slovensko suverenost proglaša ne kot zavezniški narod v drugi svetovni vojni, ampak kot del komunističnega totalitarizma. Pa ne samo to: našo državo, ki smo jo plebisci-tarno pridobili z osamosvojitveno vojno, nekateri politiki še vedno obravnavajo kot tranzicijsko tvorbo pod komunističnim vplivom.» Po mnenju Gorjana bi uveljavitev take politike danes ponovno pomenilo
samo novo klečeplazenje pred sovražnimi nacionalizmi v naši soseščini, pred hajderizmom, italijanskimi in drugimi apetiti po slovenski zemlji. »Skrajno pokvarjeno je, da hkrati z nenehnim spodbujanjem takih razprav govorijo o spravi med Slovenci. Sprava je že bila dosežena s priznanjem osvobodilnega boja, z obsodbo kolaboracije in s sodelovanjem vseh Slovencev v osamosvojitveni vojni.«
Kot je še naglasil bi morala biti pieteta do vseh mrtvih v vojnem in povoj nem času stvar države in ne politike. »Odgovorno do današnjih rodov bi bilo, če bi vse naše sposobnosti, predvsem v parlamentu in v vladi izkoristili za iskanje hitrejše poti k socialno pravični družbi. To bi bilo najlepše spravno dejanje, ki bi ga Slovencem lahko dali njihovi politiki in državniki. Glede preteklosti pa jim povejmo še enkrat: ponosni smo na NOB, radi bi bili ponosni še na to, da postanemo tudi socialno-pravična država,« je še dejal Bogo Gorjan.
Prireditev so popestrili zgornjesa-vinjski godbeniki, mešani pevski zbor društva upokojencev Mozirje, mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje in recitatorji.
Od osnovne šole do doktorata
Temeljni kamen za nov pedagoški objekt, potrebe srednješolskega in visokošolskega izobraževanja -Gaudeamus naj bi odprl vrata čez leto dni
TatjanaP odgoršek
Velenje, 18. septembra - V splet dogodkov v počastitev 50-letnice mesta Velenje in praznika Mestne občine Velenje je sodila tudi položitev temeljnega kamna za izgradnjo novega večnamenskega objekta Gaudeamus med stavbama A in B Šolskega centra Velenje (ŠCV). Položila sta ga velenjski župan Srečko Meh in direktor ŠCV Ivan Kotnik.
Na priložnostni slovesnosti, ki so jo popestrili pevci in pevke mešanega mladinskega zbora ŠCV in učenci velenjske glasbene šole, je Srečko Meh izrazil ponos in zadovolj stvo, ker je projekt sad tehtnega premisleka o tem, kaj bodo delali v lokal ni skup -nosti v prihodnje. "Rezultati analize v izobraževanju, še posebej visokošolskem, so pokazali, da objekt potrebujemo iz več razlogov: za prehrano dijakov, za druženje, dekanat in učilnice za visokošolsko izobraževanje. Z objektom bomo zaokrožili prostor med reko Pako in Trgom mladosti v Velenju, mu dali prave vsebine. Če sem nekaj časa dvomil, ali smo izbrali za pedagoški objekt pravo ime Gaudeamus ali ne, danes vem, da je pravo. Na nek način smo opravili maturo, sedaj začenjamo naslednjo, zrelostno fazo." Naslednji koraki v izobraževanju bodo, po Mehovih besedah, Akademija za glasbo, dogovor o prestrukturiranju višješolskih programov, analiza srednješolskega izobraževanja, tudi glede osnovnih šol morajo še kar nekaj narediti.
Ivan Kotnik pa je med drugim dejal, da bo Gaudeamus pomemben objekt tudi zato, ker bo omogočal izobraževanje od osnovne šole do doktorata, in
sicer za poklice, ki so zaposljivi. Aktivnosti v zvezi z izgradnjo objekta so po zagotovilih Kotnika zastavljene tako, da bi lahko čez leto dni že odprli njegova vrata. »Glede na to, da to ni naš prvi projekt, sem prepričan, da nam bo tudi tokrat uspelo. Denar imamo zagotovljen do te mere, da lahko gradnjo začnemo, vmes pa se bo najbrž dogajalo še marsikaj,« je dejal Kotnik.
Mitja Maruško, vodja službe za investicije na ministrstvu, je pojasnil, zakaj ministrstvu kljub današnjim težkim časom sodeluje pri naložbi: »ŠCV je že dokazal sposobnosti za doseganje ciljev. Objekt bo večnamenski, z njim pa rešujemo vaše in naše težave.«
Položitev temeljnega kamna je korak dlje od dogovora o sofinanciranju večnamenskega objekta, ki sta ga oktobra lani podpisala Srečko Meh in takratni šolski minister dr. Milan Zver. Gaudeamus se bo razprostiral na blizu tri tisoč kvadratnih metrih
Sp oložitvet emeljnegak amna za novp edagoški objekt
površine v štirih etažah, ocenjena vrednost naložbe pa je 1000 evrov na kvadratni meter z ddv-jem. Prostori v njem bodo namenjeni novim visokošolskim programom, ki se izvajajo v Velenju, za aktivnosti Mladinskega centra Velenje in za prehranjevanje dijakov, študentov ter drugih udeležencev izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo in šport bo za izgradnjo večnamenske ga objekta prispevalo razpoložljivo zemljišče in sofinanciralo ureditev dela objekta, namenjenega prehranjevanju, Mestna občina Velenje bo zagotovila del potrebnega denarja za izgradnjo, ŠCV pa bo izvedel vse potrebne postopke za pripravo investicijske, gradbene in lokacijske dokumentacije. Gradbeno dovoljenje za objekt naj bi pridobili do konca prihodnjega meseca, v začetku leta 2010 pa objavili razpis za izvajalca del.
10_PRIDOBITVE_
Sodoben, uporabnikom prijazen objekt
Minister za promet RS dr. Patrik Vlačič navdušen nad podobo nove Avtobusne postaje Velenje - Mesto z njim dobilo tudi prvo garažno hišo
W1 H:AS 24. septembra 2009
Lokalc, ki se jeo dličnop rijel, je nap ostajop ripeljalž upanaS rečka Meha ind irektorja Izletnika CeljeD arkaŠ afariča. V zrak sop oletelib aloni,p rizorišče soz asulis rebrnil ističi...
Dogodku je dal zo biskom in nagovoroms vojo težo minister zap romet dr.P atrik Vlačič.S lovenija naj bi že kmalud obilau porabnikom prijaznejšija vnip romet.
Velenje, 16. september - V Velenju so v sredo popoldne, prvi dan Evropskega tedna mobilnosti, zaznamovali z odprtjem nove avtobusne postaje in prve velenjske garažne hiše. Dogodka seje udeležil tudi minister za promet Republike Slovenije dr. Patrick Vlačič, kar je odprtju, ki so ga spremljali številni Velenj čani in Velenj čanke, dalo svojo težo. Objekt je bil predan namenu tako, da sta se na mesto, rezervirano za Lokalca, v malem rumenem avtobusu pripeljala župan Sre čko Meh in direktor Izletnika Celje Darko Šafarič. Ko je avtobus ustavil in zahupal, je v
REKLI SO ...
Direktor Izletnika Celje Darko Šafarič: »Veseli smo, da smo z odprtjem novega objekta uspešno prišli do cilja, saj je bil pro -jekt zajeten. Na Izletniku si želimo, da bi z novo postajo dobili tudi več potnikov, sploh po tem, ko se je Lokalc odlično prijel. Novih medkrajevnih prog zaenkrat ne uvajamo, z veseljem pa
zrak polete la množi ca balo nov. In potem se je lahko začela zabava z Ireno Vrčkovnik in Simonom Goriš-kom, obiskovalci pa so si z zanimanjem ogledali tudi garažno hišo.
Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh se v nagovoru ob odprtju ni mogel izogniti aktualnemu dogajanju v Gorenju. V sredo popoldne, ko se še ni vedelo, kako se bodo iztekla pogajanja delavcev z vodstvom podjetja, je povedal, da ostaja optimističen in verjame, da bodo z dialogom med delavci in vodstvom prišli do prave rešitve. Izpostavil je pomen Gorenja za Velenje in celotno
jih bomo odprli, če se bo pokazala potreba.«
Minister za promet dr. Patrik Vlačič: »Ministrstvo lahko v javnem potniškem prometu marsikaj spremeni, odločitev pa bo v rokah ljudi. Pripravljamo integriran javni potniški promet, kar pomeni enotno vozovnico, povezanost voznih redov med vlaki in avtobusi, prijaznost do uporabnikov. To bomo naredili v
Šaleško dolino in izrazil podporo vsem zaposlenim. Nam pa je povedal: "Na mestu, kjer stoji nova avtobusna postaja, je bila v času, ko sem prišel živet v Velenje, prva
naslednjih letih, potem pa moramo ljudi prepričati še to, da ga bodo začeli uporabljati, saj se bomo v nasprotnem primeru v mestih zadušili zaradi množičnega osebnega prometa. Sicer pa bi rad pove dal, da je nova velenj -ska avtobusna postaja ne le zelo moderna in lepa, ampak tudi prijazna do uporabnikov.«
■ BojanaŠ pegel
avtobusna postaja. Stavba mi je všeč, saj je sodob na in zrač na. Predstavlja tudi sodobno mesto, hkrati pa z njo Šaleška cesta postaja ulica in ne več le obvoznica. Pomemb no je, da je ume šče na v
center mesta, zato upam, da bo uporabnikom prijazna. To velja tudi za prvo garaž no hišo v mes tu.«
■ BojanaŠ pegel
V garažni hiši 306 mest
Gradnja prve garažne hiše in nove Avtobusne postaje je stekla avgusta lani. Vsa gradbena, obrtniška in inštalacijska dela je prevzelo podjetje VEGRAD, d. d., iz Velenja, kije objekt s svojimi kooperanti uspešno zaključilo do 28. avgusta, ko je bil opravljen tehnični pregled objekta. Uporabno dovoljenje za objekt, v katerem je postajališče za 17 avtobusov, v garažni hiši pa 306 parkirnih mest, od tega 16 za invalide, je bilo izdano 31. avgusta.
Parkiranje v garažni hiši je plačljivo; za eno uro je treba odšteti pol evra, mesečna karta pa stane 60 evrov.
Veleja park odlično sprejet
Največj i nakupovalni center v Velenju ima 18000 kvadratnih metrov prodajnih površin, 50 trgovin in lokalov, 500 parkirišč in 400 novih delovnih mest - Naložba j e veljala 35 milij onov evrov
CenterV eleja park stau radnop redalan amenul astnikW ilfriedG olger in županM estne
občineV elenjeS rečko Meh.
MiraZ akošek Foto: S. Vovk
V	Trebuši so v petek odprli velik nakupovalni center, katerega lastnik je avstrijski državljan Wilfried Golger. Skupaj obsega ta trgovski kompleks 31 tisoč kvadratnih metrov, od tega je 18 tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin. Imajo 500 pokritih parkirišč, v centru dela 400 delavcev, skupaj pa je blizu 50 trgovin in lokalov. Trenutno je zasedenih 97 odstotkov prodajnih površin, za ostale se dogovarjajo in računajo, da bo center še pred kon cem leta povsem poln.
V	Avstriji in Nemčiji ima Golger
že več podobnih centrov, enega zelo uspešnega tudi v Ljubljani. Potrudili so se, da so v center, ki ga vodi Janez Korpič, pritegnili trgovce različne ponudbe, med katerimi je največji Interspar. Tu so še Vogele, H&M, New Yorker, C&A, Olala, Triumph, Beti, Fabiani nogavice, Svilanit, Hervis, Prva liga, Mass, Tecnomarker, Baby Center, Wenice, Bags& More, DM, Tri-umh, Sapore, Optika Clarus, Spekter, Hitex in še in še. Seveda ne manjka gostinskih lokalov, tu sta tudi turistična agencija in cvetličarna PUP.
Lastnik novega nakupovalnega centra Wilfried Golger je bil ob
otvoritvi navdušen in prav nič zaskrbljen nad krizo. »Ta je včasih bolj v glavah politikov. Vsekakor pa vem, da je to čas, ko denarja ni pametno vlagati v banke, zato se mnogi odločijo tudi za večje nakupe, ki so jih sicer načrtovali za kasnejše obdobje. Meni se kriza prav nič ne pozna, pro met nam je tako v Avstriji, Nemčiji, pa tudi v Ljubljani porasel za skoraj 7 odstotkov,« je povedal in dodal, da je kriza sicer nekoliko odmaknila izgradnjo druge faze SuperNove v Ljubljani, saj so se najemniki težje odločali za najem prostorov. A zdaj jih ima že toliko, da bo tudi ta naložba kmalu stekla.
Največji v Veleja parku je Interspar, kije tu odprl svoj dvanajsti mega market v Sloveniji in že drugega v Velenju. Za naložbo so namenili 3 milijone evrov. Trgovi-
na se razprostira na 3300 kvadratnih metrih, ima 12 blagajn in 100 zaposlenih. Direktor Spar Slovenija mag. Igor Mervič je ob tej pridobitvi dejal: »Naša nova trgovina v Velenju sledi trendom sodobnega potrošnika in njegovim nakupovalnim navadam, lahko bi rekli, da je narejena po meri kupca. Med našimi najbolj prepoznavnimi prednostmi je poleg nizkih cen ponudba svežega blaga in temu bomo tudi v tej trgovini namenjali največ pozornosti, saj je to naša zaveza do kupcev.« V novem centru je na sedemsto kvadratih tudi tehnična trgovina Technomarket z izdelki
zabavne elektronike, bele tehnike, računalniške opreme in malih gospodinjskih aparatov. Je peta tovrstna trgovina v Sloveniji.
Na otvoritveni slovesnosti se je lastnik Wilfried Golger zahvalil lokalni skupnosti, ki je pripomogla, da je bil lahko center tako hitro zgrajen in odprt in da so pridobili tudi potrebna dovoljenja, dobrodošlico pa jim je izrekel župan Srečko Meh, ki je skupaj z lastnikom center tudi uradno predal namenu. Ob tej priložnosti so poklonili vrtcu Velenje 5000 evrov za igrala.
E
Center je bilo dličnos prejet 3 V i : ■' in ves vikend dobroo biskan.
_-_ffr.,
Investicija je bila zelo uspešna, prva faza mega centra v Ljubljani je stoodstotno oddana tudi, kar se najemnikov tiče, in vsi so vključeni v en investicijski fond. Kar se druge faze tiče, pa nas je recesija dohitela in v zadnjih mesecih nismo kaj prida privabljali najemnike, med tem ko je zdaj začel trg spet oživljati in imamo nekaj tisoč kvadratnih metrov neposrednega dogajanja z večjimi firmami.
AKTUALNO
Nadzorniki HSE o pogajanjih z Alstomom
Termoelektrarna Šoštanj mora do 15. oktobra Alstomu odgovoriti, ali sprejema pogoje ali ne - Prihodnji mesec naj bi bilo tudi dokončno znano, blok 6 ja ali ne
Milena Krstič - Planinc
Ljubljana, Velenje, Šoštanj, 16. septembra - Nadzorni svet HSE je na sredini seji ocenil uspešnost pogajanj z Alstomom, ki so jih o končni ceni tehnološke opreme za šesti blok vodili v Termoelektrarne Šoštanj.
»Ceno jim je uspelo precej znižati. O številkah pa še ne morem govoriti, ker obstaja dogovor, naj ta do sredine oktobra ostane skrivnost. Sta pa z vrednostjo že sezna-nje ni Evrop ska ban ka za obnovo in razvoj ter Evropska investicijska banka. Pomemben korak je bil dosežen tudi pri možnostih udeležbe domačih podizvajalcev v projektu in skrajšanju dobavnega roka za opremo. Gre sicer za tri mesece, ampak trije meseci pri cenovno tako zelo zahtevnem projektu, kot je ta, predstavljajo zelo veliko,« je po sredini seji nadzornega sveta povedal njegov predsednik dr. Franc Žerdin. Kaj to konkretno pomeni? Že zeleno luč TEŠ-u za iskanje ponudb bank za kredite? »Vodstvo TEŠ je vse potrebne
podatke že posredovalo v vednost bankam, ki bodo morale svoj vidik vključiti v proces izdelave ponudb za financiranje projekta. Nadzorni svet je obvezal vodstvi TEŠ in HSE, da izdelata nov investicijski program in vanj vneseta nove parametre, nove vhodne podatke, ki so nastali v zadnjem času, ter definirata možne vire financiranja, dinamiko posameznih obveznosti in izdelata dokument, ki bo prikazal posledice financiranja objekta za holding kot skupino. Do nove seje nadzornega sveta čez tri tedne, ko bomo obravnavali investicijski program in ga spreje li ali pa ne, je še nekaj časa. V tem obdobju pa vodstvi čaka še zelo veliko zahtevne-
To niso nerešljive zadeve, se je pa treba z njimi ukvarjati in se dogovoriti, kako ta nujno potreben objekt zgraditi, ne da bi imelo to posledice v ostalih delih sistema.« Sredi septembra je vodenje HSE prevzel Velenjčan Borut Meh. Minister za gospodarstvo, je bilo slišati, mu je bil zelo naklonjen, bil je njegov adut. Menil je, da bi bilo dobro, če vodenje holdinga prev-
problematiko tukajšnje energetike zelo dobro pozna in to je neke vrs -te prednost za dolino. Cilj pa je vse ka kor ures ni čeva nje inte re sov Slovenije na tem področju.« To je bila želja že ob ustanavljanju holdinga, pri čemer ste tudi aktivno sodelovali. Je ta po vseh teh letih po vašem mnenju izpolnilpri-čakovanja?
»Je, a ne v celoti. S proizvodnjo
15. septembra je vodenje HSE prevzel Borut Meh.
ga dela.« V Šaleški dolini (pa tudi v Sloveniji) se v zadnjih letih o tej naložbi veliko govori, a se doslej nedvo-
Dr. Franc Žerdin: »Na silo združevati, kar je bilo razdruženo, nima smisla.«
umno ni nikoli dalo reči: blok 6 bo. Se to zdaj že da? »Ne. Bi pa do končne potrditve moralo priti v oktobru. A je do takrat treba še marsikaj postoriti. Govorimo o najdražjem, cenovno najbolj zahtevnem projektu Slovenije po osamosvojitvi. Nobenega dvoma ni, ta objekt potrebujemo. To je jasno. Vprašanja se postavljajo v zvezi z načinom financira-
Nova
dizelska
lokomotiva
Premogovnik Velenje bo zamenjal vse iztrošene lokomotive
Velenje, 14. septembra - V začetku septembra je pričela delovati nova dizelska lokomotiva, ki predstavlja enega ključnih elementov v zadovoljevanju logističnih potreb premogovnika. Postopno se zaključuje proces menjave iztrošenih lokomotiv, ki so obratovale v jam
1	v povprečju 18 let. Nove generacije lokomotiv tipa Scharf DZ 1800
2	+ 2 so močnejše, hitrejše in čistejše glede na izpuste škodljivih emisij izpušnih plinov v ozračje, kabine za voznika in sovoznika so
večje, udobnejše in med sabo povezane z govornimi napravami, elek-trohidravlično krmiljenje in upravljanje je odzivnejše in zanesljivejše od starega pnevmatskega, za odkrivanje in odpravljanje okvar je v pomoč elektronika s simulacijo okvar na ekranih, pogoni so sodobnejši, vgrajeni so avtomatski metanometri za izklop lokomotive v primeru povečanih koncentracij metana. Hkrati z montažo in poskusnim obratovanjem lokomotive v jami je potekalo tudi praktično izobraževanje vzdrževalcev, ki jim bo proizvajalec SMT Maschinenfabrik Scharf izdal tudi certifi-
KOVIN ARSTVO SOUK
Stane Sovič s.p., Ravne 4, Šoštanj, Tel.: 03/ 897 06 60,897 06 61, Fax: 03/ 891 06 62 E mail: kss.sovi<@siol.net, www.kovinarstvo-sovic.si
i V	.^r kJH
• ključavničarska in kovino-strugarska dela
vzdrževanje napraV v industrijskih objektih % lastnim strokovnih kadrom in orodjem;
k	Fi I ^
projektiranje in izdelava raznih Rbnstrukcijskih elementov za industrijd in energetiko
EE^H
"V "4 H 11 ' ' r< ' P * fTTTui ~ '•! nT? viA H i if
Gre za najdražji in cenovno najbolj zahteven projekt Slovenije po osamosvojitvi.
nja, denimo koliko lastnih sredstev smo sposobni dati za ta objekt, kakšne kredite najeti? Krediti so zelo dragi, nekoč jih bo potrebno vrniti. Pa vprašanja: katere partnerje ima smisel pritegniti, kakšna je vloga drugega energetskega stebra v tem projektu, kaj se bo dogajalo z izgradnjo druge nuklearne elektrarne v Krškem, kako najti povezavo pri financiranju obeh projektov, kako ob tem zagotavljati normalno razvojno delo tudi za skupino ...
zame človek zunaj energetike. Ampak tudi drugi so forsirali svoje kandidate? Kajje bilo pomembno nadzornikom? "V fazi pripravljanja razpisa in izvedbe ter fazi prijav je bilo res zelo veliko aktivnosti mnogih, ki so forsirali svoje kandidate. Zame je bilo pomembno, da holding prične nekdo tudi v resnici voditi. V njem je bila namreč kar nekaj časa prisotna kriza vodenja. Pomembno pa mi je bilo tudi, da se začne ustavarjati vizija razvoja te izjemno pomembne gospodarske družbe. Borut Meh je zelo izkušen mene-džer, dolga leta dela v gospodarstvu, v bančnem sistemu, je dober finančnik, energetiko pozna. Že na prvi seji nadzornega sveta, na kateri je sodeloval, je prijetno presenetil s svojim poznava njem prob le-matike in načinom pristopa obravnave vprašanj. Menim, daje dobro, da je pri šel v HSE." Tudi zaradi vidika Šaleške doline? »Ne samo zato. Energetika je slovenska! Ne da se je osredotočati samo na Šaleško dolino. Vsekakor
Energetika je slovenska, ne da se je osredotočati samo na Šaleško dolino.
električne energije, prodajo, sem. Nisem pa prepričan, daje optimalno doseženo tudi pri naložbah, razvoju. Oboje je bilo holdingu naloženo kot prioriteta.«
Dva stebra?
»Po moje je bil z delitvijo holdinga na dva dela storjen korak nazaj. Mi smo predvidevali združevanje, ne delitve, vendar na silo združevati, kar je bilo na silo razdruženo, nima smisla. Lahko napravimo še dodatno škodo. Bolje je med obema stebroma vzpostaviti dobro poslovno sodelovanje, da energetika deluje povezano in skladno s cilji, ki so definirani.«
Poslovni rezultati? Kakšnih so?
»Dobri in to kljub temu, da je poraba električne energije v Sloveniji padla za skoraj 14 odstotkov. Je bilo pa toliko več energije prodane v tujino. To je tisto, o čemer je velikokrat govora. Gre tudi za varnost družb, povezanih v holding.«
kat o usposobljenosti. To je veliko priznanje za velenjske strokovnjake, obenem pa tudi priložnost Premogovnika Velenje za dodatno trženje tovrstnih storitev.
V jami Premogovnika Velenje obratuje sedaj 10 dizelskih lokomotiv. Najstarejše bodo predelali in jih uporabili za prevoz težjih kosov opreme (prek 12 ton) ob montažah odkopne opreme, ki jih z običajnimi elektrohidravličnimi ran-žir nimi vlaki in v strmih progah do sedaj niso mogli prevažati na deloviš ča.
... vedno ste dobrodošli.	prek interneta in bančne storitve opravite iz
Z NLB Klikom lahko banko obiščete kar	lastnega naslonjača.
NLB Kontaktni center N L ^^^	
(( 01 477 2000 ))	
www.nlb.si/poti-do-banke	
	
Ravnikarjev Pozdrav iz Šoštanja
Z izbranimi motivi na razglednicah skozi čas do konca druge svetovne vojne
Šoštanj, 17. septembra -Pozdrav iz Šoštanja, mesto na starih razglednicah, je naslov monografije avtorja dr. Toneta Ravnikarja, ki jo je v nakladi 1.400 izvodov založila in izdala Občina Šoštanj. V četrtek so monografijo v klepetu z avtorjem in gosti na pot pospremili v Mestni gale riji.
V knjigi so predstavljene razglednice Šoštanja, Topolšice, Zavodenj, Belih Vod, Svetega Križa in Smrekovca iz časa do konca druge svetovne vojne.
Kot pravi avtor monografije, so stare razglednice izjemno pomemben in hvaležen material za preučevanje podobe krajev v preteklosti. »To še prav posebej velja za področje Šaleške doline, saj je tu, kot le malo kje, prišlo do takšne degradacije
Monografijo so na potp ospremili izG alerije Šoštanj. (Foto: Dejan Tonkli)
in sprememb, da si lahko današnji prebivalci doline le s pomočjo teh pričevalcev predstavljajo podobo krajev pred jezeri, ko so še stale vasi Družmirje, Gaberke, Pesje, Škale...«
Razglednice so iz zasebne zbirke šoš-tanjskega zbiralca Zvoneta Čebula ter dopolnjene z zbirko, ki jo hrani Muzej Velenje. Predstavljajo kakovosten izbor iz bogatega opusa razglednic, ki so bile na področju današnje občine Šoštanj izdane v času, kije tako zlata doba »razgled-ničarstva« kot tudi zlata doba samega Šoštanja.
