tonomezna Številke stane i krorio. fehaj« vsak četrtek In velja s r.ino vred aH t Mori boni s LUjartem na dom za celo leto i K, pol leta 20 K, za četrt leta K. Irven Jugoslavije 50 K. Psrofinina >e pošlje na uprnv-l>t$4*o .Slovenskega Gospodarja" » Mariboru, Koroška cesta št 5. liirt ge dopoiiljfl do odpovedi. «aK&nlne se plačuje naprej. —Telefon štev. 220. — 3. štev. t>o8tnlna -v rtritavi SK1S pavBallrank LIST LJUDSTVU V POOli m z MaMboii, ¿2»© 20. Januarja 1921. Udje .Katok tiskovnega draSH«* dobivajo list brei posebne m» fočnlne. — Uredništvo : KornSk« cesta M. 3. Rokopisi »* ne vračajo Uprav.iištvo sprejema naroča!»«* mserate In reklamacije. Cena inseraloin po dogovora. Za vej» kratne oglase primeren popu*» Nezaprte reklamacije so p ožini«* proste. —:— Telefon št. 220. —:— 55. letnik. Gre za našo kožo. *Silno težak je položaj, v katcrein se sedaj nahaja naš slovenski kmet, delavec in obrtnik. Po krivdi demo -fcratov, liberalcev, samostoionžev in ištfečkarjev nam Slovencem nočejo da-b' deželne samouprave, t. j. avtonomi-•¡e. Samo iz Beograda nas hočejo ko-mandirati. A ne samo to, grozno visoki davki, ki nam jih je naprtil liberalec, finančni minister, nezmerna draginja raznih potrebščin, vse to žene mnoge v obup. Kaj bo? Treba je, da naše ljudstvo ohrani aa eni strani mirno kri, a na drugi pa da vladi in demokratskim mogot -sem v Beogradu na glas pove, da se aa tak način ne pusti več guliti in pritiskati. Kako zahteve moramo sta-vitil nam je za vzgled odbor Kmetske «veze pri Sv. 'Janžu na Dravskem polju. Dne 6. januarja so kmetski možje imeli sejo in nam poslali prepis zapisnika, ki ga radi važnosti v celoti priobčimo, Hočemo samoupravo Slovenije. Zahtevamo samoupravo za Slovenijo, ker spoznavamo, da bo le pri samoupravi moglo imeti kmetsko in de -iavsko ljudstvo zadostnega vpliva na zakonodajo in vlado. Oajte nam starostno zavarovanje. Naši poslanci naj so z vsemi mo-imi zavzamejo za splošno starostno ra varovan j o. Za izvoz živine! Pomanjkanje krme in silno visoka rje na krme (kg po 2 K) ter sla za denar sili mnoge posestnike, da morajo prodati živino; ker domačih kupcev ni, izvoz pa je silno težak ter še itak onemogočen vsled visoke izvozno ca --rine, se ne more živina prodati in cene ji padajo; med tem ko drugim re-<|em rastejo. Zato je neobhodno potre, bno in nujno zahtevamo, da naj vla -da dovoli izvoz konj in druge živine ter zniža izvozno carino vsaj za tri j&etrtine, ali pa to za določen rok ali določeno število sploh ukine. Ker je bilo lani malo krme, so zdaj prizadeti «lasti manjši posestniki, ter morajo prodati za nizko ceno živino, ker si niso mogli kupiti dovolj krme, pozne-fo, ko nastopi paša, pa bi jo morali drago nazaj kupiti. Sicer pa je splošna tožba, da se živina (zlasti goveda tn konji) ne more prodat', naravno bi torej bilo, da se odpre drugod trg za ©30, če ja domači prenasičen. Krona mora biti enakovredna z di-narjem! Zahtevamo, da se razmerje med tfirarJem in krono vendar enkrat u- f redi pravično, t. j. da bo krona ena. ; kovredna sestra denarja.- Vlada, primi verižnike in izsesaice ljudstva I Kakor nas vlada z razmerjem 1: 4 odira, tako nas trgovci pri raznem blagu, dasi je v zadnjih mescih naš . denar vendar nekoliko pridobil na vrednosti (zlasti nasproti nemško-av-strijskom in tudi italijanskemu) in na svetovnem trgu cene že nekaj časa podajo, vendar blago po naših trgo -vinah ni cenejše, ker trgovci n. pr. v Nemški Avstriji kupijo, bi moralo pri nas biti za tri četrtine ceneje kot tam; a naši trgovci prodajajo nam za isto i Število jugoslovanskih kron kakor so dali nemško avstrijskih, „delajo" to. rej s 75%. Naj bi se vendar malo gledalo na to! Zato zahtevamo, da se naj podpirajo zadruge; naj se tem dovoli pred drugimi nakup obleke, železa i. dr. nujnih potrebščin in zniža carina, da bodo mogle coneje oddajati, petam bo- i do tudi trgovci „šli dol", kakor so v j spomladi 1919. To bi bilo menda najizdatneje , sredstvo zoper draginjo omenjenih reči. Pri nizkem kurzu nem. avstrijske, krone bi zdaj, dokler je še tam kaj do biti, najbolj kazalo tam dovoliti nakup in sicer čimprej. Amerikanci in drugi porabJjajo to ugodno priliko; mi pa po „modrosti" slavne vlade nagi in bosi škilimo čez mejo, odkoder bi lahko dobili trikratcenejšo obleko in železo, Se bi bilo vladi kai za bedno ljudstvo. j Proti kriviuis in nešnsksmerno pred-pisani;« davkom i Posebno burna je bila debata o o- jj sebni dohodnini, ki ge neenako:'.=srno, j pristransko predpisuje, kar povzroča j silno razburjenje. Največkrat tako-le storijo: čimveč otrok ima kmet, tem večjo dohodnino mu predpišejo. Od-torniki so sklenili sledeče: ia davek na} so odpravi, saj je že drugod do -voli, ako pa že mora biti, oaj se pred piše po arih (po velikosti posestva z CKTim na katastr. čisti dono-M.) skn -paj z drugim davkom, da i:e bo treba posebej napovedovati in posebnega naloga pošiljati, kar ravno toliko razburja vsakega. Ce bi se predpisal na zgoraj omenjeni način, seveda od določene velikosti n. pr. od 10 hektarov napre', bi bili vsi bolj enakomerno za deti. Ni napačna ta misel. Eden od -bornik je tudi predlagal, . da se naj naprosi g. Vesenjaka, da bi vnovič v „Slov. Gospodarju" praktično razpravo napisal o osebni dohodnini, kako se napove, kaj se računa za dohodek, kaj se sme kot stroške odračunali itd. Bi bilo potrebno, ker si skoraj nihčo ne shranjuje posameznih Številk. Preti nezmernemu pijančevanju! Odbor je sklenil zahtevo, da naj Kmetska zveza odločno glavarstva po živa; da gostilne strogo nadzorujejo, da naj bodo med službo božjo ali še boljše ob nedeljah in praznikih sploh zaprle. K j bo s slrctinsklrn denarjem! Ljudi močno skrbi kaj bo s siro -tinskim denarjem, ki so ga sodnije celo brez vedenja otrok in varuhov ali proti njihovi volji, brez dovoljenja dali za vojno posojilo. Zdaj nimajo ob -resti, ne morejo rabiti svojega denarja, ne vejo, kaj bo z dedščino. Skle -niia se je zahteva, da naj se za ta o-troke nekaj stori, se jim izplačujejo obresti in zagotovi vrnitev njihovega denarja. Na ?iudstvo bi zelo dobro vplivalo, da bi se vlada vsaj kaj iz -rekla in reveže rešila mučne negoto - | vosti. Advokati in zdravniki. Zemljeradniki vulgo samostojni so sklenili, da bi se naj advokati podr -žavili, to se pravi, da bi jih plačevali potom davkov. Bolj neumne zahteve pač samostojni poslanci v Beogradu niso mogli skleniti. Kako pride davkoplačevalec do tega, da bo samostojnim pravdarjem in pretepačem pomagal plačevati advokate! Ali ne bi bilo bolje, da bi se zdravniki podržavili, to je, da bi imelo ljudstvo