168    Kedaj in kako naj se uporablja določilo §-a 1236. obC. drž. zak.?
Kedaj in kako naj se uporablja določilo §-a 1236. obč. drž. zak.?
Spisal dr. Rupert Bežek.
V kranjskih Slovencih vlada izključljivo rimski sistem dote in zaženila; včasih daje se tudi dota, ne da bi se obljubilo zaženilo; sem ter tje prinašata tudi zaročenca, naj si bo ženin ali nevesta, v zakon balo (opravo, opremo delščino).i) Redko-krat obeta se v Slovencih j u t r i n a : darilo, katero mož obeta ženi prvo jutro. Pogostoma pa se ženi na primerlej obudov-Ijenja odločuje kaka mrvica: udovščina, vender samostal-neje. Navadno se namreč potem ne jemlje v poštev ni dota, ni zaženilo. — Redkokedaj dovoli v Kranjcih zakonski drug drugemu užitek svojega premoženja za slučaj, če ga bi preživel; določuje se v to svrho ali celo imetje ali pa le del imetja. Prosto razpolaganje se pa ne utesnjuje po takej obvezi.  Ta do-
') §-a 788. in 1231. obč. drž. zak.; na to primeri: Krainz: System des osterr. Privatrechtes, II., 2, str. 340.
Kedaj in kako naj se uporablja določilo §-a 1236. obč. drž. zak. ?    169
smrtna pravica nanaša se le na ostalo prosto na dediče pre-nesljivo imetje
V kolikor je pa Kranjska obljudena po Nemcih, namreč v sledečih sodnih okrajih: v Kočevskem, izvzemši Kostelce, koder se pogajajo na doto in zaženilo, — deloma v Novomeškem in Črnomaljskem, pa v Žužemberškem sodnem okraji, — glede poslednjega v katasterskej občini Smuka, — pogajata se zaročenca skoraj izključljivo na občno, uže mej živečima veljavno vkupnost imetja, mej tem ko se red ko kedaj sklepa pogodba na vkupnost le sedanjega ali le prihodnjega imetja. — Pri tej priliki moram poudarjati, da so se tudi Kočevcem sosedni Žužemberški prebivalci razvadili ter sklepajo ženitna pisma čim dalje, tem rajše na občno vkupnost imetja, nego na udomačeno doto in zaženilo.
Povsod v Kočevcih se poleg vkupnosti imetja določuje tudi dota, katera se včasih potopi v vkupnosti, včasih pa mora vrniti. Da-si je po razsodbah najvišjega sodišča skoraj dognano, da se dogovorjena dota v tem slučaji ne potopi v vkupnosti imetja, če tudi se ta opazka ni izrazila v pismu — vender ni sprejela nobena razsodba se niti v repertorij pravorekov niti v knjigo judikatov, kar nalaga notarju dolžnost, da v pogodbi točno izrazi, je-li se dota v vkupnosti imetja potopi ali ne. Doslej se naši notarji ne ravnajo po tem načelu.
Tu ni mesta uvaževati, je-li bolj ugaja Slovencem sistem dote in zaženila ali pa po Nemcih zaplodena vkupnost imetja. Ostati je pri doti, ker se je pri nas skoraj popolnoma udomačila. Tu hočemo govoriti le o nekaterih gospodarskih posledicah tega in onega sistema, po katerih se bode lahko razvi-delo, kake važnosti je določilo §-a 1236. obč. drž. zak., o katerem se pečajo naši pravniški razumniki le premalo; splošno se skoraj nikoli ne uporablja —
Kedar se obljubi dota in zaženilo, gospodarilo se bo v zakonu jednotno; kajti tu ukazuje le jeden, naj-si bo mož ali žena., navadno oni, kateri je prinesel v zakon več imetja. V Slo-
') Da se dota v vkupnosti imetja ne potopi, je razsodilo najvišje sodišče z razsodbo sprejeto v G. U. W. zbirko pod št. 1540 in 67. — Primeri tudi Manz: zbirka 2. zvezek, izdal dr. Josip Schey, 13. natis in pa, Stubenrauch Commentar, 2. zvezek, stran 571,
170    Kedaj in kako naj se uporablja določilo §-a 1236. obč. drž. zak.?
vencih žena nima v gospodarskih rečeh skoraj nobenega upliva. Da-si je prinesla možu dote jednake ali višje vrednosti, mimo vrednosti moževega imetja, nima ničesar govoriti. Mož izposoja si novcev, ne da bi vprašal žene dovoljenja; k večjemu dobrika se jej tedaj, kedar je ženi dati dovoljenje za vknjižbo posojila novega upnika pred doto, vknjiženo na moževem posestvu.