»Knjiga predstavlja kamenček v mozaiku prizadevanj odstiranja nekdanje bogate kulturne tradicije Šoštanja in pomembno pripeva k njeni ponovni oživitvi. S skrbno izbranimi motivi razglednic nas na poseben, drugačen način popelje skozi čas in izjemno dopolnjuje in nadgrajuje knjigo Franca Hribernika Mesto Šoštanj,« pa so besede, ki jih je knjigi na pot prispeval župan Darko Menih.
■ mkp
Zanimiva drevesa mojega mesta
Podjetje PUP, d. o. o., je izdalo knjigo Nataše Dolejši in Barbare Pajk s pomenljivim naslovom »50 dreves Velenja«
Velenje, 16. septembra - V sredo zvečer so v preddverju velenjske knjižnice uradno predstavili knji-

s* a
n
^ m
m
Avtorici knjige Nataša Dolejši in Barbara Pajk ter florist Simoni Ogrizek med predstavitvijo knjige, ki jo je vodila Milena Ževart. I
go, ki jo je v samozaložbi izdalo velenjsko podjetje PUP, d. o. o. Avtorici sta diplomirani agronomi-nji Nataša Dolejši in Barbara Pajk. Na predstavitvi, ki jo je vodila Milena Ževart, se jima je pridružil še florist Simon Ogrizek, ki je avtor večine zasaditev v mestu Velenje.
Zanimivi sogovorniki so povedali več o nastajanju knjige »50 dreves Velenja«, ki so jo posvetili tudi obletnici sodobnega mesta, izvedeli pa smo še marsikaj o zdravlje-
nju dreves in njihovi vlogi pri oblikovanju podobe mesta. Avtorici sta skupaj s knjigo, ki predstavlja posamezno vrsto dreves, ki krasijo Velenje, pripravili vodnik po točkah, kjer si jih lahko ogledate. Dijaki Šolskega centra Velenje, ki bodo nekoč okoljevarstveni tehniki, pa so skupaj s svojimi profesorji za knjigo prispevali svoje misli o drevesih. Prijetno spremno besedo k knjigi je napisal Vlado Vrbič.
Knjigo bodo nadgradili z vode-
nimi strokovnimi ogledi s predstavitvijo velenjskih dreves. V soboto ob 10. uri jo bodo začeli v Sončnem parku. Popestrili jo bodo s kulturnim programom v izvedbi dijakov Šolskega centra Velenje. V soboto, 10. oktobra, ob 11. uri vas vabijo, da se jim pridružite pred velenjskim domom kulture, v soboto, 24. oktobra, ob 10. uri pa pri Kardeljevem spomeniku.
■ bš
Jubilejna številka Rudarja
Praznik mesta, ki so ga s številnimi udarniškimi urami pomagali zgraditi tudi rudarj i, s ponosom praznujejo tudi v Premogovniku
Velenje - Ob 50-letnici Velenja so izdali jubilejno številko časopisa Rudar in se v njej sprehodili skozi zgodovino. Zajeli so številne dogodke, s katerimi je Premogovnik ves čas aktivno sodeloval pri razvoju Velenja, pomagal pri izgrad-
nji infrastrukture, tudi številnih dejavnosti, vključno s podjetništvom, ki so se razvile iz potreb premogovnika.
Sicer pa je prva številka časopisa, ki je bil pravzaprav glasilo sindikata Rudnika lignita Velenje, izšla
1. januarja leta 1953. Ime časopisa je bilo Velenj ski rudar in je bil prvi časopis, ki se je pri svojem poročanju omejil le na Šaleško dolino. Takrat se seveda v podjetju še ni govorilo o internem komuniciranju, danes pa je Rudar eno od
pomemb nih oro dij inter ne ga komuni ciranja v Skupini Premogovnik Velenje.
Jubilejna številka Rudarja s svojo vsebino dokazuje, da se že dolgo zavedajo pomembnosti ciljno usmerjenega, sistematičnega, odprtega, pravočasnega in dvosmernega sporazumevanja z zaposlenimi, s kupci in z drugimi udeleženci podjetja. Tako so med vsemi sodelujočimi ustvarjali zaupanje, ki bo podlaga za uspešno delo in sodelovanje tudi prihodnjih 50 let.
Knapovska
večerja
navdušila
Člani Gledališča Velenje so minuli torek premierno zaigrali burko izpod pere sa Petra Rez ma -na Knapovska večerja in z njo navdušili do zadnjega kotička napolnjeno dvorano kulturnega doma vV elenju.
Na pogovoru z ustvarjalci je avtor Peter Rezman med drugim dejal, da je tematiko jemal iz jamskih spominov. Ker je slovenski literarni pro-
stor prenasičen z urbano tematiko, ne preseneča, da so zgodbe o delu in življenju rudarjev, povedane v njihovem načinu izražanja, zelo pri-
ljubljene. Po mnenju režiserja in igralca Karlija Čretnika je Rezman zadel bistvo vsega, kar so hoteli prikazati - tipično prigodo iz knapov-
Zeleno = prijetno
Urban Novak
Med brskanjem po svetovnem spletu, natančneje eni od aplikacij tega spleta, mi je v oči padel naslov prispevka »Let 's do it! Country clean up«. Naslov, ki bi se pri nas glasil nekako kot »Storimo to! Očistimo deželo!«, me je pritegnil. Med vsem tem govorjenjem o onesnaženju, ekologiji, strašenju z ozonsko luknjo in globalnim segrevanjem, ko se ne ve več, kaj je resnica in kaj medijska propaganda, je misel na očiščenje celotne dežele vsaj nenavadna. Pa sem pogledal, za kaj gre, in ostal brez besed. Šlo je za briljant-no zgodbo o tem, kako se je nekaj zanesenjakov v mali deželici daleč na severu, imenovani Estonija, odločilo očistiti deželo njenih odpadkov. Gnani zgolj z neverjetno idejo o tem, kako bi sami s pomočjo prostovoljcev v enem dnevu počistili vsa divja odlagališča odpadkov v vsej državi. Ta neverjetna ideja je bila vzrok za največjo čistilno akcijo, ki jo je kdaj videl svet. Z dobro organizacijo, odličnim oglaševanjem in podporo javnih osebnosti je projekt stekel. Po opravljenih označbah odlagališč, kar je 700 prostovoljcev počelo pol leta, pri čemer so si pomagali z moderno tehnologijo, je končno napočil čas za čiščenje. Prostovoljci so se lahko prijavili na spletni strani in tako dobili navodila, kje in kako bo potekalo čiščenje. Organizatorji so izračunali, da leži po prostranstvih dežele vsaj 10.000 (da, deset tisoč) ton različnih odpadkov in da bi država za njihovo odstranitev potrebovala 3 do 4 leta. Na dan očiščenja se je zbralo 50.000 prostovoljcev iz cele države in Evrope. V manj kot polovici dneva so prostovoljci očistili celotno državo njenih divjih odlagališč odpadkov. Fascinantna ideja, kije bila bri-ljantno izpeljana in je na koncu pomenila strošek v višini 500.000 evrov. Nična vsota, če jo primerjate s stroškom, ki bi ga imela država, če bi se lotila čiščenja sama. Vendar je verjetno največja vrednost te čistilne akcije v ozaveščanju in vzgoji ljudi ter izoblikovanju njihovega odnosa do okolja, v katerem bivajo.
Tale akcija me je seveda spodbudila, da razmislim tudi o našem odnosu do okolja. Odnosu, kije precej neodgovoren, saj smo se navadili, da če nekoga plačujemo za neko delo, v tem primeru komunalna podjetja, potem naj ta tudi opravljajo svoje delo. Ali drugače povedano, ker vemo, da bo nekdo počistil za nami, se lahko tudi onesnažuje. Kakšna strahotna zmota! Recimo, da takšna miselnost še zdrži v okviru mest. Kaj pa se zgodi, ko nismo več v mestih, ko se odpravimo v naravo, ko ni več nikogar, ki bi čistil za nami ? J a, potem lahko vidite ležati vsepovsod polno odpadkov, posebej recimo so občutljiva morja in obale. Ah, saj bo morje vse odplaknilo in prebavilo. E, pa ne bo. Tako kot ni prebavilo ladij z nevarnim tovorom, kijih je potapljala italijanska mafija ob obalah Italije, tako kot ni prebavilo ogromnega kupa plastike, ki se po dnu Atlantika razprostira v kilometrih in so ga letos po naključju odkrili znanstveniki. In vse to je posledica prav našega prej omenjenega obnašanja in odnosa do okolja. Predstavljajte si, da vsak dan vsak človek odvrže en cigaretni ogorek v naravo. 7,8 milijarde ogorkov na dan, vsak dan, 365 dni na leto. 2847 milijard ogorkov v enem letu. In kam gredo? S trenutnim mišljenjem pravzaprav ni resnično važno kam, le da nam izginejo izpred oči. Stvari se sicer spreminjajo na bolje. Postavljajo se ekološki otoki, možno je odlagati nevarne odpadke na varna mesta, gradijo se podzemni zbiralniki smeti, predpisani so postopki za ravnanje z nevarnimi odpadki itn. A vse to še ne pomeni nujno tudi izboljšanja zavesti in odnosa ljudi do okolja. Pravi odnos se namreč kaže pri porabi oz. nakupovanju. Ali se odločamo za energetsko varčne avtomobile, ali jemljemo papirnate ali PVC vrečke, ali vestno ugašamo porabnike električne energije ali pazimo pri izbiri materialov, kijih vgrajujemo v svoj dom, in ne nazadnje, ali pazimo na svet okoli sebe do te mere, da ga bodo lahko normalno uporabljali tudi zanamci?
Ne razumite me kot nekakšnega ekološkega fanatika, ki bi bil pripravljen izvajati radikalne akcije za dosego ciljev. Ne, mislim le, da bi podoben odnos moral imeti vsak normalen prebivalec naše dežele, če jo želimo ohraniti čisto. Mogoče se nekoč najde nekdo, ki bo z veliko mero entuziazma in pomočjo prostovoljcev uspel v enem dnevu očistiti to deželo njenih odlagališč odpadkov ter nam tako ponudil svež, nov začetek. Očistiti in izoblikovati pravilen odnos večine naših sodržavljanov do okolja pa je proces, ki ga ne bo mogoče opraviti v enem dnevu. A nekje je vendarle treba začeti.
skega življenja iz 50. let prejšnjega stoletja. Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved pa je izrazil zadovoljstvo, ker tudi s pomoč-
jo premogovnika nastajajo mnogi dobri projekti in postaja delo ter življenje rudarjev vedno bolj zanimiv motiv za različne ustvarjalce. Tako Premogovnik skrbi za kulturno plat zaposlenih, prebivalcev Šaleške doline in tudi širše.
Velenjski gledališčniki bodo komedijo Knapovska večerja zaigrali znova v sredo, 14. oktobra, ob 19.30 v domu kulture v Velenju.
■ tp
107,8 MHz
tÄDÜjSKO IDO ČAS@PDSD0l
Gobe rastejo
Menda je letošnja jesenska gobarska letina tako radodarna, kot že dolgo ne. Če je bila spomladi narava zelo radodarna z lisičkami, je sedaj z jurčki. Vsaj nekateri se znajo pohvaliti o uspešnih »sprehodih« po gozdovih in polnih košarah z rjavimi klobuki. Pa bi najbrž šlo tudi vse mimo nas, če se nas ne bi nekateri spomnili in nam »približali gozd in gobe« kar v redakciji.
Vili Poznič in njegova žena Sla-
vica vesta, da v naši redakciji za nabiranje gob večina nima časa, da pa je med nami kar nekaj pridnih jedcev gobarskih speciali-tet. Tako sta nas že tretje ali še kakšno leto zapored, vedno okrog 20. septembra, razveselila z eno od slednjih - z gobjo pašteto in hlebom kruha. Viki nam je povedal, kje sta gobe nabirala, Slavica pa je iz različnih vrst pripravila slastno pašteto. Pa še »gobjo družino« sta namenila
odgovornemu uredniku časopisa Stanetu Vovku. Kaj je ta z jurčki naredil, nam ni poročal, verja me mo pa, da jih je zau pal spretnim kuharskim rokam, ki so mu pripravile še kakšno gobarsko specialiteto. Sicer pa nestrpno čaka na povabilo celjskega aktiva novinarjev, ki vsako leto pri pravi gobarski pik nik, Stane pa je eden redkih v naši hiši, ki se jih najbolj pogosto tudi udeležuje. Mimogrede: je tudi član velenjskega gobarskega društva Marauh.
■ tp
Na enem od vser edkejšihs kupnihp opoldanskih kosil ni biloj určkov.
PESEMT EDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	MARIAH CAREY - I Want To Know What Love Is
2.	BON JOVI - We Weren't Born To Follow
3.	ROBBIE WILLIAMS - Bodies
I Want To Know What Love Isje balada, s katero je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja velik uspeh požela skupina Foreigner. Ameriška pevka Mariah Carey je balado uvrstila na svoj najnovejši album Memoirs Of An Imperfect Angel, ki bo v ZDA izšel 29. septembra, v Veliki Britaniji pa 5. oktobra. Skladba je drugi single z dvanajstega studijskega albuma te 39-letne pevke, katerega izid je že junija napovedala skladba Obsessed.

I ■
I ■
I ■
I
LESTVICA DWMMm
1.	Mladi upi - Fant iz mojih sanj
2.	Zdomarji - Miss vasi
3.	Ansambel Roka Žlindre - Naša dežela praznuje
4.	Ansambel Šestica - Razkošje glasbe
5.	Alfi Nipič & Domen Kumer - Pubec si ču?
6.	Ansambel Spev - Med brajdami
7.	Ansambel Malibu - Na valentinovo
8.	Ansambel Donačka - Življenje je kratko kot sen
9.	Ansambel Čepon - Horjulke so za žurke
10.	Ansambel Dinamika - Moje življenje je glasba
www.radiovelenje.com
i ■
i ■
i ■
i

Praznovali tudi velenjski rokerji
s
K
V okviru praznovanja 50-letnice mesta Velenje so praznovali tudi velenjski rokerji, tako tisti, ki glasbo ustvarjajo, kot tisti, ki jo poslušajo. V počastitev obletnice je izšla kom-pilacija z naslovom Velenje, mesto rocka, na kateri se predstavljajo skupine, ki so tako ali drugače zaznamovale razvoj rock glasbe v Šaleški dolini in tudi širše. Na albumu se predstavljajo Ave, Utrip, Chateau, Res Nullius, naio ssaion in Big Addiction, ki so v soboto, 19. septembra, tudi nastopile v velenjski Rdeči dvorani na velikem rock koncertu z enakim naslovom: Velenje, mesto rocka. Žal bomo na albumu zaman iskali skupino Šank Rock, ki je z več kot 25-letnim delovanjem verjetno najbolj znana in poslušana velenjska rock zasedba v Sloveniji. Kot je že v uvodniku k albumu pojasnil legendarni poznavalec glasbe, glasbeni urednik, moderator in publicist Dragan Bulič, skupina žal ni želela sodelovati v projektu, kar je v vlogi povezovalca ponovil tudi na sobotni prireditvi.
Veliki koncert so začeli najmlajši, skupina Big Addiction, ki je kljub nehvaležni vlogi prvega nastopajočega in relativno zgodnjemu času nastopa, ki gaje »motila« košarkarska tekma med Slovenijo in Srbijo, dobro opravila svojo nalogo. Pod oder so pritegnili predvsem mlajše poslušalce in z nekaj svojimi skladbami, med katerimi je bila seveda tudi njihova najbolj znana Odha-
jam od doma, dostojno odprli sobotni glasbeni dogodek. V skladu s konceptom koncerta, da vsak izvajalec v svoj repertoar vključi eno od legendarnih rock skladb, so svoj nastop zaključili s priredbo skladbe Paranoid skupine Black Sabbath.
Za najmlajšimi so nastopili najstarejši. Skupina Utrip, katere začetki segajo globoko v sedemdeseta leta, je začela s svojo izvedbo skladbe All Right Now skupine Free, uspešnico iz leta 1970, kije očitno zaznamovala zgodnja leta delovanja zasedbe. Teh so se spomnili tudi v skladbi Leta mladosti, sicer pa odmerjen čas koncerta zapolnili še z nekaj avtorskimi in drugimi skladbami ter tako pripravili teren za svoje goste - legendarno zasedbo Oko. Pavle Kavec in njegov trio so občinstvo razgibali z dvema Hendrixovi-ma klasikama, dvema avtorskima skladbama ter zaključili s priredbo Chuck Berryjeve Johnny Be Good.
Pred nastopom skupine Ave je sledil kratek nagovor župana Mestne občine Velenje Srečka Meha, v katerem je poudaril fenomen in pomen Velenja kot mesta glasbenikov in seveda rokeijev. Skupina Ave oziroma njen vodja Rajko Djordjevič je bila nekakšen iniciator celotnega dogodka, z njihovim nas to pom pa se je dogo dek tudi približal svojemu vrhuncu. V prvem delu so namreč Ave odigrali svoj repertoar, nato pa še spremljali legendarna pevca skupine Bije-
Big Addiction
lo Dugme Alena Islamovica in Želj-ka Bebeka, ki sta nastopila na prireditvi kot njihova gosta. Ave so odigrali pričakovan nabor svojih najbolj znanih skladb, med katerimi seveda nista manjkali trenutno najbolj aktualna Moje mesto in najstarejša Belo telo. Nastop so zaključili z izjemno izvedbo ene najbolj znanih rock skladb vseh časov Smoke On The Water skupine Deep Purple. Nato je sledil vrhunec. Na oder je prišel Alen Islamo-vic in ob zvo kih skladbe Moto ri skupine Divlje jagode je med občinstvom završalo. Pod oder so se nagnetli tudi tisti, ki so doslej postopali v okolici Rdeče dvorane in bučno pozdravili nekdanjega pevca skupin Divlje jagode in Bjelo dugme. Sledila je balada Krivo je more, nato pa prava eksplo zija ob skladbah Djurdjevdan (na poraz
naših košarkašev s Srbi so očitno vsi pozabili) in Napile se ulice. Po štirih skladbah je Alena na odru zamenjal Željko Bebek, kije začel z znano balado Selma ter nadaljeval še z eno, Loše vino. Sledila sta še znana rokenrola sarajevskih legend Ne spavaj mala moja in Tako ti je mala moja kad ljubi Bosa-nac. Za finale se je na oder vrnil Alen Islamovic in skupaj z Ave in občinstvom, ki tudi ni štedilo grl ob znanih uspešnicah, so za konec zapeli skladbo Ima neka tajna veza.
Kljub silnemu navdušenju in želji po dodatnih skladbah skupine Bije-lo dugme seje koncert moral nadaljevati po začrtanem scenariju. Sle-
dil je nastop skupine Chateau, kiji je bilo seveda težko stopiti na oder za bosanskima zvezdnikoma. Začeli so s starejšimi skladbami in še posebej z balado Objemi me pritegnili precejšen del občinstva, kije z zadovoljstvom sprejelo tudi uspešnici Lola in Mlinar na Muri. Zaključili so z novejšima Vse, kar ljubim in Zaradi tebe ter obvezno priredbo (Summer Of 69 Bryana Adam-sa), nato pa na oder povabili svojega gosta, legendo slovenske popularne glasbe Tomaža Domicelja. Ta je kot prekaljeni maček z veliko odrsko kilometrino za svoj nastop izbral dve preverjeni skladbi, Srečen dan in Slovenskega naroda sin, ob katerih mu ni bilo težko pripraviti občinstva, da je zapelo z njim.
Sledil je nekoliko trši zaključek rokerskega dogodka. S skladbo Tisoč milj od doma, ki je pos ta la nekakšna velenjska rokenrol himna, so svoj nastop začeli člani skupine Res Nullius. Navdušenci nad garažnim rokenrolom so jim seveda takoj pritegnili. Značilnost tega koncerta je bilo namreč zelo hetero ge no rokersko občin stvo, tako da je vsak nastopajoči imel med množico svoje privržence. Res Nullius so pošteno in korektno odigrali svoj izbor skladb, med katerimi niso manjkale Revolver ljubezni, Dečko v belem in Egi, koncert pa na vsesplošno navdušenje zaključili s priredbo znane skladbe Iggy-
ja Popa Rock'n'roll Party.
Cisto za konec je ostal nastop skupine naio ssaion. Velenjski predstavniki nu metala so nastopili hendi-kepirani, saj so žal morali pred občinstvo brez svoje pevke, ki se koncerta ni mogla udeležiti. Zato so se za mikrofonom izmenjevali različni gostje. Začel je pevec skupine Big Addiction R. Cherry, kije odpel priredbo skladbe skupine Big Foot Mama Led s severa, nato gaje zamenjal pevec Vinie iz zasedbe Wicked Crew, ki je skupaj z naio ssaion s svojim prodornim glasom postregel z izdatno dozo energije, za konec pa je nekaj skladb odpela še Tina, sicer pevka skupine Tabu. Njihov nastop je bil nabit z ogromno energije, s pomočjo violine pa so ustvarili izjemen zvok, ki je ob odličnih svetlobnih efektih kljub pozni uri dobršen del občinstva zadržal v dvorani do konca.
Kon cert je pote kal hit ro in dinamično, izvajalci so se izmenjavali na dveh odrih, tako da je bilo občinstvu prihranjeno zoprno čakanje med posameznimi nastopi. Poleg dobrega zvoka so dogodek popestrili tudi odlični svetlobni efekti, vse skupaj pa je bilo moč spremljati tudi na dveh veli kih zas lo nih. Velenje je tako ob svojem jubileju dostojno dalo priznanje tudi svojim rock glasbenikom.
Ave ijfgendarnima pevcema skupine Bijelo Dugme
24. septembra 2009
^ Pražnje oblečeni so velenjski podjetniki Tomaž Ročnik, Branko Meh in Rudi Bizjak pospremili odprtje nove velenjske »avtobusne«. Čeprav se verjetno prav veliko ne bodo vozili z avtobusi, so z nasmehom na ustih spremljali program odprtja. Bodo pa morda uporabljali garažno hišo, čisto prvo v mestu. V njej bodo njihovi jekleni konjički med njihovimi opravki v mestu zagotovo na varnem.
^ Milan Marič je eden tistih Velenjčanov, ki že dolga leta s kamero in fotoaparatom beleži, kar se dogaja v mestu. Teme, povezane z rudarstvom, ga še posebej privlačijo, saj je bil »knap«. Je eden tistih, ki v pokoju nimajo veliko časa za lenarjenje; posveča se vnukinji in vnuku, predvsem pa snema, montira in ustvarja. Kako dragoceno je njegovo beleženje časa, se najbolj vidi ob obletnicah, ko je treba pogledati tudi v preteklost. Te ima Milan na svojih filmih veliko, še vedno pa se vsak dan rad vrne tudi v sedanjost.
^ Mihael Fajfar (prvi z desne), naj kletar leta 2008 in menda kandidat za naj kletarja 2009 Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki Avgustu Reberšaku, prav tako zagretemu vinogradniku, predsedniku šmarške lovske družine Oljka,... »Gustl, si ko otroc. Komaj se usedejo na vlak, že malicajo. Ampak tolk kruha, pa čist mal mesa in brez pijače.? Bi pa rekel, če ti je slednje zmanjkalo. Morda se pa bojiš, da bi me moral potem podpreti, če bi kandidiral za predsednika šmarških vinogradnikov?«
povezuj e Zgodnjo Savinjsko in Šaleško dolino, ne bo kaj dosti pomagaia.
Blišč in beda
Tudi v Velenju se je izka-zaio, kako blizu so si nasprotja. Praznovanje in jezni protesti.
Iskrenje v Gorenju
Svinjarija
Nekateri šolarj i opozarjajo na nepravičnost: »Ponekod že imaj o novo gripo, mi moramo pa še hoditi v šolo!«
Županov počitek
Velenjski župan Srečko Meh jma srečo. Po osrednjih proslavah ob prazniku se bo lahko dobro odpočil. Oblast v Velenju je predal Piki.
Sku bi jo nas
Vodilni ljudje naše dežeji-ce v obliki kokoši se zdaj najbolj trudij o, kako bi čimbolj oskubiji ljudi.
Bo obnova poma ga la
Tisti, ki še vedno menij o, da vsa Zgornja Savinjska dolina dejansko ni za vključitev tega območj a v morebitno Saša regij o, pravij o, da tudi obnova Gorenjskega klanca, ki
V	Gorenju se j e res iskrilo. Pa ne je med zapos-e-nimi jn vodstvom, celo med nekaterimi politiki. A namesto obremenjevanja posameznikov bi bilo bolje, če bi poskrbeti za manjše obremenjevanj e gospodarstva.
Gre jim v nos
Šoštanjčanom gre velenjski Premogovnik v nos. No, vsaj neprijeten vonj jz prezračevalnih jaškov. Njim gre smrad v nos, upajo pa, da bodo šle njihove pripombe premogar-jem res v ušesa.