brezplačno zdravniško pomoč. To bi bilo nekaj, kar bi res koristilo knietskemu in delavskemu ljudstvu! Poslušna čreda. Kadar smo na shodih zatrjevali. iti so samostojneži podrepniki demo -kratskih bankirjev, so nas vedno obkladali s psovkami in nam očitovali neresnico. Kdor tega noče verjeti, kar. smo vedno povdarjali, naj čita mlado-liberalno glasilo „ Jutro" od dne 14 M t. m. Ta list je prinesel na uvodni strani notico, Id vsebuje pogoje, pod katerimi bi zemljoradniki bili priprav ljeni, stopiti v vlado. Pa naj nihče nB misli, da so sodelovali pri sestavi predlogov kakšni Ureki, Kirbiši itd. Ra -zumevno je, da so imeli glavno bese -do „dohtar" Vošnjak, ld so tako pre -frigani, da znajo pogoje napraviti ze-Io ugodne, pa ne za kmetske koristi „ marveč v — demokratske. Kmetje, ali se ne boste veselili, Če je celo dopisnik „Jutra" pohvalil zemljoradnike, ki so zelo poslušna čredica. Konec notice se glasi: „Splošno se domneva, da se je položaj znatno izboljšal, ker. odgovarja program zemljoradnikov bi-> stveno demokratskemu stališču." To -rej: samostojni kmetje, zastopani v Zemljoradniškem klubu, bodo z drugimi besedami podpirali in stavili bist -veno iste zahteve kot demokratski iz-" vozničarji. Pravili smo vedno, da še bo trajalo nekaj časa, predno se bodo samostojni volilci izpametovali, toda v istem času, ko bodo izpregledali, pride polom samostojne politike v Sloveniji. Ako bodo marširali v vlado, si bodo jedli sodbo, ker bodo soodgovorni za vse zlo, ki ga bodo centralisti naprtili našemu narodu. Kmetsko ljudstvo bo končno pogledalo v karta sa-> mostojnih zapeljivcev, — dn prišel bo dan političnega obračuna. Kaj je z zavarovanjem zoper požare! Naše uredništvo je dobilo od več sitrani vprašanja: Kaj je s tujimi zavarovalnicami, ali veljajo zavaroval -ne pogodbe z raznimi nemškimi, ži -dovskimi in ogrskimi zavarovalnimi družbami? Po deželi se klatijo agenti tujih zavarovalnih družb in hočejo še tudi naprej speljati naše ljudi na židovske limanice. Uredništvo „Slov., Gospodarja" se je v tej zadevi obrnilo na posebnega strokovnjaka v zavaroi. valnih zadovah, kateri nam odgovarja sledeče: Takoj po prevratu je naša vlada postavila vsa podjet a podanikov in družb sovražnih držav pod nadzor -stvo in sekvester. Tako so sedaj pod sekvestrom tudi vse zavarovalnice, ki imajo svoje sedeže v Nemčiji, Nemški Avstriji in Ogrski. Tem družbam je bilo zabranjeno zavarovanje v Jugoslaviji, dokler ne dobijo na novo za - prošenih koncesij in dokler ne založijo v Jugoslaviji zahtevanih visokih svot za jamstvo vseh zavarovanj v naši državi. Tuje družbe se le malo ozirajo na to odredbo naše vlade» Vlada "sama težko kontrolira postopanje zavarovalnic, ker so sekvestri navadno zelo malopazljivi. Da ne pridejo naši posestniki v slučaju nesreče v veliko zgubo, jih o-pozarjamo, da naj pri tujih zavaroval nicali ne povišujejo zavarovalnih svot Še manj pa, da bi zavarovali na novo svoje imetje pri tujih zavarovalni -cah, ki so pod sekvestrom. Kmalu so bo med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo sklenila trgovinska pogodba in tedaj se bo končnoveljav-no tudi rešilo vprašanje zavarovalnic, ki so izven naše države. Da bodo naši ljudje na jasnem, o-menimo glede zavarovanja Še sledeče: Piruhi. Spisal Jos. Premk. (Konec) Takrat se ji je zazdelo, da čuje od ockod oddaljene glasove, planila je k Oknu, a samo enkrat se je še začulo lam nekje iz dalje kakor zategel klic in nato je zopet utihnilo vse. Rozaliki je zastala kri v žilah, hi «ama ni vedela zakaj, saj morda ni tilo ničesar, skovir je skovikal tam »ckje ali je zapiskal čez vrhove v<3ter —- a nje i se je zdelo, da je čula glasove vašujočih fantov. V zvoniku je udarilo dvanajst i) ¡6e jo bila Rozalika pri oknu. Že jo je začelo zebsti, ker hladna |e bila noč, tam od lesov je pihal mr-eel veter, nebo je bilo čisto, kakor u-mito. Naposled je zaspala, da sama ni vedela kdaj. Naenkrat se je zmajaio ozračja in močan pok se je začul tam od konca vasi: fantje so z možnarji naznanjali jutro velikonočne nedelje. V zvoniku se 5« zganilo ui zabu -Balo — dan; Rozalika je planila i' \>:> otelje še v polsnu in prvo, ča-i*:" se je zavedla, je bilo, da Franceta ni bilo pri/ oknu. Kako st je veselila tega jutri, ko bo zopet povzdignila na koru svoj lep glas, a sedaj so se ji prsi krčile ne -znanega strahu . . . Tistikrat jo je pa obšla težka misel — morda se je samo šalil in ima v mestu že — kakšno drugo . . . Hitro se je opravila vsa zmedena, vsa žalostna in skoro prva je bila v cerkvi, ker vedela je, da pride gotovo ludi France. Počasi se je cerkev napolnila in tudi na kor so prišle že vse pevke. - i Veličastno so gorele luči, množica ; se je tlačila k oltarju, a enega je po- ! grešab Rozalikino oko . . . Samo fantje so se vedli tako ne -ifako čudno: prišli so in so zo;>et odšli in tako resni, skoro zamišljeni, so bili njih obrazi, da je obšla Rozaliko temne slutnja. Ko je zapel župnik „Alolnja", je o-sfalo na koru vse tiho, samo nekaki jok se je začul od tam gori. Prijateljica je povedala Roznliki i na ulio, da so v pretepu iant;e okoli j polnoči zabodli — njenega Franceta, i Začudena je obstajala pred cerkvijo množica, tudi orožniki so že prišli in nekaj so jih vklenili. Stancarjev Jokelj pa, ki mu je bila vsaka stvar za šalo, je dejal, da je prinesel France iz mesta svoji ljubici — krvave piruhe. Hajduk Vsljko Petrovič. £ (Srbsko spisal Vuk Stefanovič Karad- žič — prevel dr. L. Lenard.) Stari slavni srbski pisatelj Vuk Karadžič je priobčil življenjepis haj -duka Veljka, ki se je bojeval pod Črnim Jurijem, dedom našega sedanjega vladar a in pomagal pri prvi osvoboditvi Srbije izpod turškega jarma. Ta s; is e značilen za takratne razmere In ljudi, iz njega odseva surovi priro-dni značaj, od vseh blažilnih moči pro-svefe ne; rošinjena dušasrbskega kmeta onih časov z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi; razvidne so težke lazmere. v katerih je živel srbski narod, ko je dvignil orožje za svojo svobodo. Pisan je s težko roko in z okornim slo«om srbskega kmeta Vuka Ka-rndžiča, ki je iz lastne moči in z lastno izobrazbo postal eden največjih srbskih pisateljev in največjih mož našega naroda sploh. Prevesti hjčem (a življenjepis in priobčiti našemu liudstvu, hoteč mu dati sliko onih časov in ljudi, ko so je porajala sedanji Srbija. Ne iščite v njem ne poduka n ne zabave, vzemite ga samo kot stiko naše preteklosti in naše usode. Prevesti hočem kolikor mogoče natanko, kajti samo v tem slučaju bo mogofti verna in zvesta slika. Seveda bo pa to na Škodo slogu in jeziku. Hajduki so bili napol razbojniki, napol narodni junaki, ki so igrali v f nekdanjih časih med balkanski.