khaja v Trstu
Mo soboto opoUdie.
^jkopisi se ne vranjo- Nefrankovana Plsma se ne sprejemajo.
friiništvo in uprarništvo
ul> del Lavatoio it. I, I.
* TELEFON 18-67.
Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu.
A-----------------k
Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno ob j a-vo pa po dogovoru.
Naročnina za colo leto K -41—; za pol leta in za četrt lota razmemo.
»Nar. del. organizacija"
priredi
v nedeljo, dne 26. septembra 1.1.
ob 10. uri predpoiudne
v prostorih ,^Narodnega doma" v Trstu
delavcev c. kr. javnih skladišč.
Dnevni red: »gibanje v prosti luki in stališče ji. D.0“
TOVARIŠI!
Važnost dnevnega reda je najboljša vspodbuja! Dolžnost vsakega delavca je, da pride na ta shod.
TRST, dne 22. septembra 1909.
Odbor „N. P. 0“ v Trstu.
Novi davki.
Življenje se je v zadnjih letih pri nas podražilo, daje groza. Kamor prideš, s komur govoriš, slišiš same tožbe o draginji.
Človek se mora nehote vprašati, odkod to izhaja, kje je iskati vzrokov, in zakaj je samo pri nas v Avstriji postalo življenje tako drago in neznosno.
; Samo z enim odgovorom odgovorimo lahko na vsa vprašanja: Vlada, ti si kriva, nemška prepotenca. naše vlade je vse to zakrivila !
Včasih jo imel pri nas denar kako vrednost, zdaj pa menjaš zjutraj desetak, zvečer že nimaš skoro nič. Kaj bo, skrbi siromake, ki nimajo na razpologo deseta-kov, da bi jih menjavali. V teh težkih časih čutimo posebno mi delavci vso težo draginje. V mestih je postalo življenje proletarca, ki živi iz rok v usta, naravnost obupno.
Ogorčen fe človek, ko vse premisli! Eri nas v Avstriji so od nekdaj zanikerno in nesmiselno gospodarili. Na krmilu državne uprave so bili vedno možje, ki so navadno sila malo vedeli o gospodarstvu. S koruptivno protekcijo so se spravili do vladnega korita in so razsipali z državnim imetjem, da je bilo groza. Ali pa so „de-lali“ tako politiko, da je bil njen končni efekt le velikanski minus v prečudni bilanci državnpga premoženja,
Pred nekaj leti so si izmislili premodri d žavniki, da je treba nagajati mali Srbiji in ji zapreti mejo. Seveda so prepozno irtideli, kako strahovito so se bramirali. Srbija si je našla drugih potov za svoj izvoz, mi pa smo si pridobili enega nepri-jatelia več na Balkanu — tedaj tam, kjer bi morala Avstrija videti svojo najlepšo bodočnost, če bi je ne slepilo grdo sovraštvo do vsega, kar je slovanskega. Od tiste sloveče carinske vojne datira vedno naraščajbča draginja. Pa bi morda že prenesli tudi to, če bi bilo pomagano kaj celoti, ampak tega ni. Naš kmet ječi pod težo davkov slejkoprej. Le pojdite na deželo in vprašajte kmeta, kako živi. Ta vam bo povedal stvari, da se vam bodo lasje ježili. A tudi uradnik z najlepšo plačo ne more shajati, slabše plačani vslužbenci pa le životarijo še.
Aehrenthal jo je bil res korenito zavozil. Provociral je s svojo nerodnostjo skoro krvavo vojno, katera bi nam morda bila zadala udarcev, ki bi nam bili še dolgo nevarni. V zadnjem hipu šele se )e bilo posrečilo evropskim velevlastem. da so preprečile krvavi ples. Ampak ostala nam
je posledica avstrijske lahkomiselnosti, in z ogromnimi davki moramo plačevati račun, ki ga je napravila brezverstna vlada.
Osemsto in še več milijonov je bl»la mobilizacija letošnjo pomlad. Vso to ogromno vsoto morajo seveda plačati davkoplačevalci. Nov povod draginje.
Zdaj zahteva vlada novih ogromnih vsot, več milijonov za mornarico in voja-jaštvo sploh. Torej nimamo menda že dosti vojaških bremen ! Kaj mislijo neki ti možje na Dunaju ? ! Kam nas silijo ti prečudni državniki s svojo ignoranco. Mi ne moremo prenašati teh nepotrebnih vojaških bremen več; saj smo to prenašali mirno in preudano, dokler smo mogli. A zdaj vidimo, da so vsa bremena zastonj in brezvs-pešna. Saj nima nihče od teh večnih stroškov kakih koristi nego le velekapital in — vsenemska, prusaška ideja. Mirno lahko napišemo, da je iskati izvora večn^ mu našemu oboroževanju v Berolinu. Nemčija hoče imeti Avstrijo vojaško močno in dobro oboroženo. In res, kdor premotrj polit ko, posebno zunanjo, mora spoznati, da je uboga naša širša domovina le pokorna pruska satrapija, ki jo indirektno upravlja in vodi nemški cesar. Prav predkratkim je spet poslal nemški Vili svojega kancelarja na Dunaj. Kaj prida gotovo ni sklepal z našim ministrom. Pred takimi obiski nas more b.ti le strah.
In vsi ti novi mili|oni za vojaštvo bodo seveda morali iti iz žepov že tako preobloženih davkoplačevalcev. A kaj bq posledica ? Se večja draginja ko je že, Zakaj vsi tisti, ki bodo nosili novo breme, ga bodo po možnosti prevalili na druge, ki .so od njih' odvisni. Nanovo obdačeai producent bo protisnil na izstradane kon-sumente, in med temi je gotovo v prvi vrsti najbolj občutljivo delavstvo, proletar-jat delevski iu razumniški. To je na dlani. Z grozo v srcu se moramo vpraševati: Kam plovemo, kaj bo !