»Pomoč« od zunaj
Konec naj bi bilo neenotnosti turizma v Zgornji Savinjski dolini. Pa čeprav se sliši nekaterim čudno, da naj bi turizem na tem območju poveza-a godba jz srbske Čajet-ne. Gostova-a naj bi v vseh občinah.
Žila vi so
V	boju za pokojnine upo-koj enci dokazuj ej o, da še zdavnaj niso 'pokojni'!
MED VAMI
Prostovoljci v boju proti revščini
V Velenju bo do 17. oktobra potekala velika akcija ob dnevu boja proti revščini - Velenjski prostovoljci in Škofijska karitas Celje zbirajo hrano
Velenje -17. septembra se je v Velenju začela velika akcija zbiranja hrane. Akcija bo potekala vse do 17. oktobra, ko zaznamujemo dan boja proti revščini. Pri projektu bodo ob prostovoljcih Mladinskega centra Velenje sodelovali še Šolski center Velenje in Škofijska karitas Celje.
Namen akcije je pomagati socialno ogroženim družinam v teh težkih časih. Letošnja akcija je nadgradnja lanske, ko so ob svetovnem dnevu boja proti revščini prostovoljci Mladinskega centra Velenje na stojnici pekli kostanj in kuhali čaj, prostovoljni prispevki, ki so jih zbrali, pa so se podarili Unicefu za akcijo Ko bom velik, ne bom rudar.
Maja Ovčar, prostovoljka MC Velenje in somentorica na ŠCV, pravi: »Lanska akcija je bila res uspešna in nam je dala motivacijo, da naredimo nekaj več. Ko delaš prostovoljno, se resno zavedaš socialne problematike, ki je prisotna po celem svetu. In ker smo lani pomagali otrokom na drugi strani sveta, smo se letos odločili, da izvedemo akcijo za naše sodržavljane. Težko je, da bi lahko pomagali vsem, vendar če lahko pomagamo vsaj nekomu, smo že veliko storili.«
Letošnjo akcijo so prostovoljci Mladinskega centra Velenje dopolnili tudi s sodelovanjem. K sodelovanju so povabili Šolski center Velenje, s katerim MC redno sodeluje, povabili pa so tudi humanitarno organizacijo Škofijsko karitas Celje, ki je z veseljem sprejela sodelovanje in ponudila pomoč.
Melita Kovač, vodja prostovoljcev MC Velenje, pa je dodala: »Mislim, da nam bo letošnja akcija zares uspela. Zastavljena je dobro, predvsem pa dobrodelno. V okviru akcije so vabljeni vsi ljudje dobrega srca, da odložijo v škatlo nekaj, kar bo nekomu pomenilo preživetje.«
■ Bš
Škatle, v katerih zbirajo nepokvarljivo hrano in higienske pripomočke, so postavljene na različnih mestih v Velenju. Več škatel je postavljenih na Šolskem centru Velenje, v Mladinskem centru Velenje, regionalnem multimedijskem centru Kunigunda in v zgradbi Mestne občine Velenje. Prav tako bodo prostovoljci ob vikendih pozivali ljudi k darovanju na javnih točkah.
Dogodek nas je prizemljil
Na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda Velenje pripravljeni na morebitno obolelost učencev z novo gripo v skladu z materialnimi možnostmi - Več kot polovica oken zabitih - Dopoldan skrbijo za izvajanje ukrepov hišnik in učitelji
TatjanaP odgoršek
Na Osnovni šoli Polzela se je zgodil prvi primer večje odsotnosti števila učencev v Sloveniji, ki naj bi zboleli za novo gripo. Po prvih desetih petošolcih, ki niso prišli k pouku, se je število odsotnih večalo iz dneva v dan. V začetku prejšnjega tedna, ko so laboratorijske preiskave enajstih odvzetih brisov šele potrdile pet dejan skih okužb z novo pan dem sko gripo, je od 492 otrok v šoli manjkalo 75 učencev, dan kasneje jih je doma ostalo 94, pred tednom dni že več kot 160. In to kljub temu da so na šoli - kot je ugotovila zdravstvena inšpektorica - upoštevali ukrepe in navodila, ki jih je za preprečevanje širjenja virusa gripe predpisal Inštitut za varovanje zdravja Slovenije. Doma je pred tednom dni ostalo tudi 116 od skupaj 218 malčkov iz vrtčev-skih oddelkov na Polzeli, pa čeprav še pri nobenem od njih niso potrdili nove gripe. Po mnenju vodstva šole je do konca prejšnjega tedna za pan-demsko gripo zbolelo blizu 50 njihovih učencev, drugih sto pa je skupaj z dobro stotnijo vrtčevskih otrok ostalo doma zaradi drugih obolenj ali le zaradi preventive. Čeprav število odsotnih od pouka ne pomeni, daje toliko otrok tudi zbolelo za pandem-sko gripo, je polzelski primer večje okužbe resno opozorilo, da v nobenem okolju nanjo niso imuni in daje potrebno upoštevati navodila, ki jih je prejšnji teden v obliki zloženke gospodinjstvom namenilo ministrstvo za zdravje. Objavljena so tudi na spletni strani ustavimogripo.si. Nas je zanimalo, kako so na morebit-
WS
Tone Skok,r avnateljO snovne šole MiheP intarjaT oleda Velenje:» Medu krepi je tudi prezračevanje prostorov, na šoli pa več kotp olovice oken nem oremoo dpreti.«
en izbruh nove gripe pripravljeni na najstarejši osnovni šoli v Mestni občini Velenje - šoli Mihe Pintarja Tole-da.
»Dogodek na polzelski šoli nas je prizemljil,« je povedal ravnatelj šole Tone Skok in nadaljeval, "Tisto, za kar smo menili, da se pri nas ne more zgoditi, je praktično pred našimi vrati. Zato smo v teh dneh še dodat no
Med ukrepi naj bi bilo zelo učinkovito tudi cepljenje. V Zdravstvenem domu Velenje so povedali, da za zdaj kakšnih informacij o cepivu za novo gripo nimajo. Ne o tem, da bodo cepivo prejeli, niti kdaj bodo lahko začeli cepiti. Za zdaj so nabavili le cepivo za obi čaj no gri po.
osvežili vedenje o tem, kako lahko preprečimo širjenje bolezni, uvedli nekatere dodatne ukrepe. Na šoli smo pripravljeni na novo gripo v skladu z navodili ministrstva za šolstvo in šport, Inštituta za varovanje zdravja Slovenije, izvajamo pa jih lahko le glede na materialne možnosti. Tu pa je kar kriza.«
Kot je povedal Skok je namreč med navodili ukrep prezračevanja prostorov. Tega ne morejo izvajati dosledno in v celoti, ker imajo na šoli več kot polovico oken dobesedno zabitih oziroma jih ne morejo več odpreti. Ze drugi mesec so dobili za tretjino manj denarja za materialne stroške, kot bi jih morali, kar pomeni, da ne morejo kupiti potrebnega materiala - od razkužil, milnikov, tekočega mila ... Tudi v dopoldanskem času naj bi čistilke skrbele za red in čistočo v razredih, sanitarijah . »Zal ministrstvo ne sistematizira dopoldanskih čistilk, mi pa imamo na daljši bolniški odsotnosti dve čistilki, zato razporejanje ni možno. Njihovo delo v skladu z navodili izvajajo hišnik in učitelji v svojih oddelkih sami.« Prostora na šoli, kamor bi premestili učence, ki bi kljub opozorilom, naj ostanejo doma ob znakih za možnost okužbe z virusom nove gripe, pridejo k pouku, nimajo. Kako bi torej ukrepali, če bi se zgodilo na šoli to, kar se je na Polzeli? »Prilagajali bi se pogojem, ki bi jih narekovala bolezen.«
Sicer pa je Tone Skok povedal (njegovo trditev so potrdili kasneje tudi učenci), da so seznanili otroke z ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni po oddelčnih skupnostih, preko šol-
Širjenje okužbe z novim virusom gripe lahko zmanjšamo, če upoštevamo
nekaj osnovnih napotkov.
•	Pogosto umivanje rok je najučinkovitejša zaščita. Roke si vedno umijemo po kašljanju, kihanju, brisanju nosu in dotikanju onesnaženih površin, s kate ri mi je bilo v sti ku veli ko ljudi. Roke si vsaj 20 sekund temeljito umivamo z milom in speremo s toplo vodo. Roke obrišemo s papirnato brisačo in z njo zapremo pipo.
•	Kadar nimamo možnosti umivanja rok (na potovanju), so učinkoviti tudi robčki z alkoholnim razkužilom, s katerimi si temeljito obrišemo roke.
•	Z rokami se ne dotikamo oči, nosu in ust. Okužba se pogosto širi tako, da si z dotikanjem različnih onesnaženih površin virus sami vnesemo v telo.
•	Ko kihnemo ali zakašljamo, si usta ali nos prekrijemo s papirnatim robčkom, ki ga takoj po uporabi varno odvržemo v najbližji koš. Če papirnatega robčka nimamo, lahko kih-ne mo ali zakaš lja mo v zgor nji del rokava.
•	Izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki imajo znake bolezni.
•	Osebi, ki ima znake bolezni, se ne približamo na manj kot en meter.
•	Če pri sebi opazimo bolezenske znake pandemske gripe, ostanemo doma in pokličemo izbranega zdravnika po telefonu, ki nam bo svetoval, kako ravnati.
ske spletne strani, po šolskem radiu, redno pri vsaki dežurni uri učitelji sproti obveščajo učence o aktivnostih. »Nekaj težav imamo pri navadah učen cev, zlas ti pri sed mo šol cih, osmošolcih in devetošolcih. Ko namreč pridejo zjutraj v šolo, se v pozdrav objemajo. Smejali so se mi, ko sem po šolskem radiu povedal, da zaradi večje možnosti morebitne okužbe takšno obliko pozdravljanja odsvetujem.« Zapos le ne na šoli pa je o ukrepih seznanil na pedagoški konferenci.
Naj vsem medi
Šmarški čebelarji ob 80-letnici delovanja društva povabili Šmarčane, da se jim pridružijo - Med prednostnimi cilji izobraževanje in podmladek
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 20. septembra
- V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je tamkajšnja čebelarska družina s svečanostjo zaznamovala 80-letnico svojega delovanja.
Predsednik družine Franc Šmerc je ob tej priložnosti dejal, da jih je sicer malo, a so z zavzetim delom v zadnjih letih postali prepoznavni v domačem in širšem okolju. Vključujejo se v življenje kraja, sodelujejo z vsemi društvi v njem in tako prispevajo k njegovi prepoznavnosti in lepemu okolju. Pozval je Šmarčanke in Šmarčane, da se jim pridružijo. »Če nas bo več, bo tudi čebelarski dom odigral vlogo,
ki smo mu jo ob izgradnji namenili. Naj vsem medi.« Med drugim je še povedal, da bo nji hova skrb tudi v prihodnje namenjena predvsem izobraževanju članstva, skrbi za podmladek ter osveščanju jav-
nosti o pomenu čebele.
Šmarški podžupan Janko Avberšek je menil, da se čebele dotikajo slehernega med nami, zato nam ne sme biti vsee no, kak šen odnos ima mo do njih in čebe lar stva. V lokalni skupnosti se tega zavedajo in se po svojih močeh vključujejo pri uresničevanju nalog društva. Pohvalil je delo čebelarjev in jih pozval, da se tako trudijo tudi v prihodnje.
»V Čebelarsko zvezo Saša regije smo se združili, da bi dosegli še boljše uspehe, bili močnejši pri premagovanju težav. Tudi po zaslugi šmar-ških čebelarjev smo na dobri poti,« je med drugim dejal Marko Purnat,
predsednik omenjene zveze.
Po besedah Boštjana Noča, predsednika Čebelarske zveze Slovenije, je prizadevnost šmarških čebelarjev lahko za zgled mnogim večjim tovrstnim društvom. Čeprav ima malo članov, ti puščajo v slovenskem čebelarstvu pomemben pečat. Noč je med drugim pove -dal, da je čebela v 90 odstotkih pomemb na za dru ge in le 10 odstotkih za čebelarja. Čebelarji so pomemben del varstva okolja, česar se je javnost začela zavedati. Dokaz za to je v tem trenutku bolj moral na kot denar na pod po ra družbe, pristojnega ministrstva. Je pa že korak naprej v prizadevanjih

I
MU
v i*
K

^ «
ofi
*
to, da je kar 20 ministrov v Bruslju podprlo slovenskega kmetijskega minis tra, ki je na pred log zve ze podal pobudo, naj razglasijo čebelo za ogroženo žival. »Takšna podpora daje upanje, da bomo čebelarji deležni 10 evrov podpore na panj.« Noč je še menil, da čebelarjem, državi in tudi širši skupnosti lahko skupaj uspe prebroditi težave. Poudaril je tudi potrebo po nadaljnjem osveščanju ljudi o pomenu uživanja slovenskega medu. »Analize so pokazale, daje naš med najkakovostnejšimi na svetu. Zelo pomemb no je, da ljudje uživajo med iz domačega okolja, ker je takšen tudi najbolj koristen. Tako pa užijejo od 20 do 30 odstotkov tujega medu neznanega porekla in kakovosti. Če bi Slovenci uživali le slovenski med, bi naredili
dve stvari: uživali bi kakovostno in varno hrano, hkrati pa pomagali čebelarjem pri ohranjanju naše čebe le, pre ko čebe le pa tudi slo -ven ska polja.«
Slovenski čebelarji imajo od 130 do 150 tisoč gospodarskih čebeljih družin, pridelajo 20 kilogramov medu na panj oziroma približno 2000 ton medu na leto, kar je toliko, kot ga Sloven ci tudi poje mo.
Ob koncu svečanosti, ki so jo popestrili člani domačega moškega pevskega zbora Franca Klančni-ka, otroška folklorna skupina šmar-ške osnovne šole in članici Gledališča pod kozolcem, so podelili še jubilejna zahvalna priznanja za tvorno sodelovanje.
S svečanosti ob 80-letnici društva
»
Umetnosti in spravi je skupno sočutje
«
je na pogovoru na temo Spomeniki -Sprava v Galeriji Velenje zatrdila dr. Spomenka Hribar
Velenje, 10. september - Razstava del Staneta Špegla Spome(j)niki -Grafiti - Sprava je bila v Galeriji Velenje zaključena s pogovorom na temo Spomeniki - Sprava. Slednja še vedno buri slovensko javnost. Pri pogovoru so sodelovali dr. Spomenka Hribar, mag. Jurij Smo le, Pavle Jamnik ter dr. Tone Kregar, z gosti pa se je pogovarjala publicistka in kritičarka dr. Moj ca Pun cer. Gostje so o temi spregovorili vsak iz svojega zornega kota ter z vidika lastne stroke.
Dr. Spomenka Hribar, sociologinja in publicistka, avtorica eseja Krivda in greh (1983), si prizadeva za spravo na vseh področjih. V pogovoru je obrazložila, da sprava poteka na treh ravneh, in sicer na osebni, ko se spravimo sami s seboj, nato sledi sprava na civilni ravni, kjer naj bi glavno vlogo igrali mediji, ki danes na žalost objavijo prav vse - psovke, spotikanja ..., kot tretja pa je sprava na politični rav-
ni, s katero naj bi se prenehale politične manipulacije z dogodki iz preteklosti.
Dr. Tone Kregar, kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje, je mnenja, da naj bi pomen vojnih spomenikov poudarjali muzeji in galerije, saj se spomeniki umikajo iz javnega prostora v notranjost. Zgodovinar poudarja, da slovenska zgodovina ni samo zgodovina 2. svetovne vojne in neposrednega dogajanja po njej, temveč so se v 20. stoletju zgodile štiri bistvene prelomnice, in sicer leta 1918 ob nastanku Kraljevine SHS, leta 1941 z začetkom 2. svetovne vojne na naših tleh, leta 1945 ob zaključku vojne in z nastopom socializma ter leta 1991 ob osamosvojitvi Slovenije. Dr. Kregar je opomnil, da vsak režim poskuša pospraviti vse, kar ga
spominja na preteklost, le da se je po osamosvojitvi to počelo dosti bolj razumno in da je ravno zaradi tega ohranjen precejšen del politične dediščine iz predhodnega obdobja.
Pavle Jamnik, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave in vodja policijske akcije Sprava, je poudaril, da bi si celotno človeštvo moralo zastaviti vprašanja, kot so: zakaj sploh prihaja do vojn, zakaj se dogajajo vojna in povojna grozodejstva, kdo so bile žrtve, kakšno bi bilo njihovo življenje, če bi še živeli, kdo je izvršil dejanje, kaj je to, kar človeka sili v to, kako živi s tem in s samim seboj. "Seveda pa sije na ta vprašanja najtežje ogovoriti," kot pravi in "morda bi odgovori na tovrstna vprašanja že v zgodovini vse skupaj preprečili."
O spomenikih kot dokumentih zgodovine je z umetniškega vidika spregovoril akademski kipar mag. Jurij Smole, ki je v uvodu poudaril, da v stroki obstajata samo dva tipa spomenikov - tisti, ki nekaj upodabljajo, in abstraktni kipi. Zanj so pomniki (ni želel uporabiti izraza spomeniki) kot meč, ki ga je nekdo zapičil v zemljo in ga tam pozabil. Pripomnil je, da danes ni več generacije kiparjev, ki bi izdelovali mogočne kipe, prav tako pa so spomeniki iz polpretekle zgodovine še vedno del nas, zato jih ne zavračamo. Mag. Smole je tu izpostavil Velenje, ki je nastalo šele v povojnem času, torej je logično, da obstajajo pretežno socialistični spomeniki. Osrednji del mesta je trg, grajen po določenih zakonitostih, kjer je vse določljivo, točke takega polja pa označene s
Gostjeo mizja so bilie notni, da je kljubbo lečini os pravitr ebago voriti in da jeu metnost s
svojogo vorico pri tem zelop omembna.( foto: bš)
Dobra kakovost hmelja
Slovenija peta pridelovalka hmelja na svetu
Milena Krstič - Planine
Vreme je še vedno ponagajalo hmeljarjem, nekaterim bolj, nekaterim manj. Letos pa jih je obiskala še toča. Količina pridelka bo rahlo pod poprečjem, vendar pa dobre kakovosti. Pravzaprav tako dobre kakovosti, kot bo letošnja - kažejo analize -, že nekaj let ni bilo, pravi direktorica Slovenskega inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec Martina Zupančič, kije od zadnjega svetovnega hmeljarskega kongresa tudi vitezinja hmelja. Nič čudnega, da pravi, da je njej zapisana roža hmelj.
Zemljišč, posejanih s hmeljem, je vse manj.
»Okoli 1.602 hektarja jih je v Sloveniji. V najboljših časih jih je bilo 2.400 hektarjev. Ker pa je prišlo do zamenjave sort, te, ki jih gojimo zdaj, so bolj rodne, pridelka je sicer par sto ton manj, ampak v dobrih letih še vseeno predstavlja tri odstotke svetovnega deleža hmelja. Bolj malo ljudi namreč ve, da je Slovenija še vedno peta pridelovalka hmelja na svetu.« Kam vse potuje hmelj iz Slovenije? »Na vse celine. Izračunano je, da ima v svetu vsak dva naj sti vrček piva v recepturi zagotovo eno od
Martina Zupančič: »Sorte, kijih danes gojimo, so bolj rodne.«
naših sort.« Obiralce hmelja so zamenjali stroji. Se še kje obira hmelj na star
način, tako kot so ga nekdaj? »V okviru žalske občine deluje turistično društvo, ki vsako leto to navado obudi. Tako predvsem mladi spoznavajo, kakšno je bilo to opravilo nekdaj in koliko težkega dela danes nadomestijo stroji.« Pa tudi živahno je bilo včasih. Obiralci so prihajali od vsepovsod. »Jaz pravim, da se hmelj resnično ovija okoli ljudi. Povezal je ljudi iz najrazličnejših krajev tako Slovenije kot zunaj nje. To pogre šamo. Mi smo se včasih hecali, da je še najbolj bukov fant v času obiranja našel svojo boljšo polovico, dandanašnji pa se srečujemo s kar veliko kmetijami z ostarelimi mladimi gospodarji, ki so sami, ker marsikdo ne najde primerne družice.«
Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje na podlagi sklepa Komisije za izvedbo postopka razpisa za sekretarja 00Z Velenje z dne 22. septembra 2009 objavlja
Razpis za zasedbo delovnega mesta
SEKRETAR OBMOČNE OBRTNO -PODJETNIŠKE ZBORNICE VELENJE (M/Ž)
Pogoji za zasedbo delovnega mesta so:
•	univerzitetna izobrazba - VII. st. univ.dipl. pravnik, univ.dipl. ekonomist univ.dipl. upravni organizator, VI. stopnja pravne smeri
•	tri leta delovnih izkušenj za VII. stopnjo, pet delovnih izkušenj za VI. stopnjo
•	teoretično in funkcionalno znanje stroke
•	poznavanje delovanja zbornic in članstva
•	tekoče znanje angleškega ali nemškega jezika
•	obvladovanje dela na računalniku
•	vozniški izpit B kategorije
•	opravljen preizkus znanja iz ZUP
Sekretarja zbornice imenuje Upravni odbor Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje na predlog Komisije za izvedbo postopka razpisa za sekretarja 00Z Velenje. Z izbranim kandidatom/ko bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev. V času poskusnega dela mora kandidat/ka opraviti tudi usposabljanje za delo na e VEM postopkih.
Kandidat/ka za razpisano delovno mesto naj bo odprt za delo z ljudmi, pričakujemo pa njegove odlične vodstvene, strokovne in organizacijske
Prijave s kratkim življenjepisom in referencami, dokazili o izpolnjevanju pogojev in videnju opravljanja dela sekretarja morajo kandidati/ke poslati na sedež zbornice do 12. oktobra 2009 v zaprti ovojnici z oznako »za komisjo -prijava na razpis« na naslov:
Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje Stari trg 2,3320 Velenje.
0 izboru bo Upravni odbor 00Z Velenje obvestil kandidate/ke v petnajstih
LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje
OBVESTILO
LEKARNA VELENJE
V nakupovalnem centru Velejapark smo odprli novo lekarno
Lekarna Trebuša Velenje s poslovnim časom od ponedeljka do petka od 9. do 21 .ure, ob sobotah od 8. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
S tem dnem se spreminja poslovni čas Lekarne Center Velenje, Vodnikova 1, Velenje in sicer:
•	od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00 ure
•	v soboto zaprto
V soboto sta odprti:
•	Lekarna Cankarjeva Velenje od 7.30 do 13.00 ure
•	Lekarna Trebuša Velenje
Rod 8.00 do 21.00 ure
Cankarjeva 2b, in
Celjska cesta 40
Dežurstvo v Lekarni Center Velenje (Vodnikova 1, Velenje)
•	od ponedeljka do četrtka od 19.00 do 7.00 ure
•	petek od 19.00 do 7.30 ure
•	od sobote od 19.00 dalje do ponedeljka do 7.00 ure (med prazniki poteka dežurstvo enako kot v nedeljo)
Hvala za razumevanje.
pomniki. In če bi te pomnike umaknili, bi ta mesta ostala prazna. Zato se umetnik sprašuje, kaj bi jih lahko nadomestilo, kaj je primerljivo z njimi. Spomeniki naj bi bili narejeni za vse, kar pa je seveda izredno težko. Umetnikovo razmišljanje je nadaljevala dr. Hribarjeva in poudarila, da so tudi spomeniki del nas in da je za spravo nujno, da sprejmemo lastno zgodovino. "Priznati je treba, da so vsi sanjali svojo domovino tako ali drugače in da je človek smrtno bitje, torej tudi zmotljivo bitje."
Dr. Kregar je opomnil, da je znanost enostavno prekratka, da bi pre-zentirala storjeno gorje, a da je mladim potrebno pričarati tragiko in obenem problematiko pietete, pri čemer pa
zadnjo oporo nudi ravno umetnost. Gostje so si bili enotni, da je kljub bolečini o tem potrebno govoriti, saj to v preteklosti ni bilo mogoče. Mnogi si pred takšnimi temami zatiskajo oči z izgovorom, da ni potrebno odpirati novih ran. "A rane se ne odpirajo, samo mi smo izvedeli za rane nekaterih, ki o tem poprej niso smeli govoriti," opozarja Jamnik. Hribarjeva je za konec opozorila, da se današnji konflikti na temo sprave k sreči dogajajo le na besedni ravni, sicer bi lahko prišlo do tragičnih dogodkov, kakršnim smo bili priča ob vojni na Balkanu, ki je bila v bistvu nadaljevanje 2. svetovne vojne in posledica nerazčiščenih dogodkov - torej nesprave.
■ Aleksandra Gačič
Posebno priznanje občine Nazarje Lu Velenje
Nazarje, 15. septembra - Ljudska univerza Velenje je pred petimi leti v Nazarjah odprla Center za samostojno učenje in tako možnost brezplačnega samostojnega učenja približala tudi občanom Nazarij in okolice.
"Razveseljujejo podatki o vključevanju podjetij iz širšega področja občine in zadovoljni udeleženci, ki so zagotovilo, da se je splačalo narediti ta korak in daje smiselno vztrajati tudi naprej. V centru je znanje poiskalo že preko 550 občanov, ki so skupaj opravili več kot 2.000 ur samostojnega učenja. Koristili so programe za samostojno učenje (tuji jeziki, računalništvo, matematika, slovenski jezik, ABC slepega tipkanja, slovarji slovenskega in tujih jezikov...), brskali po internetu in pisali seminarske, strokovne in diplomske naloge,« so poudarili na podelitvi posebnega priznanja občine, ki ga je v odsotnosti direktorice Mirjane Šibanc iz rok župana Ivana Purnata prevzela Vesna Velam, moderatorka v centru.