// krščanskimi narodi veliko,vlogo. Bih so to mladeniči in možje, ki so pred turškim nasiljem zbežali v gozde in gora, se zbirali v majhne čete in napadal, ter ropali Turke, a včasih so bili pa tudi domačinom nadležni, Poveljirk *e ' je imenoval harambaša, a hajdjška Četa haramija, podpoveljnik jo bil bu-Jubaša.. Navaden hajduk se je zv>>l lo samo momak (mladenič-junak). Hajdu-hovali so od sv. Jurija do sv. Marti -na, prezimovali so po vaseh pri zaupnikih, ki so jih skrivali, a poleti jim pomagali z raznimi tajnimi obvestili. (Daljo prih.) Pod sekvestčr so prišle tuje zavaro -valniee okoli 1, Januarja 1919. Zavarovalno pogodbe, ki so bile sklenjene s tujimi zavarovalnicami pred uvedbo sekvestra, t. j, pred novim letom 1919 ostanejo v veljavi» dokler ne poteče doba zavarovanja. Pogodbe pa, ki so jih sklenili naši ljudje z agenti tujih zavarovalnic po 1. januarju 1919, so neveljavne. Ako ima kdo zavarovano svoje imetje pri tuji zavarovalnici s pogodbo, ki jo je sklenil pred 1. januarjem 1-919, torej ne moro odstopiti od tuje zavarovalnice, dokler ne poteče zavarovalna doba. Vsak tak zavarovanec pa lahko sklene pri kaki domači (jugoslovanski) zavarovalnici na podlagi pogodbe s tujo zavarovalnico,, pogodbo na povišek zavarovanja. Ta povišek velja do tistega časa-, dokler se poteče pri tuji zavarovalnici sklenjena pogodba. Na primer : Ti imaš zavarovano pri tuji zavarovalnici tvoje poslopje in premičnino za svoto 4000 kron do 1. januarja 1927, Ti vidiš, da je ta svota za vrednost tvojega Imetja daleč prenizka. Se streho si no moreš na novo napravit', če pogoriš, s svoto, ki ti jo plača v avstrijski valuti tvoja tuja zavarovalnica. Kaj boš napravil? Povišaj svoje zavarovanje pri domači zavarovalnici.. Kot tako ti priporočamo Vzajemno zavarovalnico proti požarnim škodam v Ljubljani. Vzajemna zavarovalnica ima skoraj po vseh župnijah svoje zastopnike. Za Slovensko Štajersko sta glavni za stopstvi v Celju in v Mariboru, Ce hočete na novo zavarovati ali povišati zavarovanje, ali ako hočete imeti kakšna pojasnila, zadostuje, da pišete do-p snico z naslovom „Zastopstvo lju -bljanske Vzajemne zavarovrdnice v Mariboru (ali Celju), Politični ogled. JUGOSLAVIJA. Minuli petek 14. t, m. je otvoril konstituanto regent in prečital zbranim poslancem svoj pre-stolni govor, v katerem izroča zbor niči pozdrave kralja Petra in želi, da ustvari nova ustava pravico vsem delom troimenega naroda. Te slovesne otvoritve konstituante so se udeležil; zastopniki vseh tujih držav in vsi novoizvoljeni poslanci razven: rad če.r-. Ako se bo izpremenil od prejšnji * Ia-de vsiljeni poslovnik, se bo dab pri tegniti k sodelovanju tudi radič0 poslanoev, je osnovalo skupno opo-zioijonalno skupino, ki zahteva spremembo poslovnika in večino dveh tretjin za sprejem ustave. — Protič, prijatelj Slovencev in naše samouprave, ¡e bil izvoljen predsednikom srbske radikalne stranke. AVSTRIJA. Avstrija bo skorogo-iovo razpadla radi ničevih linano in pomanjkanja prehrane v kar najkrajšem času. 24. t. m. bo v Parizu posebna konferenca, kjer se bo sklenilo: Ali bo podprla ententa Avstrijo z denarjem in z živili, ali jej dovoli, da se ta združi z Nemčijo, kar dandanes aahtevajo vsi Avstrijci, ali pa življenja nezmožno Avstrijo razdeli med sosedne države ? Usoda Avstrije se bo odločila v nekaj dneh. ITALIJA. Prosta in samostojna reška država ni več oblegana od Italije. Promet^ na Reko je prost in od -prt. Reko so zapustili d'Annunzijevi arditi in baje v četrtek sam Gabrijel d'Annunzio, ki se bo naselil v Pari -zu. — Tudi oni kraji, ki pripadejo po mirovni pogodbi z Italijo nam, pa so sedai še zasedeni od Italijanov, bodo izpraznjeni v kratkem. FRANCIJA. Na Francoskem so dobili novo vlado pod predsedstvom Pereta. RUSIJA. Ukrajinci se vedno bolj puntajo proti boliševikom. Ukrajinska pobuna se ie razširila že preko štirih i gubernij. Boljševiška vlada se trudi i na vso moč. da bi zatrla z vojaško silo vstaško gibanje, pa je vse zaman. Ukrajinski vstaši so doslej zajeli vse proti njim poslane vojaške oddelke in jih razorožili, boljševiške kolovodje pa postrelili. PERZIJA. Perzijski šah (vladai) je odstopil in v Perziji dobijo sovjetsko vlado po ruskem vzorcu. "Tedenske novice. t VSEM CENJENIM NAROČNIKOM, ki do konca tega mesca niso vsaj deloma poravnali naročnine za tekoče leto, se bo ustavil list, kajti draginja je velika in tudi mi moramo vse stroške plačati naprej. „Slovenski Gospodar" stane za celo leto 40 K, za nol leta 20 K, za četrt leta. 10 K. Za inozemstvo stane „Slov, Gospodar" celoletno 50 K. t ODLIKOVANJE, Generalu Maistru so izročili potom vojnega ministrstva vojni križec češkoslovaške republike. t TAJNIŠTVO Kmetske zveze v Celju. Da se radi obilega dela razbre meni tajništvo v Mariboru, se je sodne okraje: Celje, Vransko, Gornjigrad Šoštanj, Slov. Gradec, Konjice, Sma^ rle, Rogatec, Kozje, Brežice, Sevnica in Laško preuredilo strankino tajništvo v Celju. Tajništvo v Celju vodi g. M. Krajnc. Pisarna je v poslopju hotela „Beli vol", I. nadstropje. Krajevni odbori KZ iz vseh gorej navedenih okrajev so podrejeni tajništvu v Ce -lju. t VPRASALNE POLE je poslalo tajništvo Kmetske zveze na vse krajevne organizacije. Izpolnite pole in nam jih nemudoma vpošljite, ker jih potrebujemo za Statistiko. — Tajništvo KZ. t PODUCNI TEČAJ za naše or -ganizatorje in voditelje izobraževalnih, gospodarskih', političnih iu delavskih organizacij se je vršil dne 17. t. m. v Rušah. Zastopane so bile žup -nije Ruše, Selnica in Sv. Lovrenc . Predavala sta prof. Vesenjak in taj -nik Žebof, Enak tečaj se je vršil dne 19. jan. v Jarenini, t BLAGO, ki odvzame finančna straža na meji tihotapcem . navadno potem prodajo trgovcem in mešietarjem To so po največ Nemci in nemčurji. Naše zvesto slovensko ljudstvo je radi tega čudnega postopanja zelo ogorčeno. Naši neprijatelji se nam v jpest smejijo in se celo norčujejo iz naših ljudi, češ: „Kaj pa imaš ti od tvojega jugoslovanstva Glej jaz pa kljub to -mu, da sem Nemec, delam kšeite!" Tako so n. pr. pred tedni prodala pri Gornjem Cmureku najhujšim Nemcem celo procesijo zaplenjenih konj. Slo -vence pa še o prodaji niti obvestili niso. Na Flavču so tihotapcu P. odvzeli cel voz soli. Radovedni smo, ali bodo to sol zopet prodali nemškim in nem-čurskim verižnikom. Slovensko ljud -stvo zahteva od pristojne oblasti od -govora v tej zadevi. t SOCIALIST KISOVAR znižuje davke! V Rogozi pri Hočah so tako srečni, da imajo socialdemokraškega