A na Dunaju menda prav nič ne slutijo, kam so pritirali državo, prav nič ne vejo, da ne moremo prenašati vseh teh bremeu. Človeku se zdi, da se godijo te manipulacije s hudobnim namenom, da bi čimprej razrušili, kar danes vsej še z% silo stoji.
Militarizem nas neusmiljeno tepe. Najlepša mladostna leta vzame človeku, zdravje mu pokvari in večkrat tudi eksistenco. In nikogar ni, ki bi povzdignil glas proti zakonito-dovoljenemu pouku morilstva. Toliko se baliamo s prosveto, ves svet je je poln — pa vendar slavimo preračunjeno morenje ko nekako junaštvo, čednosti.
PODLISTEK.
Smešne povesti.
Črtica Iv. Z—c.
Trubadur.
-^°j prijatelj Janko je nosil dolge lase, lepo nakodrane in ženialno rt&eče izpod klobuka. To ga je najbrže P^vičevalo, da je bil neprestano in ne-zaljubljen. In revež se je čisto resno
< ’ til -
a v vodo zaradi njega in njigovih las.
da bo prej ali slej kaka obupana pu strtega srca in prevaranih nad sko-
hr Davno že sta se bili ločili najini poti, 0 nekaj meseci pa sva se sešla in tega prav fantovsko veselila.
»Ti, kaj se je ta in ta že omožila ?“ Hje »Kdaj že ! Saj je že vse živo okoli
(j , »Ni mogoče ! Sicer pa — Bog ji daj
»Ko, kako pa s tvojim fantovskim
p « “
'k kNalašč sem ga vprašal, ker sem ved^ 1, lij 0o povedal vse odkrito in po resnici. Hjv^gove povesti so bili presrčne in $1 j*10- Zakaj doživel je mnogo — več bega ko dobrega.
„Sama mamka božja Zaplaška — me je obvarovala dozdaj še pred vsako resno nesrečo, ko sem brodaril okoli pristana svetega zakonskega stanu. Moj angelček varuh me je vedno pravočasno opozoril, ko je stregel ta capinski svet po moji prostosti.
Včasih me je imel celo malo preveč pod svojim okriljem. Ni namreč dobro, če delaš samo pametno in misliš pravično. Ponižnost pa skromnost in take čednosti so neljuba zavora kolesu pravega človeškega življenja dandanes. Čimbolj si nadut in drzen, tembolj si človek, sposeben življenja in njegovih prijetnosti.
Ti in jaz se še nisva poznala, ko je prvikrat vzplapolttl kres moje mlade, prve in vzvišene ljubezni.
Kakšna je bila moja ljubica ? I, hu* dirja, lepa, sveža in mlada, taka je bila, da bi bil ležal pred njo na kolenih ali pa na trebuhu — kakor bi bilo bolj prav — in bi jo bil častil in oboževal... pa če bi bila hotela — do sodnjega dne.
Kaj se mi boš posmehoval! Saj je nisem molii, tudi očividno častil ne; ampak bal sem se zlodja, bal.
Prav privoščil bi Ti bil, da bi bil videl, kako čudovito prožno se je zibalo rajsko njeno telesce na tistih nežnih in rafinirano fino oblikovanih nožicah. Pa
njeno lice in bujni lasje — o, človek ki kar zdivjal in jo vgriznil...
Znanci so me sicer zaradi njenega lica dražili s ,,polno luno“ in takimi brezvestnimi neslanostimi. Ti buzaronski cucki so trdili celo, da je vsa njena žametno nežna, lepa in okrogla zunanjost samo produkt umnega gospodarstva pred ogledalom in vidno znamenje, napredujoče ši-vankarske tehnike...
Bog jim ne štej v greh tega grdega obrekovanja, jaz sem jim že brezpogojno odpustil.
Ali takrat me je pa le jezilo, čeprav take grde čenče niso mogle zmanjšati moje koprneče ljubezni niti za las.
Kaj še ! Preplemenito sem ljubil, prev-dano je vtripalo nemirno in bolno moje srce.... Postajaljsem na oglu ulice in neznansko hrepeneče strmel proti trgu, odkoder je imela priti paša mojih lačnih oči in menda pogoj mojega življenja...
Kaj se boš smejal — enkrat vsak zbrenči. Kaj pa bi bilo, če bi bili vsi ljudje pametni in razsodni! Saj človek le živi in se raduje od in vsled nespameti svojih soljudi.
Razburjenosti ves se tresoč, sem čakal, da je defilirala mimo mene in me morda malomarno in začudeno pobožala s srničnimi očmi... joi, kar zabolelo me je in zapeklo tako-le nekje v prsih...
Sentimentalno bi bil rad vzdihnil, pa me je držalo v grlu in mi nekaj gomazelo po vsem telesu, da sem kar odrvenelo bulil za njo in sem jo z navdušenimi očmi objemal in kanibalsko požiral.
Ves trd sem še enkrat konstatiral, da je ni lepše punice pod županom in našim solncem, da nima tako divnih nožič in tako sakramensko lepih bokov .nobena več. —
Kakor Gavrizankar ali vsaj kakor Triglav !
O satan in tvoj patron — ti njeni boki, ta meča in pa lice in tiste oči!
V tla sem pogledal, in ciganske in gosposke misli in žt(je so me obšle, da sem prezrl svojega profesorja, ki je od stopical prav tik mene preko ulice.
Dostojueše se vedite na ulici pa bolje se učite — me je ve3 jezen spomnil pred katedrom visoke moje ljubezni in me je s finim svinčnikom ovekovečil v svojem katalogu...
Grdoba čemerna, že tako sem mu zameril, da meje poklical in vrgel iz poetičnih višav ljubezenskih sanj na prozaična in pusta tla spredaj pred klopmi — zdaj mi dela pa še skrbi s tistimi usodnimi kiju kami...