Poleg možnosti za samostojno učenje so za občane Nazarij in okolice organizirali še 15 tečajev računalništva, 10 tečajev jezikovnega izobraževanja, 25 različnih delavnic ter individualne svetovalne razgovore o izobraževalnih možnosti v širšem okolju. V 53 različnih progra-mihi zobraževanja je takos odelovalop reko1.000u deležencev.
Jasmina Felicijan, Vesna Velam, Ivan Purnat in Mateja Moravec
AN DRAGOSKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA
VELENJE
V šolskem letu 2009/2010 vam ponujamo:
OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (BREZPLAČNO!) SREDNJEŠOLSKE PROGRAME za pridobitev poklica: prodajalec, administrator, gastronom hotelir, voznik, ekonomski tehnik, gastronomski tehnik, prometni tehnik in vzgojitelj predšolskih otrok
VIŠJEŠOLSKE PROGRAME poslovni sekretar, ekonomist, organizator socialne mreže VISOKOŠOLSKE PROGRAME poslovanje, poslovna administracija, marketing
PODIPLOMSKI MAGISTRSKI PROGRAM mednarodno poslovanje
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE za hišnika, knjigovodja, maserja, računovodja, socialnega oskrbovalca na domu
USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE za strokovni izpit iz upravnega postopka, strojnike gradbene mehanizacije, viličariste TEČAJE tujih jezikov in računalništva DELAVNICE za prosti čas: kuhanje, šivanje, digitalna fotografija, učenje klavirja
Informacije in prijave na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2 tel. 03/ 898 54 50, e-pošta: info@lu-velenie.si, splet: www.lu-velenje.si
ZE 50 let SPREMINJAMO SANJE V ZNANJE
VI PISETE
V znanju je moč J^u
t ** i

j6
n
Na Rudarski šoli smo priča zanimivim spremembam. Vzgojno-izobraževalni proces izvajamo po novih programih, ki dajejo znanje za delo v jami in na površini. Program rudarja smo nadgradili v geostrojnika rudarja in rudarskega tehnika v geotehnika. Novi sta tudi poimenovanji obeh poklicev, ki kažeta na odmik obeh pokli cev od samo klasičnega rudarstva k širšim vsebinam. V novem programu okoljevar-stveni tehnik pa imamo na prej tradicionalno fantovski šoli že drugo leto vpisanih več deklet (20) kot fantov (4). Dekleta so v šolo vnesla novo svežino. Poleg pouka s fanti sodelujejo v različnih športnih in kulturnih dogodkih. Starši in učitelji ugotavljamo, da tako pouk poteka bolj zavzeto in mirno. Prepričani smo, da tudi zaradi opisanih sprememb.
■ Mag. AlbinV rabič, ravnateljR udarske šole
Na Strojni šoli načrtujemo v tem šolskem letu veliko različnih aktivnosti. Med najzanimivejšimi je gotovo organizacija prakse v tujini, v okviru katere se bodo lahko dijaki višjih letnikov usposabljali šest tednov. Že drugo leto pa je tudi pri nas na izobraževanju šestnajst dijakov iz Tehniške šole Valjevo. Tako za šolo kot za dijake so to izjemno koristne izkušnje. Primerjave potreb gospo darstva po celi Evropi jasno kažejo, da mladih strokovnjakov tehniških smeri povsod primanjkuje. Zato imajo mladi strojniki, avtoserviseiji, mehatroniki in drugi tudi v teh in prihodnjih časih dobro perspektivo.
■ JankoP ogorelčnik, ravnateljS trojne šole
ŠOLSKI CENTER VELENJE
mavnca znanja ms)
w
Na Elektro in računalniški šoli bomo nadaljevali aktivnosti uvajanja posodobljenih izobraževalnih programov in nadaljevali usposabljanja strokovnih sodelavcev za čim uspeš nej šo imple -mentacijo novih in posodobljenih programov ter sodelovali z gospodarstvom pri izvajanju le-teh. Ob tem je naše vodilo kakovost pouka, dober učni uspeh in dobro sodelovanje šole z dijaki, starši in socialnimi partnerji. Ob pouku pa bomo še naprej negovali vrsto dodatnih dejavnosti, pri katerih bomo sodelovali z MIC-em pri različnih aktivnostih ter v domačih in tujih projektih.
■ SimonK onečnik, ravnateljE lektro inr ačunalniške šole
Na Šoli za storitvene dejavnosti se izobražuje na strokovnem področju biotehnike 17 dijakov, na področju gastronomije in turizma 238 dijakov ter na področju ekonomskih in trgovinskih dejavnosti 191 dijakov.
Z vzgojo in izobraževanjem bomo dijakom omogočili njihov razcvet, obenem pa želimo ostati ena najsodobnejših in najuspešnejših strokovnih poklicnih šol, ki bo dobro prepoznavna tako doma kot v evropskem merilu. Vizijo bomo uresničevali z uporabo aktivnih in sodobnih metod dela, dodatno pomočjo učno
manj uspešnim dijakom ter skrbjo za nadarjene dijake. Vzorniki bomo pri zdravem načinu prehranjevanja in telesnih aktivnostih. Vse naše delo je usmerjeno tudi k promociji prepoznavnosti dobre šole ter kompetenc, ki omogočajo dijakom uspešno poklicno pot.
■ MatejaK lemenčič, ravnateljica Šole zas toritvened ejavnosti
Javni poziv lastniku Velejaparka
»Žalostno, komur neznana je resnica, dajo ljubim!« (slovenščino, kajpak)
Spoštovani lastniki novega trgovskega centra! Domnevava, da niste Velenjčani (morda niti ne Slovenci) in ste jezikovni greh storili iz nevednosti oz. nepodkovanosti iz slovenščine. Gre namreč za ime vašega trgovskega središča v Trebu-ši, nesimpatično poimenovanega »Veleja park«.
Kako bi vam zvenela imena trgovskih centrov, na primer MARIBORApark, LAŠKApark, KRANJA-park, KOPRA park, ŠOŠTANJA-park ...? Seveda neumno, jasno!
V našem primeru zveni zadeva neumno in popačeno, saj je uporabljena ženska oblika pogovorne rabe imena »Vele'je«, ki kot izpeljanka imena Velenje (srednji spol) sicer med ljudmi obstaja in živi. Če se pogovorno ime Vele'je (seveda srednjega spola) neformalno uporablja npr. v kakšni 'domoljubni', slengov-ski, reperski pes mi ali morda kot
Mnenja in odmevi
priložnostni zapis na vrečki s sladkorjem (»Brez Veleja ni živleja«) ipd., je to čisto simpatično. Toda sprememba imena v žensko obliko VELEJA in uporaba te izpeljanke za uradni naziv trgovskega centra sta neumnost in nasilje nad slovenskim jezikom ter uradnim imenom slovenskega mesta. Torej nasilje nad mestom in njegovimi prebivalci. Seveda gre za očitno onesnaženje na področju jezika, v katerem žal prednjači vse pogostejša uporaba tujk.
Morda imate kot lastniki formalno pravico do kakršnegakoli imena, vsekakor pa meniva, daje vaša moralna dolžnost, da okolju, kjer boste pridobivali dobiček, prisluhnete vsaj v jezikovnem pogledu.
Ime trgovskega središča je samo navidezno obrobna stvar, vendar v osnovni higieni kulturnega prostora (nacionalnega ali lokalnega) zelo pomembna, saj se z vpeljevanjem neumnosti v jezik dolgoročno znižuje raven jezika, temeljnega kamna kulture.
Predlagava, da tvegate nekaj evrov bodočega dobička in v Našem času
objavite javni razpis za izbiro primernejšega imena; imenujete ustrezno komisijo (npr. v sestavi slovenis-ta, župana, predstavnika lastnika), ki bo pomagala izbrati ime, ki bo všeč vam in občanom ...
Verjemite, vsakodnevno se pogovarjava z ljudmi različne izobrazbe in splošne razgledanosti, vendar prav nihče ne pohvali resnično neizvirne skovanke »velejapark«. Nasprotno, vsi se zgražajo in sprašujejo, kdo kaj takšnega sploh dopušča?! Ne nazadnje v okolju, ki se s svojo kulturo (tudi jezikovno) partnersko vključuje v EPK 2012. Primer je vsekakor zrel za priglasitev Uradu za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, kamor ga bova v ljubezni do materinščine oz. preljube slovenščine v primeru vašega neodziva tudi posredovala.
Z iskrenimi nameni in lepimi pozdravi!
■ Vlado Vrbič, direktorK njižniceV elenje IvoS tropnik,k njiževnik, urednikV elenjskek njižne fun da cije
Svetovni dan srca
Naj izkoristimo Svetovni dan srca in vas povabimo v svoje vrste. V ŠKK se lahko vpišete vsako sredo od 9.00 do 10.00 in vsako prvo sredo tudi popoldan med 16.00 in 17.00 na dežurnih urah v prostorih Krajevne skupnosti desni breg (poslopje A Banke) ter na vseh naših predavanjih, o katerih obveščamo na oglasni tabli (pri laboratoriju v ZD Velenje) in v medijih. Ob letošnjem Svetovnem dnevu srca smo v ŠKK pripravili skromno, toda zelo pomembno aktivnost. Svoje prvo predavanje v jesenskem času smo posvetili uporabi defibrilatorja, aparata, ki rešuje življenje - če ga seveda znamo uporabiti. V Velenju je nameščenih že kar nekaj aparatov (Bazen, Rdeča dvorana, MO Velenje, Knjižnica, kulturni dom, Steklena direk-
cija, ZD, Muzej premogovništva, Premogovnik - pri vratarju), koliko ljudi pa jih zna uporabiti, je vprašanje. Nas, člane ŠKK, so o tem poučili koroški reševalci pod vodstvom Petra Kordeža. Predavanju je sledila praktična preizkušnja pridobljenega znanja: vsi udeleženci so imeli priliko »oživljati« lutko. Defibrilator z zvočnimi in svetlobnimi signali daje izvajalcu natanč na navo di la, jih celo ponav lja in tako ni stra hu, da bi karkoli naredili narobe. V prihodnje bo nameščenih še več aparatov, povsod tam, kjer se zbira večje število ljudi. Od nas pa je odvis no, ali bodo ti apa ra ti sploh upo rab lje ni. Vsem svojim članom in bodočim članom želimo, da bi 27. september preživeli čim bolj zdravo in da bi lahko tudi v naslednjih letih rekli: še vedno smo zdravi. Ne pozabimo: Skrb za zdravo srce in žile se začne že ob rojstvu!
■ Ingeborg Čas, ŠKK
Čistilni servis PJNHYGIJ
zanesljiv in zaupanja vreden poslovni partner
Panhygia, d.o.o. Arja vas 101, 3301 Petrovče Telefon: 03 713 20 70 GSM: 051/339-257 www.panhygia.si, info@panhygia.si
Temeljno poslanstvo podjetja Panhygia je kakovostna izvedba čiščenja poslovnih prostorov, človeku in okolju prijazna uporaba čistil in vedno zadovoljna stranka. Na vseh področjih, kjer izvajajo storitve, so med uspešnejšimi podjetji, saj jim že vrsto let zaupajo številna ugledna podjetja na celotnem območju Slovenije. Usmerjeni so predvsem v čiščenje poslovnih prostorov, ki se izvajajo redno dnevno, tedensko, mesečno, generalna čiščenja po naročilu, kristalizacijo kamna, impregnacijo vinasa, parketa, čiščenje tekstilnih talnih oblog, čiščenje fasad in steklenih površin. Svoje usluge nudijo tudi individualnim strankam, ki potrebujejo enkratne storitve v smislu čiščenja preprog, sedežnih garnitur, pomoč pri izlivu vode ipd. Svojim strankam pomagajo zmanjšati stroške čiščenja, poskrbijo, da so njihovi prostori vedno čisti in urejeni ter s tem odDravliaio neDotrebne skrbi in
Stranke jih poznajo kot izjemno zanesljivega partnerja, ki se vedno prilagaja njihovim potrebam.
S Panhygio boste lahko pozabili na vse skrbi glede čiščenja vaših prostorov! Pri nogometu rečemo, da je najboljši sodnik tisti, ki ga med spremljanjem tekme ne opazimo. In podobno je s čistilnim servisom. Ob sodelovanju s Panhygio boste dobili partnerja, ki ga še opazili ne boste, opazili pa boste, da so vaši prostori vedno čisti in urejeni!
Za redno vzdrževanje čistoče vaših prostorov nudijo periodična čiščenja od 1 do 7-krat tedensko, odvisno od namembnosti in zasedenosti prostorov, ter vaših potreb in želja.
Fleksibilen in vsestranski čistilni servis Standardne obsege čiščenja prilagodijo vašim željam in potrebam glede na standarde in specifične zahteve, ki jih narekuje posamezna dejavnost. Zaradi njihovih prednosti z njimi sodeluje vedno več strank, ki zahtevajo vrhunsko čistilno storitev.
Glavne prednosti:
Kakovost storitev je njihova prioriteta in glavna skrb. Delujejo po načelu: "Zadovoljna stranka je merilo naše odličnosti"!
■	Odzivnost, prilagodljivost in fleksibilnost tržnim izzivom.
■	Strokovnost, kompetentnost in vnašanje novih rešitev so njihove
temeljne razvojne smernice. Zavedajo se, da je prihodnost edino v znanju. Visoka storilnost, ki je posledica ustrezne notranje organizacije dela, projektnega planiranja in odlično poznavanje stroke.
Zniževanje stroškov čiščenja, dosežejo po analizi stanja ter racionalizaciji dela. Prihranijo vam veliko dela in časa, zmanjšajo porabo čistil, čistilnih pripomočkov in sanitarnega materiala.
Zanesljiv in zaupanja vreden poslovni partner, kar dokazuje zadovoljstvo njihovih stalnih naročnikov in "dober glas", ki dnevno privablja nove stranke.
Zanesljiv in zaupanja vreden socialni partner zaposlenim v podjetju, katerega posledica je nizka fluktuacija zaposlenih in motivacija na delovnem mestu.
Mlad in ambiciozen kader, ki je pripravljen na nove izzive in poslovne priložnosti. Kader, ki vidi prihodnost majhnega podjetja na konkurenčnem trgu.
Sistem poslovanja v podjetju je usklajen z vsemi zahtevami pridobljenega certifikata ISO 9001:2008 - Sistem vodenja kakovosti, ki jih dosegajo z izpolnjevanjem odgovornosti do naročnikov, hkrati pa sistem zadovoljuje tudi potrebe, želje in pričakovanja tako poslovnih partnerjev, kot tudi vseh zaposlenih.
S Panhygio boste zasijali vi in vaši prostori!
Po dveh krogih le točka
Rokometaši Gorenja v zadnjih sekundah poraženi - So bila kršena pravila rokometne igre?
Aktualni državni prvaki, rokometaši Gorenja, imajo po dveh prvenstvenih krogih le točko z gostovanja v prvem krogu v Škofji Loki pri tamkajšnjem Merkurju. V drugem so gostili 16-kratne državne prvake Celje Pivovarno Laško. 'Gostitelji' so izgubili s 27 : 28, približno 15 sekund pred koncem pa je bil rezultat izenačen 27 : 27.
Tekma je bila v mariborski dvorani Tabor, saj so bih Velen-jčani zaradi izgredov na prvenstveni tekmi v prejšnji sezoni v Rdeči dvorani s Koprom kaznovani s prepovedjo igranja dveh tekem domačega prvenstva v Rdeči dvorani, trener Ivica Obrvan pa ne sme voditi tekem do sredine januarja. Zato je bil tudi na tej tekmi v vlogi trenerja Branko Tamše, njegov pomočnik pa Tomaž Juršič.
V velenjski ekipi je spet zaigral hrvaški reprezentant Ivan Čupic, ki je, kot kaže, uspešno okreval po operaciji kolenskih vezi. Poškodoval se je aprila na tekmi prejšnjega prvenstva s Preventom v Slovenj Gradcu. Po tako dolgi odsotnosti s parketa, razumljivo, še ni bil pravi. Sijajen je bil pri izvajanju sedem-metrovk, saj je vseh pet zadel, met iz igre pa je imel 8 : 2.
To je bil derbi v pravem pomenu besede. Razburljiv, oster in negotov do zadnjega sodniškega piska. V prvem polčasu je bil rezultat kar 10-krat izenačen, nobena ekipa pa ni povedla za več kot zadetek. Boljši del ekip sta bili v prvem delu obrambni vrsti, odlikovala pa sta se tudi oba vratarja, Ivan Gajic na velenjski strani in Richard Stochl na celjski. Gajic je ubranil celo celo dve sedemmetrovki Edvardu Kokšarovu. Tretjo pa je zapravil prav tako v prvem delu Vugrinec,
saj je zgrešil okvir vrat. Gostje so odšli na odmor s prednostjo enega zadetka, ki ga je dosegel mladi in nadarjeni David Razgor (novi celjski up, ki je z igro na tej tekmi zasenčil svoje starejše vzornike) s sedmih metrov. Prvi zadetek na tekmi je dosegel Matjaž Mlakar, drugi polčas pa so bolje začeli gostje, ki so hitro ušli nasprotniku za dva gola (12 : 10), v 38. minuti pa jih je razigrani Razgor popeljal na
jčani v 57. minuti z edinim golom najboljšega lanskega strelca Rokom Šimičem povedli (26 : 25), na koncu pa ostali brez nasmihajoče se vsaj točke. Zvižej je svojim 15 sekund pred koncem priboril najstrožjo kazen, Nikola Kojic pa je bil izključen. Čupic je nato izenačil (27 : 27), na semaforju pa je bil čas 58:50. Kratkih deset minut je bilo Celjanom dovolj, da so kljub igralcu manj zmagali. PO
+4 (16 : 12). V 40. minuti so Celjani še vedno imeli prednost štirih golov (17 : 13), nato pa je njihova prednost začela kopneti. Strelsko je blestel Momir Rnic, ki je dosegel kar tri gole zapored; v vratih je blestel Matevž Skok, ki je zamenjal Gajica. Velenjčani so prednost gostov prepolovili. Nato so nastopile strelske minute Jureta Natka (priložnost je dobil šele v tem delu igre, ko je od 46. do 56. minute dosegel vse svoje štiri zadetke). V 48. minuti je Miha Zvižej z lepim zadetkom (to je bil njegov edini) enajstič na tekmi izenačil na 20 : 20. V izenačeni igri so nato Velen-
Mlakarjevem prekršku nad Kol-janinom se Celjani niso 'obirali', ampak so takoj izvedli akcijo -Renato Vogrinec je žogo poslal v mrežo mimo presenečenega Gajica. Prav zaradi tega zadetka pa je vodstvo Gorenja napovedalo pritožbo, saj je menilo, da je bil dosežen že po izteku igralnega časa." Ča bi obveljal doseženi rezultat, vsekakor lahko pritrdino velenjskemu trenerju, da so gostje srečno zmagali in da bi si Velen-jčani zaslužili točko. Res pa je tudi, da sreča spremlja hrabre.
■ vos
Tako so igrali
2. krog MIK 1. rokometna liga
Gorenje Velenje - Celje Pivovarna Laško 27:28 (10:11)
Maribor - dvorana Tabor. Sodnika: Krstič in Ljubič (Kozina).
Gorenje Velenje: Gajic (9 obramb - 2 x 7-m), Skok (6 obramb), Kavaš 2, Bezjak, Cehte, Natek
4,	Datukašvili 1, Mlakar 2, Rnic 7, Žvižej 1, Štefanič, Golčar, Harmandic 2, Čupic 7 (5), Bajram, Šimič 1. Trener: Branko Tamše. Celje Pivovarna Laško: Štochl (15 obramb), Lapajne; Čančar, Savič 1, Bedekovič, Vugrinec 4, Razgor 5 (3), Mačkovšek, Toskic 1, Kojic 1, Gorenšek 1, Koljanin 3, Kokšarov 5 (1), Zorman
5,	Dačevic 2. Trener: Tone Tiselj. Sedemmetrovke: Gorenje 5 (5), Celje PL 7 (4). Izključitve: Gorenje 10, Celje PL 12 minut. Drugi izidi: Klima Petek Maribor - Krško 32:27 (16:12), Jeruzalem Ormož - Prevent 25:25 (11:9), Ribnica Riko Hiše - Slovan 30:36 (14:15), Trimo Trebnje - Cimos Koper 27:28 (12:14). Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 4, 2. Slovan 4, 3. Cimos Koper 4, 4. Klima Petek Maribor 2, 5. Ribnica Riko hiše 2, 6. Merkur 1,
7. Gorenje 1, 8. Jeruzalem Ormož1, 9. Prevent 1, 10. Trimo Trebnje 0, 11. Krško 0. Pari prihodnjega kroga (26. septembra): Krško - Merkur, Slovan - Maribor, Koper -Ribnica, Prevent - Trimo, Celje - Ormož.
Prva SNL, 9. krog
Hit Gorica - Rudar Velenje 1:3 (0:1)
Strelci: 0:1 Mešic (29.), 0:2 Mešic (51.), 0:3
Prašnikar (84.), 1:3 Velikonja (85.). Hit Gorica: Žilic, Gorinšek (od 79. Fratina), Djukič, Škarabot, Gregorič, Kršic (od 57. Vetrih), Cvijanovic, Rakušček, Demirovic (od 64. Brečevic), Velikonja, Osterc. Rudar Velenje: Savic, Tomažič-Šeruga, Sulejmanovic, Cipot, Trifkovic (od 73. Mujakovic), Mešic (od 67. Grbic), Lo Duca (od 59. Prašnikar), Golob, Omladič, Tolimir, Dedic. Drugi izidi: Luka Koper - Nafta 3:1 (1:1), Interblock - Maribor 2:1 (0:1), CM Celje - Domžale 2:3 (1:2), Hit Gorica - Rudar Velenje 1:3 (0:1), Labod Drava - Olimpija Ljubljana 0:3 (0:2). Vrstni red:1.Luka Koper (18: 9) 23 2. Rudar Velenje (17: 6) 22, 3. Interblock (13:10) 14, 4. Olimpija (-2) (16:11) 13, 5. CM Celje (13:14) 13, 6. Maribor (12:12) 10, 7. Labod Drava (10:16) 9, 8. Domžale (12:20) 9, 9. Nafta (10:17) 7. 10. Hit Gorica (11:17) 6.
Štajerske
nogometne liga, 6. krog
Šoštanj - Pohorje 3 : 3 (2:1)
Strelci: 1:0 Hudarin (24), 2:0 Obu (28), 2:1 Filipovič (39), 2:2 Korošec (48), 2:3 Strelec (53), 3:3 Smajlovic (64).
Šoštanj: Mušič, Pogačnik (od 63. Mežnar), Vukančič (od 70. Softic), Bovha, Filipovič, Bulajic, Obu (od 83. Redžic), Linič (od 66. Gegic) Smajlovic, Hudarin, Kurnik. Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 15, 2. Peca 13, 3. Holermous Ormož 13, 4. Koroške gradnje 12, 5. Podvinci 10 , 6. Šoštanj 9, 7. GIC Gradnje Rogaška 9, 8. Trgovine Jager Šmarje 8, 9. Pohorje 8, 10. LKW Jack Gerečja vas 7, 11. Partizan Fram 6, 12. Bukovci 5, 13. Boč Poljčane 3, 14. KV Vransko 1.
3. SNL- vzhod, 6. k. 1. ŽNL,. krog
Kovinar Štore - Šmartno 1928 0 : 0
Šmartno: Pusovnik, Kladnik (od 71. Volk), Kompan, Hajdari, Rebernik, Kraljevič, Jamnikar (od 46. S. Jelen), Podgoršek (od 78. Plesnik), Kolenc, Cizej, Mujanovič. Trener: Peter Irman. Drugi izidi: Tehnostroj Veržej - Zreče 8 : 0 (2:0), Malečnik - Čarda 3 : 2 (1:2), Koroška Dravograd -Tehnotim Pesnica 4 : 1 (1:0), Paloma - Simer Šampion 0 : 0, Mons Claudius - Stojnci 0 : 5 (0:1), Tromejnik G-Kalamar - Odranci 0 : 3 (0:1). Vrstni red: 1. Koroška Dravograd 12, 2. Odranci 12 , 3. Tehnostroj Veržej 10, 4. Stojnci 10, 5. Malečnik 10, 6. Simer Šampion 9, 7. Šmartno 1928 8, 8. Tromejnik G-Kala 8, 9. Zreče 8, 10. Kovinar Štore 7, 11. Čarda Martjanci 7, 12. Tehnotim Pesnica 6, 13. Mons Claudius 6, 14. Paloma Sladki Vrh 2.
Izidi: Dornava - Rudar - Škale 0:7 (0:3), HV TOUR Sl.Gradec - Maribor 4:2 (2:0), Jevnica - ŽNK Velesovo-Kamen Jerič 9:1 (6:1), Pomurje Beltinci
-	Krka 0:6 (0:3). Vrstni red: 1. Krka 9, 2. Sl.Gradec 9, 3. ŽNK Pomurje Beltinci 6, Jevnica 6, 5. Rudar Škale 3, 7. Velesovo Kamen Jerič 0, 8. Dornava 0.
