fr&tnina plačana v gotovini
tZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljnblja-M, Dalmatinova ulica 11. — r*itni predal št. 115. — Naročnina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto 48 Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din.
EDINOST
Posamezna Številka !•— Din
Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana I.
Leto I.
GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE
V	Ljubljani, dne 21. julija 1934
Stev. 21.
Dve manifestaciji Narodne stranke v brežiškem okraju
Krasno uspela shoda v Brežicah in Bizeljskem — Nova doba hoče temeljitega obračuna s propadajočo JRKD stranko
Vedno širši razmah zavzema naš mladi, borbeni pokret tako v Sloveniji, kakor tudi v vseh ostalih Pokrajinah naše osvobojene domovine. Istočasno z neštetimi shodi, ki i sslede v strnjeni vrsti brez počitka in oddiha naših neumornih desetih narodnih poslancev in njihovih zvestih sodelavcev, se povsod ustanavljajo takoj tudi krajevne in okrajne organizacije Jugoslovanske narodne stranke, katero narod glasno in enodušno izpoveduje kot svojo edino pravo zastopnico in zaščitnico v borbi za svoje politične in življenjske pravice. Naša borbenost in ognjevito navdušenje naroda ne poznata poti nazaj, ne Poznamo pa tudi malodušja ali oklevanja; pred nami se blešče naši veliki, svetli vsenarodni cilji, ki jih moramo doseči, ker se trezno zavedamo, da smo to dolžni sebi, svoji domovini in zdravemu rodu, ki hodi z nami in prihaja za nami.
SHOD V BREŽICAH.
Kljub raznim intrigam naših nasprotnikov — tega nečednega političnega orožja se sedaj JRKD najraje poslužuje —, je naša mlada Jugoslovanska narodna stranka preteklo nedeljo 15. julija na prav manifestanten način pred sto- in stoglavimi množicami razvila svoj Pošteni, izbrani program na zgodovinskih brežiških tleh. Kmalu po 8. uri zjutraj se je napolnilo prostrano dvorišče našega zavednega člana g. Bogoviča ne le z doma-čini-Brežičani, temveč so prihiteli zavedni možje in fantje tudi iz sosednih krajev, iz Cerkelj, Krškega, Zdol, Čateža. Dobove, Rajhenbur-jja, Vidma, od Sv. Križa pri Kostanjevici, dalje celo iz oddaljene Blance, Rake itd.
Shod je otvoril z izbranimi besedami- upokojeni železničaT gosp. Ivan Baraga, ki je nato podal besedo navdušeno pozdravljenemu, v borbi za narodne pravice temeljito preizkušenemu narodnemu poslancu g. dr. Milanu Metikošu, ki je v svojem stvarnem, nad eno uro trajajočem govoru razložil program Jugoslovanske narodne stranke. Zbrano ljudstvo se je z glasnim odobravanjem priključilo njegovemu pozivu, naj se včlani v trdnih vrstah organizacij Jugoslovanske narodne stranke, da si bo tako moglo čimprej na svobodnih tajnih volitvah izbirati svoje prave narodne zastopnike res tako, kakor mu to narekuje in veleva njegova vest.
Drugi je govoril član akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo g. Kornhau-ser iz Ljubljane, ki je ostro obsojal neznosno razpaslo se korupcijo pod politikovanjem in režimom nenarodne JRKD ter podpiral svoja izvajanja z mnogimi resničnimi, čeprav skoraj neverjetnimi in v nebo vpijočimi primeri iz vsakdanjega življenja. Iz njegovih ust so zborovalci izvedeli vsaj v glavnih
potezah prave vzroke, zakaj se JRKD stranka, oziroma kakor se po novem imenuje: Jugoslovanska nacionalna stranka, tako krčevito oprijemlje oblasti in se pri slehernem primeru, kjer naj bi narod odkrito in pošteno izpovedal svojo voljo in besedo, poslužuje skrajno nedostojnih, nepoštenih in nemoralnih metod, kakor nam to izpričujejo mnogi živi dokazi, tako na primer potek občinskih volitev pri Sv. Križu pri Kostanjevici, kjer so volili JRKD tudi mrtvi in odsotni občani, ali v Kamniški Bistrici itd. O domačih razmerah je govoril še g. Ivo Lovrinček s Trške gore.
Ljudstvo je mirno sledilo izvajanjem govornikov, nato pa dostojno in energično zahtevalo, da se korupcijonisti, ki imajo svoje zavetje pod plaščem narodne JRKD, kar najstrožje kaznujejo. S toplo zahvalo obema govornikoma je g. Baraga zaključil shod, na kar je množica obkolila oba gosta in jima v nad dveurnem prijateljskem razgovoru razlagala vse svoje krajevne križe in težave. Istočasno pa so se zborovalci trumoma vpisovali v strankino organizacijo in zahtevali pojasnila ter tiskovine tudi za ustanovitev krajevnih organizacij v sosednjih občinah.
Ker je bil za 11. uro napovedani javni shod naše stranke
V	DOBOVI
iz neznanega vzroka od oblasti prepovedan, sta se odpeljala gosta v spremstvu svojih prijateljev in somišljenikov v idilično
BIZELJSKO,
kjer ju je že čakala v obširnem, senčnatem sadovnjaku uglednega posestnika in gostilničarja g. Škofa velika, do 2000 mož in fantov šte-joča množica, ki jima je priredila res prisrčen, bratovsko iskren sprejem. Med vrste zavednih Bi-zeljčanov od blizu in daleč so se pomešali tudi bratje Hrvati z onstran Sotle.
Tu je otvoril in vodil shod g. Franc Knez iz Vidma, na kar sta sledila govora narodnega poslanca g. dr. Metikoša in člana akcijskega odbora g. Kornhauserja. Ob stvarnih, resno-mirnih besedah poslanca g. dr. Metikoša so zborovalci na viden način pokazali svftje polno razumevanje programa Jugoslovanske narodne stranke, to je onega programa, ki ga nosi zapisanega globoko v srcu sleherni pošteni, pravi sin naše ponosne domovine. Množica je pazljivo in navdušeno sledila besedam g. poslanca, ki je takoj osvojil njeno srce in simpatije ter z nepoležnim odobravanjem izražala svoje soglasje s programom in idejo Jugoslovanske narodne stranke. Enakega glasnega sprejema so bila deležna tudi izvajanja g. Kornhauserja, ki je v kričečih obtožbah razkrinkal neštete krivice in lopovščine, ki jih mora prenašati trpeče ljudstvo pod pritiskom raznih patent-patri*-
otov, ki si domišljujejo, da imajo monopol na patrijotizem, pa le kažejo svoj odvratni lažinacionali-zem. Delajo pač tako, kakor je všeč in v korist njihovim osebnim interesom, narod sam jim je pa deveta briga. Niti najjnanj ne mislijo na to, da bi popravili nevzdržno stanje, v katerem živi večina naroda, dokler se seveda to še popraviti da; narod bo moral svoj položaj urediti sam, kar bo storit v svoji organizaciji, v Jugoslovanski narodni stranki, h kateri pristopa trumoma, ko se je za vekomaj odrekel politiki, ki jo vodi vladajoča JRKD stranka. Ljudje, ki so se vsilili narodu pod krinko laži-nacionalizma, morajo izginiti iz javnega življenja, kjer je mesto le za prave narodnjake in poštenjake.
Po končanem shodu, ki je po vsem svojem poteku zapustil pri navzočih neizbrisen vtis in neomajno voljo za novo pozitivno delo v dobrobit naroda in države, so se zborovalci tudi takoj včlanili v naši Jugoslovanski narodni stranki in tako postavili trden temelj novi krajevni organizaciji v brežiškem okraju. Oba shoda sta s svojim impozantnim potekom in udeležbo prebivalstva znova potrdila našo zavest, da bomo s pomočjo take večine prosvitljenega, borbenega in nepokvarjenega naroda prav kmalu na cilju svoje začrtane poti, pri izpolnitvi vseh narodnih želja in potreb.
SHODI
Jugoslovanske narodne stranke
V nedeljo, dne 22. julija 1934
V Sv. Juriju ob južni železnici ob 7. uri
zjutraj pred narodno šolo.
V Velenju ob 10. uri dopoldne na dvorišču
restavracije g. Edvarda Raka.
V	nedeljo, dne 29. julija 1934
V Šmarju pri Jelšah ob 7. uri zjutraj pred
Gajškom.
Pri Sv. Križu pri Rosaški Slatini ob 10.
uri dopoldne naTakalcah.
V Žetalah ob 3. uri popoldne na prostem.
Na vseh shodih poročajo narodna poslanca gg. dr. Milan MetikOŠ in dr. Stjepan Bačič ter predsednik akcijskega odbora za Slovenijo gosp.
dr. Ivo Potokar.