O poezija ljubezni — ti prozaične muze !
(Pride še.)
Ruski car je pred leti kotel spraviti v svet novo idejo — razoboroževalno akcijo. Pa Evropa ni hotela o tem nič slišati — ruski car sam je vodil veliko vojno proti Japonski.
To bi bilo za našo zahtevo, da naj nam zmanšajo vojaška bremena nekako protislovje. Pa ni. Samo naši zastopniki bi naj odrekli vladi luksus novega orožja in večjega kontingenta rekrutov; da bi se pa ne bilo potem bati kake vojne z našimi sosedi, pa previdno in pošteno živimo vin pametno gospodarimo.
Švicarji gotovo bolj srečno živijo in v večjem blagru, pa nimajo takih vojaških bremen. Tudi Angleži in Amerikanci ne trpijo prav nič, ko nimajo tako velike stalna vojske. Samo mi moramo žrtvovati kri in denar vojaškemu molohu, ker je Nemčija vojaška država takorekoč in ker ona to zahteva, da bomo morali in mogli nositi kožo na prodaj za njene vsenemške aspiracije.
Vlada bi si rada pomagala tudi z monopoli. Zdaj hoče monoDolizirati izdelovanje vžigalic ! Nič ne rečemo danes o monopolih. Samo toliko bi trdili, da se ji najbrže tudi ta stvar ponesreči. Bolj pametno bi storila, če bi napravila red v državi, če bi z enako mero delila pravice.
Če hočemo, da se naše zamotane razmere kdaj zboljšajo, je treba najprej miru in sprave z nezadovoljnimi narodi. Naj nikar več ne računa s potrpežljivostjo, 8 katero so posebno slovanski narodi prenašali krivice, Slovani, ki tvorijo pravzaprav številno večino v Avstriji. Neha naj z dosedanjim sistemom, da je treba vse ubiti, kar je slovanskega in hoče kvišku. Ni je sile, ki bi zadržala tok časa. In zdaj je vrsta na Slovanih, da pridejo do svoje veljave v svetovni ulogi. Bili so na vrhuncu Grki, Romani, za temi Germani — zdaj morajo priti Šlovani. Naravni razvoj stvari to zahteva.
Zato ne postopa Avstrija modro, ko se bori proti naravi sami.
Nobeno oboroževanje, še tako veliki davki bi ne mogli ustaviti veletoka, ki so se mu odprle struge.
Mi smo dobri A-vstrijci, še predobri. Morda se nam ravno vsled tega godi tako slabo. Ne bi hoteli, da bi se kaj spremenil državni zemljevid. Ampak vlada to najbrže sama hoče, zakaj drugače si ne moremo razlagati njene politike. S svojimi večnimi šikanami, z rfeprestanim draženjem narodov si izpodkopuje samo tla pod seboj. Irt nazadnje pa nas obremenjuje z zmerom večjimi davki, posebno vojaškimi.
Enkrat so se nam morale odpreti oči, da smo spoznali, zakaj vse to. Za nemško državo mi Avstrijci, ki smo za svojo domovino prelili že toliko krvi, ne bomo trpeli in krvarive.
V prihodnjem zasedanju državnega zbora naj naši poslanci pošteno zaropočejo proti krivični vladi. Niti vinarja naj ji ne dovolijo in moško naj z njo obračunajo za vse. Saj gradiva se je nabralo več ko dovolj. Spoznajo naj visoki gospodje na Dunaju, da imajo opraviti res z ljudskimi zastopniki. In ljudstvo jim svojim zastopnikom bo hvaležno, če bodo neu Strašeno in odločno povedali njegovo mnenje. Dovolj imamo davkov — pomoči iu rešitve pričakujemo!
Ampak mi se ne smemo preveč udati lepim mislim. Delati moramo, tudi sami si moramo pomagati, ko dozdaj ni pomoči od drugod. Trdna organizacija, amotreno zadružništvo, samopomoč nam bo odpo-mogla.
Slovenski proletarci, skup in na delo !
J
DELAVCI!
vpišite se v „Ronsumne zadruge"
Zavarovanje za starost in onemoglost.
Eno najbolj perečih vprašanj je vse-1 kako zavarovanje za starost in onemoglost. Sploh velja načelo, da mora vsak skrbeti v mladosti in dokler je še sposoben za zaslužek,da si kaj prihrani za takrat, ko radi starosti ali bolezni obnemore. Jablane, hruške in druge čepe, cepi v mladosti za stare zobe ; tako so nas učili že v ljudski šoli. A vsak nima zemlje za nasajevanje jablan in hrušk. Ogromna večina ljudstva je. ki nima drugega ko dvoje zdravih rok. Seveda se razume gornji rok lahko tudi v drugačnem smislu, v smislu, da mora vsak štediti v mladosti, da bo im<l v starosti od česa
živeti. In navadno velja rek, da človek nikedar ne zasluži toliko, da ne bi lahko vsega zapravil, a tudi nikdar tako malo, da ne bi si lahko česa prihranil. To je tudi popolnoma resnično *v teoriji ; a v praksi izgleda vsa stvar popolnoma drugače.