Kegljanje, 1. B liga, 1. krog
Konstruktor : Šoštanj 6 : 2 (3274 : 3149 )
Šoštanj: L. Fidej - 535 (0), Jug - 494 (0), Križovnik - 512 (0), Petrovič - 511 (0), Hasičič
-	534 (1), Arnuš -563 (1).
Rudar in Koper ne popuščata
V nedeljo tri točke, včeraj v Lendavi ... - Nogometaši Rudarja v 9. krogu proti Hitu Gorici že sedmič zmagali - Ne glede na včerajšnji izid z Nafto še vedno trdno na drugem mestu, ob morebitni zmagi in porazu Kopra v Celju celo na prvem
Mirza Mešič zabija prvega od svojih dveh (Foto: vos)
Nogometaši Kopra in Rudarja ne popuščajo. Prvi tudi po devetem prvenstvenem krogu (včeraj so igrali desetega) ostajajo edino nepo-raženo moštvo v letošnjem prvenstvu, v katerem so doslej z dvema neodločenima izidoma oddali le dve točki. Rudarji pa jim s samo enim porazom in točko zaostanka dihajo za ovratnik. V tem krogu so oboji s 3 : 1 premagali svoja nasprotnika. Koprčani doma Nafto, Velen-jčani pa v gosteh Hit Gorico.
Svoje privržence so spet razočarali državni prvaki, igralci Maribora, ki so v Ljubljani z 1 : 2 izgubili z Interblockom, pa čeprav so bili po prvem polčasu v vodstvu. Z novo
zmago se je Interblock povzpel na tretje mesto. Na njem je zamenjal Celjane, ki so v svoji Areni neuspešno lovili trikratno vodstvo Domžal. Gostje so zmagali s 3 : 2 in se zavihteli na predpredzadnje mesto. Na dnu sta Nafta in Gorica. Visoko, na četrtem mestu, pa je s točko zaostanka za tretjim Interblockom Olimpija, pa čeprav je nastop v prvi ligi začela z dvema točkama manj. Tokrat je na Ptuju kar s 3 : 0 potopila Dravo.
Pred tremi gostovanji (včeraj še v Lendavi, v nedeljo v Mariboru) si je velenjski trener Marijan Pušnik zaželel osvojitev petih ali šestih točk. Polovica želje je z gostovanjem v
Novi Gorici že uresničena. Kako so igrali včeraj v Lendavi, v tej številki ne moremo poročati, ker je bil v času tekme tednik že natiskan. Zato tudi nismo mogli vedeti, ali naša ugotovitev, zapisana v naslovu, še velja.
Hitovci so v prejšnjem krogu doživeli že sedmi poraz (šesti po vrsti), Rudarji pa sedmič zmagali. Le še vodilni Koprčani imajo (so imeli do včeraj) toliko zmag in hkrati še vedno ostajajo edino nepo-raženo moštvo v tej sezoni. Sinoči pa so v nočni tekmi gostovali pri Celjanih.
■ vos
Niso potrdili dobre forme
Nogometaši Šmartna v Štorah načrtovali zmago, a dobili le točko - Bodo bled vtis s te tekme popravili proti novincu v ligi
Šmarčani so se napotili na gostovanje z željo potrditi dobro formo in po možnosti doseči zmago, s katero bi ujeli priključek k vodilnim ekipam. Z zadovoljiti pa so se morali le s točko. Tekmeca sta se razšla med ljubitelji nogometa z najbolj nepriljubljenim izidom 0 : 0.
Oslabljeni domačini so na začetku previdno tipali razpoloženost gostov za igro. Te pa pri Šmarčanih v nedeljo nikakor ni bilo na pretek. Igra ni in ni stekla. Zvezna vrsta ni ujela pravega ritma, napadalci so bili precej neodločni. Še sreča, da je tokrat obrambna vrsta delovala
tako rekoč brezhibno. Kljub temu so si Šmarčani spet pripravili kar nekaj res lepih priložnosti za zadetek. Še posebno so vzdihovali za Cizejevo prigodo, ko z dveh metrov ni uspel potisniti žoge v mrežo. Ob morebitnem zadetku bi bila igra gostov najbrž drugačna. Tako pa so se v glavnem mučili in zaman iskali poti do vrat Štorčanov. Upati je, da je bil zgolj slab dan in trenutno pomanjkanje volje.
V nedeljo Šmarčani gostijo novinca v 3. ligi, ekipo Tromejnika iz Kuzme. Njihovi ljubitelji pričakujejo, da bodo popravili dokaj bled vtis z roba Savinjske doline.
■ LP
Čestitamo za praznik občine Šoštanj!
Koroška cesta 40 A .Velenje www.pup.si,¡nfo@pup.si tel.: 03/896-87-00, fax.: 03/89&87-60

SPORT IN REKREACIJA
Bo letos
obisk
rekorden?
Šoštanj, 21. septembra - »Če gre
sklepati po obisku na aktivnostih, ki so se do ponedeljka zvrstile v okviru letošnjih dnevov rekreacije, in če nam bo služilo tudi vreme, potem bo obisk letos rekorden,« je zadovoljen Nino Ošlovnik, predsednik Športne zveze Šoštanj,
Na nogometnem igrišču v Pohrastniku je bil v ponedeljek
turnir v malem nogometu.
ki skupaj s športnimi klubi in društvi vsako leto v septembru pripravi to prireditev.
Skoraj vsak dan se na različnih prizoriščih v Šoštanju dogaja kakšna aktivnost, najbolj množičen pa je vsakič planinski pohod na Smrekovec (1577 m). Tokratni je predviden za nedeljo, 27. septembra. Start bo ob 8. uri, cilj pohoda pa bo pri gostišču Grebenšek.
»Znova se kaže tisto, kar se je pokazalo že na lanskih in vseh prejšnjih dnevih rekreacije. Udeleženci so starejši, kar je zelo dobro in
kar nas veseli, bi si pa želeli k aktivnostim pritegniti še več mladih. Pri tem nas veliko dela še čaka.«
Kaj se bo v naslednjih dneh še dogajalo? Test vzdržljivosti, turnir v namiznem tenisu, fitnes, že omenjeni planinski pohod na Smrekovec, bridž, kolesarstvo, kon-jeništvo, lokostrelstvo, balinanje, turnir mešanih ekip v odbojki in šahovski turnir.
■ mkp
Šotokanovcem kar deset odličij
Skoraj 500 tekmovalcev iz 56 klubov in 6 reprezentanc 10 držav (Azerbajdžana, Avstrije, Črne gore, Hrvaške, Italije, Luksemburga, Makedonije, Slovaške, Srbije in
Slovenije) je nastopilo na 9. mednarodnem odprtem prvenstvu Slovenije v soboto na Vrhniki. Tokratno prvenstvo je bilo še posebej slovesno, saj letos Karate zveza Slovenije slavi 40-letnico obstoja.
Tekmovanje so kot vedno pričeli mlajši tekmovalci v kategoriji kate. Blesteli so predvsem člani KK
Shotokan Velenje, ki so osvojili skupno kar 10 odličij: štiri zlate medalje (Tomaž Hudales, Antonio Štruc, Brina Lucija Štruc in Ermin Mujdžič); srebrno Tina Čater, bronasta odličja pa so osvojili Niklas Tamše, Belmin Uze-jnovič, Špela Pisanec Mežnar, Kiti Smiljan in Elvis Delič.	■
V znamenju
državnega
prvenstva
Prihajajoči konec tedna bo v skakalnem središču ob Velenjskem gradu zelo živahno. V soboto in nedeljo bo na 94 m skakalnici potekalo državno prvenstvo za
mladince do 18 in 20 let v skokih posamezno in ekipno ter v nordijski kombinaciji. Tekmovanja se bodo pričela ob 9. uri, vstop pa je prost.
Najmlajši pa so se potegovali za naslove regijskega prvaka. Prva tekma je bila v Kisovcu. Zanesljive zmage sta se v kategoriji D 11 in D 13 veselila Vid Vrhovnik in Matevž Samec. Sicer pa ostali člani SSK Velenje zasedli naslednja mes-
ta: D 9: 10. Domen Oblak, D 10: 3. Ožbej Jelen, 6. Denis Pikelj, 7. Rok Jelen, 8. Mitja Stramec, D 11- 2. Gašper Brecl, D 12- 4. David Stre-har, 6. Patrik Jelen, 8. Blaž Sluga; med deklicami do 11 let je bila Jerneja Brecl druga.
V klub vabijo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko pričnejo trenirati z alpskimi smučmi. ■
Spet bodo brneli avtomobili
Konec tega tedna bo v Šaleški dolini spet brneli avtomobilski motorji. Avto moto turing klub Velenje bo izvedel že 24 reli, ki bo hkrati veljal tudi za državno prvenstvo. Udeležbo je napovedalo 44 domačih posadk, od tega dve italijanski.
Slovesna otvoritev tekmovanja bo v soboto ob 20. uri na parkirnem prostoru med Nakupovalnim centrom in pošto, kjer si bodo ljubitelji
tega športa lahko tudi od blizu ogledali vozila. Po otvoritvi se bodo posadke odpeljale na parkirni prostor Gorenja, kjer bo naslednji dan, v nedeljo, ob 7:31 začetek relija. Najprej se bodo odpeljali na prvo hitrostno preizkušnjo (HP) v Ravne-Zavodnje. Njej bo sledila druga HP Vinska Gora.
Obe hitrostni preizkušnji tako Ravne-Zavodnje kot Vinska Gora bodo posadke morale prevoziti dvakrat. S tem dopoldanski del tekmovanja končan. Popoldanski del bodo začel prav tako s startom na
parkirnem prostoru Gorenja. Posadke bodo odpeljale na peto HP Ravne-Zavodnje. Tudi to bodo ponovili. Predvidoma ob 16.11 bo cilj relija prav tako na parkirnem prostoru pred Nakupovalnim centrom Spar, kjer bodo tudi podelili priznanja najboljšim voznikom.
Organizatorji opozarjajo, da je ogled relija na lastno odgovornost, gledalci pa naj dosledno upoštevajo navodila redarjev, varnostnikov, sodnikov, policajev
Nedelja 27. september 2009 HP 1 - "FUCHS MAZIVA" Ravne Zavodnje - start prvega vozla 7:54 HP 2 - "AM MIKLAVC" Vinska Gora - start prvega vozla 9:07 HP 3 - "FUCHS MAZIVA" Ravne Zavodnje - start prvega vozla 10:40 HP 4 - "AM MIKLAVC" Vinska Gora - start prvega vozla 11:53 HP 5 - "FUCHS MAZIVA" Ravne Zavodnje - start prvega vozla 14:31 Cilj - nakupovalni center SPAR - prvo vozilo 14:11
MAXIM
PUCHS • *
evo @ w-.iL.P,
taw. ti
p*
ZT ° —
Velenjski
veterani
tretji
V Portorožu je bil sklepni turnir najboljših štirih ekip veteranske lige (od 35 leta dalje) v tenisu. V njej je sodelovalo 16 ekip. Za najboljšo v državi so se pomerile ekipe Šaleškega teniškega kluba Velenje, ZTK Maribor, Triglav Kranj in Domžal.
Velenjčani so po razburljivem polfinalu v odločilnem dvoboju izgubili s Kranjčani v tretjem nizu po podaljšani igri z 9 : 11, skupno s 4 : 5 (Maribor - Domžale 6 : 3). V igri za tretje mesto pa so gladko premagali Domžale s 7 : 2.
Igra za 1. mesto: Maribor -Triglav 5 : 4. Končni vrstni red: 1. ZTK Maribor, 2. Triglav Kranj, 3. ŠTK Velenje, 4. Domžale. ■
Stojijo z leve: Aleš Bergelj, Denis Topčič, Stanislav Slatinšek, Ljubo Fijavž. Čepijo: Marjan Furlan, Matjaž
Končan, Božo Bajcer.
Upokojenke dobro zbijale
Na državnem prvenstvu v balinanju upokojenskih ekip v Zalcu so se zelo izkazale tekmovalke Društva upokojencev Šoštanj. Pod vodstvom vodje ekipe Harija Kah-rimanoviča so med enajstimi ekipami zasedle tretje mesto. Z regijskega tekmovanja so se na državno prvenstvo uvrstili tudi kegljači - upokojenci Gorenja. Med prav tako enajstimi ekipami so bili sedmi. ■
Društvo upokojencev Šoštanj.
Stojijo z leve: Marija Ledinek, Justina Medved, Štefanija Vrčkovnik, Gabrijela Sevčnikar, Fanika Hudournik (čepi).
Začeli s porazom
Šoštanjčani, ki so se prvič v svoji zgodovini uvrstili v 1. B ligo so že v prvem krogu klonili na gostovanju. V dvorani Tabor v Mariboru jih je pričakovala druga ekipa
državnih prvakov ,ekipa Konstruktorja. Mladi igralci so bil do Šoštanjčanov neusmiljeni in na hitro povedli z 3 : 0. V nadaljevanju je kazalo , da bodo igralci Šoštanja rezultat izenačili , vendar jim je sreča obrnila hrbet.
Mladi Mariborčani so se na kraju zasluženo veselili zmage, igralcem Šoštanja pa tako ostaja upanje na zmago v sledečem krogu, ko spet gostujejo. Tokrat jih bo pot vodila v Medvode, kjer jih pričakuje domači Hidro.	■
Fori skupina Fori%group
SKUPAJ Z VAMI USTVARJAMO PRIHODNOST REGIJE
20 let
With perfect respect For diversity!
m v'ic
OBČANOM ŠOŠTANJA VOŠČIMO Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI OB OBČINSKEM PRAZNIKU!
d^erme (^¡opolšica

- -f
r, i _
P b mmv ^ : m Jjflp-
< — ,
■ I - vt *	■■ .jiw_-
^■■T.	MltVn ,..r F Vllä
Terme Topolšica

-	ugodni večdnevni programi bivanja
-	čudovit' zunanji in notranji termalni bazeni
-	savne in soLarij
-	klasične in alternativne masaže ter ostale zd ravi li š ke sto ri tve
-	odlična kulinarična ponudba v restavraciji in v kavarni
Prepustite se brezdelju in užitkom, privoščite si razvajanje... v Termah Topolšica!
Čestitamo za praznik občine Šoštanj in vabimo, da nas obiščete!

«□©VELENJE
G>TV
DRUŠTVO TURISTIČNIH VODNIKOV VELENJE
IZOBRAŽEVANJE ZA
LOKALNE TURISTIČNE VODNIKE
(Turistične vodnike turistične destinacije)
Vabimo vas na 40-umo izobraževanje za lokalne turistične vodnike v organizaciji MOV - TIC Velenje.
Izobraževanje bo potekalo v mesecu oktobru 2009.
Predavanja bodo ob vikendih (petkih popoldne, sobotah in nedeljo dopoldan), 2., 3., 4. in 9., 10. ter 11. oktober 2009.
Lokacija: Multimedijski center Kunigunda Velenje Cena izobraževanja: 155,00 €. Prvim 20 prijavljenim kandidatom, kandidatkam bo MOV-TIC Velenje sofinanciral izobraževanje v višini 55 €. Plačilo mora biti izvedeno pred začetkom izobraževanja.
Rok za prijavo: ponedeljek, 28. 9. 2009. Več informacij na spletu www.velenje.si/razpisi in
modro!!® kronika
Prišla po baker, zanetila požar
Policisti in kriminalisti za požar v Tekstilni tovarni Prebold osumili dva Velenjčana
Celje, Prebold, 15. septembra -
Kriminalisti in policisti PU Celje so zaključili obsežno preiskavo požara na enem od objektov bivše Tekstilne tovarne Prebold, do katere-
ga je prišlo 13. avgusta ponoči.
Ugotovili so, da sta moška, stara 19 in 20 let, doma z območja Velenja, v večernih urah najprej vlomila v objekt, v katerem sta
nameravala odtujiti bakrene predmete. V objektu sta našla električne kable. Med sežiganjem izolacije s kablov pa so se v objektu vnela lesena tla. Požar sta osumljena sicer poskušala pogasiti, a se je ta raz ši ril še na pre os ta li del objekta. Objekt je bil uničen je bil v tolikšnem obsegu, skupaj pa je nastalo za 1.600.000 evrov gmot-neš kode.
20-letnemu osumljencu so kriminalisti 15. septembra odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalni sodnici. Ta je zanj odredila pridržanje. Osumljeni je bil v preteklosti že obravnavan za kazniva dejanja. Za drugega osumljenca pa so razpisali iskanje.
■ mkp
Po cigarete z 200 evri
Drzna tatvina na las podobna tisti iz prejšnjega tedna
Velenje, 21. septembra - Tisti, ki imajo opravka z denarjem, morajo biti nad vse previdni, pa še tako se najde kdo, kijih prienese okoli. Tako smo zapisali v modro-beli kroniki prejšnji teden, ko smo poročali o ogoljufani trafikantki v Nakupovalnem centru.
Nekaj skoraj na las podobnega pa se je v ponedeljek pripetilo prodajalki v trafiki 3dva v Centru Nova.
Neznani moški srednjih let, temnejše polti, je v trafiki kupil škatlico cigaret in jo plačal z bankovcem za 200 evrov. Ko mu je prodajalka vrnila preostanek denarja, položila gaje na pult, sije premislil in ji rekel naj mu vrne bankovec za 200 evrov. Potem si je spet premislil in si zaželel pet škatlic cigaret iste znamke. V trenutku, ko se je prodajalka sklonila pod pult, pa ji je s pulta vzel bankovec za 100 evrov in zbežal.
Opozorilo gasilcev preprečilo pogin rib?
Velenje, 16. septembra - Gasilci, ki so v sredo opoldne policiste obvestili o tem, da iz meteornega jaška v Velenjsko jezero odteka sumljiva bela tekočina, so z obvestilom morda preprečili pogin rib. Vzeti so bili vzorci tekočine. Glede na ugotovitve analize bodo policisti nadaljevali zbiranje obvestil v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja ter prostora.
Bolnik na podajanje izjave prišel s pištolo
Velenje, 17. septembra - Tukajšnji policisti so v četrtek zjutraj na policijski postaji pri varnostnem pregledu 33-letnemu moškemu, ki
se je na postaji zglasil zaradi podaje izjave o kaznivem dejanju, storjenem na območju Celja, zasegli pištolo z naboji.
Kršitelja so policisti najprej pridržali, potem pa pridržanje prekinili. Dežurni zdravnik gaje namreč zaradi psihičnih težav napotil v bolnišnico, kamor so ga prepeljali z reševalnim vozilom.
Odtu jen avto
Velenje, 17. septembra - S parkirnega prostora zasebnega podjetja na Žarovi cesti je bil v četrtek ukraden osebni avto znamke VW passat variant 4motion, letnik 2003, bele barve, registrskih oznak CE A6 - 55C.
Izsi li la pred nost motori stu
Velenje, 20. septembra - V nedeljo popoldan je na Koroški cesti voznica osebnega avtomobila izsi-
lila prednost motoristu. Po trčenju je motorist padel in se lažje poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
Na pešpoti v kolesarja
Velenje, 21. septembra - V ponedeljek opoldne je na pešpoti ob Velenjskem jezeru, v bližini avto-kampa, neznani voznik motornega kolesa ednuro, rdeče barve, trčil v kolesarja. Po trčenju je odpeljal. Policisti za povzročiteljem nesreče poizvedujejo.
Nepravilna smer vodi la v nesre čo
Velenje, 21. septembra - V ponedeljek popoldan je voznica osebnega avtomobila na Partizanski cesti zaradi nepravilne smeri vožnje trčila v voznika osebnega avtomobila. V trčenju se je poškodovala. Zdravniško pomoč je iskala sama.
Pobeg ne uspe ved no
Velenje, 21. septembra - V ponedeljek popoldan je voznik osebnega avtomobila na parkirnem prostoru na Šaleški cesti zaradi nepra-vil ne ga pre mi ka trčil v parki ran avto in odpeljal naprej, kot da se ni zgodilo nič. Policisti so povzročitelja izsledili in mu napisali plačilni nalog za dva pre kr ška.
Pet vlo mov in tri tatvi ne
Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki
- Tatovi in vlomilci so minuli teden znova poskrbeli za nekaj »podvi-
Iz policistove beležke
Sam se bo strigel Udaril jo je
V noči na torek, 15. septembra,
je bilo vlomljeno v frizerski salon Madam na Kidričevi v Velenju. Vlomilec je odnesel menjalni denar in aparat za striženje.
Vredno pohvale
Tokrat gre pohvaliti uslužbenko supermarketa TUŠ na Cesti talcev v Velenju. Ta je v sredo, 16. septembra, v prodajalni našla torbo s prenosnim računalnikom in poslovno dokumentacijo. Izročila jo je policistom, ti pa lastniku.
Pohvalo si zasluži tudi krajan, ki je iste ga dne v goz du nad Belimi Vodami našel veri ge. Poli cist so ugotovi li, da so bile ukradene z deponije hlodovine na Slemenu.
V	petek, 18. septembra zvečer, sta se v stanovanjski hiši v ulici Lovra Kuharja v Pesju sprla zunajzakonska partnerja. V prepiru je moški žensko udaril. Kršitelju, ki je pred prihodom policistov odšel, bodo plačilni nalog še izdali.
Mladoletnik tepel vrst ni ka
V	soboto, 19. septembra zvečer, so policisti med varovanjem koncerta, kije potekal v Rdeči dvorani, pred njo nalete li na pri zor, ko je mladoletnik večkrat udaril vrstnika. Čaka ga predlog na sodišče.
Isto noč je v skate parku pred Rdečo dvorano mladoletnika pretepel in telesno poškodoval drug mladoletnik. Zoper kršitelja, sicer povratnika, bodo policisti podali kazensko ovadbo.
Kra del med slovesnostjo
Neznanec je v četrtek, 17. septembra, izkoristil svečanost ob odpiranju nove avtobusne postaje v Velenju. Ko so drugi spremljali dogajanje, je sam kradel. S prireditvenega odra v garažni hiši je odnesel mešalno konzolo.
Preoblekel se je
V soboto, 19. septembra, je bilo vlomljeno v leseno uto v Druž-mirju. Vlomilec se je v njej preoblekel v oškodovančeva oblačila znamke adidas, ob odhodu pa vzel s seboj ukradeno baterijsko svetilko.
Kaj neki bo sekal?
Možakar, ki je vlomil v hišo in pomožne prostore na kmetiji v Lokovici, je odnesel dve stekli za mizo in sekiri.
gov.« Resnici na ljubo so ponekod, kot v primeru vloma v prostore Občine Šmartno ob Paki v četrtek, 17,. septembra, ostali praznih rok. A škoda je bila z vlomom v več prostorov ter omar in pisalih miz vseeno povzročena.
Za natanko 567 evrov različnega gradbenega materiala je odnesel vlomilec, kije prav tako v četrtek,
17.	sep tem bra, vlomil v ograjen skladiščni prostor Mercator Gradenj v Šoštanju.
Morda bi vlomilec, kije v petek,
18.	septembra, vlomil v lokal Ippon v Šoštanju, izbral še kaj drugega kot menjalni denar in več škatlic cigaret marlboro, če ga ne bi pregnal alarm. Morda pa je prišel samo po to. Vsekakor jo je s kraja popihal prej, preden so tja prišli varnostniki. Ob menjalni denar so v soboto, 19. septembra poroti jutru, ostali tudi v baru Anja v Šmart-nem ob Paki. Tudi ta vlomilec je bil kadilec, če se da to sklepati po tistem, kar je nesel iz lokala.
V soboto, 19. septembra, je bilo vlomljeno tudi v manjše tovorno vozilo na Stantetovi v Velenju. Vlomilec je odnesel manjši dieselski agregat rumene barve in več kosov ribiških palic.
Tudi kradli so. V sredo, 16. septembra, je iz odklenjenega kombiniranega vozila, parkiranega na Goriški cesti v Velenju, neznanec odnesel moško torbico z denarnico in osebni mi predmeti. V petek, 18. septembra zjutraj, pa je nepridiprav iz odklenjenih sob v samskem domu na cesti Simona Blatnika vzel dve denarnici z denarjem in osebnimi dokumenti. V soboto, 19. septembra, so obravnavali tatvino v garderobi v pekarni Klasje na Šterbenkovi cesti. Iz odklenjene omare je izginil denar.
Motil jo je z ropotom
V	nedeljo, 20. septembra zvečer, je v stanovanjskem bloku na Jenkovi v Velenju sosed z ropotom motil sosedo. Napisali so mu plačilni nalog.
Bi bil vlomilec rad graščak?
Vlom v prostore Velenjskega gradu v ponedeljek, 21. septembra, je ostal pri poskusu. Ko je vlomilec prišel v grad, se je sprožil alarm in neznanca pregnal.