Shodi se vrSe ob vsakem vremenu!
Udeležite se iih polnoštevilno in privedite s seboi vse znance in priiatelle!
Za nujno pomoč našemu kmetu
Z ukinitvijo zaščitnih carin za nepotrebno tujo industrijo bi dosegli sklenitev boljših trgovinskih pogodb z industrijskimi državami v korist naše kmetijske produkcije
Naša država je rodovitna in bogata na vsem, imamo le nesrečo, da nimamo kam prodati niti malega presežka poljskih in drugih kmečkih pridelkov, ki jih naše kmečko gospodarstvo pridela v potu svojega obraza. Smo agrarna, kmetijska država, z nad 80% kmečkega ljudstva; kljub temu neizpodbitnemu, v nebo vpijočemu dejstvu pa pri nas sedanja vladna JRKD stranka vodi povsem zgrešeno in krivično politiko industrijskega protekcionizma. JRKD stranka protežira industrijce na škodo našega kmečkega ljudstva. Prav zato je pa tudi tako drago vse trgovinsko blago, vse ono, kar izdelujejo tovarne, postaja vsak dan dražje, ker hoče to JRKD, ki ima v narodni skupščini 285 poslancev in ki se je do danes vztrajno in naj-trdovratnejše branila sprejeti in izdati razne najnujnejše potrebne zakone, med njimi zakon proti kartelom, zakon proti nepravičnim zaščitnim carinam itd. Ni vladni JRKD za to, da bi pomagala narodu v teh težkih časih, temveč ji
je neizmerno več za onih nekaj tisoč tujih industrijcev, ki so prišli v našo državo tudi s svojimi ravnatelji, uradniki in delavci, ki so prav tako vsi tujci. Le interese teh uvoženih tujcev ščiti JRKD stranka, dočim ji je naše domače trpeče ljudstvo deseta, nepotrebna skrb.
Ce bi vladna JRKD samo hotela pomagati narodu, bi mogla to igraje storiti, ker ima v narodni skupščini od skupnega števila 305 nič manj kakor 285 poslancev; toda ona narodu noče pomagati, niti noče ukiniti zaščitnih carin za nepotrebno tujo industrijo, ki podražu-je vse industrijsko blago. Enako tudi noče izdati zakona proti korupciji, ki bi moral biti čim ostrejši. Pripomniti je treba, da bi teh 285 vladnih poslancev iz vrst JRKD sprejelo omenjene nepotrebne zakone, če bi ne bili v tem primeru prizadeti njihovi najboljši petični pristaši. Kakor je znano, so poleg ti ljudje najboljši člani JRKD stranke. ;
2e ponovno, smo naglašali, da je
pri nas reševanje kmetove krize z znano uvedbo zaščite kmetov precej zgrešeno in nezadostno oziroma dejanskemu položaju in napovedujoči se bodočnosti neustreza-joče. Prava in edina uspešna pomoč našemu kmetu leži predvsem v izboljšanju cen kmečkih pridelkov in njihovem plasiranju na mednarodnem tržišču. V naši državi znaša letni pridelek pšenice povprečno okrog 25 milijonov metrskih stotov. Za seme potrebujemo okrog 4 in pol milijona metrskih stotov pšenice. Letni pridelek koruze znaša povprečno okrog 32 milijonov metrskih stotov. Za seme si moramo pridržati okrog 800 tisoč metrskih stotov koruze, dočim se ostanek porabi za hrano in ostanejo še znatne množine za izvoz v tujino. V naši državi se pridela vsako leto okrog 12 milijonov metrskih stotov krompirja, nad 2 milijona metrskih stotov zelja, nad milijon metrskih stotov čebule, okrog 7 milijonov metrskih stotov buč in drugih sličnih sadežev, dočim pridelamo razne zelenjave nad 6 milijonov metrskih stotov. Ce pogledamo povprečni letni pridelek hrane za živino, vidimo, da nam dajejo travniki okrog 32 milijonov metrskih stotov sena, dalje pridelujemo okrog 4 milijone metrskih stotov detelje in nad poldrugi milijon metrskih stotov raznega drugega zelenja za krmljenje živine. Pašniki so cenjeni, da dajejo na le-
to okrog! 54 milijonov metrskih stotov hrane za živino, dočim se ceni donos gozdnih pašnikov na približno 24 milijonov metrskih stotov hrane. Na 417 tisoč hektarjih zemlje, posejanih z ovsem, dobivamo na leto okrog 6 in pol milijona metrskih stotov ovsene slame, isto toliko pa imamo vsako leto tudi ječmenove slame, dočim dobivamo na 2 in pol milijona hektarjih zemlje, zasajene s koruzo, vsako leto okrog 12 in pol milijona metrskih stotov koruzovine za živinsko hrano.
V naši državi pridelamo na leto nad 4 in pol milijona metrskih stotov sliv, okrog 3 milijone metrskih Stotov ostalega sadja in nad 8 milijonov metrskih stotov grozdja. Goveje živine imamo okrog 16 in pol milijona glav, svinj okrog 18 milijonov, ovc in koz okrog 12 milijonov in konj okrog 1 in pol milijona. Glede vsega tega moramo resno skrbeti, kam bo naš kmet prodajal svoje pridelke, ko so nam pa zaprte tuje meje, ker smo doživeli, da vodi JRKD stranka za-ščitno-carinsko politiko za »domačo« industrijo, vsled česar so vrata naše države zaprta za — sosednje industrijske države, ki bi nam prodajale svoje cenejše in boljše industrijsko blago, obenem bi pa kupovale pri nas naše kmečke pridelke, s čimer bi se seveda tudi primerno izboljšale scene kmečkih pridelkov. Toda tega noče JRKD stranka, ki narodu v njegovih najtežjih dneh nikakor noče pomagati, čeprav bi to lahko in igraje storila. Tega resničnega dejstva se mora zavedati sleherna naša vasica, ki mora tudi vedeti, da prihaja vse zlo predvsem od JRKD stranke ali kakor se imenuje po novem: Jugoslovanska nacijonal-na stranka.
Kakor rečeno, ima JRKD stranka v narodni skupščini 285 narodnih poslancev (od celotnega števila 305); zato je vsakomur jasno, da bi mogla v najkrajšem času izglasovati vse potrebne zakone, da se pomaga kmečkemu ljudstvu. Toda njeno delo je povsem drugačno. 2e nad tri in pol leta noče kljub neprestanemu našemu zahtevanju sprejeti in izdati zakona proti korupciji, kakor tudi ne zakona proti industrijskim kartelom, ukiniti pa tudi noče nepotrebnih za
težkem položaju in da je njegovo ) varnosti za vse malomarnosti, Ijo velepodjetja z lastnimi avtomo-razpoloženje prav povsod v nali popustljivosti in slaibe odredbe na 1 bili prevažati pod pretvezo lastnih državi res že naravnost obupno, škodo narodne kmetijske produ k- izdelkov na debelo in drobila vse,
kar se jim le zdi, neomejeno, ne da bi plačevala kak poseben davek oziroma spornih 15% na fakture,
Imamo v n,asi državi okrog sc- cije. dem tisoč zadrug s približno 800 Z ozirom na vse to Vas prosim, tisoč zadružniki. To naše zadruž- gospod minister, da mi blagovoli -
ništvo ima zadružnih deležev v te v narodni skupščini ustmeno s čimer se sedaj hoče zaviti vrat višini okrog 136 milijonov dinar- odgovorita na sledeča vprašanja: avtoprevozništvom. Pod uteme-jev; lastnih fondov ima okrog 192	11, Ali Vam je znano, koliko ljitvijo, da je njihov prevoz zapo-
milijonov dinarjev, obenem pa kreditov je dala Narodna banfoa paden že v sami ,fak{uri blaga, ima v teh zadrugah hranilnih vlog kraljevine Jugoslavije industrijcerr*, tudi ne plačujejo ta velepodjetja svojih zadružnikov okrog 2 mili-1 velebankam in veletrgovcem, iz- nobenih drugih dajatev in tudi ne jardi 350 milijonov dinarjev. Te voznikom in uvoznikom, kako davkov za prevozništvo, zadruge so izdale svojim članom malo kreditov pa je bilo danih 1 Vsekakor bi bilo v splošnejn dr-
ne le olajšala možnost boljšega konzuma, temveč tudi možnost izboljšanja cen kmečkih pridelkov na podlagi ugodnih trgovinskih pogodb. S tem pa sicer nismo rekli, da smo sploh proti industriji. To ni res! Smo le proti tuji industriji, ki nas vse neusmiljeno izmozgava in izkorišča, dočim zagovarjamo pametno in zadostno zaščito domače (toda prave, ne le navidezne) jugoslovanske industrije, ki ji moramo omogočiti čim lepši razvoj in napredek v interesu skupnosti, zdravega gospodarstva in močne, neodvisne domovine.