Vzemimo n. pr. delavca, ki je oče par otrok. On dela in se trudi na vse mogoče načine, varči sam, varči žsna, tako da si res prihranita s sknpnim trudom morda v par letih kak stotak. Za kaj ta-cega je treba pri današnji draginji pač skrajne varčnosti, oba, mož in žena, morata biti prava umetnika v štedenju in gospodarstvu. To je težko. A če se najde vendar-le kak delavec, kaka delavska družina, ki ima nekoliko prihrankov, so to le redke izjeme, ki se imajo zahvaliti za svoje prihranke lastni pridnosti in varčnosti in tudi morda izključno srečnemu slučaju, da so lahko neprenehoma služili, da niso bili nikdar brez posla, da ni bilo nikdar bolezni v družini. A koliko je takih slučajev ? Oboli mož, oboli žena, obolč otroci, pride doba brezposelnosti itd V vseh takih slučajih se je treba — hočeš, nočeš, moraš — dotakniti prihrankov. A ko nastane spet normalne razmere, so na mestu prej-šnih prihrankov dolgovi. Tedaj je pa treba delati, truditi se in varčiti, da se poplača dolgove. A znana stvar je, da se človek, ki je enkrat zabredel v dolgove, le težko izkoplje iz njih. A če se tudi zgodi, da se posreči delavski družini, ki jo radi bolezni in drugih nesreč zabredla v dolgove, da se polagoma izkoplje iz njih, jo vrže vsaka nesreča spet v prejšnji položaj. Tako se bori ubogi delavec celo življenje za svoj ekonomski obstanek, dela in se trudi, a ko mu nekega dne obnemorejo telesne moči, mu pravi njegov delodajalec: Ne morem te več rabiti, hodi, kamor ti drago. Človek je delal celo življenje, pa ga vržejo na cesto ! Imamo sicer zakon, po katerem so občine dolžne skrbeti za svoje obnemogle Občinarje, a vemo vsi, kako skrbe posebno kmetske občine za svoje siromake. Ta oskrb je navadno taka, da je sicer za umiranje preveč, a za življenje premalb. Ampak recimo tudi, da bi bila taka oskrb popolnoma zadostna, je to zmerom le miloščina. In kako pride ubogi delavec, kije celo življenje pošteno delal, do tega, da mora b ti na stare dni odvisen od milosti drugih ljudi?
Državni uradnik ali uslužbenec in»'a pravico do pokomine, ko je postal nezmožen za službo. Pri tem velja načelo, da je država dolžna skrbeti za onega, ki je izčrpal v njeni službi vse svoje moči. A sedaj vprašamo : Kaj je država druzega ko skupina posameznih ljudi ? Brez teh posameznikov ne bi bilo niti države. Iz tega sledi, da niso pojedinci tu radi državje, ampak država radi nj h. Pri tem je popolnoma vseeno, ali opravlja kdo posel pri-prostega težaka ali posel visokega uradnika Če bi ne bilo težaka, bi ne mogel obstajati niti visok uradnik. Država bi se dala primerjati z mehanizmom stroja. Navidezno je pri stroju dosti večjega pomena važen vijak, nego priprost žebelj. In vendar bi tudi brez najmanjšega žeblja mehanizem ne mogel več redno delovati. Iz tega pa sledi druga resnica, da so vsi udje mehanizma enako potrebni. Priprost tčžak je torej za državo ravno tako potreben kakor visok uradnik, oni je v svojem delokrogu istotako potreben, kakor ta, ima napram državi iste dolžnosti, samo v drugi obliki, sme torej zahtevati tudi iste pravice. Če torej država skrbi za penzijo svojih uradnikov, mora skrbeti tudi za penzijo ostalih svojih državljanov, ker takrat, ko ne bo državljanov, tudi uradnikov ne bo več. —
Oskrba za slučaj starosti in obnemo-glosti je torej nekaj, kar ima vsak državljan pravico zahtevati, a to ne morda kot miloščina, ki jo dobi od države, ampak kot nekaj, kar mu je država dolžna dati.
To bi bi bilo v teoriji. Ker pa prihajajo od nekaterih strani z vsemi mogočimi izgovori, da splošnega zavarovanja za starost in obnemoglost ni mogoče izvesti, se povrnemo v prihodnji številki na ta predmet, da pojasnimo, kako si predstavljamo mi v praksi to zavarovanje.
Danes samo še toliko rečemo, da bi tako zavarovanje, ki je potrebno in pereča in neizprosna zahteva časa, ne stalo države niti majhen del tega, kar mirno in hladnokrvno izmeče leto za letom za različna orožja !
Zveza jugošlov. železničarjev.
Tovarišem železničarjem bodi na različna vprašanja v pojasnilo, da pravila še niso dospela od ministerstva. Pričakujemo jih vsak čas. Ker se vrši potem precej ustanovni občni zbor, poživljamo že vpi-
sane člane železničarje, da razvijejo živahno agitacijo in nabirajo člane. Vsak naj pridobi enega novega člana, da lahko stopimo potem že z močno organizacijo na plan.
Agitacija za nabiranje članov je tem lažja, ker že pravila sama dajejo točno pojasnilo, da nam ne gre zato da nabiramo člane za kako parado, ampak da je potreba, da se združimo v močni organizaciji ; zakaj le na ta način lahko zastopamo težnje in zabranimo zapostavljenje slovenskih železničarjev. Ne samo to. Mi jim hočemo pomoči tudi v slučaju bolezni ali kake druge neprilike in jim nuditi v službenih sporih pravovarstvo.
Nadalje dobi vsak član brezplačno na dom »Narodnega Delavca", ki mu bo poleg dnevnih dogodkov prinašal v posebni rubriki »Zveze jugoslovanskih železničarjev" strokovna razpravljanja. Ob enem bomo v tej rubriki razpravljali tudi o razmerah pri železnici sploh, če hočemo doseči svoj smoter, je treba točnega, skupnega delovanja in vestnega sodelovanja posameznikov.
Da je bila ustanovitev »Zveze jugosl. železničarjev" potrebna, priča dejstvo, da je zanimanje za to organizacijo med slovenskimi železničarji jako veliko. Vzlic temu, da pravila še ni«o potrjena, prihajajo od različnih strani in postaj pisma priprapravljalnemu odboru, da naj pridemo vstanovljat podružnice.