Štirje pridržani
V	zadnjem tednu so policisti v svojih prostorih gostili tri vinjene voznike (sreda, petek, nedelja po enega) in eno voznico (sobota).
jsr
Zaklad skalnih mišk ali etika za
varnost
AdilH uselja
Jesen je tu. Počasi se moramo privaditi jutranjemu in večernemu mraku, ki nam kradeta svetle dele dneva, z njima pa tudi zmanjšani vidljivosti na cesti. Uporaba luči na vozilih in nošenje oblačil svetlih (še bolje živih) barv z odsevniki bo iz dneva v dan vse bolj pomembna. Zavedati se moramo, da mokre ceste, ki so na območjih s kmetijskimi površinami prekrite tudi z blatom, zahtevajo posebno previdnost, kajti hitro je lahko hitro prehitro.
Še bolj pomembno pa se mi zdi zavedanje, da lahko s primernim odnosom vplivamo tako na svojo kot varnost vseh naših sokrajanov, sodržavljanov in nenazadnje vseh ljudi na planetu. Na žalost se vse preveč piše o posledicah prometnih nezgod, kriminalnih in nasilnih dejanj ljudi, na televiziji pa v večernem času skoraj ne vidiš več kakšne oddaje ali nadaljevanke, kjer ni umorov ali druge vrste nasilja. (Pre)malo pozornosti pa se namenja etiki oziroma merilom človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo. In ko bi v naša življenja vnesli več etike, bi bilo za vse nas veliko bolje. Brez etike tudi strokovnost in profesionalnost izgubita vrednost in pomen. Pomanjkanje etike povzroča negativne posledice tako za posameznika kot skupnost. Ne verjamete?Znotraj družinskega okolja lahko oče ali mama z neetičnim odnosom in ravnanji povzročita nepopravljivo škodo svojim otrokom. Pustimo ob strani očete, tipa Fritzl, ki so jih medtem odkrili tudi v drugih državah in tudi mi nismo izjema. Že malomaren odnos do vzgoje otrok, nespametno zapravljanje denarja za nepomembne stvari, kaj šele za alkohol, droge, igre na srečo lahko uničijo vsako družino. Poglejmo ven iz družinskega okolja. Največjemu pop zvezdniku je zdravnik vbrizgaval in vbrizgaval zdravila, dokler ni umrl. Na drugem koncu sveta pa je zdravnik zavrnil srčnega bolnika brez napotnice, da je ta v čakalnici kar umrl. Podobno kot dekle v Angliji, ki so jo na cesti napadli, a so stanovalci preslišali in prezrli njene krike in klice na pomoč. Vsi opisani primeri niso kazniva dejanja, a posledice neetičnih ravnanj so bile zelo hude. Ko ima posameznik določena pooblastila in je odgovoren za svoje delo tudi drugim v skupnosti, imajo lahko posledice tudi širše razsežnosti. Vodja proizvodnje »prezre« varnostna pravila na račun rezultatov dela, zaradi česar se zgodi delovna nezgoda. Učitelj prezre stisko mladega šolarja, saj ta ne sodi v njegovo pristojnost, dokler se ta ne izgubi v svetu opojnih drog in nasilja. Napačna odločitev poslovneža pahne tisoče ljudi na cesto. Uradnik utemelji odločitev o ne-ukrepanju s sklicevanjem na zakone, čeprav posledice odločitve čuti več tisoč prebivalcev.
Mnogo strokovnjakov meni, da je svetovna ekonomsko-finančna kriza nastala predvsem zaradi pohlepa posameznikov in organizacij. Borba za ugled, prestiž in profit je porušila ustvarjena ravnotežja, ponekod pa same temelje institucij, ki so se zdele neuničljive. To je prizadelo na milijone ljudi in skoraj vse države sveta se soočajo z izredno zahtevnimi in predvsem nepredvidljivimi posledicami krize. S tem je porušena tudi globalna varnost, kije tako ali tako ogrožena zaradi oboroženih konfliktov, vojn in posledic onesnaževanja okolja. Zelo smo podobni miškam iz pravljice Marcusa Pfisterja »Zaklad skalnih mišk«, ki so z nevoščljivostjo, zavistjo in pohlepom prezrle darila narave in bogastvo medsebojnih odnosov in tako uničile svoj otok. Brez zavedanja, da lahko z neetičnim odnosom povzročimo nepopravljivo škodo, ne bo šlo. In le od nas je odvisno, ali si bomo spodkopali temelje našega "otoka " ali jih bomo dodatno utrdili pred prihajajočimi viharji.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 14. sep. 2009 do 20. sep. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 14. sep. 2009 do 20. sep. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
ČETRTEK, 24. septembra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Slovo od Smireja, 48/52
09.35	Male sive celice, kviz
10.15	Berlin: Bivša in zdajšnja, 2/27
10.45	Turbulenca: slovenščina, izob.
11.35	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Nigerijsko pismo, hotel
poldruga zvezdica
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija, 26/40
16.05	Moje sanjsko kolo, dok. film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Jasno in glasno: nova gripa
18.25	Žrebanje deteljice
18.35	Milan, risanka
18.40	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
20.55	Zgodovina slovenskega
letalstva, 1. in 2. del
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Osmi dan
23.35	Kriza v slov. stalnem gled. v
Trstu, tv Koper
00.05	Tv dnevnik 24.9.1991
00.30	Dnevnik
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 24.9.1991
08.00	Na lepše
08.25	Izjemne živali, 7/10
08.50	Globus
09.20	Tv prodaja
09.55	Seja državnega zbora, prenos
14.00	Evropski magazin, tv Maribor
14.30	Med valovi, tv Koper
15.00	SP v kolesarstvu, kronometer,
člani, prenos
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: pečar, 1. del
izob. oddaja
18.00	Želite, milord?, 20/26
19.00	Družina Kuntner, ponovitev
20.00	Brez, ang. tv film
21.10	Riverdance, dok. oddaja
22.05	Jasnovidka, 22/22
22.50	Tri ženske nekega poletnega
večera, 2/4
00.20	Fokest Koper, Aquaragia drom, 1. del
00.55	Zabavni infokanal
pop
06.35	Tv prodaja
07.05	Ricki Lake, pogov. oddaja
08.00	Angeli brez kril, nad.
08.55	S cukrčkom do sreče, nad.
09.50	Tv prodaja
10.20	Do zadnjega diha, nad.
11.20	Gorski reševalci, am. film
13.00	Zlata dekleta, nan.
13.35	Tv prodaja
14.05	Praksa, nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	S cukerčkom do sreče, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Hiša na pečini, am. film
22.25	24ur zvečer
22.45	Življenje ni šala, nan.
23.40	Nevarna igra, nan.
00.35	Pod lupo pravice, nan.
01.30	Seks v mestu, nan.
02.05	24 ur, ponovitev
03.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 168. oddaje 11.05 Pop corn, glasbena oddaja 12.00 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Regionalne novice 18.45 Pravljica za lahko noč 18.55 Videospot dneva 19.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 169. oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 20.45 Regionalne novice 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Iz našega arhiva: Znani obraz 21.30 Graška gora poje in igra 2009, posnetek 2. dela festivala, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
25. septembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Srebrnogrivi konjič, 19/39
09.35	Risanka
09.45	Moje sanjsko kolo, dok. film
10.00	Enajsta šola
10.30	Jasno in glasno: nova gripa
11.30	To bo moj poklic: inštalater
strojnih inštalacij, 2. del
11.55	To bo moj poklic: pečar, 1. del
12.20	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Kreacionisti in darvinisti, dok.
oddaja
14.00	Celica, dok. feljton
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, 23/30
16.05	Iz popotne torbe: jejmo zdravo
16.25	Čarobno drevo: par, 7/7
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošniška odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Bolnišnica na robu, 4/6
18.35	Lojzek, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Hotel poldruga zvezdica: Na kmetu sloven'c stoji in pade
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub
00.15	Duhovni utrip
00.30	Tv dnevnik 25.9.1991
01.00	Dnevnik, pon.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
TV SLO C?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 2.9.1991
08.00	Šport špas
08.30	Umetni raj
08.55	Glasnik
09.20	Evropski magazin
09.55	Seja državnega zbora, prenos
14.50	Glasbeni večer
15.50	Izostritev: kriza v slov. stalnem
gled. v Trstu, tv Koper
16.20	Circom regional, tv Maribor
16.50	Minute za ... , tv Koper
17.20	Mostovi
17.55	V dobri družbi z Blažem, tv Maribor
18.55	Zlata šestdeseta: nostalgija s
Sonjo Gaberšček
20.00	Svet, kot ga razume Monsanto, 2/2
20.55	Kingdom, 1/6
21.45	Huddersfield, srbski film
23.20	Gandža, 16/22
23.45	Folkest Koper, Aquaragia
drom, 2. del
00.20	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Ricki lake, pog. oddaja
07.50	Angeli brez kril, nad.
08.45	S cukrčkom do sreče, nad.
.40	Tv prodaja
Do zadnjega diha, nad. Punca pod košem, am. film
13.00	Zlata dekleta, nan.
13.35	Tv prodaja
14.05	Praksa, nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	007- vse in še svet, am. film
22.20	24ur zvečer
22.40	Življenje ni šala, nan.
23.35	Hladnokrvno, am. film
01.25	Šest modelov, nan.
02.00	24ur, ponov.
03.00	Nočna panorama
10.10 11.15
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 169. oddaje 11.05 Graška gora poje in igra 2009,
posnetek 2. dela festivala 12.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Pravljica za lahko noč 18.55 Videospot dneva 19.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 170. oddaja 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice,
20.45 Regionalne novice 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 V Tomovi dnevni sobi, 3. TV mreža
22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
	06.15	Kultura
	06.20	Odmevi
	07.00	Zgodbe iz školjke
	07.30	Križ kraž: Pravljice iz mavrice
	09.15	Človek pelikan, finski film
	10.45	Polnočni klub: pištola ali revolver?, ponov.
	12.00	Tednik
	13.00	Poročila, šport, vreme
	13.15	Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
	14.10	Dan v življenju, kanad. film
	15.55	Sobotno popoldne
	sledi	O živalih in ljudeh
	16.10	Zdravje
	16.30	Usoda
	16.35	Nasvet
	17.00	Poročila, šport, vreme
	17.15	Ozare
	17.25	Zakaj pa ne
	17.35 18.00	Na vrtu Nagradna igra
	18.05	Z Damijanom
	18.35	Mala kraljična, risanka
	19.00	Vreme
	19.00	Dnevnik, vreme, šport
	19.50	Gledamo naprej
	20.00	Zlati izbor slov. popevke za Rdeči križ, dobrodelni koncert
	21.45	ARS 360
	22.05	Poročila, vreme, šport
	22.40	Hri-bar
	23.45	V kolesju pravice, 2/5
	00.45	Tv dnevnik, 26.9.1991
	01.10	Dnevnik, pon.
	01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
	01.55	Infokanal
SOBOTA, 26. septembra
tv slo rr
TV SLO H
06.30	Zabavni infokanal
07.25	Tv prodaja
07.55	Skozi čas 08.05 Tv dnevnik 26.9.1991 08.35 Minute za ... , tv Koper 09.05 Polemika
10.05	Posebna ponudba, potr. odd.
10.25	Circom regional, tv Maribor
11.00	Proslav ob 150. obletnici prenosa sedeža Škofije iz Sv. Andraža v Maribor, prenos
14.10	Bi father/2, 2. oddaja
14.40	Samo bedaki in konji, 33/45
15.55	nogomet, ang. liga, Liverpool -
Hull, prenos
17.55	SP v kolesarstvu, cestna
vožnja do 23 let, posnetek
18.55	Riverdance, dok. oddaja
20.00	Mesečnica, am. film
21.40	Bleščica, oddaja o modi
22.10	Alpe, Donava, Jadran
22.40	Gospod Leon, franc. tv film
00.15	Številke, 13/24
01.00	Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30	Brata Koalček, ris. serija
08.40	Mojster Miha, ris. serija
08.50	Profesor Baltazar, ris. serija
09.00	Lazytown, otroška serija
09.30	Winx klub, ris. serija 09.55 Bratz, ris. serija
10.20	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.45	Ed in Eppa, ris. serija
11.05	Dirkalni pujsek Rudi, nan.
11.40	Upornica na konju, nan.
12.35	Ljubezen skozi želodec
13.10	As ti tud not padu?, ponov.
15.00	Raines, nan.
15.55	Formula 1, prenos kvalif. za VN
Singapurja
17.05	Domov za praznike, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Šušlja se, am. film
21.45	Siriana, am. film 00.05 Stigmata, am. film
02.00	24ur, ponovitev
03.00	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 170. oddaje 10.15 PIKIN VTV STUDIO 11.00 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Ponedeljkov PIKIN VTV
STUDIO 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1773 VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Jutri - zdaj, posnetek proslave
ob 50-letnici mesta Velenja 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Jutranji pogovori 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 27. septembra
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 25/90
sledi	Cofko Cof, 18/26
sledi	Marči Hlaček, 16/26 09.50 Šport špas
10.20	Potopljeni zakladi, 1/25
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!, ponov.
14.30	Prvi in drugi
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	Glasbeni troboj, 1. del
15.15	Športne novice
15.20	Glasbeni troboj, 2. del
15.30	Glasbeni troboj, 3. del
15.40	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.50	Šport
16.00	Družabna
16.30	Za prste obliznit, 22. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.25	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Spet doma
21.45	Bogdan Grom, portret
umetnika
22.40	Poročila, vreme, šport
23.10	Kraj zločina, 2/2
00.40	Tv dnevnik 27.9.1991
01.10	Dnevnik, ponovitev
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
TV SLO ET
06.30 Zabavni infokanal 08.00 Tv prodaja 08.30 Skozi čas 08.40 Tv dnevnik 27.9.1991 09.10 Globus
09.40 29. tekmovanje slovenskih godb
10.30 Zlatorogova pesem, portret
Janka Ravnika 10.50 Tv prodaja 11.20 Med valovi, tv Koper 11.45 Alpe, Donava, Jadran 12.15 Turbulenca: slovenščina, izob.
oddaja 13.05 Tv prodaja 15.00 SP v kolesarstvu, cestna vožnja, člani, vključitev v prenos
17.45 Nogomet, prva liga, Maribor -
Rudar, prenos 20.00 Sanjska potovanja: Florida,
20.50 Razsodnost in rahločutnost,
3/3
21.50 Na utrip srca 22.05 Deadwood, 2/12 22.55 Ljubimca z Nila, franc. film 00.25 Zabavni infokanal
pop
07.45 Tv prodaja 08.00 Na drevesu smo doma, ris. serija
08.25 Brata Koalček, ris. serija 08.35 Mojster Miha, ris. serija 08.50 Profesor Baltazar, ris. serija 09.00 Lazytown, otroška serija 09.30 Winx klub, ris. serija 09.55 Bratz, otr. serija 10.20 Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.45 Ed in Eppa, ris. serija 11.05 Pucca, ris. serija 11.10 ŠKL, mlad. oddaja 12.10 Preverjeno, ponov. 13.15 Moja Kitajska, dok. serija 13.45 Formula 1, prenos dirke za VN
Singapurja 16.05 Najlepši avtomobili, dok. oddaja
16.15 Čarovnije Derrena Browna,
dok. serija 16.45 Policaja in pol, am. film 18.20 Ljubezen skozi želodec 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur
20.00 As ti tud not padu?! 21.45 Življenje ni šala, nan. 22.40 Foto studio, am. film 00.30 24 ur, ponovitev 01.30 Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 1772. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 1773. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Županova torta, pogovor, gost:
mag. Štefan Tisel, župan Občine Šentjur 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor
13.00 Jutri - zdaj, posnetek proslave
ob 50letnici mesta Velenja 14.30 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Čas za nas, mladinska oddaja
Bi živeli pod svojo streho? 18.45 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja, David Grom, Skater 19.35 Jutranji pogovori 21.10 Jutri - zdaj, posnetek proslave
ob 50-letnici mesta Velenja 22.40 Vabimo k ogledu 22.45 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 28. septembra
tv slo rr
06.30	Utrip
06.45	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Smrkci, 11/30
09.35	Animalija, 26/40
10.00	Iz popotne torbe: jejmo zdravo
10.20	Spart špas, 1/9
10.55	Zgodovina slov. letalstva, 1. in 2. del
11.55	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Izjemne živali, 8/10
13.40	Podelitev nagrad Bet, v spomin
Michaelu Jacksonu
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Zimska zgodba, 4/8, lutke
16.10	Kako paseš lenobo, 13. oddaja
16.25	Biserbav, 1. del
16.30	Ribič Pepe, 1/26
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Hupko, trobilka in pihec,
risanka
18.45	Toni in Boni, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tarča
21.10	Umazani ples, 2/13
21.35	Na lepše
22.05	Odmevi, vreme, šport
23.10	Opus
23.35	Glasbeni večer, simf. ork. rtv
Slovenija
01.20	Tv dnevnik 28.9.1991
01.45	Dnevnik, ponovitev
02.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.50	Infokanal
TV SLO £
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.25	Tv prodaja
10.55	Sobotno popoldne, ponov.
13.05	Tv prodaja
13.35	29. tekmovanje slov. godb
14.25	Slovenski utrinki
14.50	Posebna ponudba, potrošniška
15.10	Tv dnevnik 28.9.1991
15.35	Osmi dan
16.05	ARS 360
16.20	Alpe, Donava, Jadran
16.50	Prvi in drugi
17.20	Reli Velenje, reportaža
17.30	To bo moj poklic: pečar, 2. del
18.00	Polly Adler, 2/4
18.45	Derrren Brown, miselni triki
19.00	Zdravje
19.15	Usoda
19.20	Alternativa
20.00	National geographic, 12/16
21.00	Studio city
22.00	Pozdrav Afriki
22.30	Knjiga mene briga
22.50	Podmornica, nemški film
01.10	National geographic, 12/16
02.05	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Ricki Lake, pogovorna oddaja
07.50	Angeli brez kril, nad.
08.45	Jutri je za večno, nad.
09.40	Tv prodaja
10.10	Do zadnjega diha, nad.
11.10	Ameriški žigolo, am. film
13.20	Tv prodaja
13.50	Praksa, nan.
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.55	Kmetija slavnih
22.45	24ur zvečer
23.05	Nevarna igra, nan.
00.00	Pod lupo pravice, nan.
00.55	Seks v mestu, nan.
01.30	24ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor
11.35 1773 VTV magazin, regionalni
-	informativni program 12.00 Kultura, informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu
18.00 pikin vtv Studiu
19.00 Regionalne novice 1 19.05 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 171. oddaje 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, kontaktna oddaja, gost: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 21.55 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
TOREK, 29. septembra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Na potep po spominu
09.10	Pajacek in punčka
09.45	Kako paseš lenobo, 13. oddaja
10.00	Ribič Pepe, 1/26
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	National geographic, 12/16
11.55	Bogdan Grom, portret
umetnika
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Opus
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček, 19/34
16.10	Notkoti: tekmovanje, 1. del
16.30	Po sledeh keltov in rimljanov,
2/25 7.00 Nov
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Za dlan veliki otroci, dok. oddaja
18.00	ZGNZ - Big father II., 3/15
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Velika sestra in mali bratec, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Mednarodna obzorja: Irska
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Zgodba o indiji, 1/6
00.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.25	Za dlan veliki otroci, dok. oddaja
00.50	Tv dnevnik 29.9.1991
01.15	Dnevnik, ponovitev
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
07.40	Tv prodaja
08.10	Dober dan, Koroška
08.40	City folk: Stockholm, dok. oddaja
09.10	NLP, razvedrilna oddaja
12.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
13.10	Na lepše
13.40	Bleščica, oddaja o modi
14.10	Studio city
15.05	Prisluhnimo tišini
15.35	Tv dnevnik 29.9.1991
16.00	Pozdrav Afriki
16.30	Tv prodaja
17.00	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	V dobri družbi s Smiljanom
19.00	Večerni gost: Milan Resnik
20.00	Muzikajeto: blues, mlad. serija
20.30	Globus
21.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.30	Izgnanstvo, špan. dok. film
23.30	Doktor Živago, 7/10
00.20	Derren Brown, miselni triki
00.35	Zabavni infokanal
POP
06.30	Tv prodaja
07.00	Ricki Lake, pog. odd.
07.55	Angeli brez kril, nad.
08.50	Jutri je za večno, nad.
09.45	Tv prodaja
10.15	Do zadnjega diha
11.15	Službena dolžnost, am. film
13.00	Zlata dekleta, nan.
13.35	Tv prodaja
14.05	Praksa, nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.15	Preverjeno
22.15	Zdravnikova vest, nan.
23.10	24ur zvečer
23.30	Nevarna igra, nan.
00.25	Pod lupo pravice, nan.
01.20	Seks v mestu, nan.
01.55	24 ur, ponovitev
02.55	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna odd. 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 171. oddaje 11.05 Župan z vami, kontaktna oddaja, gost: Darko Menih, župan Občine Šoštanj 12.05 Videospot dneva 12.10 Pikin VTV studio 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu
18.00 pikin vtv Studio
19.00 Videospot dneva 19.05 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 172. oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1774. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Dokumentarna oddaja 21.25 Videospot dneva 21.30 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Šu kham, oddaja o življenju Romov, informativna oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SREDA, 30. septembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Marči hlaček, 6/34
09.35	Zimska zgodba, 4/8
10.00	Notkoti: tekmovanje, 1. del
10.20	Zlatko Zakladko: čaj v Julijani
10.35	ZGNZ - Big father II., 3/15
11.00	Knjiga mene briga
11.20	Za dlan veliki otroci, dok.
11.55	Mednarodna obzorja: Irska
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tarča
14.25	Alpe, Donava, Jadran
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ferdi, 10/13
16.10	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbolenca: biti star, izob. odd
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Vse njegove ženske, am. film
22.10	Odmevi, šport, vreme
23.20	Omizje
00.35	Turbolenca: biti star, svet.
01.25	Tv dnevnik 30.9.1991
01.50	Dnevnik, ponovitev
02.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.50	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.45	Tv prodaja
12.15	Spet doma
14.00	Hri-bar
15.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
15.25	Tv dnevnik 30.9.1991
15.55	Na utrip srca
16.15	Tv prodaja
16.45	Mozaik
17.10	Mostovi
17.40	Črno beli časi
18.00	Samo bedaki in konji, 37/45
18.50	O živalih in ljudeh, tv Maribor
19.05	Na vrtu, tv Maribor
19.30	Z Damijanom
20.00	Rok Golob in Big band rtv
Slovenija
22.25	Pred sončnim vzhodom, sng drama
23.20	Slovenska jazz scena
00.10	Zabavni infokanal
POP
06.30	Tv prodaja
07.00	Ricki Lake
07.55	Angeli brez kril, nad.
08.50	Jutri je za večno, nad.
09.45	Tv prodaja
10.15	Do zadnjega diha, nad.
11.15	Uganka, am. film
13.00	Zlata dekleta, nan.
13.35	Tv prodaja
14.05	Praksa, nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Podli fantje, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Podli fantje, nad. film
23.35	Nevarna igra, nan.
00.30	Pod lupo pravice, nan.
01.25	24ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, nove izdaje, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti,ponovitev 172. oddaje 11.05 1774. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Športni torek, športna informativna oddaja 12.00 Pikin VTV studio 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja, 3. TV mreža 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Glasba za otroke 18.55 Hrana in vino, kuharski
nasveti. 173. oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja, gostje: 4 play 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
v
UTRIP
m
orosKoo
H
Oven 21.3.-20.4.
Navadna ste najbolj srečni takrat, ko je vse dogovorjena vnaprej. Glede domačih zadev zato raje ne delajte prenagljenih načrtov, saj veste, da se morate še prej posvetovati z vašimi bližnjimi. Sicer vam znajo zameriti ali pa povsem narobe razumeti. Če boste vse organizirali sami, zna namreč priti do prepirov. Teh pa si v teh dneh najmanj želite, saj se vam zadnje čase dogajajo stvari, ki vas ne morejo spraviti v dobro voljo. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja pa lahko situacijo razrešite mirno in na koncu bodo vsi zadovoljni. Vi še najmanj.
Bik 21.4.-20.5.
Odločiti se morate glede nekega opravka, ki vam sicer ni preveč všeč, vendar veste, da gre za nekaj neodložljivega. O stvari ne preveč razmišljati, saj boste situacijo le poslabšali. Raje ravnajte intuitivno in rezultat bo presenetljivo dober. Sploh, če se boste tega lotili še pred iztekom prihodnjega tedna, saj vam bodo v tem času zvezde neverjetno naklonjene. Glede zdravja se spomnite, da vas vsako pretiravanje ponavadi precej drago stane, zato bodite zmerni tako pri hrani kot pri športnih aktivnostih. Če se vas bo začel lotevati prehlad, pa ne rinite z glavo skozi zid - vzemite si čas za počitek.
Dvojčka 21.5.-21.6.
Z ljubljeno osebo se boste zapletli v resen prepir, vendar pa lahko vse dobro razrešite, če boste ravnali mirno in premišljeno. Ukvarjajte se le s svojimi zadevami in pustite pri miru drugače misleče. Čeprav imate ponavadi prav, vam bo tokrat vaša trma le škodovala. Čaka vas prijetno presenečenje na delovnem mestu, ki ga, resnici na ljubo niste pričakovali. Če se boste izkazali, pa lahko pričakujete tudi nagrado. Če bo tako, se boste počutili več kot dobro. To se bo odražalo tudi v odnosih s prijatelji in družino. Odlični bodo, kot že dolgo ne.
Rak 22.6.-22.7.