JRKD oziroma novo krščena JNS noče delati v korist kmečkega ljudstva, ker ji je glavno, da sama vlada nad narodom. Toda tudi narod je povsod spregledal, ker mu je JRKD stranka izpisala ves svoj program na njegovih plečih. Zato ljudstvo v strnjenih množicah stopa v vrste svoje edine zaščitni-ce, Jugoslovanske narodne stranke, ki se bori za narodne kmečke pravice in ki odločno zahteva ukinitev vseh onih zaščitnih carin, ki so narodu, državi in res pravi jugoslovanski industriji nepotrebne, ker hoče tako olajšati sklepanje boljših trgovinskih pogodb v korist boljših cen kmečkih pridelkov.
ščltnih carin, da bi tako ljudstvu kreditov v višini nad 2 milijardi kmetijskim zadrugam in ali ste žatnem in narodnem interesu že-
dinarjev. To naše domače narod- j pripravljeni raziskati vzroke, za- leti,, da bi se to konkurenčno oprano zadružništvo, ki predstavlja kaj se vodi pri Narodni banki šanje med železnico in avtotovor-tako veliko gospodarsko moč, taka kreditna politika?	|nimi podjetji rešilo čim prej ugiod-
ima pri Narodni banki samo 27	2. Kaj nameravate ukreniti, da no> kakor zahtevajo to tudi pogle-
milšijonov dinarjev kredita, na- ! Narodna banica revidira vse svoje di na ostali napredni svet in na sprotno pa uživajo tuji veletrgov- ' zahtevke pri industrijcih, veleban- važne druge, upoštevanja vredne ci, velebančnM in industrijci, ki čnikih in veletrgovcih, ki so v na- činitelje-' v megleni, bodočnosti z so res v ogromni večini tujci, ši državi tujci oziroma so pod od- ozirom rta dvomljivo' soseščino dr~ pri naši Narodni banki nad pol-j ločujočim vplivom ali upravo tuj- žave. Dovoliti pa je treba tudi, da;, drugp milijardo dinarjev kredita, j cev in da se tako' ustvarijo sred- Pošteni davkoplačevalci avtopre-Zato se ni treba čuditi, da je naš stva za podeljevanje potrebnih vozniki še nadalje imajo možnost narod, ki je v 80% kimet-poljede-1 kreditov našemu kmetijskemu vsaJ skrommega preživljanja sebe lec, povsem osiromašel, dočim so zadružništvu, kakor tudi vserffl *'* svojih družin, če že nočemo upo-si tuji velebančntki, industrijci in ostalim gospodarskim zadrugam! s te vati onih'enajst milijonov dinar-veletrgovoi nagrabili velika boga- v naši državi v korist naše kmetij- *ev> ki jih donašajo dVžavi vsako stva na škodo našega naroda in ske in obrtne produkcije,- ker ^o samo na ozemlju’ feivše Ijiib-na škodo naših državnih dohod- imajo tudi naši domači sinovi kot lanske oblasti, kov. Zato je potrebno resno ra- ljudje iz naroda pravico, da se jimi čunati s težkimi razmerami naše- zagotovi eksistenčni minimum, ga kmečkega ljudstva, pri čemur fcer imajo pravico do življenja v se mora prav vsak zavedati odgo- j svoji domovini?
Kreditiranje kmetijskih zadrug
Važna interpelacija našega poslanca g. dr.
Milana Metikoša za preskrbo kreditov Na-
rodne banke kmetijskemu zadružništvu
Težkoče avtoprevoznikov
Po protestu avtobusnih podjetni-1 Tovorni avtomobil ni poj svojenr. kav in zasebnih lastnikov luksuz- malem: razmerju velik pridobitnik
Že h koncu aprila t. 1. je vložil banka kraljevine Jugoslavije po-narodni poslanec in predsednik delila v preteklem .poslovnem poslanskega kluba nase Jugoslo- letu.
vanske narodne stranke, g. dr. M. Z ozirom na navedeno se m Metikoš na naslov trgovinskega	treba čuditi, da v naši državi m-
ministra g Jura ja Demetroviča	mata možnosti razvoja niti naše
naslednjo važno interpelacjo, za-	kmečko zadružništvo, niti naša
kaj se ne zagotove pri Narodni	kmetijska produkcija, temveč na-
banki prepotrebni ceneni krediti	sprotno dan za dnem bolj padajo
za naše kmetijske zadruge in za	vse cene naših kmečkih pridelkov,	hiwiujiiv	tVJ^IIO„w	w_,..
kmetijsko produkcijo, temveč se	ker so ti v naši državi plen spe-	| hriti	tudi	tarifo	za	prevažanje bla-
to dela saimo za večinoma tuje jikulaoje tujih veletngovcev in ve- ga -pej dovolitvi ni podvržen pre ......................... lebančmkov, ki kupujejo pridelke
nih avtomobilov, ki so jih večinoma odjavili zaradi neznosnih taks in drugih dajatev, je te dni prodrla v javnost nova	pritož-
ba,, porojena na podlagi nove ministrske uredbe o izdajanju dovolitev za prevoz blaga* z motornimi vozili. Združenje prevoznikov (odsek z motornimi vozili) bivše ljubljanske oblasti; ki zastopa interese svojih članov v 14 okrajih in v mestu Ljubljani, je odločno dvignilo svoj glas v obramiao stanu pred težkočami	ki	jim	jih.
prizadeva omenjena: uredba,
Uredba določa,, da mora prevoznik z motornimi vozili prosiš za dovoljenje za, neredni, to ie občasni prevoz biaiga z motorniini vozili, ki se vrši čez meje občinskih okolišev. To dovoljenje daje ban, ki pa mora zaslišati pristojno direkcijo državniši železnic. V takem prometu se ne; sme sprejemati kosovno blago, temveč samo vozne pošiljke. Batt sme po zaslišanju pristojne železniške direkcije odo-
banonike, industrijce in veletrgovce:
»Gospod minister!
Po uradnih podatkih v poročilu Narodne banke kraljevine Jugoslavije je daila ta ustanova leta 1033. naslednje kredite:
¥.. .	-	,	. . y voz z motornimi vozili tistih pred-
iraš, h kmetov po cenah, kakršne metQV) k- S() napravIjem v lastni
določajo brez kmetovega sodelo-, proizvodnji ali ki so potrebni v vanja popolnoma sami. Ce |0bratu. 6dredba ima še druge mo, kako obdno kreditira Na- .predpisej ki omejujejo ta promet, rodna banka industnjcem, ki so Lastniki tovornih avtomobilov po večini^ tujci, potem se ne sme- (tritonskih) plačujejo državi samo mo vec čuditi, da so karte liram na bencjnu< ()]jUi pnevmatikah, raz-
Izvoznikom kot veLetrgovcem ^	~£ ki’ iih nala država še "n, *TT’ -T’	-
i	n vznikom industne-. kl J	.	drzava	mh	taksah	itd.	na	vsak	prevoženi
103 milijone 'dinarjev, uvoznikom kot veletrgovcem 90 milijonov dinarjev, industrijcem 463 milijonov dinarjev, velebankam okrog milijardo in 100 milijonov dinarjev, obrtnikom in domačim industrijskim podjetjem 30 milijonov dinarjev in kmetijskim zadrugam 27 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je biilo podeljenih uvoznikom kot veletrgovcem, ki so v naši državi v glavnem tujci, 10.30 odstotkov celotnih kreditov nase Narodne banke, dalje industrijcem, ki so pravtako v naši državi večinama tujci, je bilo podeljenih 25.58% skupnih kreditov Narodne banke, velebankam, ki so v glavnem pod vplivom in upravo tujcev, je bilo danih 59.92% vseh kreditov Narodne banke, dočim
posebej ščiti z zaščitnimi carina- kilometer nič manj kakor Din 2.40, mi, tako visoko dvignili cene^ sv o- kar so popolnoma točno izraČu-jega industrijskega blaga, s čimer najj strokovnjaki. Ker prevozi vsa-se popolnoma uničuje kupna moc j-0 vozilo na leto povprečno našega naroda.	(najmanj po 30.000 km, sledi, da
Ni čudno, da sc je zaradi tega plačuje lastnik tega vozila vsako vsa naša kmetijska produkcija Jeto državi pošteno najmanj 72.000 poslabšala, ker nima zagotovi je-1V območju prej omenjenega nega svojega izvoznega tržišča z združenja imamo približno 150 to-ozirom na to, ker stoje vse sosed- ivornih avtomobilov, ki donašajo nje kot industrijske države na na-j državi skupno 10,800.000 Din da četnem stališču: »Do ut des«, kar jut e v na leto, poleg tegajDa še pre-pomeni, da če jim odpremo naš Ovijajo najmanj 100 veččlanskih trg, bodo tudi one odprle svoj trg družin ter dajejo zaslužka še mno-
samo za državo, temveč je v da>-našnjih težkih razmerah tudi v velikoi korist ljudstvu samemu,, zlasti nižjim slojjem. Vzemimo let- primer, da se seli; družina, ki ima opremo za: dve sofoi in kuhinjo, iz Ejublja-ne v Maribor. Če stori to s-; tovornim avtomobilom, preptelje pohištvo' karr iz starega stanovanja v Ljubljani neposredno v novo stanovanje v Mariboru v nekaj urah in izostane družina z domače hrane kvečjemu pri kosilu;. (Sa se pa sta družina seli po železnici, mo-a predvsem vse pohištvo, ih ostale predmete dobro zaviti in; tudi ob-biti z lesenim ogrodjem,, žakljevi-ro itd.,, plačati dovoz selitve na olodvos v Ljubljani in; zopet od-,aoz s kolodvora v stanovanje v Mariboru, dalje prehran©) in preno čevanje vse družine v gostilni ali; hotelu, za najmanj 5 dni, kolikor traja selitev po železnici itd. Kje pa naj vzame družinski poglavar 6- do 7-članske družine denar za te stroške, ki gredo v visoke tisočake, za preživljanje in prenočevanje družine po gostilnah in hotelih. za zavijanje,, dovoz, prevoz: in odvoz pohištva, ki stane najmanj še enkrat toliko, kakor z avtomobilom, s katerim pa je vse tudi naenkrat prepeljano; običajno se pe-!je z njim tudi še vsa družina Velikanske sjtnosti s selitvijo po železnici so tudi rodile znani ljudski pregovor: »Dvakrat ali trikrat se seliti je isto, kakor enkrat pogoreti.«
Omenjena naredba pa je
tudi zato, ker prepoveduje avtoprevoznikom prevažanje . kosovnega blaga, nasprotno pa sme-
za naše pridelke !kot pridelke a-grarne države.