S tem smo deloma že pričeli in tudi danes (soboto) in jutri (nedeljo) se izvoli v dveh večjih postajih južne in državne železnice pripravljalni odbor za ustanovitev podružnic. Drugi teden nadaljujemo v tej smeri. Lahko rečemo, da bodo po odo-brenju pravil rastle podružnice kakor gobe po dežju. Veliko zanimanje za stvar tedaj kaže, da smo storili prav, ko smo se odločili ustanoviti »Zvezo jugošlov. železničarjev".
Zaradi obilega dela pa, ki nas čaka, je potrebno, da se vpiše, posebno pri centrali v Trstu, vsak železničar, ki misli stopiti v naše bojne vrste, čim prej, ker treba je še mnogo delavnih moči. zmožnih so-delovalcev za naše prepotrebno železniško organizacijo. Ako imamo na razpolago že pri ustanovitvi dobre moči, tedaj nam nam bo mogoče izvoliti tudi tak odbor, ki bo kos težki nalogi, ki smo si jo stavili. Dozdaj slovenski železničarji nismo imeli zastopstva ali zaščite, bili smo le privesek drugim, katerim je bilo do močne stranke, ne pa toliko za koristi slovenskih ali sploh železničarjev, kar pričajo razne pritožbe, ki jih čujemo vsak dan.
Hočemo torej zastaviti v »Zvezi ju-guslov. žel." vse moči za koristi slovenskih šelezničarrjev. In to je mogoče le, ako se tesno združimo v močno armado. Pristopi naj vsak k »Zvezi jugoslovanskih železničarjev" in potem bo delovanje lahko. Slovenski železničarji na krov ! Ne dajmo se več zasmehovati. Dolgoletna izkušnja nas je poučila, da nimamo res od nikogar več kaj pričakovati. Navezani smo sami nase ; sami in v zvezi z drugimi slov. železničarji bomo hodili zmagoslavno pot stanovske in na narodni podlagi temeljujoče organizacije ! *
* *
Sestanek železničarjev v Sežani.
Dne 18. t. m. se je zbralo nekaj železničarjev, da se pogovorijo o pristopu k »Zvezi jugošlov. železničarjev". Došel je tudi poročevalec od centrale, ki je pojasnil navzočim v kratkih besedah pomen »Zveze". Navzoči so sklenili, da hočejo pristopiti k »Zvezi" in so obljubili kar največjo 'agitacijo, da bo možno ustanoviti ne samo vplačevalnega odseka, ampak celo še podružnico, za katero je treba najmanj 20 članov. Upamo, da bo ta stvar po pridnem prizadevanju posameznikov kmalu dozorela in da bo mogoče ustanoviti lahko v najkrajšem času podružnico. Slovenski želez* ničar spada le v »Zvezo jugošlov. železničarjev", ker samo tam je njegovo mesto, le tam bode našel nesebičnih zastopnikov svojih teženj. Zatorej, železničarji, priglasite se kar najhitrejše.
Sestanek železničarjev v Herpeljah.
Sestanek železničarjev, ki ga je sklicala »Zveza jugoslovanskih železničarjev", se je vršil v Herpeljah dne 19. t. m. v svrho informacij o eventualnem pristopu k „Zvezi jugošlov. žel.“ Obnesel se je nepričakovano ugodno. Brez posebne agitacije se je zbralo skoraj vse službe prosto osobje, približno 30 oseb.
Ko je končal poročevalec, ki je bil odposlan od centrale, svoje poročilo in razjasnil navzočim ,,Pravila", se je pojavilo med navzočimi vidno zanimanje za '»Zvezo jugošlov. žel.“ in se je končno enoglasno sklenilo, da pristopijo vsi k „Zvezi“. Ustanovni shod bo, kadar bodo potrjena pravila. Upamo, da se to zgodi lahko že v
začetku meseca oktobra, in da bo v H°r peljah ustanovljena prva podružnica „ZveZ jiigoslov. žel.“
Vesel pojav je to, da spoznajo žele* Bičarji, ne da bi bilo treba posebne »f? tacije, da spadajo le v narodno organ'*? cijo, ker samo ta bo zastopala koristi ' težnje slovenskih železničarjev tako, kak^ je treba, ne da bi iskala zase kakih stran karskih ali osebnih koristi. Na Vas p'j> železničarji iz Herpelj, je pa centre'? lahko ponosna; upamo, da Vaš sle*?1 sklep, pristopiti »Zvezi jugošlov. žel. t vzbudi tudi v vseh železničarjih po drug'*1 krajih stanovsko in narodno zavest, 09 bodo sledili Vašemu vzgledu. Ne omejit® svojega delovanja samo zase, ampak po^j čite tudi druge železničarje o naši »Zvezi in jih privedite v naš tabor.
r

Vabilo na naročbo
L
Cenjene tovariše in naroC' j nike ,,Narodnega Delavca“ op°’ z ar jamo, da je upravno ld° poteklo. Tovariše naročnik prosimo, da bi nam blagovoli ostati zvesti in da bi nam p°' slali naročnino tudi za nap?eJ „ NARODNI DELAVEC‘ se bo razvijal, se bo razširj^ in spopolnjeval, če nas bote podpirali z obilo naročbo.
Vsak tovariš delavec, vsa& delavska družina, slovenski hiša imej „Narodnega Delavca“■ „Narodni Delavec“ stane leto le štiri krone.

DOMAČE VESTI.
\
Italijanstvo Trsta. Goriški ppslan0,0 je nesramno potegnil javnost, ko je razglasil, da je vlada preklicala preme3'1* tev moškega učiteljišča iz Kopra v Goric0, Ravno nasprotno je res. Učiteljišče se le že preselilo v Gorico, tam so že profesor'!
in dijaki, ki samo čakajo, da se vse urefl
za redni pouk.