poslanca Kisovarja. Mož je imel ob Božiču in Novem letu shode v marib. okolici. Kričal je, da bo on znižal — davke. To je sama gola farbarija. G. Kisovar je šel v Beograd s svojimi rdečimi in samostojnimi sodrugi ki -mat. Tukaj doma se usti, a v Beogradu v bojazni, da ne zgubi posianske dijete, kima vsemu, kar diktirajo demokratski minis ri in bankirji. Se ust ni odprl, da bi se znižali davki, ki tako mučijo ubogo ljudstvo. Pač pa je bil Kisovar eden tistih, ki so vkljub nagobčniku, ki ga dajo poslovnik poslancem, prisegel s samostojneži vred takoj, ko jo je primahal v Beograd» In doma se sedaj širokousti kot ljudski prijatelj! t SOKOLSKO „jedinstvo". Med Sokoli vlada res neka nesloga, kar dokazuje zagrebški „Hrvat", ki dozna-va, da imaju v Zagrebu dva različna Sokola. Prvo društvo ima svoj sedež na "VVilsonovem trgu, dopisuje v latinici in zaračunjava članarino v kronah, drugo društvo pa se nahaja vBogovičevi ulici in dopisuje v ciril ci ter računa v dinarjih. Torej; hrvatski Sokoli gredo svoja pota in Srbi tudi po lastnih! Pač slaba vzajem-* nost! ~~t POGREB. VsletjL groze globoko ginjeno, naznanja podpisano podjetje vsemu ljudstvu našega planeta nesrečo Samostojne kmetijske stranke, katera se je dne 9, januarja 1921 ob 5. uri popoldne pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža, po dolgem potuhnjenem bolehanju vsled sovraštva do klerikalcev, previdena s tolažUom goriških črešenj smrtno ponesrečila,. Pogreb nesrečnice se je vršil še Isto noč po Atilovem načinu iz hiše žalosti (go -stilna g. Golenka, kjer se je vršd shod 24 mož). V sprevodu je s poveše-nimi glavami in dolgimi solžečimi glasovi klaverno stopal od Sv. Bolfenka došli štab na skupno samostojno p? -kopališče v Rakitje ob Dravi. Nagrob ni govor je držal neki Vrtojbčan. Maša zadušniea, kakor tudi druge po -grebne ceremonije se bodo brale pri kopanju Štorov v križiškem logu . — Pogrebno podjetje tvrdke goriških čre Šenj in vrtojbskih štorov* t OTVORITEV "ŽELEZNICE Konjice—Zrečo. Dne 15. t. m. se je vršila otvoritev železniško proge Konjice—Zreče. S tem se je izpolnila že dolgoletna želja prebivalstva zgornje Dravinjsko doline. Postajališči dobite tudi vasi: Gabrovlje in Radana vas. Glasom objave v uradnem listu se bo postajališče v Gabrovljah glasilo: Gabrole; Nemci pišejo: Gabrolle — tjudstvo izgovarja: Gabrovlje, v slo -venščini je tudi udomačena pisava Ga^ brovlje; ne vemo, zakaj južna želez -niča imena pači. — K temu poročamo še to-le: Ko je bila svoj čas otvorjena proga Poljčane—Konjice, je takratna uprava južne železnice povabila k tej otvoritvi tudi zastopnika Cerkve in duhovščine konjiškega okraja v osebi takratnega dekana v Konjicah, vlč. g. Jerneja Voha. Sedaj se pa to ni zgodilo. Med tem, ko so bili povabljeni zastopniki raznih uradov in društev , duhovščina ni bila povabljena. Vodja okrajnega glavarstva v Konjicah jc bil pravočasno obveščen o tem zapo -stavljanju, vendar ni ukrenil prav ničesar. Vemo, da gospodom pri južni železnici in liberalnim krogom v Kon jicah ne diši, da bi duhovščina kot zastopnica Cerkve kje v javnosti nastopila, vendar prav odločno ugovar -jamo zoper to zapostavljanje. Konjiški liberalci so zopet enkrat pokazali svoje pravo lice. Ravno ko to pišemo, se nam še poroča, da je g. župnik in duhovni svetovalec v Z ečah, naprošen od zreške občine, progo celo blagoslovil, česar so se naši liberalci menda najbolj bali; tako so bili njihovi načrti temeljito prekrižani. t ZELEZNICA Ljutomer—Ormož ali Središče. Te dni čitamo v listih , da se v bližnji bodočnosti zgradi v Sloveniji več novih železniških prog. Imenuje se proga Rogatec—Krapin a. Kaj pa je s podaljšanjem železnic iz Ljutomera do Drave? Naj se izvede potem ta proga do Ormoža aii Središča, samo izvesti se mora čimprej. To vendar ne gre, da bi eden najboljših kosov zemlje, t. j. naše Mursko polje in Slovenske gorice bilo brez zveze z ostalim svetom. In železnica ob Sotli? Tudi ta se mora izvesti. Ta proga je gotovo važnejša kot marsikatere dru -ge, ki so že pro'ektirane. t ZVIŠANJE železniških tarifov . Ministrstvo saobračaja je sklenilo povišati tarife za osebni in za tovorni promet, ker se z dosedajnimi tarifi ne doseže kritje izdatkov. Za izvozno blago bodo določene posebne ugodnosti, da naš izvoz pri tem ne bo trpel. Radovedni smo, ali bo tudi tokrat do*i r Korošec kriv, da so zvišali železniške tarife? t SAMOMOR. Preteklo nedelio je v svojem stanovanju v Jenkovi ulioi v Mariboru izvršil samomor bivši k<»!ar ski mojster Anton Rokavec, Kot vzrok samomora se navaja neozdravljiva bolezen. t VLOM V KLET. Pred nekaj dnevi so vlomili n'eznani zlikovci v zadružno klet pri Sv, Miklavžu pri Ormožu, ki je last Spodnještajerske Ljudske posojilnice. Tatovi so prišli do vina na ta način, da so steno kleti predrli ter zlezli skoz luknjo v njeno notranjost, Ukradeno je približno 75 litrov vina. Vino so odnesli skoz vrata. Storilcev dosedaj še niso izsledili, t ZLOCTN na Silvestrovo. V Skorklji pri Trstu je tamošnji ponoč-ni čuvaj Atilij Gjurgjovič na Silvestrovo s strelom ttižko ranil svojo bi -j všo ljubimko, ji nato zvezal roki in ; iogi tec jo vrg&l v bližnji vodnjak . Zločinec je že priznal storjeno Luido delstvo. t UMRLA je v Hrastniku 13, t. m. soproga znanega veleposestnik Roša. Bila je dobra žena, vsled bolezni je zadnji čas veliko trpela. N< \ m, p.! Rodbini pa naše sožalje, t OKkOZNA gradbena sekoija \ Ptuju ustanovljena. Ugodilo se je že -lji prebivalstva, da se je v Ptuju u -stanovila okrožna gradbena sekoija . koji stoji na čelu g, inženir V-anek« F tem je ustreženo tolikokrat stavljeni zahtevi, da dobimo v Ptuj strokovnjaka za ceste in mostove, ker dosedaj nismo imeli nobenega. t PODPORE iz okrajne blagajne Okrajni zastop v Ptuju je v seji dne 13. januarja 1921 sklenil darovati za uboge šolarje v ptujskem okraju 10.000 K, da se nakupijo šolske knji - ge- t POPRAVILO MOSTOV, V ptuj-skem sodnem okraju se bodo letos popravljali trije veliki mostovi in sicer dravski most na Borlu, ter dva mosta čez Dravinjo in sicer : vSt. Vidu ter pri Ptujski gori. Mostovi so bili žo ta ko slabi, da se morajo letos temaiUi popraviti. Stroški za popravila zna -šajo blizu pol milijona "kron. Upamo ~ da bo država priskočila na pomoč •/ denarnimi sredstvi. tLESENE HISE. V najnovejši di^ bi so postali ljudje zelo iznajdljivi, V mestih vlada veliko pomanjkanje stanovanj in za to iščejo iz te zagate izhoda. Ponekod so poizkusili z betonsk-mi hišami, a so jih začeli opuščati, ker so mrzle in je treba dalje časa K predno jih zgradijo. Sedaj so ustanovili v