Ker pa pri nas sploh ni stalnega gospodarskega načrta, niti nimamo enotne gospodarske politike, se pri nas vse dela na škodo naše
so prejeli naši obrtniki in domača j kmetijske produkcije in se zato industrijska podejta le 1.67 % in ne smerno čuditi, da se nahaja da-naše kmetijske zadruge le 1.54%- nes naš kmet-poljedelec pod pn-vseh kreditov, ki jih je Narodna
gim obrtnikom itd. Če se prej citirana nova uredba ne bo ukinila oziroma se vsaj na kak način omilila, bodo neizogibno uničeni vsi avto-prevozniki s svojimi družinami vred, država pa ne bo prej na vedenih dohodkov nikoli mogla nadomestiti niti v višini 10% s pomočjo. na ta način zaščitene že-
tiskom velikih dajatev v silno ieznice.
NAŠE NARODNE NOŠE NA RAZGLEDNICA«.
Kakor Jugoslovani splblit, sipo tudi; Slovenci bogati na nanoidnih no-šafe, čeprav jih je večinoma že izpodrinila mednarodna noša industrijskega izvora.. Kljub' temu jsred-stavljajo naše noše, bodisi še žive, Bodisi take, ki so jih nosili;- prejšnje generacije, bogato etnografsko gra-dl«o>, ki bi moralo>iiiti znano vsem Jugoslovanom. V informacijo naše-gaa občinstva, a tudi v> vHpodbudo, dai čuvamo svojo prelepo' narodno imiwino ter da se - po» moiSiaosti poslužujemo svojih nos- vsaj pri svečanih prilikah, si je postavilo dru-šttvi* »Soča« v Ljubljani nalogo, da izdb v razglednicah jugoslovanske, mod njimi pa vse slovenske narodne- noše. Mnogo teh noš se nosi in se je nosilo v ozemljil, ki danes ne pripada naši kraljevini. Med njimi s or take, ki bi jih bilb: izredno ško-dbi. če bi zatonile v pozabljenje. Zato se je društvo »Soča'« odločilo, da izda kot prvo serijo noše iz zasedenega ozemlja. K tem: je priključilo seve tudi noše \r Istre, kolikor somu bile dostopne;. Umetniško izvedbo teh slik je društvo poverilo prof.. Saši Šantlu, ki je- nošam dodal tudi; kot značilno ozadje veduto iz krajav kjer so se nože nosile. Ce bo občinstvo z zadostnim zanimanjem segalo po teh rai^gledaicah, bodo kmalu sledile prvi seriji še ostale primorske, koroške, prekmurske*, gorenjske, doltenjske, štajerske i« belokranjske noše, na kar se bi* delo nadaljevalo z nošami sosednih pokrajin tfožave.
Čeprav so stroški z reprodukcijo Šantlovih akvarelov v brezhibnem trobarvnem bakrotisku hili skrčeni na minimum, si je društvo »Soča« vendar nakopalo že z izdajo prve serije izredno velike stroške. Zato se vabi cenj. občinstvo, da sega po teh prvih razglednicah čim bolj.
Razglednice se dobe v društvu »Soča« in se razprodajajo po ljubljanskih trafikah.
Nade nemške emigracije
V praškem dnevniku »Narodni Osvobozenin. je pred dnevi napisal neki ugledni publicist iz vrst nemške emigracije naslednji članek, ki ga zaradi zanimivosti objavljamo v celoti:
»Zadnji dogodki v Nemčiji so imeli, razume se, velik odmev tudi^ v nemški emigraciji. Njeno razpoloženje morgmo 'objeti v kratkem stavku: veseli se, ne dela pa si nobenih' iluzij. Prenehal je neznosen pritisk, ki je po zmagi hi-
tlerizma padel kakor mora na vse demokratično orijentirane ljudi. Ne ve se, kako dolgo bo še trajala nemška .tragedija, očividno pa je, da je že nastala peripetija v tej drami. Vedno večje gospodarske težave so privedle Nemčijo tako daleč, da se je prepad med reakcionarnimi velekapitalističnimi silami in protikapitalističnimi željami malega človeka iz vrst hitlerjevskih SA napadalnih oddelkov nepremostljivo poglobil. Hitler, ki
se je po naših informacijah še nedavno pogajal z Gregorjem Stras-serjem glede njegovega vstopa v vlado, je bil verjetno naklonjen temu, da sam izvede drugo revolucijo. Toda finančne težave in mednarodna izolacija so ga poučile, da ohranitev SA oddelkov v dosedanji moči ni mogoča. Tako je torej s svojo notorično »neposrednostjo« spremenil fronto in se postavil proti temu, da bi se SA oddelki prevedli v armado. Takoj po seji vlade, na kateri je bil sprejet ta sklep, je pričel pokojni štabni šef hitlerjevskih napadalnih oddelkov Roehm oboroževati svoje zveste. Neuspeli atentat na Hitlerja je •pospešil akcijo proti SA oddelkom. Hitler je upal, da si bo prjdobil Simpatije gospodarskih činiteljev •in Reichsvvehra, če se loči in odtrga od svoje lastne armade. Te simpatije so mu bile potrebne z •ozirom na težko bolezen predsednika republike maršala Hindenburga, da bi mogel izvesti svojo namero, hoteč v svojih rokah združiti funkcijo predsednika republike in državnega kancelarja. Toda • z morilsko brutalnostjo ni šel samo proti svojim lastnim pristašem in tovarišem, katere bi rad tudi moralno pokopal z obtožbami o perverznosti, ki mu pa dotlej ni bila napoti, temveč je šej tudi proti delu desničarskih krogov tako ostro, da se mora sedaj, ko je iz gubil kvoj temelj v SA, bati, da bo vržen prav s te strani, če ga ob enem z ostalimi tirani v Nemčiji ne bo doletelo maščevanje njegovih lastnih privržencev.
Število Hitlerjevih nasprotnikov in sovražnikov se je sedaj pomnožilo z nadaljnjimi zelo močnimi plastmi. Delavcem, pri katerih sta ukinitev 40-urnega delovnega tedna in znižanje mezd uničila vsako upanje, in malomeščanom, ozlovoljenim zaradi slabih kupčij in dohodkov ter zaradi strahu pred inflacijo, se pridružujejo sedaj razočarani krogi SA, poleg njih pa tudi močno razburjeni cerkveni krogi, ki so pretrpeli težak udarec z umorom ministrskega ravnatelja dr. Klausenerja ter naposled še oni konservativni meščanski krogi, ki imajo končno uradno potrjeno, da je vse ono, kar se je doslej proglašalo za izmišljotine in kar je bilo kazensko preganjano, najči-štejša resnica.