In razžaljeno italijanstvo je na nogft1!' Pa prav na šibkih. Bombič je grozil vlad1’ da izbruhne ljudska revolucija, če bi pf’9, ta šola v Gorico. In zdaj, ko je vse to ž° gotovo in dovršeno ? Nič! Nekaj poulični'1 lenuhov in zanikernih postopačev n19" žvižga in hoče nekako demonstrirati "" ljudstvo, narod se jim pa smeje!
Tudi naši ljubi tržaški Italijani F° so preteklo sredo nekak shod, ki se pa
začutili potrebo pouličnih pajacad. Sklic9
mogel vršiti, ker so ga Italijani in soc'9 listi razbili sami. Ampak, kako strašno 6° se blamirali, komaj menda uvidijo. Zvečer se nabere nekaj otročajev na Acfjuedo"11 in sopranirajo otroške klice v veliko selje in zabavo šetajočega občinstva, * ima tako zgodnji predpust.
Stavili bi kaj, da 80°/0 »demonstr'"1.
tov ne ve, kaj hočejo. To je menda u', dela že tudi policija, ki se ne zmeni mnogo za te junake.
Nočemo opisovati klavernih dem011 stracii, presmešne in premalenkostne 8°' Italijani se toliko bahajo s svojo t0 liko in tolikotisočletno prosveto, pa s tako omejani in — zabiti.
Ampak, dragi sosedje, kaj hočete »v6®
dar? Kaj braniti svoje kaj malo pri3'9!’
italijanstvo. ko mu nihče ničesar noče ! ubogi študentki vendar ne bodo poslov'e nili Gorice! Prvič je Gorica že zdaj veliki večini slovenska, kakor tudi v*. dežela ; drugič je pa to, da pride u6i'e,' šče iz umazanega gnezda v malo bolj c stojno mesto samo v korist kulture, Pr°
svete, za ktero vi tako gorite. Iz pedalU
gičtiih ozirov se je vlada morala odl°°‘
za ta korak. Morala se je. A nikar ^
mislite, da morda Slovencem na ljubo-ne ! Pravičnost in razmere so jo prisl'! Kar sprijaznite se z dejstvom ! Tako le • tudi mi moramo priti kdaj na vrsto. “■
vas je vlada dosti dolgo protežirala. ^ poglejte na volilne sisteme za državni
deželni zbor.	, ^
To uvidijo tudi nekateri Italija111’, mislijo trezno. Govorili smo ts dni s čajno z nekim Italijanom, ki‘je kar odkr'
priznal, da se Italijani žs dolgo niso
tafc0
shirali ko zdaj. Res je to. Blamirali so e’ to prav jim je !
teli , j *° Pagnini bi rad koval iz vseh kar i • , ^ in otočjih homatij svoj stran-rsk(. kapital.
Kako je revež naiven !
,.bd Sv. Ivana. Dne 5. t. m. smo dr«! *U Pr* kvarni veselico sokolskega ^ustva. Ker je imel neki naš tovariš N. ud i ,.^i dečka v sokolskem kraju se ni otežil slavnostnega izleta .v Ajdovščino, „ r J® viditi svojega ljubljenčka pri 8topu sokolašev.
• Popoludne je šel s svojo ženo in dva-Aisletnim otrokom k slavnosti v „Narodni r»°to ‘; zvečer se je mirno vračal domu. er stanuje v bližini gostilne, kjer domuje Tetoivansko izobraževalno društvo ; je kot avadno zavil v to gostilno na čašo vina Pogovarjal se je s prijatelji, nič žalega ^oteč mož, končanih šestili križev. Pripove-J;0»al 1? gostom o sokolski slavnosti, na ateri je prvikrat nastopil njegov mali.
Ko sliši za seboj, da se nekdo glasno posmehuje, se koj pripravi na odhod. Hoče stati in oditi, a nekdo ga od zad» podere I* tla štirje, planejo po njem in ga obde-UJ e j o s pestmi in nogami, da je bilo groza, ? nezavesti. V imenu ljubezni do bliž-Jega, v imenu krščanske vzgoje je moral ? čutiti 63-letni starček surovost in podiv-aw°8t hinavskih fanatikov.
, Zakaj so tako sirovo ravnali z njim? ^°rda zato, ker je zvest ud in agitator ■ ' P- O., zaveden sin svojega naroda, ali er je že starček končal GO. leto!
Napadalce pozna, in malo bi se treba luditi, da bi jih tudi policija spoznala. A jto noče, da bi bili kaznovani, je boljši ‘j18 ti jan nego katoliški divjaki, Da se do-2(*aj kaj tacega pri Sv. Ivanu ni pripetilo, totolimo, da ni treba še posebej omenjati.
Tržaškim Slovencem je bil Sv. Ivan ztoerom močna in zanesljiva narodna trdnjavica. In vsi so radi prihajali med prijazne Svetoivančane. Zdaj pa bo menda l'ugače. Človek niti življenja ne bo več v®ren pred nekaterimi ljudmi.
. Tako bi ne smeli vzgajati duhovščina 11 najeti apostelji našega naroda, ki ga iočejo preroditi „v Kristusu kralju“.
Glasb, dr. „Trst“ priredi v nedeljo ^•oktobra v kons. društvu v Rojanu veliko V|nsko trgatev. Spomnili so se tudi na
list! Živeli!
Te dni so ali še bodo spustili v Igorje iz ladjedelnice v Tržiču v kratkem ?ar tri parnike in sicer „Brionili, ,v krat-keto bo splaval parnik „Sarajevo“ in za .to še „Ilirija“. Parniki so lepi in nare-'eni po najmodernejših vzorih in so last 'Avstrijskega Lloyda“.