Zagrebu neko delniško družbo, ki izdeluje lesovje za stavbo manjši!: hiš. Zgotovljeno je vse, okna, vrata . streha itd* in se hiša lahko v kratkem času postavi. REKVIZICIJE v N. AVSTRIJI Kdor v Nemški Avstriji ne more al-noče oddati svoje živine, mora plačat* za 1 kg žive teže od oddaji določene živine 12 K. Ce n. pr. določi rekvizi-cijska komisija, da mora kmet oddat vola, ki tehtata 1200 kg, mora plačati 14.400 K odkupnine. t BIVŠA nemška cesarica na smrtni postelji. Zdravstveno stanje bivšo nemške cesarice se je tako poslabšalo,, da ni upanja na okrevanje, Njene a -10 so baje štete. t RUSIJA—RUMUNIJA, Bivši general v Wranglovi armadi, Marušev-ski, je v sporu med Rusijo in Romunijo izjavil, da bodo Rusi v spomladi naperili svojo ofenzivo proti Romuniji, ker je spor med Rusijo m Kumunijo zaradi Besarabije nepremostFiv. Rusija zahteva od Rumunije Besarabije»^ a tej odločni ruski zahtevi se pa Ru-munija ravno tako odločno proti rf, S Poljsko ne bo Rusija pričela nobene t fenzive, kajti poljske čete so v ndnji rusko-poljski vojni Ruse tako uakie -stile, da si bodo Rusi dobro prsauiii-li, predno bi vnovič začeli /oj io ? Poljsko. General Maruševski ceni Število ruskih čet na celi fronti od K -stonske notri do Črnega morja n?* 400.000mož, ki so dobro oboroženi. t BREZPOSELNOST v Ameriki . Jugoslovanski generalni konzulit v Cikagu razglaša, da je naraslo število brezposelnih v Ameriki na tri milijone. Gospodarstvo. Kmptlisfeo šolstvo. Dne 30. decembra p, 1. se je vršilo pri poverjeništvu za kmetijstvo posvetovanje, ki se je bavdo s vprašanjem novih kmetijskih šol v Sloveniji. Seje so se udeleždi ravnatelj kmetijskih šol, ravnatelj Kmetijske družbe in oba strokovna poročevalca poverje-. ništva za kmetijstvo. V tej seji se je sklenilo ustanoviti v Mariboru srednje kmetijsko Šolo. Toliko poročajo listi. Nam, ld nam je dobrobit ^oven -skega kmetskega ljudstva na srcu, pa ni vseeno, kako mislijo gospodje reševati slična vprašanja, ker smo mnenja, da mora poverjeništvo za krneli j -stvo ščititi v prvi vrsti koristi mšega kmeta. V MariNjru imamo vinorrjsko in sadjarsko šolo, ki je bila zgr^ena v namen, da so v njej izobmzijo si -novi naših posestnikov praktično in teoretično. Sel t je, kakor učijo i/klanje, zadostovala in služila izborno svojemu namonu. Lansko leto so listi prinesli poročilo, da nameravnjo me-rodajni krogi nastaniti v poslopju vo~ 20. januarja 1021. SLOV. GOSPODAH. Stran 3. ja3ke realke srednjo kmetijsko golo. Proti temu so je uprlo vojno ministrstvo z vso odločnostjo, ker so vojaški krogi mnenja, da je poslopje bivša last avstrijskega vojnega erarja in kot taka smatrati za vojni plen* Vojno oblasti niso voljno prepustiti poslopj; šolskim namenom. Toda, kje bodo sedaj nastanili novo srednjo šolo? Mor da v vinarski šoli?¡.Proti tej nakani bomo vodili neizprosen boj, Vinarska šola je sezidana za to, da se v njej i-zobrazujejo sinovi naših posestnikov , ki bodo prevzemali posestva svojih staršev. Njso je pa gradili v namen , da se v njej vzgojujejo mladi ,,teo~e -tiki", nesposobni, da v praktičnem po Ijedelstvu pokažejo ono praktično zna nje, ki je za vsakega kmeta talco nujno potrebno. Se enkrat: pustite nam vinarsko Šolo v Mariboru in ne igrajte se z 'nteres' našega kmetijstva! g MARIBOR. Na protestnem shodu vinogradnikov proti uvozu italijanskega vina prihodnjo nedeljo, dne 23. januarja, ob 5410. uri dopoldne, bodo govorili vinogradnik Thaler, Supanič in menda tudi en poslanee-vinograd -nik. Zborovanje so vrši v Gambrinov; dvorani. Povabljeni vsi vinogradniki in viaičarji celega okraja. g KMETIJSKA PODRUŽNICA Maribor m okoliš. V najbližnjem časa bo naša država sklenila z Italijo trgovinsko pogodbo. Pri tem bo vsaka država morala drugi v tem in onem popustiti; vsaka bo skušala za sebo pridobiti čim največ koristi. Gotovo je, da bo Italija zahtevala prost uvoz vina v Jugoslavijo. Ako bi se ta Italiji dovolil, bi se s tem naše vinotršt vo in tudi vinogradništvo uničilo. \ uvoz vina torej naša vlada za nobeno eano ne sme privoliti. Treba pa je od strani vinogradništva, da to od vlado najodločneje zahteva in ji ob enem razloži tozadevne razmere. V ta namen bo Kmetijska podružnica na ne deljo, dne 30. t. m., sklicala shod, katerega se naj vsak vinogradnik ma -riborske okolice gotovo udeleži! Obenem opozarjamo na sličen shod. ki se vrši v nedeljo, dne 23. t. m., ras rlborski Gambrinovi dvorani ob 1410. ari dopoldne. Naj pa udje naše podružnice ne mislijo, da jim k podruž-nemu shodu ni treba priti, ako so'se «deležili shoda dne 23. t. m. Cim več korporaoij se oglasi proti uvozu vina. m čim bolj bo vsak shod obiskan, tem prej je vspeh. g PTUJ. Vse vinogradnike in vi-ftičarje iz okrajnega glavarstva PUM pozivamo, da se udeležijo prihodnjo nedeljo protestnega shoda proti uvozu italijanskega vina. Shod se vrši v dvorani minoritskega samostana: Začetek ob pol 8. uri. Zastopniki občin naj prinesejo pisane proteste seboj na shiod. g PROTESTE PROTI UVOZU italijanskega vina so nam poslali vinogradniki, zbrani na zborovanju 16. i?in. pri Sv. Tomažu pri Ormožu, po dim ž ni ca Kmetijske družbe in krajevna organizacija Kmetske zveze isto -tam, Kmetijska podružnica pri Mati-Nedelji, vinogradniki in Bralno društvo pri Sv. Petru niže Maribora. g GOSPODINJSKI TEČAJI po deželi. V drugi dobi zimskega tečaja, ki traja od 3, jan. do 15. marca t. 1., se vrše gospodinjski tečaji po slede -čih krajih: v Ormožu pod vodstvom ge. Premrou, v Stttdenicah pri Polj-čenah pod vodstvom ge. Primožičeve, v Letušu ob Paki pod vodstvom ge. Sittigove, v Trbovljah pod vodstvom ge. Odlaskove in v Podbrezju nad Kranjem pod vodstvom ge. Jakličeve. Jesenski tečaj! so se dovršili povsod s prav povoljnim vspehom. Spričo o-bilih priglasil sta se morala tečaja v Ormožu in v Podbrezjali ponoviti. O-pozarjamo že sedaj merodajno kroge, da se za prireditev jesenskih gospodinjskih tečajev, ki prično 15. oktobra t. I., že sedaj zainteresirajo in da tudi predlože pravočasno svoje prošnjo na pover eništvo za kmetijstvo. g IZTIRJEVANJE DAVKOV. -Slovenski kmet nam piše: Prisilno bodo davkarije iztirjevale davke, ki so predpisani od 1. junija 1920 do 1. maja 1921. Kdor do 27. januarja ne bo prostovoljno plačal davkov, ga bodo rubili. Lepa reč! Kje pa naj vzamemo kmebe sedaj v sredi zimo denar? To določdo se mora spremeniti. Co lahko čakajo na davke, ki so predpisani — vojnim dobičkarjem od poslovnega \ prometa in vojne dobičke, morajo počakati tudi z zemljiškim davkom in z dohodnino. Mi kmetje in obrtniki sm) najbolj zvesti državljani in v zahvalo za to