Da nima Hitler brez svojih SA oddelkov več svojega prejšnjega položaja v vladi, vidimo jz okoliščin, da je ostal Papen še nadalje v vladi. Hitlerjev zunanje-poli-tični cilj, da bi okrepil svoj položaj napram inozemstvu s približanjem h konservativni smeri, se ni posrečil. Ne da se zamisliti, da bi svet na neki poseben način šel na roko vladi, ki se je odrekla vseh principov pravne države
čeprav je sedanja notranja situacija Nemčije oslabila akutno nevarnost vojne, je glavni vojni
no rase in je verjetno, da je strah nemških vladnih činiteljev pred atentati zelo upravičen. Hitler, Go-ring in Gobbels se povsem verjetno nahajajo v takem duševnem razpoloženju, za katero jih ne moremo zavidati. Zlasti Hitler in Gobbels, ki sta bila še pred kratkim pripravljena izvršiti drugo revolucijo, katere predstavnike sta sedaj
Hitler je kapituliral pred Krup-pom, ko mu je Krupp ob prilik« obiska pokazal pravo .gospodarsko stanje države in mu enako, kakor Mussolini, priporočal »normalizacijo«. Toda ali se mar da zamišljati normalizacija na . temelju zadnjih dogodkov?
Zifna. bo prinesla težke gospodarske probleme, čudeži bitke dela so izginili. Diktatura se proti velikemu številu svojih sovražnikov naslanja izključno le na vojsko Vn policijo.
Goring bo morda še vjel kako člo-
veško	toda	Hitler in
Gobbels si ne bosta več pridobivala pristašev s svojimi frazami. Njuna sreča je, da se v Nemčiji še ni utegnil postaviti na noge kak močan nasprotnik. To,da možnosti nasprotne strani rasejo v razmerju, v katerem pada število pristašev.
In najvažnejše: S tem, da je derftaskirana krvava ufnazanost nemškega fašizma, je po vsem svetu končano napredovanje fašističnega stremljenja. Protifašistične šile se razvijajo izrazitejše in utegnejo poleg psihološke krize pomagati tudi pri ublažitvi posledic gospodarske krize. Čimprej se bo ostali svet popravil, tem ob-čutnejši bo postajal kontrast nemškega življenja do končnfc absolutne neznosnosti... čas ne dela več za Hitlerja, temveč ptoti njemu«, — kotičuje avtor svoj zanimivi članek. (Ceps.)
iz našega pokreta
Ustanovni občni zbori
krajevnih organizacij Jugoslovanske narodne ' stranke bodo prihodnje dni v naslednjih krajih:
V POLJANSKI DOLINI
V nedeljo 22. julija:
V POLJANAH ob 7. uri zjutraj po prvi maši na »Vidmu«.
V ŽIREH ob 11. uri dopoldne po deseti maši pri »Gostiši«.
NA TREBIJI ob 2. uri popoldne pri »Jejlarju«.
V GORENJI VASI ob 4. uri popoldne pri »Hrovatu«.
V BREŽIŠKEM OKRAJU V soboto 21. julija:
V RAJHENBURGU ob 5. uri popoldne pri »Klajnšku«.
V nedeljo 22. julija:
V BREŽICAH ob 8. uri zjutraj pri »Bogoviču«.
V DOBOVI ob 11. uri dopoldne pri »Drugoviču«.
V KRŠKEM OKRAJU
V soboto 21. julija:
V KRŠKEM ob 8. uiri zvečer v gostilni g. Antona Kregarja.
*
POLJANSKA DOLINA.
Na drugem , mestu našega lista objavljamo spored ustanovnih občnih zborov krajevnih organizacij naše Jugoslovanske narodne stranke, tukaj pa naj v kratkih obrisih pojasnimo še namen naših organizacij in pomen občnih zborov.
Naša Jugoslovanska narodna stranka se je ustanovila iz žive narodne potrebe, da bi bilo mogoče tudi onim državljanom, ki so se
agitator Goering vradar'oštaFna ?bs.tinirali. od J,av"effa Petičnega svojem mestu, z njim pa je ostala SjTf h	^
tudi nevartiost, da bo krvoločna r J1 ^D stranke, sode-
diktatura, enako kakor vse dikta-.a	»'
ture. v nekem gotovem stadij,, SSeT** "0tn™e-p0'"lč-iskala izhoda v vojni avanturi. Če, nni-rt	•	i
je resnica, da so se nekateri od-'	^
ssr =
„„ ,	-	„	Je res samo ona »vpisovala« v svo-
bilj pra^zaVadi^tega ' postrdjenl jC-VF-te kot	člane naše	ljudi in 'člana	ene	stranke,	to	je	one	stran-
kot veleizdajalci, je zares absurd- onf i^povsod^olmačT0^*^ ^	^	V	sle,!ernem	čla-
no kakor ie tudi nhsnrrfpn nmnr P .P,0VS0CJ tolmačila težnje, ze-1nu jugoslovansko zavest, iskreni
Gregorja Strasserja s k'iterim se < VSf	S,lovencev-	fih je 'čut	za	enakopravnost	in	najgloblji
ie 'Hitler Sp nW»H iL:	—	tolmačila	tako,	kakor jih je in da smisel za umevanje individualnih
je bilo mogoče, da se je ogromna večina Slovencev oblatila kot »punktaška«, čim je slabotna manjšina, ki je zagrešila omenjeno blatenje, predstavljala in proglašala kot edina nositeljica jugoslovanske državne misli med Slovenci.
Ko smo pa videli, kakšne občinske volitve je izvedla ta »vsedržavna nacionalna« stranka v Sloveniji, ko smo obenem tudi opazovali gigantski boj peščice opozicijskih narodnih poslancev proti ogromni večini v narodni skupščini in ko smo tudi še videli, da je pričel voditelj teh desetih opozicijski!} poslancev ' snovati Jugoslovansko narodno stranko, da bi vsaj med narodom mogel in smel povedati, kako si JRKD predstavlja, tolmači in izvaja vsedržavno delo in da bi narod imel koga, ki bi posredoval in pravilno predstavljal želje, težnje in zahteve vseh prebivalcev, in ko smo končno tudi videli, da se je le ta skromna peščiča zavednih poslancev neustrašeno upala upreti se metodam JRKD pri občinskih volitvah v Sloveniji, saj je naš predsednik osebno prisostvoval »volitvam« v kamniškem okraju, smo se tem desetim poslancem pridružili tudi Slovenci in tako se je v znak odpora proti JRKD stranki in v znak zaupanja vrlemu predsedniku g. Svetislavu Hodjeri in njegovim tovarišem pridružila tudi Slovenija bratski Hrvatski in Srbiji, ki sta že stali v, borbenih vrstah pod vodstvom teh desetih narodnih poslancev pod ponosnim praporom Jugoslovanske narodne narodne stranke.
Sedaj pa gre za podrobno orga nizacrijo. Proti organiziranemu nasprotniku se lahko uspešno boriš le tedaj, če si tudi sam organiziran. Zatorej, Vpisujmo se v članske vrste Jugoslovanske narodne stranke, pripeljimo pa s seboj tudi vse prijatelje, tovariše iff znance, ki mislijo pošteno in ki tudi hočejo samo zmago poštenja in pravice! Zavedati se moramo, da to včlanjenje ni le nekaka formalnost, temveč je to skupna resnična potreba in dolžnost, kajti če se bo zgodila krivica Slovencu izpod Triglava, bo to krivico čutil tudi Srb izpod Kaj makčalana in obratno. Zakaj oba sta državljana ene države in oba
niti z lastnim življenjem; JRKD brodušnosti ter lahkovernosti niso stranka pa intrigantsko in zahrbtno pripeljali in pahnili v brezdno kri-trosi med ljudi laži, da so med na- ze. Posebno dolgo in zanimvo po-
i _ yt. . 1 j . .	luiiiiauiirt ici Ivu. KciKur j lil ie in aa
Pred, trcmi te?ni.P0; Jih ni tako, kakor bi /ih bila mo-vlado C nieK0VCKa vstopa v rala z ozirom na naš kulturni in
gospodarski položaj, je vzrok v nas Mogoče je, da se bo Hitlerjev samih, ki smo se ali ločili iz nji-režim za nekaj časa pomiril na no- hoyih vrst sami ali so nas izklju-vi, povsem policijski bazi. Toda čili ali pa smo sploh ves čas bili Število nezadovoljnežev nepresta- v politični abstinenci. Ker le tako
vrednot drug drugega
Mi jugoslovansko zavest res gradimo, dočim jo JRKD stranka le podira. Mi po pravici govorimo vsej Evropi," da Jugoslovani, Srbi Hrvati in Slovenci ljubimo to našo državo in da jo hočemo tudi bra-
mi separatisti in punktaši.