. Gostilno „Andemo de Franz* v ul. Jreneo della Crocce priporočamo svojim Narišem, ki jim je predaleč v našo zadušno gostilno. Gospodar je naš človek, V. vam postreže z okusno jedjo in dobro ^j&čo po nizkih cenah. V gostilni se shaja a>Hogo Slovencev; tu je bilo nabranih ^nogo darov za štrajkujoče v Ajdovščini.
Naše zadruge.
, Dne 23. t. m. se je otvorilo v ulici ^'ramar štev. 9 drugo skladišče Konsumna *®druge.
Tovariši bližnjega Rojana, Skorklje, 11 Grete, vpišite se čim prej v zadrugo er pridno se poslužujte pri nakupovanju 8v°jih potrebščin tega skladišča.
»TRZflSKfl POSOJILNICA IN HRANILNICA1*
registrovana zadruga z omejenim poroštom.
£iazza (lella Caserma št. 2, I. n. — TKST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah). — TELEFON St. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
as |2 [O
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6%, na menjice po 6%, na zastave po 57s in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je uradzaprt.
(rna najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirje, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje naaja štediti svojo deco.
Poštno-hranilnični račun 8i6'oo4.
1------ r
Tretje skladišče Konsumna zadruge v
Skednju se otvori sredi meseca oktobra. Dan na dan raste število novih zadružnikov, kar priča o velikem zanimanju, ki ga gojijo ondotni tovariši do zadružništva.
Prireditve N. D. O.
Pondeljek, dne 27. t. m. ob 8. uri
zvečer. Seja odbora za Rojan.
Kraj „Konsnmno društvo- pri cerkvi.
Sreda, dne 29. t. m. Seja osrednjega odbora.
Sobota, dne 2. oktobra t. 1. ob
8. uri zvečer. Seja odbora za Sv. Jakob.
Kraj soba pevskega društva „Ilirija*‘ (ulica Montecchi).
DOPISI.
Solkan. Tukaj se je predminolo soboto vršilo predavanje tov. Knafliča iz Gorice. „0 socijalnih teorijah11. Predavanje je bilo izvrstno obiskano. Tovariši so njegovim izdajanjem z zanimanjem sledili. Minolo soboto se je predavanje nadaljevalo.
Tukaj zbiramo tudi člane za konsumno zadrugo članov N. D. O. Deležnikov se je prijavilo dosedaj že 26. (Rdeči prapor je pisal, da imamo 12 članov vsega skupaj ! Dermotizem na Goriškem gre v klasje!)
Darovi.
Za štra kujoče v Ajdovščini se je svoj čas nabralo v gostilni „Andemo de Franz“ ulica Ireneo della Croce K 14-20. Hvala iskrena !
Na veselici v Ajdovščini, seje nabralo oziroma so plačali kazen ker niso imeli vžigalic C. in M. med tovariši K 2’60.
Dar. O priliki izleta v Ajdovščino je doplačal tov. Hochmiiller en vozni listek in je imel po naročilu odbora tudi neke druge stroške, v skupnem znesku K 5’50. Ker ni zahteval povračila te svote, ampak jo je daroval v prid ,,Narodnega Delavca*', izreka mu odbor N. D. O. prisrčno zahvalo.
Književnost.
Jaka Štoka • Moč uniforme. Pisatelj je igro temeljito predelal in vporabil vse izkušnje ob njeni premieri lansko leto. Intendanca našega gledališča je vzela to igro na repertoar za to sezono. Igri želimo mnogo vspeba, g. pisatelju pa poguma za nadaljno delo. — Čujemo, da skriva Jaka Štoka novo burko enodejanko. — Na dan žnjo.
Natečaj.
Konsumna zadruga N. D. O.' Trst, ulica Bosco 17, razpisuje mesto voditelja-prodajalca za svojo prodajalno v fokednju. Ponudbe, opremljene s izpričevali dosedanjih služb in po- | goji, posebno glede plače, je nasloviti na odbor omenjene zadruge do 10. oktobra. Ponudniki naj navedejo tudi višino svoje kavcije.
Službo je nastopiti 15. oktobra.
Odgovorni urednik t STEFAN KOS. Lastuica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDIN08T“ v Trstu.
Tovariši, členi N. P. 0.!
Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojo novo gostilno
(Gostilna pri Gimnaziji)
v ulici dello Scpero nuovo J.
kjer se postreže vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor prej v gostilni „Pri stari breskvi". Priporoča se za obilen obisk
Hinko Kosič.
Književne novosti:
GREGOR ;I0: Poezije, zv.	IV. . .	.	K	2-20
vezano	„	3.20
GOVEKAR: „Dobra gospodinja*,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano........n	2-80
. Štiri ruske slike*, povesti ....	„ —-60
BENES: „Brodskovskl odvetnik*	.	„	1-5U
Kip Gregorčiča...................„	4-_
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!
NOVOST
Naš tovariš in ud N. D. 0.
Anton Novak
je odprl
svojo brivnico
v ulici Settefontane štev. 13.
ki se tem potom priporoča vsem tovarišem in Slovencem sploh za mnogobrojen obisk.
Sprejme mesčenike po najnižji ceni.
Nnkltl zu dvorane In vrte pri :: zabavah ::
v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
TJRST. - Ulica Valdirivo 40.
f\o\z povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
IMF* Slovensko podjetje I
AUSTRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
18. Septembra parnik ,,0aeana“ Nowi-York via Patrasso-Palermo.
30. Septembra parnik „Francesca“ v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas Rio de Janeiro. 25. septembra parnik ,,Argentina ‘ No\vi-York v Patrasso Palermo.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica IKolin Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Novo pogrebno podjetje
seje preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni). 1
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azegllo št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše
vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljuduo priporočajo
Telefon št. 1402	HENRICH STIBELJ in drugi.
J
PEKARNA in -SLADCiČARNA
Vinko skerk
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi. se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem VINKO SKERK.