Venomer imate občutek, da ne morete doseči popolne sreče. Morda ste trenutno preprosto premalo sproščeni. Zvezde vam svetujejo, da izkoristite še zadnje dneve pred pozno jesenjo in si čim večkrat privoščite izlet v naravo. Če imate možnost, si torej vzemite kakšen dan samo za lenarjenje, saj se vam zna zgoditi, da boste zaradi napetosti in neprestanega dela še zboleli. Dobro veste, da dolgo ne boste zdržali, če si ne boste napolnili baterij. Kar se denarja tiče, pa ne boste mogli biti zadovoljni. Dolžniki bodo to še ostali, vaš račun pa bo vedno bolj tanek.
Lev 23.7.-23.8.
Premislite o nečem, karvam je večkrat predlagala tudi vaša prijateljica. Prevečkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili. Molk si je zelo verjetno čisto narobe razlagala, zato ukrepajte. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti precej slabovoljni in zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in enkrat za spremembo pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo v tem mesecu namreč na vaši strani in tudi finančne težave se bodo končale. A ne prej, kot v začetku oktobra. To vas ne bo motilo, saj ste pričakovali, da ne bo prav kmalu. A že kmalu si boste lahko privoščili tisto, kar si že dolgo želite.
Devica 24.8.-23.9.
Ljubljena oseba bo zahtevala od vas, da ji zaupate. To vas bo sicer precej vznemirjalo, saj ne boste točno vedeli, kaj se dogaja. Nezaupanja je bilo v preteklih tednih na obeh straneh zelo veliko. Vse se bo dobro izteklo, če ji boste le pustili malo dihati. Če boste preveč nepopustljivi, pa lahko pride do nerazrešljivega spora. Samskim se obeta avantura, ki jo še zlepa ne boste pozabili, možno pa je tudi, da se razvije v dolgotrajno razmerje. Zvezde pravijo, da bo burno tudi na delovnem področju, kjer bodo bolj kot to, da bo treba delat, boleli odnosi med sodelavci. Nekateri v svoji majhnosti pač niso sposobni priznati, da kdo kaj naredi bolje kot oni.
Tehtnica 24.9.-23.10.
Dobro premislite, če se vam splača vztrajati, saj sami veste, da zadnje čase ni vse tako kot bi moralo biti. Partnerjevi nameni v ljubezni niso preveč resni, saj še vedno postavlja na prvo mesto službo in prijatelje. Povejte mu, da vam mora posvetiti več časa, sicer se zna zgoditi, da bo prišlo do hudih prepirov ali celo do konca zveze. Pričakujte klic starega prijatelja, ki bo potreboval vaš nasvet. Ker se redko oglasi, ga vzemite resno, da si ne boste pozneje kaj očitali. Zdravje vam bo v teh zgodnjih jesenskih dneh dobro služilo tudi zato, ker boste veliko vlagali vanj. Morda bi bilo dobro paziti, kaj jeste, predvsem pa, kaj pijete.
Škorpijon 24.10-22.11.
Zadnje čase kar prekipevate od energije, vendar pa se vseeno dolgočasite. Poskusite jo preusmeriti kaj bolj konstruktivnega, kotsta kariera ali novi hobiji, za katere mogoče še sploh ne veste, kako vam prijajo in vas obenem sproščajo. Videli boste, da se ne splača obremenjevati s preteklimi težavami, saj to tako ali tako nima smisla. Čeprav si boste to zelo težko priznali. Tako pri zdravju kot pri financah vam ta mesec kaže izjemno dobro. Pa tudi pri delu boste deležni številnih pohval. Kaj bi sploh še hoteli od življenja? Ironija je, da se boste kljub vsemu najbolje počutili v krogu svoje družine.
Strelec 23.11.-21.12.
V ljubezni obljubljajte le tisto, česar se boste res držali. Partner ima namreč do vas velika pričakovanja, in čeprav ga ljubite z vsem srcem, si boste hoteli vzeti nekaj časa le zase in za prijatelje. Tokrat bo to težko sprejel in razumel, saj vas potrebuje kot že dolgo ne. Zaradi stresa in spremenljivega vremena, sploh hladnih juter in večerov ter toplih dnevov, bo vaš imunski sistem precej oslabljen, zato poskrbite, da boste zaužili dovolj vitaminov in svežega zraka. V nasprotnem primeru vas namreč čakajo težave z zdravjem. Ker ste pri delu dokazali, da ste res odlični, pričakujte novo mamljivo in izzivalno ponudbo.
Kozorog 22.12.-20.1.
Čas teče zelo hitro in zato nima smisla, da nenehno čakate na spodbudo. Neka oseba vam je namreč že dlje časa všeč, vendar pa se ji ne upate približati. Tveganje se včasih izplača, tako ali tako pa nimate kaj izgubiti. Obrnite novi list in se osredotočite na prihodnost. Nobenega smisla nima premlevati, kar se je že zgodilo. Iz zgodbe potegnite nauk, ki naj vam bo vodilo za pnhodnost. Predvsem pa se zavedajte, da ljudi, ki komaj čakajo, da vam spodleti, ne potrebujete v svoji družbi. Pa četudi v njihovi bližini, hočete ali nočete, preživite zelo veliko časa. Pomembno je, da se počutite močni in tako vas tudi zdravje ne bo pustilo na cedilu. Zadovoljni boste tudi s stanjem v denarnici.
Vodnar 21.1.-20.2.
Vzemite si več časa za premislek o tem, ali vam neko delo še ustreza. V službi vas motijo vedno navzoči ljudje, ki se do vas obnašajo neprijazno in to vas spravlja v obup. Tudi delo samo vas ne veseli preveč in čeprav je tveganje precej veliko, vas sprememba delovnega mesta lahko osreči bolj kot si sploh lahko predstavljate. Spoznali boste, da so bila nekatera pričakovanja zgrešena. Čeprav pozno pa ne bo prepozno. Tudi zato ne, ker boste v naslednjih tednih še zelo uspešni prav na delovnem področju. Kar se ljubezni tiče, pa nič novega. Nimate ne volje in ne energije, da bi se več ukvarjali z osebnimi zadevami, zato ste čustva spet potisnili na stranski tir. Ne zatiskajte si oči!
Ribi 21.2.-20.3.
Zaradi osebne sreče kar prekipevate od dobre volje in energije. Ker ste zadnje čase tako pozitivni, se bo veliko ljudi hotelo družiti z vami. Čeprav vam bodo pohajkovanja s prijatelji prijala, ne pozabite na delo in družino. O nekaterih preteklih težavah boste razmišljali drugače kot prej. Oči so vam odprle škodoželjne in ljubosumne reakcije s strani tistih, ki ste jim zaupali in jih imeli celo radi. V zadoščenje vam bo, da ste po odzivih tistih, ki vedo, kakšno delo je za vami, lahko res zadovoljni. In da boste poslej znali ločiti zrno od plevela. Izkoristite proste dni za izlete in druženje s partnerjem ter družino. To vas bo najbolj osrečilo.
POSLOVNO-KOMERCIALNA SOLA CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija
EKONOMIST
moduli:
turizem komerciala računovodstvo
Najnižja šolnina v regiji in ugodni plačilni pogoji. Želite pridobiti dodatna strokovna znanja?
Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju.
• 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si • • www.pksola.com/visja/visja.htm •
RIBIŠKA KOČA
Vavo, d.o.o., Cankarjeva 22 a, Šoštanj, tel.: 03 891 18 61, del. čas: vsak dan od 6. do 23. ure, petek in sohota do 24. ure
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 E-pošta: ¡nfo@karbon.si Internet: http://www.karbon.si
UGODNO!
Odpadni les za kurjavo
do 1. 10. - 20% Telefon: 03 8982 129.
nikoli sami]_Q7 O;
Zgodilo se je
• • •
... od 25. septembra do 1. oktobra
■	25. septembra 1977 so ob 11.
uri in 56 minut z omrežjem prvič sinhronizirali četrti blok Termoelektrarne Šoštanj;
■	26. septembra 1918 je bil v Mariboru ustanovni občni zbor Narod ne ga sveta za Šta -jersko, kate re ga pred sed nik je postal Velenjčan dr. Karel Verstovšek;
■	26. septembra 1995 so svetniki mestne občine Velenje za praznik občine izbrali 20. september, v spomin na otvoritev novega mestnega središča Velenja 20. septembra 1959;
■	26. septembra 1997 je v okviru praznovanja šoštanjskega občinskega praznika v vili Široko v Šoštanju potekala okro gla miza z naslovom »Bese da o prez rtem mes tu«, v domu kulture v Šoštanju pa so zve čer odprli raz stavo Nekoč je bila vas Družmirje in premier no predstavili
dokumentarni film Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje;
-	27. septembra 1951 so zaradi izkopavanja premoga minirali že pre cej nag njen in delo ma že pogreznjen stolp cerkve sv. Jurija v Škalah, kar je hkrati pomenilo tudi dokončen propad starega središča Škal;
-	29. septembra 1973 je v Velenju umrl velenjski učitelj in naro do pi sec Fran Mlin šek;
-	29. septembra 1974 so svečano odprli novo asfaltirano cesto na Konovo;
-	zadnji dan meseca septembra je praznik Občine Šoštanj, ki ga Šoštanjčani praznujejo v spomin na najstarejšo ohranjeno listino, ki govori o podelitvi trških pravic Šoštanju; listino je leta 1436 izdal grof Friderik Celjski;
-	29. in 30. septembra 1979 je bila v velenjski občini velika
Brežnjev nao bisku vVelenju( arhivM uzejaV elenje)
akcija NNNP ( Nič nas ne sme presenetiti), v kateri so sodelovali domala vsi prebivalci tedanje občine Velenje: ■ 1. oktobra leta 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Fran ca Leskoška Luke
obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid Iljič Brežnjev;
■ 1. oktobra 1981 je začel med Velenjem in Ljubljano voziti poslovni vlak, ki je bil tako kot mnogi drugi vlaki, ki so vozili iz Velenja ali v Velenje, že zdavnaj ukinjen.
■ DamijanK ljajič
Praznična nagradna križanka Esotech, d. d.
Preloška cesta 1 3320 Velenje http://www.esotech.si
USTVARJAMO
BOLJŠI
SVET
Kupcem zagotavljamo najboljše dosegljive tehnologije na področju ekologije, energetike in informacijske tehnologije.
Rešitev križanke pošljite najkasneje do 5. oktobra na naslov: Naš čas, d.-o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »ESOTECH, d. d.«. Izžrebali
bomo tri nagrade: 1. nagrada: 2x 1-ur-ni obisk fitnesa Esotech, 2. nagrada: 1 x 1-urni obisk fitnesa v Esotech, 3. nagra da: 1 x maj ica Esotech.
PREMIČNI DEL MOTORISTIč. ČELADE
TOMISLAV NERALIČ
BERAčICA IZ PREŽIHOVE JAMNICE
❖.P-
postava,
rast (knjiž.)
grča v lesu (NAR.)
katalonski pisateu-miquel
I ZA BELA (KRAJŠE)
naslov mongolskih vladarjev
K
KRATICA TEMELJN. ORGANIZ. ZDRUŽEN. DELA
GEORGE ADE
SENČNICA, UTA (STAR.)
O
LETOVIŠKO MESTO V
ITALIJI
O
LOJZE KUMER
KDOR KAJ STRGA
Čestitamo za praznik Občine Šoštanj!
DŽIP ROMUN. TOVARNE DACIA
ZMIKAVT, KRADLJI-VEC
TRIGONOMETRIČNA FUNKCIJA
NERAZGLE-DANOST (POG., SLABS.)
PRIMARNI KATRAN PRI SUHI DESTILAC. PREMOGA
VESELJAŠKO, LAHKOTNO PESNIŠTVO
OTOK V JADRANSK. MORJU
KRAJ PRI LJUBLJANI
ČEBELJA TVORBA V PANJU
DEJAVNOST "TRENERJEV
SLOVENS. SAKSOFONIST (SOSS)
POLJSKI RDEčECVET. PLEVEL
AMERIŠKI IGRALEC (DOUGLAS)
4r>0-
nizozemski pesnik-herman
slovenski mate mati k-jože
O
R
R
PRIOSTR. DEL ČESA, KONICA
STARO HELENSKO
IME ZA KRF, KRK, KORčULO
K
O
R
K
R
TIFUS, PEGAVICA
NIKOLAJ OGAREV
o*
SMUČI (NORD.)
JANOS VAJDA
DEL TENIŠKE IGRE
SLOVENSKI
POLITIK-DANIJEL
ESOTECH
usTvarjamo boljši sveT
MARJETICA (KRAJŠE)
grški bog
ljubezni
japonski pisatelj (hakuseki)
STANJE PIJANEGA ČLOVEKA
ENAKI ČRKI
trgovski pomočnik
(STAR.)
izdelovalec trakov

SLOVENSKI JEZIKOSLOVEC (OSTIR)
MODRA BARVA IZ ZDROBLJ. STEKLA
KDOR KAJ SEKA
OZEK, DOLG IN TANEK KOS BLAGA
TRINITRO-TOLUEN
SADNA PIJAČA
SULTANOV PISMENI UKAZ
SLAVKO AVSENIK
JEČA, ZAPOR
ZNAMKA NEMŠKIH MOTOCIKLOV
G*
t>"
SLUTNJA (STAR.)
ZADNJICA (VULG.)
ŠKRAT, PALČEK
GOSTA BOMBAŽ.
ALI LANENA TKANINA
ČLAN VLADE
M
DRAG KAMEN ZELENE BARVE
ČLOVEK IZ
ISTEGA KRAJA
%f09-
O'
SLAVNA IGRALKA, ZVEZDNICA
REDKO MOŠKO IME
ameriška igralka-linda
belgijski slikar-james
denarna enota v bangladešu
slovenski 'rirodoslov.-ernest
LASTNIK LEKARNE, APOTE-KAR
nemški inženir-rudolf
ULTRA KRATKI VALOVI
ALMA KARLIN
industrijsko mesto v franciji
BIRO, PISARNA
STANJE OMOTIČNEGA ČLOVEKA
RAZGRAJANJE, NEMIR, TRUŠČ
francoski slikar-alfred
kar ropota (slabš.)
LEE AARON
TEŽA EMBALAŽE, OVOJNICE
LASTNOST, ZNAČILN. MAJAVEGA
glavno mesto gane
kdor ropa in napada ljudi
grški junak, ime visok. šol
SKANDINAV. DROBIŽ
francoski
fizik-edouard
KRAJŠA LIRSKO-EPSKA PESEM
PLEMIŠKI NASLOV
sunek, udarec Z nogo
jezero na meji zda in kanade
B
TOČKA, H
KATERI SE GIBLJE SONCE
UMRLA ŽENSKA, POKOJNI-CA
VOSKU PODOBNA SNOV ZA SVEČE
REČICA V ANGLIJI, PRI LONDONU
MESTECE
VOJAŠKI ODDELEK, VOD
R
HANS ZENDER
MESTO V NEMČIJI
V
o
R
RISTO SAVIN
OSVOB. GIBAN. GRČIJE NA CIPRU
KOBILICA, KI SE SELI V VELIKIH ROJIH
BLIŽNJI SORODNIK
FRANCOSKI POLITIKMARCEL
KWAME NKRUMAH
MESTO NA KITAJSKEM, TSINAN
N
južni sadež, plod limonovca
perje pri repi
tuja in naša črka
DAVID NIVEN
Y
FRANCOS. Ž. IME
MLEČNI IZDELEK
LEONID
SEOOV
MODERNI INTERIERI
AMERIŠKA IGRALKA-ANN
REZILO (POG.)
ITALIJANS. ASTRONOMGIOVANNI BATTISTA (1786-1863)
M
NEKDANJI GENERAL. SEKRETAR OZN-KOFI
VZDRŽEN ČLOVEK, SPOKOR-NIK
SEDMI MESEC V JUDOVSK. KOLEDARJU
PRIREDITVE
V	knjižnici gostili Ivana Atelska
V	tednu, ko je Velenje praznovalo 50-letnico, je Sonja Bercko v ciklu pogovorov Humano mesto v Mestni knjižnici gostila Ivana Atelška, živo legendo obdobja, ko je naše mesto doživljalo silovit razvoj. V pogovoru je gost orisal svojo pot od revnega fantiča, preko partizanščine, do ustanovitve in vodenja ene najpomembnejših tovarn gospodinjski aparatov v Evropi. Z navdušenjem je govoril o svojih sodelavcih in ambicijah ter energiji, ki jih je družila ob gradnji Gorenja. Spregovoril je o razočaranju, ko ga je republiška oblast na višku moči, pri petdesetih letih, odstavila z mesta direk-toija in ga poslala za namestnika direktorja Ljubljanske banke, od koder se je za dve leti preselil še na republiško interesno skupnost za energetiko od tam pa odšel v aktivni pokoj. Brez Gorenja današnje podobe Velenja zanesljivo ne bi bilo in Atelšek je v četrtkovem večeru veliko govoril o tem, kako dobro je bilo sodelovanje med vsemi, ki so bili odgovorni za razvoj občine, pri tem pa izpostavil Nestla Zganka in Alojza Fijavža. Čeprav je Atelšek Gorenje uradno zapustil že pred tridesetimi leti, je na takšen ali drugačen način tesne stike z njim ohranil vse od današnjih dni. Seveda se je ustanovitelj Gorenja dotaknil tudi trenutnih razmer v Gorenju in med drugim poudaril, da morajo delavci za svoje delo prejeti takšno plačilo, da se bodo lahko spodobno preživljali.
Mestna občina Velenje
OBVESTILO
Občanke in občane obveščamo, da bo na območju stare Avtobusne postaje in parkirišča ob Šaleški cesti pri Rdeči dvorani Velenje še letos začel nastajati nov trgovski center Mercator. Ker bo zaradi tega ukinjeno brezplačno parkirišče ob Šaleški cesti, bo Mestna občina Velenje še pred začetkom gradnje uredila brezplačno parkirišče na zelenici pred Gasilskim domom Velenje. Brezplačno je tudi parkirišče med blagovnico Standard in Hotelom Paka, zato lahko pričakujemo, da bo povečan promet tudi na tem območju.
Mestna občina Velenje je v dogovoru s predstavniki Mestne četrti Levi breg - zahod, predstavniki posameznih vhodov na Šaleški 2 a-d in predstavniki Hotela Paka sprejela odločitev, da od 1. oktobra 2009 začasno uvede »območje kratkotrajnega parkiranja« na parkirišču med blagovnico Standard in Hotelom Paka.
Kratek opis režima:
1.	Omejitev parkiranja bo veljala za parkiranje daljše od 1 ure za vse uporabnike parkirišča, razen za vozila opremljena s posebnimi dovolilnicami, ki jih bo uporabnikom stanovanj Šaleške 2 a-d izdala Mestna občina Velenje.
2.	Režim bo veljal od ponedeljka do petka med 6. in 20. uro. V soboto, nedeljo in ob praznikih omejitev ne bo veljala.
3.	Uporabniki parkirišča bodo morali označiti začetek parkiranja in dokazilo o tem pustiti na vidnem delu armaturne plošče v vozilu.
4.	Nadzor nad parkiranjem bo izvajalo Medobčinsko redarstvo Mestne občine Velenje.
Navedeni režim predstavlja v tem delu mesta novost, zato prosimo uporabnike za strpnost in upoštevanje nove cestnoprometne signalizacije.
ÏO?©BBS¥
□
□
www.uniforest.com
GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30kN do lOOkN (od 31 do 101)
NAPRAVA ZA ODVIJANJE ŽIČNE VRVI
-	za vse nove elektrohidravlične vitle UNIFOREST, od 40H do 80H iro
-	možna nadgradnja rabljenih vitel UNIFOREST
fk
GEPRÜFT
m
«3 agroscope
ENTAM
CÉ
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 7131410, info@uniforest.si
VELENJE
Četrtek, 24. sept.
9.00 - 18.00 Bela dvorana in okolica 20. Pikin festival Pikine ustvarjalne delavnice 9.00 - 14.00 TRC Jezero 20. Pikin festival Cvetličarsko tekmovanje mladih cvetličarjev - srednješolcev za Zlato Piko 9.30 in 11.30 Dom kulture Velenje -Pikin oder
20. Pikin festival - SMG Ljubljana in Mini teater Ljubljana - Pekarna Miš Maš
9.30 in 11.30 Glasbena šola Velenje -Aničin oder
20. Pikin festival - Festival Velenje
-	Plesni teater Velenje. Pika praznuje rojstni dan
9.30 Dvorana Centra Nova - Tomažev oder
20. Pikin festival -Festival Velenje
-	Lutkovno gledališče Velenje Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici
16.00 TRC Jezero - Beli oder (v Beli dvorani)
20. Pikin festival: Vrtec Velenje -Vrtiljak: Pod medvedovim dežnikom 17.00 TRC Jezero - Zeleni oder (na travniku)
20. Pikin festival - Festival Velenje
-	Lutkovno gledališče Velenje Janko in Metka
18.00 TRC Jezero - Rumeni oder (pod restavracijo)
20. Pikin festival - Plesni studio N: Plesni cirkus 20.00 Knjižnica Velenje
20. Pikin festival - Večer s častno pokroviteljico Vlasto Nussdorfer
Petek, 25. septembra
9.00 Dvorana Hotela Paka Velenje Srečanje društva specialnih pedagogov 9.00 - 18.00 Bela dvorana in okolica 20. Pikin festival: Pikine ustvarjalne delavnice 9.30 in 11.30 Dom kulture Velenje -Pikin oder
20. Pikin festival: Gledališče iz desnega žepka, Motovilčica 9.30 Glasbena šola Velenje - Aničin oder
20. Pikin festival: Loški oder
»Pozdrav jeseni« in kislemu zelju
Laze pri Velenju - To soboto bodo na kmetiji Jevšnik, znani po pridelavi kislega zelja, pripravili zanimivo prireditev, ki so jo poimenovali »Pozdrav jeseni«. V njihovih kleteh je namreč sveže kislo zelje že dobilo pravi okus, saj so zgodnje sorte iz njih spravili že avgusta. Ob začetku sezone kislega zelja bodo pripravili tekmovanje v kuhanju segedin golaža. Marko Jevšnik nam je povedal, da se bodo v pripravi te okusne jedi pomerila društva in nekateri gostinci. Ko bodo med njih razdelili nagrade, bodo med obiskovalce razdelili tudi segedin. Pripravili bodo tudi prikaz ribanja zelja po starem in še marsikaj zanimivega, večer pa nadaljevali ob zabavi z živo glasbo.
■ bš
Kdaj - kje - kaj
Škofja Loka, Magnetni deček 9.30 Dvorana Centra Nova - Tomažev oder
20. Pikin festival: Festival Velenje - Lutkovno gledališče Velenje, Deklica Momo in tatovi časa 16.00 TRC Jezero - Beli oder (v Beli dvorani)
20. Pikin festival: Vrtec Velenje -Ciciban: Igrarije 17.00 TRC Jezero - Zeleni oder (na travniku)
20. Pikin festival: Čira Pika Čara 18.00 TRC Jezero - Rumeni oder (pod restavracijo)
20. Pikin festival: Koncert: Pero Lovšin
18.00 Dom kulture Velenje
20. Pikin festival: Pika miga 19.30 Dvorana Centra Nova 20. Pikin festival: Večer prijateljstva - gostje iz Sarajeva in OŠ Gorica 21.00 MC Velenje
Tematski večer - hip hop
Sobota, 26. sept.
8.00 - 13.00 Atrij pri Centru Nova
Kmečka tržnica 9.00 - 17.00 Rdeča dvorana Velenje 14. odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu za rekreativce in veterane 10.00 - 17.00 TRC Jezero
20. Pikin festivalPikin dan -najbolj živahen dan festivala 10.00 - 12.00 TRC Jezero
Dobrodošli v našem mestu - ob svetovnem dnevu turizma 10.00 Zbirno mesto: pri balinišču v Sončnem parku Strokovno vodenje s spoznavanjem dreves Velenja 11.00 Dom kulture Velenje
20. Pikin festival: Pika miga -mini festival najboljših otroških plesnih skupin 11.00 Velenjsko jezero
20. Pikin festival: Pikina jadralna regata 17.00 TRC Jezero
20. Pikin festival: Zaključna slovesnost festivala ter koncert skupine Wings - Foxy Teens
Nedelja, 27. sept.
10.00 Skakalnica Velenje
Državno prvenstvo posamezno in ekipno M18 - Smučarski skoki 10.30 Kino Velenje
Pikin kino - G-Force 16.00 Kino Velenje
Pikin kino - Deklica in lisica
Sreda, 30. septembra
19.19 Knjižnica Velenje - študijska čitalnica
Predavanje Šola čustvene inteligence, Moč pozitivne samopodobe
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in pro mo cij ski cen ter Mest ne obči ne Vele nje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 24. sept.
16.00 Stadion Šoštanj
Dnevi rekreacije 2009: Test vzdržljivosti in merjenje krvnega sladkorja, pritiska in holesterola
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Galerijski večer s pisateljem in urednikom Ivom Stropnikom
Petek, 25. septembra
16.00 Telovadnica OŠ Šoštanj
Dnevi rekreacije 2009: Turnir v namiznem tenisu za različne starostne kategorije
19.30 Kulturni dom Šoštanj
Gledališka predstava: Mrtve duše, komedija Gledališča pod kozolcem
Sobota, 26. sept.