In da bomo vsem in vsakomur, doma in na tujem, glasno in nedvoumno povedali, da smo z vsem srcem in dušo za Jugoslavijo in da te naše Jugoslavije nočemo nikdar pustiti, da bi jo izkoriščala peščica grabežljivih, lakomnih tujcev, članov JRKD ali novo krščene Jugoslovanske nacionalne stranke, prav zato vsi v vrste članov naše edinstvene Jugoslovanske narodne stranke, boriteljice in naše zastopnice v trdi in neenaki borbi za svobodo, zakonitost in enakopravnost vseh Jugoslovanov in na pogibelj vsem strahovalcem in ovaduhom iz tabora JRKD!
Naj živi veliki mirod jugoslovanski!
Matej Miklavčič.
ŠMARJE PRI JELŠAH.
Ljubljanski tednik vladne JRKD stranke za slovensko podeželje je objavil v svoji zadnji številki apel gospodov dr. Kramerja, Puclja in Špindlerja na naslov njihovih somišljenikov in agitatorjev v tukajšnjem okraju, naj se izogibajo strankarstva oziroma tožijo, da hočejo nekateri ljudje zopet zanetiti med narodom strankarske bo-‘je. Čudno se nam zdi, da ti gospodje naenkrat kar tako javna »pljujejo v lastno skledo«. Saj se-vendar ta gospoda prav lahko izogne strankarskim bojem s tem, da nas enostavno pusti pri miru. Zavedni Šmarčani vprašujemo te gospode, ki -so sami »izkušeni« politiki: »Zakaj še nam pa vsiljujete’, ko vendar vidite, d d vas ne maramo? Zakaj vendar sami ne opustite strankarstva, ko pa veste, da vas poznamo in preizkušamo na lastni koži že dolgih 16 let z vašo pogu-bonosno politiko'vred?« No, pa saj je znano že iz svetega pisma, kako je hudič izkušal in nagovarjal Kristusa,' naj prvi skoči v prepad. Naše ljudstvo vam odgovarja z istimi besedami in kliče: »Poberite se od nas!« Mar gospodje tega še niste nikjer slišali? Vam bomo pa nekoliko osvežili spomin in vam ob priložnosti povedali, kje ste že imeli neprijetno priložnost to sjišati in Spraviti v žep. — S.
SPODNJE PTUJSKO POLJE.
Ne mislite, gospod urednik, da so bili lepi shodi naše Jugoslovanske narodne stranke v Markoycih, Dornavi in Gorišnici bob ob steno ali kakor živo seme v mrtvo zemljo. Naše gibanje živahno napreduje in vpisovanje članov je v polnem razmahu. Že v prihodnjem tednu bomo sklicali v naših občinah ustanovne, občne zbore krajevnih organizacij Jugoslovanske narodne stranke, na katerih si bomo iz-voli li svoje delavoljne in delazmožne odbore. Izvedeli pa smo tudi, da se že pripravlja za vse prostrano Ptujsko polje velik javen shod v Ptuju, za katerega vlada že sedaj povsod silno živo zanimanje. Torej na skorajšnje svidenje v staro' davnem Ptuju! — F. B.
SODRAŽICA.
Dovolite, gospod urednik, da otopim pred težko pričakovanim javnim shodom Jugoslovanske na rodne stranke pri Novi Štiiti, ki bo na praznik 15. avgust t. L, tudi jaz na javno tribuno »Edinosti« in povem, kakšnega mišljenja je ljudstvo v naši .dolini. Naše ljudstvo je verno, pridno in kar je najbolj hvalevredno, izredno .pošteno. Pošteno pa v vsakem pogledu. In prav ta poštenost, marsikdaj presplošna in naivna, je bila kriva, da se je to ljudstvo-dalo polnih 16 let voditi od raznih voditeljev za palico, kakor slepec, dokler ga ti izkoriščevalci njegove poštenosti in do-
glavje bi mogel napisati človek o tej krizi in o ljudeh, ki jih je prizadela in o onih* ki jim je šele pomagala na noge. Toda marsikaj v tej izpovedi ne bi bilo v današnjih razmerah dopustnega in bi povzročilo ponekod celo razpoloženje po zameri in preganjanju, zato rajši molčim, Na noben način pa ne morem preko pretežkega obremenjevanja davkoplačevalcev, ki z največjo muko in krvavimi sragami na obrazu spravljajo za svoje obveznosti skupaj denar, medtem ga pa razni mogotci in brezvestneži razmetavajo po tujini, kamor so ga spravili kljub prepovedi brez dovoljenja in na škodo države ter vsega naroda.
Zdi se mi včasih, da notranjega življenja v naši ljubljeni Jugoslaviji kar ne bo mogoče ozdraviti v strašne rak-rane, ki se imenuje korupcija. Ko je pa vse tako daleč zalezlo v to nepotrebno zlo. Preveč zajedalcev, oblečenih v nacionalno obleko, ki pa je to le na zunaj, izmozgava dan za dnem to ubogo JugoslavijQ, v kateri bi mogli imeti spričo njenih neizmernih prirodpih bogastev pravi raj n a zemlji. Dokler ne bomo poparili in se otrebili ;te strašne korupcijske golazni in razne kartelske gospode, toliko časa ne bomo zdravi in močni. To čiščenje javnega življenja pa bomo dosegli le s pomočjo Jugoslovanske narodne stranke, ki bo znala po naporni borbi .urediti Jugoslavijo tako, da bo res iz-gledala kot mlada, cvetoča šestnajstletna nevesta, kakršna bi morala danes ob splošnem poštenju in silnem dosedanjem žrtvovanju tudi biti. — I. C. r
MEZGOVCI PRI DORNAVI.
Vsi odborniki pripravljalnega odbora za ustanovitev krajevne organizacije Jugoslovanske narodne Stranke v naši občini, kakor tudi ostali agitatorji in somišljeniki se naprošajo, da izvedejo čim živahnejšo agitacijo za včlanjenje v naši Narodni stranki. Poslane skupne in posamezne pristopnice morajo biti izpolnjene točno in do vsake redne številke, da bomo imeli tako pravico do več delegatov. Zato povejte ljudstvu, naj ne čaka in odlaša s pristopanjem k Jugoslovanski narodni stranki, ker s čakanjem se prav nič ne pridobi, temveč le trpi in izgubi. Zato vsi v strnjenih vrstah v članstvo Narodne stranke, da prej zatremo žvižganje biča JRKD stranke nad našimi pleči. Ustanovni občni zbor bomo in^eli najbrže prihodnjo nedeljo, o čemur boste vsi pravočasno in točno obveščeni. — Z narodnimi pozdravi! — Predsednik pripravljalnega odbora: Franc Bezjak.
KRANJSKA GORA.
Naša letoviška sezona se je že pričela, hudo je le to, da se tudi v tem pogledu najhujše občuti kriza, ker prihaja zaradi nje leto za letom manj gostov v Borovec. Najbolj žalostno pa je še to, da se pri odmeri davkov to nazadovanje tujskega prometa in seveda tudi naših dohodkov noče prav nič upoštevati, to pa kljub temu, da je že bila vložena na pristojno oblast prošnja, naj se Kranjska Gora uradno prekljče kot letovišče. Od tega naziva nima ; tukajšnji mali človek nobene koristi, pač pa le izdatno materijalno škodo. Kar se pa tiče onih petičnikov, ki jim »uradno« letovišče morebiti prinaša do->iček, naj si to lepo zveneče ime {ar lepo obdrže, želeli, bi pa, da hi tudi pri davkih za ta »luksuz« prispevali sami. Zakaj v ,nebo vpijoča krivica je, da mora od dobič-ca nekaterih denarnih mogotcev plačevati davke siromak-trpin, ki
mu že itak prepogosto ropota pred durmi — boben. Ze samo iz tega se vidi, kako zelo bi bila pri nas potrebna uvedba — progresivnega davka. Da pa bo ta davčna slika še bolj popolna, moram pripomniti, da spada tukajšnje »uradno« letovišče pri odmeri davkov v najvišji razred, medtem ko so pa upokojenci uvrščeni prav nasprotno v najnižji draginjski razred.