nam sedaj hočejo demokrati sleči kožo. Kje so neki sedaj tisti samostojni kričavi agitatorji in kandidati? ■. Ali so res, ko so v Belgradu komaj izstopili iz železniških vozov, kar ro- j ke dvigali za vse, kar pride dobrega ; od demokratskih ministrov? g NASE OKRAJNE CESTE Ivo- j rijo prav žalostno poglavje v zgodo vini našega osvobojenja, ker jih pre- ■ puščajo žalostni usodi. V nekaterih ; krajih, kakor n. pr. v bližini Poljčan, j kjer je obilo gramoza na razpolago , -o slabem stanju cest ni govora, a j« j Lopet žalostneje v okrajih, kjer Jim ■ primanjkuje zadostnega kamenja. Vo j žnja po cestah, kakor jih najdemo n; j pr. v rogaški okolici, je za konje pra- \ va Golgata. So mesta, kjer se vderejo j kolesa do osi v mehko ilovico, ki po- s kriva razorano cesto. Pridejo pa tu d mesta, 'kjer jo cesta podobna strugi izsušenega potoka. Značilni so na nagnjenih cestah jarki, v katerih se ot priliki deževja pretaka sredi ceste r<> java voda, zbirajoče se v nižje leže -čih kolotirih in lužah. — Ceste so v obupnem stanju in nihče- se doseda ni lotil z resnimi nameni velevažne v.-reditve tega vprašanja. Okrajnim za-siopom ne dopušča njih finančno sta nje, ki je v nekaterih slučajih uprav žalostno, da bi podvzeli glede popravljanja cest toliko pričakovane korake. Deželna vlada se je pobrigala v prvi vrsti za kranjske okrajno ccste , ter jih je kratkomalo podržavila. Gos podom, ki so imeli odločev ati v pover ieništvu za javna dela, stavimo vpra Sanje: čemu dvojna mera v vpraSan ¿u podržavljenja okrajnih cest? Al Spodnji Stajer ni sestavni del Slovenije?! Žalostnega sedanjega stanj-naših cest so krivi merodajni čin'telji v poverjeništvu za javna dela, ki niso imeli smisla za gospodarske potrebe našega ljudstva v Sp. Staje rja Sedaj, ko bodo samostojneži stopili v belgrajsko vlado in ko bodo prevzeli ! SKupno z demokrati tudi v Ljubljen j vladno vajeti v roke, pričakujemo, d-t j se bodo zgodili glede okrajnih cest - I čudeži. Ako so vprašanja cestna mi- I zerije ne bodo spomnili, izgubijo pra- < vico na firmo „kmetska stranka", ker \ so ravno v tem vprašanju ogrožen^ } gospodarske koristi našega spodnle - j štajerskega kmeta. g HRANILNE VLOGE v denar- • nih zavodih. Naročnik iz Ptujske goro nam piše, cla iz nekaterih denarnih j zavodov ni mogoče dvigniti poljubne- ] ga zneska. Želi odgovora. Odgovar - ; jamo, da denarni zavodi izplačujejo i vloge, kakor je določeno v pravilih . Za večje svote velja daljši odpovedni : rok, kajti posojilnioa ali hranilnica ni! ; more imeti naloženih vseh bankovcev v svoji železni blagajni. Tam bi ne nesli nič obresti. Mora jih naložiti zopet v drugem zavodu, ki vloge obre - j stuje, ali pa jih posodi posojilojemalcem, Torej je treba pravočasno odpo vedati vlogo in potem se vsakemu iz plača. g DEMOKRATI so zopet podra \ žili sladkor. Liberalci, ki so zdaj na vladi v Beogradu, so sklenili, da so j pobira od sladkorja, ki se uvaža, o-koli 22 K monopolne takse od 1 kg. ' Dosedaj se je plačevalo od 1 kg slad- » korja 12 K carine. Vedno rastoča dra- ; ginja je blagoslov demokratske vlade, j katero v Beogradu podpirajo samo - \ stojni poslanci. g CENE GOVEJI ŽIVINI so so j utrdile. Le če bi v Nemški Avstriji j res izbruhnil generalni štrajk, kakor < ga napovedujejo, se je bati, da bodo | šle cene zopet nazaj. Ako bo pa mo - \ goče še naprej izvažati našo živino sn meso, pa se ni bati padanja cen ž< -vini. g SVINJSKI SEJEM v Mariboru. Pretekli petek, dne 14. t. m., se je prignalo na mariborski sejem 34 ščetin ar-jev. Za 1 kg žive teže so plačevali po : 25 do 32 K Prodano je bilo vse. g CENE GOVEJIM KOŽAM so } padle od 50 K na 30 in 26 K 1 kg. A j usnje je šo vedno enako drago. Za - j kaj? Ker si bogati demokrati lahko < kupujejo za drag denar obuvalo. Za , kmeta, delavca in obrtnika pa imajo J demokrati in samostojni odprto srce samo ob volitvah. g ČEBELARJEM Slov. Stajerja ¡n Prekmurja se naznanja: .V tekočem letu se bodo vršili v celem imenova -nem -okolišu štiri dvadnevni podučni tečaji- in približiio 40 shodov. Tečaji bili najbolj potrebni v onih političnih okrajih, kjer jih dosedaj Še ni bilo in to so: Maribor, CGlje, Brežice , Prekmurje. Primeren čas za tečaje jo maj, jhni, juli in deloma šo avgust, da je možno praktično razkazovanje. Podružnična vodstva in čebelarji iz o-nih krajev, kjer ni podružnic, naj so blagovolijo že sedaj oglašati za sho -de, ker podpisani mora biti obveščen o tem najmanj dva meseca pred izvršitvijo zaradi sestave in predložitve potovalnega načrta. Shodi se začnejo marca ter se bodo vršili po tistem redu, kakor bodo došli priglasi. Kdor torej želi shod v marcu, naj so oglasi takoj. Vsak sklicatelj naj navedo kraj shoda ter pripomni, ali bi v doti čnem kraju bilo bolj umestno dopoldne ali popoldne. Za prireditve sho -dov in tečajev se je oglasiti pri podpisanemu. Na pismena vprašanja dajem vsak čas pojasnila, ako se priloži za odgovor znamka ali dopisnica . Kdor želi v kaki strokovni zadevi o-sebno na domu pojasnila, naj se oglasi prvi ali tretji četrtek v mescu, ako ta dan ni praznik. — Ivan Jurančič, državni čebelarski potovalni učitelj. Pošta: Sv. Andraž v Slov. gor. g SV. PETER pri Mariboru. Podružnica Čebelarskega društva za Slovenijo se ustanovi pri nas dne 23. jan. 1021 po večernicah za Sv. Petelin okolico. Čebelarji se vabijo in vsi, ki se za to zanimajo! g . VREDNOST denarja. Ena avstrijska krona je vredna 22 do 23 naših vinarjev, ena laška lira stane 6 kron in 10 do 15 vinarjev, ena nemška marka stane 2 naši kroni, za en švicarski frank moraš dati 23 naših kron, za en francoski frank pa 9 naših kron. g ENO IN DVEKRONSKI bankovci. Kakor smo izvedeli, namerava imančna uprava zamenjati končen meseca januarja eno in dvekronske bankovce s kovanim denarjem. g MARIBORSKI SEJEM v sobo to, 15. januarja je bil radi slabega vremena bolj mrtev in slabo obiskan. Speharjev je bilo na trgu s 30 vozov'1 in okoli 200 zaklanimi prašiči. Cena špehu do 11. ure 42-50 K 1 kg, od 11. do 3. ure 38-44 K, meso 30-32 kron. Krompirja je bilo samo štiri vo zove. Cena merici 17 K, 1 kg 2 K 20 vin, Izmed žita je bilo le nekaj vreč koruze, ki so jo prodajali 4—5 K li -ter, Perotnine ni bilo skoro nič. Vs: drugI predmeti so imoli približno isto ceno kot prejšnjo soboto. g ŽITNE CENE V BACKI: pše-uica 940 do 970, ječmen 520, oves 310, nova koruza 360 do 380, stara koruzn. 