Zaloga obuvala in čevljarskimojster
JOSIP STANTIČ
Zalagatclj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne stvaže v Trstu, Kopru in Pulju.
TRST. - Ul. Rosario st. 2. - TRST.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše im (Is) G. in M.
Velika izbera Galosch
----Cene nizke.----
— Postrežba točna. —
Člani „N. D. O! Pozor 1
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, Vita BELVEDEM Št 3.
in v Fdijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zastori
ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Telefon št. 699.	Telefon št. 699.
)
| Konsumna zadruga H. D 0.
Prodajalna: ulica Bosco 17. : Telefon: štev. 23-21. :
Tovariši!
Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja le namenjen le Vam in Vaši sveti stvari !	:
Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-
inapo
,,Kavarno Universo“
na trgu della Caserma št. 1, tik »Narodnega doma“, kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije.
Za obilni obisk se priporoča vdani
Fran Bojc.
Kje morate kupovati harmonike???
Kje drugje nego v domači češki tovarni harmonik — — —
Jcmef Hlavaček
v Louneck (Češko
Tam dobite najboljše, na mnogih raz. stavah odlikovane harmonike.
Specialita: s heligonovim basom
Pišite pe cenik.
500 harmonik v zalogi.
Podpirajte domačo obrt, domače rokodelstvo. Ne nosite težko prisluženih novcev svojim narodnim neprijateljem.
: pekarna JVtreule :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
H vedno svež kruh n
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Slovenski delavci ! Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni
„Pepi Moro“
Belvedere 49.
ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi.
Za obilen obisk se priporoča
v
Ivan Škerjanc.
Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo
Pekarno, sladšCičamo in tov. biškotov
v ullel del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Vdani
LOVRENC REBULA.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Qql.
i , - J**—*
Pddpišftnr priporoča sl, občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. r
Ferdinand Pe&enko.
, Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „All’Adria“ ul. Nuova štv. 11 in ,,Ai fratelli dalmati“ ulici Zudecche štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Fameto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“
Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba
—	točna. —
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Yeliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata 2aloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško
—	obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko .GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, vla delle Posle 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
člani „N. D. 0.“ dobe 2 % popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin
3van VJisgde S dr.
- (JViatija JViillonig) ••
ul. C. Ghega štv. 10.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Suban
TRST, - ulica delHstria St. 12. - TRST
e preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ler veliko izbero vsakovrstne mcke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. (
Postrežba na dom *v-*i
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vonto in Gastaldi
Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
Podpisani priporoča svojo
GOSTI LNO
o ni. deinstrla 658
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slaščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. ____________Udani__Filip Trobeo.
Slovani!	Tovariši!
Dajam Vam naznanje, da sem odprl
v novo slovensko v
BRIVNICO
v ulici del Bosco št. 1.
vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno-gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo.	SVOJI K SVOJIM !
s spoštovanjem	Miroslav Kovačič,
brivec.
—Pekarna i sladščičarna —
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladsčice h Izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190.
Na novo urejena	_
: Pekarna Karol Trošt:
TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. -
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsa,*lj| vrstne sladščice, čokolado itd., kakor t najfinejšo likerje.
Gostilna društva Jadran
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi sloveosK1 časopisi. — Najnovejše avtomati^6 orgije, katere svirajo izbrane slovefi' ske komade.
Postrežba točna. mr Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoČ®
krčmar
Vinko Kante.
Odbor
društva „Jadran“
IVAN KOŠMERU IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul. Montorsino št. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonijah” In druge jestvine, kakor tudi razne dellk*' teše, najboljša vina in pivo v buteljkah.
** Usi Slovenci v slovensko trgovino!"
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Glosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
03
hc
CC
•O
O
£
a
">
o
s
o
c
>
0)
c
Q
Delniška glavnica:
K 10,000.000
Telefon 19-95.
: OSREDNJA BANKA § ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu
Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
Q	MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih
— zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. ---
Vlog okoli:
K 100,000.000
NaBlov za brz.: SP0R03ASKA
-JADRANSKA BANKA v TRSTU-
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VSEDfiOSTNE PAPI*WE
(REflTE, OBLIGACIJE, ZflSTflVflA PISMA, PRIJOR1TETE, DELNICE, SREČKE I. t. d.)
----VALUTE IH DEVIZE---------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Uradne ure ; 9 — 12.,
Esloit minic in Maso, borzna naročila
SAFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
41
VLOGE NA KNJIŽICE.
q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI
2-30 — 5.30.
DOKUMENTOM VKRCANJA.
Brzojavi : „JADRANSKA“ - Tr.t. — Telefon : 1463 In 793.	========
Čitajte vsi!!
Najprijetneji čas, konec poletnega časa, in da storim prostor v zalogi novim jesenskim in zimskim dohodom blaga.
Prodam v moji zalogi po neverjetno nizkih cenah.
Možke obleke volnene.....................od 14 K napfeJ
Možke črne obleke................v.........  14	„	«
Obleke volnene za otroke	ki	se dajo prati...  2	„	40...
Volnene za otroke .......................  2.0'	>	„	-
Možki jopiči............................. „ 2.80	„	•	„
Hlače možke volnene...................... „4.0)	„	„
Hlače za dečke........................... „ 1.80	„	„
10.000 parov delavskih hlač najmočneje vrste od K 2-20. naprej Se nikdar tako nizkih cen do sedaj !
Vporabite oriliko!
Orni klobuki za možke od K 2 20 naprej *
Poleg tega, velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetov z® moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in pisan? rokodelske srajce, maje, spodnje hlače, nogavice, ovratniki zapestni®* naprsniki kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kap®
Lastna krojačnica. — Izgotovljajo s? obleke po meri.
Govori se slovensko.
s Restavracija, s | Trst - Grand Hotel BflhKAN - Trst = = Kavarna, s S
cene zmerne.