Poleg mnogoštevilnih socialnih, so se v poletnih mesecih že nekaj let nazaj pričeli vgnezdovati pri nas tudi še razni letoviški — paraziti, ki na račun naših »uradno« letoviških davkoplačevalcev dobro žive in odnašajo ob koncu sezone od tu še »neobdavčen« — profit. To so namreč tisti škodljivi »mili« gostje, ki bi jih z njihovimi tajnimi izkuhi vred prav lahko pogrešali. Resnica je pač ta, da ti izkuhi ne škodujejo samo domačinom, temveč tudi letoviščarjem, ki so jim le za vabo nesramnega izkoriščanja, Zahtevamo od pristojne oblasti tudi v tem pogledu red in da nastopi tudi proti njim najstrožje po zakonu! Kljub tem»j {ma tu-Kujšnji mali človek dovolj perutnine za trg in to po zelo zmerni ceni, uvažajo v zadnjem času prav prej omenjeni letoviški izkuharji iz južnih krajev velike množine perutnine, to pa ne zato, da bi koristili letoviščarjem, temveč da bi jih še bolj izčrpali v svoj dobiček. Tukajšnji občinski odbor naj bi uvedel v zaščito naših kmetov perut-ninarjev primerno užitnino na uvoz perutnine s strani tujcev.
V	zadnjem času je bil zgrajen čez Pišenco pri »Eriki« tudi nov lesen most, o katerem je prinesel neki list že bučno reklamo. Tudi mi z največjim veseljem in navdušenjem pozdravljamo vsak napredek našega Borovca, toda le v primeru, če je res dorasel svoji nalogi. Priznati moramo, da je most na prvi pogled res precej ličen, samo tisto šepetanje po vasi nas vznemirja, češ da pri zabijanju pilotov ni bilo vse v redu. Treba ga bo pač pogledati nekoliko od blizu in gospodje, ki jim mora biti ta skrb pri srcu, nam bodo morali dati prav. Samo prevroče glave ne smejo takoj dobiti, ker so v takih primerih potrebni močni živci in hladna kri.
SV. FLORIJAN PRI ROGATCU.
Nekaj kratkih novic iz našega kraja. Preteklo nedeljo 15. t. m. nas je za vedno zapustil vrl mladenič Jakob Pirš, ki je umrl v najlepšem cvetju življenja. Pokojnik je bil vzor pravega kmečkega fan-
ta in kot tak povsod silno prihjub-ljen. Naj mu bo lahko zemljica domača, žalujočim domačim pa izrekamo iskreno sožalje. — Svojo vročo kri so fantje zopet pokazali preteklo nedeljo, ko so se tako dolgo prepirali, da je na koncu tekla kri. Fantje, puščajte rajši nože doma in odvadite se grdega osebnega obračunavanja s silo. — Naš šolski upravitelj g. Sekirnik nam vedno preskrbi kako zabavo. Da bi nam ne bilo preveč dolgočasno, nam je priredil že nekaj iger ter tekmo koscev, zadnjo nedeljo pa smo imeli tudi tekmo žanjic. Le tako naprej, da nam ne bo dolgčas. Samo, da se nas ne bi preveč držal prazen maček. — Neko tedensko glasilo JRKD stranke je pred dnevi objavilo pod naslovom »Obračun s slepilci naroda« člančič, v katerem pravi, da šteje njihova stranka v vsem šmarskem okraju komaj 1934 članov. Pa se je menda tiskarski škrat zopet iz-pozabil in postavil letošnjo letnico, namesto resnične, mnogo nižje šte-
vilke. Papir seveda marsikaj vzdrži. Ker pa je zraven pripomba, da je pokret Jugoslovanske narodne stranke v tukajšnjem okraju neznaten, moram gospodom okrog JRKD sporočiti prebridko resnico, da sta že dobri dve tretjini njihovih članov zapustili tonečo barko JRKD, ker so ti njihovi dosedanji člani predobro spoznali nenarodno delovanje svojih voditeljev in so jih zato še pravočasno prepustili same sebi in njihovi koristolovski politiki. Kar se pa tiče samega naslova tega člančiča, se s piscem popolnoma strinjam. Obračunajmo s slepilci naroda in odstranimo jih vse, ki nas hodijo že polnih 16 let slepit in pitat z lažmi. Proč z njimi, ki so nam zatrli svobodo tiska in si tako zavarovali hrbet pred kontrolo javnosti nad svojim tajnim, obče škodljivim delovanjem. Proč z onimi, ki nam hodijo obljubljat zlate čase, ustvarjajo si jih pa le sami sebi. Naš obračun z njimi bo temeljit in bo kmalu prišel.
P. F.
Dogodki po svetu
Avstrija si je na Jadranu po tolikih letih zopet pridobila na podlagi svoje znane trgovinske pogodbe z Italijo lastno svobodno pristanišče v Trstu. Italijani nudijo Avstriji Izredno velike ugodnosti, povsem enake, kakor jih uživata v tem, sedaj povsem mrtvem pristaniškem mestu italijanska trgovina in mornarica. Neizpodbitno pa pri tem še vedno ostaja dejstvo, da bi Trst ponovo vživel in tudi močno napredoval, samo, če bi prišel pod Jugoslavijo, kateri edino po pravici pripada.
Glede umora dr. Klausenerja, voditelja Katoliške akcije v Nemčiji, ki so ga hitlerjevci usodno krvavo soboto umorili poleg neštetih drugih svojih nasprotnikov, se govori, da se je nemška vlada oficielno oprostila pri berlinskem škofu, češ da je bil dr. Klausener ubit le »pomotoma«.
V	Avstriji se je pozivu vlade, da se v petdnevnem roku oddajo brez vsakih kazenskih posledic vsa razstreljiva, ki so v zasebni lasti, odzvalo zelo mnogo protirežimskih borcev. Nikakega odziva pa ni našel ta apel pri narodnih socialistih, ki so se izjavili pripravljene voditi borbo z vsemi sredstvi do konca, kljub temu, da bo odslej vsak, pri komur bi se samo našlo kako razstreljivo, obsojen na smrt
m usmrčen. Avstrijski hitlerjevci groze, da bodo nadaljevali atentate in da bodo za vsakega obsojenega hitlerjevca pognali v zrak po eno javno poslopje v Avstriji.
Veliki stavkovni nemiri so izbruhnili te dni v glavnem mestu Kalifornije v Združenih državah Severne Amerike, v San Franciscu, kjer je organizirano delavstvo vseh branž proglasilo generalno stavko. Govori se pa, da gre prav za prav za dobro organiziran komunističen vstaški pokret. Stavku-joči delavci so izropali že nešteto trgovin in onemogočajo vsak dovoz živil v to milijonsko mesto. Vlada je poslala proti stavkujočim nekaj desettisočev vojakov s tanki in drugim modernim morilnim orožjem. Kalifornijski prestolnici grozi lakota. Pričakovati je, da bo v sporu posredoval sam predsed-sednik Združenih držav Roosevelt in je upati, da bo njegovo posredovanje uspešno.
Sovjetski poslanik v Parizu Dovgalevski je te dni po daljši bolezni umrl. Pokojnikovo truplo je bilo v krematoriju vpepeljeno, pepel pa bo prepeljan v Rusijo.
Za javna dela v Parizu, ki se bodo izvedla v prihodnjih letih v okviru vladne akcije za pobijanje brezposelnosti, bo najeto ogromno posojilo v znesku 4 in
pol milijarde frankov. S tem denarjem bo porušenih veliko število starih, nehigijeničnih poslopij in zgrajenih večje število novih modernih stavb, mostov.
Stoletnico odprave suženjstva v angleških kolonijah bo slavila prihodnje dni na svečan način vsa Anglija. Takratni človekoljubni akt angleške vlade je osvobodil z enim mahom nad 700.000 sužnjev
križem angleškega imperija. Pozneje je Anglija uspešno posredovala pri več sto mednarodnih konvencijah za odpravo suženjstva tudi drugod po svetu.
Zanimive nove poštne znamke bo izdala že v začetku letošnjega avgusta avstrijska zvezna poštna uprava. Na znamkah bodo upodobljene avstrijske narodne noše, deloma pa razne pokrajine.
Razgled po domovini
— Upravno sodišče o smledni-ških volitvah. Upravno sodišče za Slovenijo v Celju je zavrnilo neutemeljene pritožbe proti ponovnim občinskim volitvam v trbojski (bivši smledniški) občini, ki so bile 3. junija t. 1. in ki so se končale z veliko zmago združene opozicije.
— Nova potniška vlaka med Zidanim mostom in Celjem. Pričen-Ši z 20, julijem do vključno 30. septembra t. I. vozi na progi Zidani most — Celje potniški vlak št. 618 b z odhodom iz Zidanega mosta ob 11.45, iz Rimskih Toplic ob 11.57, iz Laškega ob 12.9 in prihod v Celje ob 12.24; povratek iz Celja ob 13.35, iz Laškega ob 13.47, iz Rimskih Toplic ob 13.56 in prihod v Zidani most ob 14.6. Ta vlaka sta podaljšek potniškega vlaka št. 618, ki odhaja iz Zagreba ob 9.35, odnosno vlaka št. 619, ki prihaja v Zagreb ob 16.10. Vlak št. 618 b ima v Celju priključek na potniški vlak za Velenje, vlak št. 619 b pa priključek od potniškega vlaka iz Velenja.