300 do 380 K. — Novi Sad: pšenica 940 do 9130, ječmen 520, oves 310, nova koruza 350 do 370,. stara koruza 350 do 380 K. - Osjek: pšenica 1000 moka 0 15,50, moka za kuho 14.40 K. moka za kruh 13.20 do 13.50, nova koruza 370 do 380 K. — V Baranji so plača pšenica po 1020 K, koruza 460 do 480. Na trgu )e malo blaga. — Zemun: pšenioa 900 do 1000, nova koruza 390 do 400. Dovoz slab, popra-ševanje veliko. — Split. Na debelo bela moka 0 1600, krušna pšenična moka 1300, kristalna soda 870, cimet K 5200, poper v zrn jih 4000, rumeno mt-lo za pranje 2000 K. g CENE ZA LES. V Trstu so v zadnjem času cene za les nekoliko padle. Cene lesa so v Trstu sledeče : Hrastova debla prvovrstne kakovosti 1500-2400 K za kubični meter, drugovrstne kakovosti 800—1000 K, hrastov furnir 3000-4000 K, hrastove deske do 50 mm debele 3000—4500 K, prvovrstni bukov les 600—750 K, ža -gan bukov les 1400—1600 K, prvovrstna javorova debla 1000-2000 K, brzojavni drogi 100—160 K, železniški pragi iz hrastovega lesa 140—170 K. železniški pragi iz bukovega lesa 110 -130 K, oglje vagon 14.000-16.000 kron. g HMELJ. Žateo, 12. jan. 1921. Hmeljarii zelo ponujajo svoj pridelek. Prodanih je bilo več partij po 2800— S000 za 50 kg. Razpoloženje vztrajno klaverno. Dopisi. SV. JURTJ na Pesnici. Tu se je poročila pridna Marijina hčerka Len Čika Hrastnik s Karlom Maratom, ki se je šele nedavno vrnil iz ruske A -zije. Zal, da dobri par odide radi staršev preko meje. SV. MIKLAVŽ blizu Ormoža i Vertojbski Mermolja je dno 9, januarja v Golenkovi gostilni razlagal dve -. ma duoatoma ljudi samostojni evan -gelij. Iz obširnega poročila, ki na- , j ga je poslal odličen naš somišljenik. | posnamemo, da je bil shod silno kla-; vern. Miklavženčani Šo počenega gro-ša ne damo za Samostojno. Edina Za-| bovnikova žlalita od Sv. Bolfenka jo i do ušes zaljubljena v. stranko grešen j 5 m štorov. VURBERG. Na Kraljevo smo imeli pri nas kar dva občna zbora; dopoldne je zborovala skupina Jugoslovanske strokovne zveze. Za načelnika je bil vnovič izvoljen neumorno delavni organizator Franc Geč. Popoldne je pa bil občni zbor Gospodarskega izobraževalnega društva. Dosedanji vrli večletni načelnik Jakob Felicijan je vsled . preobilice drugih poslov odklonil zopet-f no izvolitev. Na njegovo mesto je bil j izvoljen za načelnika vrli naš somišlje ■ nik Leopold Krojzl. Obema društvoma j obilo uspehov v novem letu! ŠOŠTANJ. »Najbolje informirani« I dnevnik »Jugoslavija« poroča o poiz- ■ skušenem samoumoru klobučarja Šmi-f govca iz Šoštanja s pripombo, da je ; sicer socialdemokrat, pa se je kljub temu udeležil Silvestrove nemške prireditve in s pregovorom (komentarjem), da »po slabi tovarišiji rada glava boli«. Pripomnimo samo, da se klobučar Šmigovc ,.emške prireditve sploh ni mogel udeležiti, ker je bila prepovedana in da si naj tisti nauk o slabi tovarišiji šoštanjski liberalci kar za klobuk vtaknejo, pri katerih je on ta večer igral, pel in pil — kakor smo že poročali v »Slov. Gospodarju«. ZAVODNJE. Zvedel sem, da se me smatra za dopisnika dopisa iz Tc-polšiee in so me zato dali tukajšnji samostojneži v cajtenge v svoj nepogrešljiv „Kmetijski list." Da ne bo^te imeli praznega veselja, vam enkrat za vselej povem, da nisem bral niti tega niti katerega drugega vaših skrpucal, ker sem za to preponosen. Vesoa me pa, da si poželite pridig, kar mi dnje upanje, da se mislite spreobrniti. Janez Rožman, župnik. — Opomba ur,: Radevolje potrjujemo, da niste dopis nik tozadevnega dopisa. GLOBOKO pri Pišecah, V Globokem imamo štirirazredno ljudsko šolo s štirimi učnimi močmi. Ko so pred leti zidali naše Šolsko poslopje, so napravili v njem štiri učne sobe in stanovanje za dve učiteljski moči. Pri zidavi so imela prvo besedo možje, k j pripadajo sedaj liberalcem in sauio -stojnežem. Ker je v šoli vsled modrosti teh mož prostora samo za dve u -čiteljski osebi, ste se morali dve učiteljski moči potikati po raznih stano -vanjih v Globokem. Od leta 1920 pa sploh ni bilo dobiti stanovanja za uči-teljstvo. Zato so dali napraviti nožje. pripadajoči KZ in krajnemu Šolskemu šolskemu svetu, dve podstrešni sobi v globoški šoli, ki bi naj služili kot sta uovanje učiteljstvu. Ko je bila letos seja krajnega šolskega sveta, in je bila na dnevnem redu ona zadeva s sta novanji, se je Urek, naš poslanik, ki je v besedici velik prijatelj liberalnih šolnikov, zelo repenčil, češ, da on nik dar ne privoli, da bi nosila globoška občina stroške za napravo onih dveh sob. Čudno je, da Urek, kateremu je oni račun prevelik, ni dal že prej napraviti stanovanja za učitelje, ko se je dalo napraviti kaj takega z majhnimi stroški. Saj Urek je moder mož, ki dalje,misli nego seže. Saj je no.-il zvonec v občini. Vsak pameten človoic pa tudi ve, da morajo tam biti lud: u-Čiteljska stanovanja, kjer so učitelji. Pa mi dobro poznamo Ureka in vemo. da mu niso posebno na srcu bremena naše občine. Zakaj Urek si je sam visoko zvišal nagrado za svoje posle, ko je županoval v našem Globokem, Tedaj je Šlo za njegov žep, ni naš denar se mu ni smilil. Ono sojo krojnega šolskega sveta je hotel tovariš U -rek samo porabiti, da bi lopnil po pri staših KZ. Skušal je ugan4nf . kakor po navadi, hujskarijo, pa jo je sku -pil. Ta seja nas je zopet pouvila, da je Urek samo tedaj prijatelj kmeta trpina, kadar to prija njegovim kor» -stim. Zapeliano ljudstvo ga žo spozna va in kmalu ga bo spoznalo do Obi>ti ln mozga. A potem bo tudi korenito obračunalo z njegovimi hujskarijaml. OruStvena naznanila. Ribnica na Poh. Občni zbor Eat. izobrai, drcštva v Ribnici na Poborja s« vrši dne 80. pros .1321 v draitveaih pro-»torib. člani in prijatelji društva pridite. Bralno društvo pri Kapeli Ima v nedeljo 30. t. m. avoj redni objni «bor. Pridite v ebilnem Števila. MALA NAZNANILA. /orofli pomanjkanja krme *jiIIEUI g8 prcd,ta dva vda velika planinska, za votnjo psvo-vrttna. Naslov ee piizve Koroška eesta it 1 (trgorioa). 2—2 9 Noyo vino '¿flgft Na slo r v upravniStvu. 80 Pozor mlinarji. Ravnokar do'la prvovrstna volnena In svilena mlinska sita (pajtelni) v<(h <-rqt 4ri «e dobe v trgovini Avgust Čidež, Ljubljana, Kolodrorska ulica «6, nasproti jstari TiSlerjevi gostilni. 1—8 28 POSestVO LVtatv" v ravnini, novo poslopje a vbo hišno opravo in & glav živine, * svinje ali ae zamenja v državi 8H8. Cena 12f 000 |tg si K. Naslov Hmin Miha, Gabetčnik, Pudgora 36, p. Rad*. Koroško. 24 Pof estvo pote^d blizn Maribora, aadonoBitik, nji » a in gosd, te zamenja za manjše 4 sli 5 oralov, pod lahkim pogojem, ie ne zahtera na ravnem, pač p», bliža cerkve, v dobrem sitna hiša ter da ja 'saj nekaj goz ia. Naslov: Franc Heiar, pi.BoncSa, p. Gor S/. Knngots pil Maribom. 