X Šoštanj
Šmihelov sejem
08.00 stadion Šoštanj
Mednarodno tekmovanje v Casting-u za pokal ALPE-DONAVA
09.00 avla bivše Biba Roeck Dnevi rekreacije 2009: Predstavitev fitnesa
Nedelja, 27. sept.
08.00 start in cilj pohoda je pri gostišču Grebenšek v Belih Vodah Dnevi rekreacije 2009 in občinski praznik: Pohod na najvišji vrh občine Šoštanj, Smrekovec 1577m
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 26. sept.:
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
117,1 MHz
Radio Velenje
Čestitamo za praznik občine Šoštanj!
PIRELtCD
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
Koledar imen
September/kimavec
24	• četrtek - Nadja
25	• petek - Sergej
26	• sobota - Damjan
27. ne de lja - Vinko
28.
ponedeljek -Venčeslav
29	. torek - Mihael
30	. sreda - Sonja
Lunine mene
26.
septembra, prvi krajec, sobota, ob 6:50
i l \Qlu 1G7 MHz FM
2 kolesi + par nog
Velenje, 22. septembra - V Muzeju premogovništva Slovenije so v torek odprli razstavo z naslovom 2 kolesi + par nog, ki jo je pripravil Tehniški muzej Slovenije. Razstavo sta odprla direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in direktor Tehniškega muzeja Slovenije dr. Orest Jarh.
www.radiotempo.info
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
Nagrajenci nagradne križanke Garant, Pohištvena industrija d.d. Polzela, objavljene v tedniku Naš čas, 10.9. so:
1.	nagrada: omarico Garant prejme: BOŠTJAN SKAZA Andraž nad Polzelo 40 b, Polzela
2.	nagrada: omarico Garant prejme: NEVENKA KOBAL; Ravne 150, Šoštanj Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v industrijski prodajalni Garant Polzela, vsak dan od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure.
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
G-FORCE
(G - Force)- podnapisi ! Animirano-igrana pustolovščina, 89 minut Režija: Hoyt Yatman Igrajo: Bill Nighy, Will Arnett, Sam Rockwell, Penelope Cruz, Nicolas Cage, Steve Buscemi, Tracy Morgan, Jon
Favreau, idr. Petek, 25. 9., ob 18.00 Sobota, 26. 9., ob 18.00 Nedelja, 27. 9., ob 10.30-Pikin kino
Film sploh ni sinhroniziran v slovenščino !
NESLAVNE BARABE
(Inglourious Basterds) Vojna akcija, 160 minut Režija: Quentin Tarantino Igrajo: Brad Pitt, Mélanie
Laurent, Eli Roth, Christopher Waltz, Michael Fassbender, Diane Kruger, Til Schweiger, Daniel Brühl idr. Petek, 25. 9., ob 22.00 Sobota, 26. 9., ob 20.00 Nedelja, 27. 9., ob 20.00
SNUBITEV (The Proposal)
Romantična komedija, 107 minut
Režija: Anna Fletcher
Igrajo: Sandra Bullock, Ryan Reynolds, Mary Steenburgen, Craig T. Nelson, Betty White, Denis O'Hare, Malin Akerman idr. Petek, 25. 9., ob 20.00 Nedelja, 27. 9., ob 18.00
DEKLICA IN LISICA
(Renard et L'enfant, L) Družinska avantura, 92 minut
Režija: Luc Jacquet. Igrajo:
Bertille Noel Bruneau. Pripovedovalka: Isabelle Carre
Nedelja, 27. 9. ob 16.00-Pikin kino
Naslednji vikend od 2. 10. do 4. 10. napovedujemo:
dramo GENOVA, kriminalko, dramo DRŽAVNI SOVRAŽNIKI, dramo, triler SLEPOTA in najstniško komedijo HOTEL ZA PSE
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
OBVESTILO
POŠTENEGA najditelja srebrne zapestnice (swarovski) prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Gsm: 041/323685.
PODARIM otroško posteljo. Telefon: 5865-396, zvečer.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse starostiin področju cele Slovenije, dnevno poveže veliko ljudi. Telefon: 03/5726-319. MOŠKI vseh starosti iščejo resne partnerke, s katerimi bi delili skupno življenje. Storitev je brezplačana za mlajše ženske. Gsm: 041/229-649.
ŽENSKE različnih starosti iščejo modke za resna razmerja. Lahko se tudi preselijo. Gsm: 031/836-378. SIMPATIČEN, 38-letni podjetnik, želi spoznati žensko ali mamico od 23 do 38 let. Lahko je tudi brez službe. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
UREJENA vdova, 53-letna, vitka, želi spoznati poštenega moškega starega do 66 let ali več. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si 48-LETNI inženir iz Velenja, situiran, želi spoznati prijetno žensko staro do 30 do njegovih let. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
mali OGLASI
lastnica, 120000 km, srebrne barve, v odličnem stanju, garažiran in redno servisiran, prodam. Gsm: 041/692-995
TAJFUN vitel, 4 t, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 5895-108.
RAZNO
NUDIM
VOZILA
DAEWOO nexio gls, l. 1997, prodam. Gsm: 041/525-410. MERCEDES A140, letnik 1999, prva
PRODAM ali oddam njivo v najem za vrt v Gaberkah. Gsm: 031/410-616. LITOŽELEZNI kamin, nov, prenosni in termoakumulacijsko peč, 3 kW, prodam. Gsm: 031/451-930. HIDRAVLIČNO prešo za stiskanje mošta in stružnico za les, vpenjalna dolžina 90 cm, zelo ugodno prodam. 03/13-14-36, zvečer TELEVIZOR Gorenje, barvni, zelo ugodno prodam. 03/13-14-36, zvečer ZIMSKE gume s platišči, 155x13, original za citroen saxo, zelo ugodno prodam. 03/13-14-36, zvečer ZA SIMBOLIČNO ceno prodam 16 delni komplet posode noffmayer švica, še zapakirana, 7 plastno dno, s termostati. Gsm: 041/686-143.
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465214.
medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. GROZDJE, belo (laški rizling, chardonnay) in rdeče (modra frankinja) prodam. Gsm: 031/306548.
ŽIVALI
PRIDELKI
CIPRESE smaragd, 50 cm 4 uer, 80 cm 8 eur, prodam. Možna dostava. Gsm: 040/578-587. VINO (sauvignon, pinela in refošk) prodam. Vinska klet Čehovin Bogdan Štanjel - Velenje Konovo. Gsm: 031/749-671.
KORUZO za silažo, lepo, zeleno, v ravnini ob glavni cesti, ugodno prodam. Telefon: 7056-150, gsm: 041/317-434.
ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik,
BIKCA simentalca, okoli 160 kg težkega, prodam. Telefon: 5869-987, gsm: 041/945-095. PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 27. 9. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. PUJSKE in odojke prodam. Gsm: 031/542-798. KOZLIČKE prodam. Telefon: 5888-778.
Adriatic Slovenica: Dom AS - vsa zavarovanja za dom na eni polici
Vse, kar ste želeli izvedeti o zavarovanju Dom AS in si niste upali vprašati
Srečko Dobelšek,
direktor celjske poslovne enote Adriatica Slovenice
Dober gospodar vedno poskrbi za zavarovanje DRŽI+
Običajno predstavlja hiša,različna kmetijska, gospodarska poslopja ali pa stanovanje zelo velik, pogosto največji del našega premoženja. Glede na število viharjev, toče, izpostavljenost Slovenije potresu in druge nevarnosti kot so požar, poplava, plaz, vlom ... zavarovanje zagotavlja varnost in poskrbi za ohranjanje vrednosti našega imetja.
Vsa zavarovanja gospodinjstev so enaka, razlikujejo se samo po višini premije
NE DRŽI -
Med zavarovanji so pomembne razlike in ko sklepamo zavarovanja v paketih, je zelo pomembna višina kritja, ki ga dobite za določeno premijo. Dom AS na primer ob zavarovanju hiše ali stanovanja ponuja zavarovanje različnih nepremičnin (tudi hlev, skedenj, garažo, počitniško prikolico, bazen ...), proti zelo raznolikim nevarnostim.
Če združim vsa zavarovanja za gospodinjstvo na eni polici, bistveno prihranim
DRŽI+
Seveda! Če z eno polico zavarujemo vse od hiše, stanovanjskih predmetov, opreme in gospodinjskih aparatov v njej, ob tem pa še kmetijsko poslopje s traktorjem, zalogami in živali na kmetiji, pa na primer še inzulinsko črpalko, klavir indruge predmete, nam to prinese lepe popuste. Adriatic Slovenica pri Dom AS nudi popuste za višino premije, popust na trajanje zavarovanja, popust za takojšnje plačilo premije, popust glede na ostala sklenjena zavarovanja in dodatne popuste glede na preventivne ukrepe kot so alarmi, javljavniki požara...
Zavarovanje za hišo ali stanovanje je dobro skleniti za eno leto
NE DRŽI -
Nasprotno, zavarovanje je najbolje skleniti za daljši čas. Na primer: pri zavarovanju Dom AS, sklenjenem za 15 let, pridobimo kar 15 % popust. Ko enkrat letno obnavljate polico, pri-
poročamo, da prisluhnete nasvetu izkušenega zastopnika, izberete paket zavarovanja in določite ustrezna ter dovolj visoka kritja.
Če ti stanovanje pogori, ti zavarovalnica povrnele del škode
NE DRŽI -
Ne drži, če smo izbrali zavarovanje na novo vrednost. Vedeti pa moramo, da zavarovalna vrednost zgradbe pomeni t.i. gradbeno vrednost novega objekta (stanovanja, hiše) po cenah v kraju, kjer stoji (strošek gradnje novega objekta). Pri Adriaticu Slovenici zavarovanje na novo vrednost toplo priporočamo.
V vsa zavarovanja Dom AS je vključena brezplačna stanovanjska asistenca
DRŽI +
24-urna asistenca zagotovi brezplačno organizacijo obrtniške pomoči, krije prvo uro dela in potne stroške obrtnika. Pokličite na brezplačno številko 080 28 28 in naš svetovalec bo poskrbel, da vas bo obrtnik obiskal v najkrajšem času. Če imate Dom AS, imate zagotovljenega tudi vodoinštalaterja, steklarja, električarja in še vrsto drugih mojstrov.
Pri Dom AS lahko izbiramo med različnimi paketi DRŽI +
Odločite se lahko za ožji, standardni, optimalni in nadstan-dardni paket, ki ga izberete tako za nepremičnino kot za zavarovanje premičnin. Priporočamo optimalni paket, ki mu lahko dodamo različna kritja ali povišamo zavarovalne vsote. Glede na to, da je Slovenija dokaj potresno izpostavljena, priporočamo vsaj še dodatno kritje proti potresu - zadnji potres v Posočju je bil leta 2004.
Za dobro zavarovanje odštejemo lahko manj kot za mesečno naročnino za mobilni telefon
DRŽI +
Za res bogat optimalni paket zavarovanja za 70 m2 stanovanje v bloku (stanovanje je vredno 100.000 evrov, stvari v njem 20.000 evrov), ki nas ščiti pred vsemi požarnimi navarnostmi (med njimi je tudi strela, eksplozija ...), toči, viharju, poplavi, vlomu, proti potresu in krije tudi stroške čoščenja, rušenja, odvoza ter zavarovanje proti potresu, bi odštel za letno premijo nekaj več kot 200 evrov, v primeru mesečnega plačila torej manj kot 20 evrov.
Z Dom AS lahko zavarujemo tudi nilskega konja NE DRŽI -
Zavarujemo pa lahko (za pogin zaradi nezgode) vrsto hišnih ljubljenčkov: pse, muce, domače ptice, terarijske živali (npr. kačo v terariju), akvarijske živali in konje.
habit
nepremičnine
Haut d-ao, Kerailkova ll.valenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
2	sobno stanovanje v centru Velenja 2. nadstropje, 56 m2, letnik 1960, 73.000 €. Stanovanje je popolnoma obnovljeno In se prodaja skupaj s kuhinjsko opremo.
3	sobno stanovanje na desnem bregu, na Šercerjevi v Velenju, 80 m2, letnik 1976,5. nadstropje (od 10). 2 otroški sobi, spalnica, dnevna soba, kuhinja, obnovljena kopalnica (2009), lepo vzdrževano, klimatizirano, mirna lokacija 92.000 €.
Oddamo 3 pisarne v prostornem objektu na Koroški cesti, ena 12 in dve 16 m2. Obnovljene leta 2008, cena 6 € za kvadratni meter mesečno.
voč na
www.habit.si
ČETRTEK, 24. septembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 25. septembra:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. septembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 27. septembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 28. septembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 29. septembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 30. septembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske po moči. Na to te le fon sko šte vilko po kli -čite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je za radi bo lezni ali po škodbe ogro ženo ži vlje nje in je potrebno ta koj šnje ukre pa -nje ekipe za nujno me di cin sko po moč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja
nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
26. in 27. 9. - VESNA PUPIČ GABERŠEK, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
OBVESCEVALEC
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Tina Lichtenegger, Velenje, Šalek 86 in Jan Dejan, Velenje, Šalek 74 a; Mojca Mežnar, Braslovče, Parižlje 107 in Primož Berložnik, Slovenj Gradec, Spodnji Razbor 63 c.
Smrti:
Marija Tanšek, roj. 1943, Jenkova cesta 17, Velenje; Alojz Bračun, roj. 1935, Kameno 5, Šentjur; Egidij Slatinšek, roj. 1932, Malgajeva ulica 5, Velenje; Jožef Borovnik, roj. 1936, Zidanškova cesta 1, Velenje.
Mali oglasi,
zahvale in osmrtnice
S
898 17 50
In glej, zdaj vem, zakaj za svojo srečo sva se bala, zakaj ljubezen dan za dnem vse bolj in bolj si zatrjevala.
(Zlobec)
V SPOMIN
BOŠTJAN SEŠEL
23. 2. 1970 - 21. 9. 2008
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
V SLOVO
Zapustil nas je dragi brat
FRANC REDNJAK
roj. v Pesju
stanujoč na Prešernovi 16, Velenje
1. 4. 1935 - 25. 8. 2009
Izguba drage osebe je ostala boleča in nepozabna.
Žalujoči: sestre Marija, Milka, Slavka in brat Jože
V SLOVO
21. septembra je omagalo plemenito srce naše drage in dobre mame in ome
MARIJE MRAVLJAK
Iz Šoštanja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ste ji kakor koli pomagali polepšati dneve njene dolgotrajne bolezni.
Od nje se bomo poslovili danes, v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri, na pokopališču Podkraj.
V naših srcih si svoj pečat pustila za vedno. Spominjali se te bomo s ponosom in z veliko hvaležnostjo - počivaj v miru!
Vsi tvoji
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Pomislite, kako trpela sem in mi večni mir zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
JOŽETA BOROVNIKA
1936 - 2009
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi podjetjema Premogovnik in Fori, govorcu g. Kolarju, rudarski godbi in častni straži, praporščakom, pevcem, gospodu duhovniku za opravljen obred ter Pogrebni službi Usar. Toplo zahvalo in hvaležnost smo dolžni izreči Kovačekovim za vso izkazano pomoč v teh težkih trenutkih.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože z Irmo in hči Simona z Davidom ter vnuki Sara, Domen, Maruša in Nik
V SLOVO
ANI ROZI HRIBAR
podžupanji Mestne občine Velenje
Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje
V SLOVO
naši dragi mami
ROZI ANI HRIBAR
21. 6. 1939 - 20. 9. 2009
Nenadna kruta smrt je v naša srca zarezala krvavečo rano. Solze žalosti in nemoči nam močijo lica, usta pa nemo kričijo zakaj?
Pogreb bo danes, v četrtek, 24. 9. 2009 ob 16. uri na pokopališču v Podkraju.
Žalujoči: mož Ludvik, sin Dušan in hči Vlasta z družino
Pretreseni sporočamo žalostno vest, da je umrla naša
ANA ROZA HRIBAR,
dolgoletna predsednica Območnega odbora DeSUS Velenje Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Območni odbor DeSUS Velenje
Neizprosna bolezen je prekinila ustvarjalno pot naše predsednice
ROZE ANE HRIBAR
Sadovi njenega dela ne bodo pozabljeni.
Upravni odbor Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	URE0ITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; iivi smo 24 ur na dan.
Izbiramo naj osebnost meseca avgusta. Največ vaših predlogov ste namenili Branku Tamšetu, pomočniku glavnega trenerja
Branko ali Emil?
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo.
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4 bomo izžrebali dve majici s kratkimi rokavi Keune, pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World - majici s kratkimi rokvavi Keune prejmeta Silva Pečnik, Šmartno ob Paki 122 in Mojca Jelenko, Stantetova 13, Velenje.
Gorenja, ki dobro zamenjuje glavnega trenerja in Emilu Šter-benku za uspešno vodenje že 21. raziskovalnega tabora.
Zanju boste lahko glasovali le še na današnjem kuponu Našega časa in vsak delovni dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu
897 50 03 in 897 50 04. Upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v naše uredništvo na Kidričevo 2 a v Velenju prispeli do torka, 29. septembra, do 10. ure.	■
Branko Tamše,
pomočnik glavnega trenerja Rokometnega kluba Gorenja -uspešno zamenjuje glavnega trenerja
Emil Šterbenk,
vodja Raziskovalnega tabora -dobro je vodil 21. Raziskovalni tabor
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGOM /Q^ PARRJMGRUe \ world
Vclwil«, Standard in Center Nova
Salcska «sta ■ », td.>a»tS7fO
Salaikatl, tel.: «9« 57 «1
c, Planet Tus in Calriapark
Mariborska c. IM. Aik«rie»a c. 14, MI.I«3/4UttH tel.: 03/WH 10
Pika je prišla s parado
V nedeljo se je z družinskim dnem in uradnim odprtjem začel 20. Pikin festival - Pikaste ideje, pravljično prizorišče ob Velenjskem jezeru - V soboto bo najzabavnejša deklica na svetu vrnila župansko lento
Boja na Š pegel
Velenje, 20. septembra - Ko se
je v nedeljo naredil dan, se je mesto Velenje spremenilo v pravljično mesto. Tisti, ki so vanj prihajali od dru god, so bili nav du še ni nad podobo prizorišča letošnjega 20. Pikinega festivala. Pikino mesto je zraslo na prizorišču ob Velenjskem jezeru, kjer je vse v znamenju pik, peg in pikastih idej, kar je letos tema festivala. Da se v mestu v teh dneh dogaja največji slovenski otroški festival, pa je vidno in občutno tudi v središču Velenja.
Jubilejni 20. Pikin festival se je letos začel prav na dan, ko je mesto Velenje praznovalo 50-letnico odprtja mestnega središča. Otvoritvena prireditev je bila zato še prav posebej svečana. Ko je po prizorišču, od Bele dvorane do vile Čira-čara, še vse vrvelo od navdušenja malčkov in njihovih staršev, se je ob 16. uri začel program na odru pod restavracijo Jezero. Zapel je otroški pevski zbor Glasbene šole FKK, na odru pa se jim je pridružil Lado Leskovar. Pika je tokrat na prizorišče, skupaj z zastavo festivala, prispela v paradi. V njej so svoje spretnosti pokazale male mažu-retke iz Topolšice, ritem so jim dajali člani pihalnega orkestra premogovnika Velenje. Za njimi je prišla Pika na svojem konju, spremljali so jo Tomaž, Anica, kapitan Nogavička, 250 Pikinih pomočnikov, pa tudi lipicanci, ki so že prej na travniku pod prizoriščem navdušili s svojo predstavo ... Ko so na oder povabili velenjskega župana Srečka Meha, ta Piki županske lente in s tem oblasti v mestu ni predal brez pogajanj. A je »popustil«, Piki pa je prinesel tudi lepo darilo. Na naše vprašanje, če je oblast predal v var-
ne roke, je odgovoril: "Otroške roke so vedno varne roke. So najboljše roke. Otroška iskrivost, nagajivost, dobra volja, srčnost so tisto, kar nas spomni, da smo odras li na to že malo pozabili. Pika bo zagotovo dobra županja."
Festival pa je uradno odprla državna sekretarka na ministrstvu
dilo več kot 150 različnih predstav in dogodkov, v vseh sedmih festivalskih dnevih pa na festivalu pričakujejo okoli 80.000 ljudi. Obisk je že prvi dan navdušil, saj je bilo prizorišče ves dan zelo polno.
Ze v soboto je Pika obiskala bolnike otroškega oddelka Bolnišnice Slovenj Gradec in jim podarila 130
Nocoj večer z Vlasto Nussdorfer
Pikin festival ima vsako leto častno pokroviteljico, ki ji med festivalom podelijo plaketo Pikine ambasadorke - to plaketo bo danes zvečer prejela Vlasta Nussdorfer, državna tožilka in generalna sekretarka organizacije Beli obroč. Festival je obiskala že na otvoritveni dan in bila nad videnim več kot navdušena. Povedala nam je: »Prijetno sem vznemirjena. Nisem si predstavljala, daje lahko Velenje tako drugačno, polno otrok, gusarjev, prijaznih ljudi. Vesela sem tudi, da je v teh dneh, čeprav imate krasnega župana, županja ženska, deklica Pika. Z ozirom na to, da se ukvarjam s tematiko, ki se zelo dotika otrok in njihovih pravic, bi si želela, da jim te ne bi bile nikoli kršene, da bi v družinah vladala harmonija in ljubezen, da otroci ne bi postajali žrtve kaznivih dejanj. Zato si bom, ko uradno postanem Pikina ambasadorka, prizadevala za srečno otroštvo vseh bodočih odraslih Slovenk in Slovencev.«
za šolstvo in šport Alenka Kovšca. »Moram priznati, da sem veliko slišala o Pikinem festivalu, vendar sem prvič na njem. Občudovanja vredno je, da se najde ekipa ljudi, ki tako velik projekt pripravlja 20 let. Res sem navdušena, njihovo delo je spoštovanja vredno. Lepo je videti toliko otrok, jih opazovati pri delu v ustvarjalnih delavnicah. Vse se mi zdi neverjetno in čudovito.«
Spala činkami do pomoči
V ponedeljek so zaživeli tudi Pikini odri v mestu, kar 15 razstav pa je bilo na ogled že nekaj dni prej. V času festivala se bo na šestih odrih v središču mesta in ob jezeru zgo-
knjig, ki so jih kupili s sredstvi, zbranimi v eni od humanitarnih akcij Pikinega festivala. Tudi na 20. festivalu poteka človekoljubna akcijo. Letos sojo poimenovali Pikina
Bliža se Pikin dan
Pika se je po odprtju festivala naselila v svojo vilo Čira-Čara, kjer bo ostal a vse do sobote, 26. septembra, ko bo v Velenju najbolj zabaven festivalski dan, imenovan Pikin dan. Vsako leto ga obišče več kot 20.000 otrok in njihovih spremljevalcev iz vse Slovenije in tujine. Na prizorišču bo veselo ves dan, Pika pa se bo od svojih številnih malih prijateljev poslovila na zaključni slovesnosti ob 17. uri.
dobrodelna palačinka. Znane osebe so povabili, da bodo pomagale pri peki palačink, tako zbrana sredstva pa bodo namenili otrokom iz socialno šibkih družin.
Pikin festival tudi letos pod
pokroviteljstvom Mestne občine Velenje pripravlja javni zavod Festival Velenje, kot partnerji pa v projektu sodelujejo še Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Knjižnica Velenje, Mladinski cen-
ter Velenje, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - OI Velenje, Muzej Velenje ter številne organizacije, društva in podjetja iz Velenja.
Sprejem tistih, ki so mladi kot mesto
Velenje, 20. septembra - V nedeljo zvečer je velenjski župan Srečko Meh v okviru praznovanja 50 letnice mesta pripravil sprejem za občane in občanke, ki bodo (ali so že) letos dopolnili 50 let. V Velenju bo abrahama letos praznovalo 578 domačinov, naključje pa je hotelo, da nih če od njih ni bil rojen prav na občin ski praz nik.
Na sprejem, ki so ga pripravili v velenjskem Doma kulture, je priš-
la slaba polovica povabljenih. Po kratkem kulturnem programu, v katerem sta jim nadarjeni mladi pevki zapeli skladbo »Mlade oči«, videli pa so tudi kratka filma domačinov dr. Borisa Salobirja (Mesto na lignitu) in Milana Mariča (Velenje, srečno), jim je župan povedal, da odlično izgledajo in da so res v najlepših letih. To je podkrepil z dejstvom, da je bil graditelj Velenja Nestl Zgank star prav toliko
kot oni, ko je 20. septembra 1959 odprl novo mestno središče. Potem jih je povabil v preddverje doma, kjer so jim postregli tortico in kok-tajl Velenje; prvo so ob letošnjem prazniku ustvarili v Hotelu Paka, koktajl pa je »zmešala« priznana barmanka Anica Oblak. Abraha-movci, ki so v spomin dobili tudi fotografijo Velenja iz časov njihove mladosti, so bili nad sprejemom navdušeni.	■ bš
Po tem, ko je županp ripravils prejem zan ovorojence, je vn edeljogo stil šeabr ahamovce.
Nadp ovabilom inp rogramom so bilin avdušeni.