— Kdo je kriv teh razmer? Beograjska »Politika« poroča, da bodo morali v neki šumadijski vasi ponavljati razred prav vsi učenci vseh štirih razredov, ki pa tega niso krivi sami, temveč se niso mogli dejansko ničesar naučiti, ker je bil prejšnji učitelj premeščen iz vasi v začetku preteklega šolskega leta, njegov naslednjk pa ie prišel na šolo šele ob zaključku šolskega pouka.
— Konzum piva v Sloveniji je po zadnjem poročilu pivovarne »Union« padel v preteklem poslovnem letu na četrtino normalne potrošnje ali v številkah na 28.625 hi napram konzumu 91.954 hi v letu 1930-31. Baje je zaključila omenjena pivovarna svoj lanski račun z izgubo poldrugega milijona dinarjev. Če vse drži, ta izguba ni v nobeni primeri z obupnim položajem naših deset in desettisočerih
vinogradniških družin, ki propadejo samo zaradi visokega carinskega zaščitnega zidu, za katerim posluje kartelirana pivovarska industrija v naši državi.
— Veliko neurje je v zadnjih dneh ponovno razsajalo nad raznimi kraji Slovenije in povzročilo povsod veliko škodo, zlasti ker je pustošila večinoma povsod tudi nezaslišano debela toča. V Strugah na Dolenjskem, kjer je bila lani znana poplavna katastrofa, je toča uničila ves pridelek na drevju in polju. Toča je tudi obupno gospodarila po štajerskih vinskih goricah. Strele so vžigale vsevprek in je pogorela v raznih krajih cela vrsta stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Škoda gre v milijone dinarjev. V Kamni gori v Dravinjski dolini na Štajerskem je strela ubila tamkajšnjega posestnika Josipa Gizeja, vulgo Bršnjaka, kateremu je pogorela tudi hiša do tal. Podobna poročila prihajajo tudi iz drugih pokrajin v državi.
— Žrtev požigalca je postala pretekli ponedeljek zgodaj zjutraj pristava škofjeloškega mesarja g. Matevža Hafnerja v poljanskem predmestju Škofje Loke. V poslopju je bila tudi mizarska delavnica mizarskega mojstra g. Feliksa Bavdaša, ki mu je zgorelo precej lesa, orodja in izdelanega materijala, dočim je ogenj uničil lastniku g. Hafnerju nad 20 voz sena. Škoda, ki se ceni na okrog 50.000 Din je le delno krita z zavarovalnino. Ogenj je zanetila zločinska roka.
IZ UREDNIŠTVA
NAŠIM NAROČNIKOM IN ČITATELJEM!
Zaradi tehničnih ovir smo danes morali izpustiti nadaljevanje Petruškovega potopisa »K ma-tuški Rusiji«. Nadaljevanje sledi v prihodnji številki.
Uredništvo.
Ivan Cankar:
Tuja učenost
Moja mati je bila kmetiški otrok; rasla in dorasla je čisto nedolžno kakor cvet na polju. Ko se je mo-žila, ni znala ne pisati ne brati. Obojega se je učila šele tedaj, ko smo mi otroci doraščali; bdela je ponoči, da bi je nihče ne videl. Pisala je z neokretno roko, črke so bile zelo velike; ali še zdaj se spominjam, da je bila njena slovenščina lepa in čista in da nam je popravljala besede.
Ko smo se naučili brati in pisati, smo začeli s slovensko in nemško slovnico in s težavnimi računi. Mati se je vsega naučila z rami. Pretenke in preveč oglate so ji bile nemške črke, nazadnje pa se jih je privadila. Čudno se mi je zdelo, ko sem slišal iz njenih ust prvo nemško besedo, toda preudaril sem takoj: »Mati zna vse, čemu bi nemški ne znala?«
Tako je bilo, dokler so bili vsi doma; nenadoma pa je seglo med nas kakor silen veter in razkropili smo se na vse strani.
Poleti je bilo, ko sem se vrnil domov: prinesel sem s seboj skladovnico nemških knjig. Trinajst let, mislim, da mi je bilo takrat. Prvo noč sem zaspal ves truden, pa sem se o polnoči vzdramil, ker mi je bila zasvetila luč na trepalnice. V polspanju in preplašen sem se ozrl po izbi: mati je sedela za mizo, moje knjige je imela pred seboj.
»Mati, saj te stvari niso...!« sem vzkliknil, pa mi je bila beseda zastala v grlu kakor od sramu.
»Kaj da niso...?« je vprašala mati; njen mladi obraz je bil ves zardel.
»Tuje stvari so, puste... kaj bi z njimi?« sem rekel s tišjim gla som. Čutil sem, da sem jo bil užalil, in tudi sem čutil, da vidi ona mojo hinavščino in moj sram.
Držala je knjigo v obeh rokah in je strmela vanjo; zdi se mi, da je bil Goethejev Werther.
»Glej... ali sem se učila nem ški... saj razumem, če kdo na ce
sti govori... ali teh besed ne razumem ... nobene ne razumem!«
»Saj ni treha, mati, saj ni treba, da bi to razumeli!« sem ji odgovoril ves plašen. »Ni treba tega razumeti!«
Zdaj vem, kar sem takrat le slutil: da je bila mati otrok, bel in čist, ko smo bili že oskrunjeni otroci.
Počasi je župrla knjigo, položila jo je k drugim, nato je stopila k meni.
»Kaj je v teh knjigah?« je vprašala.
»Tuja učenost!« sem odgovoril. Samo jezik je tako govoril, v mojem srcu pa je bila velika žalost; že ob tisti uri je bilo v njem tisto koprnenje, ki je zdaj zavedno silno in grenko: »Da bi bil kot ti, o mati, cvet na polju; da bi nikoli ne okusil spoznanja!«
»Povej mi, kaj pravi ta tuja učenost?« je rekla mati.
»Sam ne vem!« sem odgovoril vznemirjen in zlovoljen. »Vsakemu pravi drugače, kakor je že uho in pamet. Meni pove kaj lepega, komu drugemu pa kvasi in kvanta!«
Mati se je vsa zgrozila.
»Kje si se naučil takih besed! Ta učenost te jih je naučila!«
Sedla je k zglavju, da so bila njena lica čisto blizu mojih.
»Ali veš, kaj si snoči zamudil?« »Ne vem!«
»Gledala sem in čakala, nazadnje pa si zaspal. Nič nisi molil sinoči, še prekrižal se nisi!«
Molčal sem; v mojih mislih pa se je ljubeznivo in sočutno smejalo.
»Mati, mati, otrok ti mladi, nedolžni!«
»Še pokrižal se nisi! Truden si bil, ali ne tako truden, da bi roka ne dosegla čela... Glej, zdaj vem... ko sem se dotaknila tiste knjige, sem občutila ... zdaj vem, odkod tvoje modre besede in tvoj čarobni smeh. Tuja učenost ti je segla v srce, napravila te je mlačnega in lenega...«
Zaspan sem bil, njene besede pa sem slišal vse in sem jih razumel. Ali toliko hudobne hinavščine je bilo v meni, da sem zatisnil oči ter sopel globoko kakor v trudni dremavici.
Mati je tiho vstala, sklonila se je do moje glave in me je pokrižala na čelo, ustna in na prsi. Skoz presledek narahlo zatisnje-nih trepalnic sem natanko videl njen obraz; in tudi sem videl, da so bile njene oči solzne in da so se ji ustna tresla.
»Na Boga ne pozabi! Na Boga ne pozabi nikdar!«
Pokrižala me je vdrugič; tako globoko se je nagnila k meni, da sem čutil na licih toplo sapo iz njenih ust. »Pri Bogu ostani!«
Nisem se genil in nisem odprl oči, zaspal pa nisem dolgo. Lepe pa žalostne so bile moje misli.
»O mati! Tvoja duša je brez madeža, kakor sonce na poletnem polju! O mati, otrok svojih otrok, da bi nikoli ne spoznala te sovražne tuje učenosti! O mati, v učenosti ni ljubezni — ti pa si ljubezen sama, že tvoj smehljaj je paradiž, vesel in sončen, brez črnega spoznanja. V toplem domačem hramu si ostala, mi pa smo prezgodaj odpahnili duri v tujino in mraz!«
Iadaja: Kooaorctj »Edimosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Radivoj Peterlin-Petruška ▼ Ljubljani, Gosposvetska c. it 13.
▼ Ljubljani — predaiamk A. Kolman. Manaryko»« 14/1V
— Tisk« tiakama »Slovenija«