2S lil anka podružnica HsHhor Gsspcska sil ca 20 • • • (Plrcheniia hifs) Posluje redno i? vseh baninih strokeh — Stranke sprejema dnevno ob uradnih nrafi.i Centrala Split ' _ . Centrala Split - - - Podružnice H&ribor, Zagreb, Hovl Sad. Afiiacije: Zadružna Banka Rijeka, Zadružna štedionica Trs*. Osnovna glavnica mili kron. Bankovni Oddelek: Bavi se z vsemi bančnimi posli Obavlja izplačila vsa tnzemska in inostransVa tržišča pod najogodnejsimi pogoji. Blagovni cddeiek: Kupuje in prodaje na veliko ve« domaČo in prek«- morske proizvede Menjalnica: Kupuje in prodaje tnjo valute, devize in čeke ter vse vrste domačih in tnjih papirjev. Vloge. Sprejema denar na vložni žiro in tekoče račune ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Vl8ge na knjižice obrestuje s 474% setto. sa NAZNANILO. Ntsnanj*m, da je moj *• ni V za leto 1021 i?*el in je btezplaiVo 1-2 dobiti, 26 Al. Kcrsika, snuenska trgovina v Lljnbljmi H1IÍT1 "^čm sli za kmetsko 1U.1111 œe!js.vo i'čtn» v nsjem ali ze k=piti. Prnndbe nljudno prosim na Gcrjauc Franjo, Ssnco-bor, Starogrsgska 41. 1—2 S. za Šivalni stroj krojaie tli šivilje, Singsr, malo rabljen proda Jožef Kolman, Biiv nies pri Mariboru. 22 čevljarji pozor! Dva 2 valns stroja ter dingo oroJje in potrebščine za čerhaisko obrt ee preda. Koroška cesta 8, Meri bor," 1—2 42 Ptica v prostosti. Najcenejša lepa nova peri Francu Kl ne pre'ati. Kd r želi, se ma tndi začenja. 89 Ci ii rj a «amcstalna ko k31U/jWU fcarica, ima vtaelje do vsakega dela, gre na dsželo, najrajše v žnpnišče. Naslov v upravništvn. 27 T)alavwi p« družina I/eiilVM. E dvema mečmi, vajeni lesnega dela, proti dobremu plajiln. Korivo in stanovanje prosto. Vpraša se Loška ulic» 15, Maribor. 1—t 21 y J ii rl tigfiv k: pomofnk z Lviltill (Jobrim sp ičevalom,i» boljše h'5e želi pum. mesto v kak Sni trgovini na d<-ž«H ali v mesto. Naslov pod „tskojš ji nastop" se poitve na upravi te?a lista. 1—8 8 -i Viničarja Maribora išče dr. Vladimir S«rnec odvetnik v Mariboru, Sodoa ulica št. 14. Vstop 1. s večat a 1921 1—2 43 Draga Swaty, I, sin posestnika in trgovca? Dragica Swa!y, roj, Hsuc poročena. Si llj v Slov. gor,—Ceršak, dne 19. prosinci Namesto posebnega obvestila. 36 na prijavo zalog lesa u svrho dodelitve vagonov Vladni komisar pri Lesnem odseku Zveze slovenskih indnstrijcev v Ljubljani, Selenburgova ulica 7 11, po zivlja vse lesne indnstrijce, trgotce m prodacente, brez ozira na to, ali so člani Zveze industrijalcev ali ne, da prijavijo na zgoraj navedeni naslov Lesnega odseka do dae 31. januarja t. 1. svoje zaloge tnsanega in rezanega lesa, kraj, kjer se les nahaja in nakladalno costajo. Prijavijo naj se samo one zaloge ki e nahajajo že v skla diš6ih ali na žagah (torej one v gozd.h ne) in od teh zopet samo oni del, ki se namerava v časti cd 10. februarja do 10 maja t. 1. izvoziti v Italijo, oziroma preko tržaškega ali k kega drugeg» pristanišča ob Jadranskem morju v ostalo inozemstvo. Na podlagi teh prijav se bodo potem razdelili od želežoiških uprav za izvoz lesa na razpolago dani vagoni p sansezn m strankam. Edor nebi zalog prijavil, se mu za preje omenjeno dobo 3 mesecev ne bo «iodedilo nikakega vagona. Istotako pa bi se od douelitvp vi gotov črtali oni, ki bi za'o^e, katere se bodo od slnčaja do sluč ja po posebni komisiji pregledale napačno prijavili Za prijavo pride v požtev seveda samo on les, ki se nahaja v Slovenj'. Stranke, kalere imajo Eedanje certifikate v roki, se še poživljajo, da jih za gotovo zrfcbijo do dne 10. f brti-arja t. 1, ker bodo po tem datuma C; rt fikati razveljavljeni. 29 Frarc Ovitek, S ov. Bistrica belilnica voska, obrt medu in volčenin se priporoča častiti d' h"v5čini ia ceaj. odjemalcem za najtočnejšo postiežbo, izvršne r oktačenih ude kih va-& eno sveče itd po najn iiih ceash. Za isvntno kakovost steč se jaaii. Priporoča se v blagohotno naklonjenost a odličnim spoštovanjem 37 Franc Cvilak. Apno iz Zagorja sveže, kakor tudi vsakovrstno stivbno gradiva ter iidelke ii cementa priporoča C P i cM. tovarna nmet. kamenja i—i2f Maribor, Korošfca ulica 39. 2« Zsm rti mlin vsako zase, ali oboje skupaj ---- KUPIM • sem tudi kupe« za zgrajeno vodno napravo s poslopjem. Pogoj stalna voda, večja hiša z gospodarskim 3» poslopjem in posestvom. 1-8 Naslov knpca pove upravništvo Slov. Gospodarja. ebčiitsk. ttfoa in Igsnla mesta Or&n&ž se vrši na Sv#cnic09 2 febr. 1921 ob 3 uri popoldne v občinski pisarni w Ormožu. 1-2 85 iZ ni ampak ogromen dobiček naredite, ako še danes naročite ila-strovan oenik ali greste v veletrgovino R. STEEMECKI, CELJE, kalt#a je dobila ogromne množine sukna, ba.henta, volne, eeCrja, dreka in raznega Bmnufaktornega blaga iz inozemstva ter prodaja po čudovito nizkih cenah. 952 SVEC *v< f zvitke za cerkve pi*ips»ro6a p® ^mm^m c&tiš krAupmë ^ f 2-« GL^¥ÜI TRG Pristna in zelo močna črna in a s mLMñTimBKñ as dobtjo p zmernih cenah same pri dalmatinski zalogi ^lafka^iči Celja Glavni tx>g 8. Posebna črna vina za slabokrvne. I LIHE PASE proteze za noge in roke ia druge stroje proti telesnim poškodbam, trebušne obveze, suspen-zorije. berglje, podloge itd. izdeluje izvrstno in dobro staroznana izdelovalnica vseh bandaž 1—8 Frmnv Podgoršek, bindažiat, M^plbd^ Slovanska u! 7, ii I Umetna gnojila kalijeva sol, kostna moka, kostni superfosfat itd. itd. : dobavlja najknlantneje : VINICO vmm ss» ZALEC 8_4 SLOVENIJA {7 Zahtevaj-s pomiibe srn vago »ke, polvegons^e is manjše množic I F* &0%J M l benikl in stavbni pod î^r žične mreže zs coiietiEljstvo v trsi vini 2f UŠsie In reSett 3-8 S«MO PKfi àOUP rniiOQ^ Haribof TKG glCIClE (Sotieuplstz). Tsirtaj s>> «p'Ktuc trdi «t» » to imii »i«d»jria popravili P f m en m vprašuiijrm j« prilotiti tnan^ki' «a odnoinr. fii' Nfar sleme za celo Meto to Mi, za pol leta 9o K, za èetrt leta lo K. TVe pozabite t a te o f obnoviti naroënine. ZAHVALA Fo aelo kratki mačni bolezni je Vsegamegofnl poklical k aebi meni preljabeanjivo mlade iaoo in mater, prerideao a svetimi zakramenti aa «niiaježe dne 12. t. m. v 37 letu starosti. Terezika Kova Zli, ajpraja »akrbilia ln loatilnlčarl«, katere telesne cstaake imo iaroiili na Qori pri 8 f.Petru niš« Maribora materi aemiji. Zahvaljajtrn se gg. dohovnikom od S'. Petra gg. učiteljema s šslsto mlad no, (astitim šolskim se-«tram s gojenkami vsem sorodnikom, sosedom, prija-teliem n inancem aa "se dokaze soSatia povodom prerane smrti moje preljube in aa spremstvo f d biše ranjie k Sir. Petru ia ol tam k veiuema počitka Materi Mariji na Qoro. Sr. Peter niže tfaribota, dne 16 januarja 1931. Zilniogi mož Mlhie«, otroci Blhael, Antonija, Pavli. 41 izdajatelj in K ai. Üsk< društvo, Odgovorni urednik:; iranio ZeboL ffisk Ci ril ove tiskarne s Mariboru-