Se je-li prav izvajalo ali ne, nečem dokazovati; — pač se ohranijo Gorenjska posestva po več stoletij vjednej družini. Na Gorenjskem pa zavladala je zmagovito dota z zaženilom vred. Nasprotno se na D ol enj skem neusmiljeno kosajo kmečka posestva. Le-tu premika se nepremičnina iz roke v roko; — kmet je sličen obrtniku, zemljišče ti je le še blago, vedno na prodaj.
Marsikomu ni znano, da ne gre vrstiti vkupnosti imetja mej darilne pogodbe v pravnem smislu, kajti pri vkupnosti imetja ni darilca, kateri bi se odpovedal na korist obdarjencu, ter ni uvideti, kaj bi se darovalo. Tudi ne smeri noben pogodnik pri vkupnosti na darilo, kar je poglavitno: „animus do n and i" manjka.^)
Omenilo se je uže, da sklepajo kranjski Nemci skoraj brez izjeme občno vkupnost celega imetja, veljavno uže mej živečima, pravo pravcato vkupnost imetja.i)
Kedar se pogaja na vkupnost uže mej živečima veljavno, se umljivo lahko pogodi na vkupnost celega imetja, ali pa le sedanjega ah le prihodnjega imetja (partikularna vkupnost).
Pred vsem se mora pa poudarjati, da ne veljajo za občno vkupnost imetja za žive dni določila obč. drž. zak., navedena v §-ih 1233 -1236; pač pa ona nahajajoča se v XXVII. poglavji obč. drž. zak., kateri govori sicer o navadni, ne zakonski vkupnosti imetja.
Krainzu, odnosno Andersu, njinim dokazom sledeč, u v e r i m o se, da sta v občnej vkupnosti celega imetja — veljavne uže mej živečima — oba soproga, a tudi sleherni sam —
') Krainz, I. str. 367. pa II. 1. str. 316. § 436.
') Dr. Josef Freiherr von Anders: Familienrecht, Berlin, 1885, str. 145. imenuje takšno vkupnost „materielle Giitergemeinschaft". Primeri še Krainz, 1. o. in II. 2. str. 344. S 416.
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 171
glava celemu naj si bo sedanjemu, naj-si bo bodočemu imetju — v smislu §-a 1202. obč. drž. zak. Lahko ima pa posameznik poleg vkupnega imetja še posebno imetje, katero se v pogodbi ni v poštev vzelo, ali katero se odtujiti ne sme, n. pr. rodbinske fidejkomise. — Zakonska pridobita vkupno, kakor se tudi zadolžita vkupno, tako da se lahko zadolžuje drug za druzega. To načelo pa izvajamo primerjajoč določila občne vkupnosti imetja za slučaj smrti, koder se smatrajo vsi dolgovi, obstoječi pri smrti posameznika — kot v k u p n i dolgo vi: tem bolj merodajno je to določilo za občno vkupnost imetja mej živečima. Premičnin torej ni treba v resnici izročevati iz roke v roko, za izročitev tirjatev ni treba od-stopnic, kajti po sklepu vkupnosti veljavne mej živečima, je sleherni p o v e r j e n za-se in za soproga pridobiti ali i z p o s o d i t i si kaj in tako obremeniti družeta. — Le tu nadomestuje posameznik popolnoma druzega in sicer vsikdar bodisi glede pridobitve, bodisi glede dolgov; drug pridobiva druzemu premičnino po priprostej izjavi v smislu §-a 428. obč. drž. zak.')
') Kajti tudi v vkupnosti veljavnej za žive dni katera je povsem vkupnost imetja v smislu XXVII. poglavja obč. drž. zak. pridobiti je premičnine le z izročitvijo. (§ 1181 obč. drž. zak.).
(Konec prihodnjič.)