I Miro 1 Steržaj Pen je lep. Lepši od njega so le dnevi tik pred prvomajskimi prazniki. Pa še Pen izide takrat! Kako nam je lepo! VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 27. marca 2003, 96. številka marec 2003 Pen- 26 VESTNIK Zima se je poslovila, salame ostajajo. Naredili so jih Dušan, Simon, Jože, Katica in Tunč pri KOSI-JEVIH na CVENU. Bili so seveda dobre volje, saj so se jim slastni mesni izdelki posrečili. Vse drugo (tako želijo) naj ostane skriv- nost. Ministra Kebra Daj, Darko, nagni! .zakon že j \ vaia/ / Na rezi vinske trte pri lanski slovenski vinski kraljici Tjaši Koroša sta bila tudi JAKLIČEVA iz RADENEČ -ena sliši na ime MATEJA, eden pa na ime DARKO. jog / OD SONCA L ’ Hitro sta se vživela v novo vlogo, tisto, ki je v goricah Ulil med najprijetnejšimi - skrbela sta, da rezači niso bili žejni. Delovala sta tako uigrano, da Pentute niti malo iJI ne dvomijo, da sta tudi zasebno usodno povezana. gegra Mt RS A RAZVAJi^i' ZEVEB Mi 'A Kot se po vsakem resnem delu spodobi, se je potem treba sprostiti Tako so tudi po napornem ocenjevanju kakovosti salam in podelitvi priznanj najboljšim Grofovska našli nekaj trenutkov za zabavo. Med najbolj aktivnimi je bil radenski župan JOŽE TOPLAK {človek s kravato pod prleško tunfeo) števen Iz JA? ( I pisarne v gorice KRALJ je kralj. Na znameniti radenski salamiadi je namreč zmagal KRALJ z imenom MARJAN. Fotografirali smo ga s priznanjem za NAJ salamar-ja severovzhodne Slovenije, v rokah pa drži samo polovico salame. Drugo polovico so mu snedli sodniki, a mu ni žal. Sicer je vrli Marjan človek iz stroke, saj je mesar v MIR-u, doma pa je iz IHOVE. ] P?I2WAAIJ£ t ( ll r Obleka lahko (po)naredi I človeka - to dokazuje tudi fotografija DUŠANA GROFA K S iz MARTJANEC, sicer za- F I poslenega na Upravi za ob- ■ [ rambo v MS. Sicer uglajen >-t gospod se je namreč prelevil v vinogradniškega delavca - f-J Pentute kljub številnim pos- k i kusom niso uspele izvedeti, I ' kako se je obnesel pri delu v : naravi. Vsekakor pa vrli Grof J ' trdi, da si gumijastih batašev ni r • obul zaman, ampak, da bi doka- 1 zal, da je vajen tudi fizičnega 1 dela. Pen marec 2003 Napori Turistična znamenitost v Banovcih Župana je pošteno streslo s s M Yugo JE za dugo! če ga še niso odstranili, je v bližini ter- malnega kopališča v BANOVCIH še vedno na k ogled posebna turistična znamenitost - avtek g jugec. Ker je zastonjkarjev, ki si pasejo oči ob g novodobni turistični znamenitosti iz dneva v K dan več, so v domačen turističnem društvu ■ uvedli posebno VUGO takso, ki jo morate H plačati, preden vstopite v turistične Banovce. S Koliko je treba odšteti, Pentute ne poročajo. Viri ■ pa pravijo, da si bodo z jugo takso zgradili K sodoben dvonadstropni olimpijski bazen 2 (pritličje bo za nudiste, prvo nadstropje pa za ■ navadne kopalce). jog Lokalna samouprava povzroča njenim izvajalcem vse hujše glavobole. Denarja je čedalje manj, občanke in občani pa bi (nasprotno!) želeli vedno vteč. Tako ni nič čudnega, če so vrli pomurski župani (26 po številu) v stresu. Med kislimi obrazi ta mesec gotovo prednjači FRANC ŠLIHTHUBER (G. PETROVCI). Pentute ne poročajo, ali je na županovo mimiko vplival tudi okus otovske palinke ... gegra ri Jubilanti Sosed sosedu sosed Nacionalni radio (Val 202) skupaj z Nedeljskim dnevnikom v rubriki Moja soseska razglaša najboljše v posamičnih poklicih. S podelitve priznanj je tudi tale spomin, na katerem so (od leve) pevka NUŠA DERENDA, odgovorni urednik Murskega vala MARJAN DORA, NADJA IVANC MILOŠEVIČ (učiteljica -profesorica na soboški gimnaziji), SMILJA NABERGOJ (veterinarka - zaposlena v družinskem podjetju v Moravskih Toplicah) in VINKO KOROŠEC (hišnik - osnovna šola Beltinci). Če bi bdi radi najboljši tudi vi, se zgledujte po nagrajencih, morda vam v prihodnjih letih uspet Radgonska torta GER 50 • pomlad Kaj bi mi brez nas! življenje teče svojo pot. In ker se nam vsem vedno preveč mudi, niti ne opazimo, da leta kar letijo mimo nas. Tako tudi vrli GEZA, ki z zezanjem zabava staro m mlado, še pomislil m, da ga bodo med koncertom ZAPOJMO IN ZAIGRAJMO PO DOMAČE domačini presenetili s torto. In m bila torta kar tako - na njej je bila namreč zapisana številka 50, kar pomeni, da se je Geza srečal z abrahamom. V imenu poslušalk mu je torto izročila LOJZKA KOLARIČ iz PODGRADA, pomagal pa ji je gasilec iz POLIC JANKO AUGUŠTIN, - Tu pa je dokaz, kako dobro vzdušje je na Gezovih koncertih. Občutila sta ga tudi gospoda v objemu dam. Tisti z brki je župan GR ANTON KAMPUŠ, prijazno smehljajoči se pa podžupan in osnovnošolski ravnatelj DUŠAN ZAGORC. marec 2003 P©n 28 VESTNIK Skupaj do zdravja Najprej je bil projekt, zdaj je O projekti, s katerimi se nosilci grebejo za denar in jim je to glavni cilj, in so projekti, ki nastajajo zato, da bi reševali neki problem in ga kratkoročno ali dolgoročno tudi rešili. Za cilje slednjega se je v svojem projektu družno odločilo več partnerjev, ki jih skrbi zdravje Pomurcev in bi radi dosegli, da bi ljudje kaj več tudi sami naredili za lastno zdravje - z bolj zdravo prehrano, z več gibanja, s preventivnim ravnanjem ter medsebojnim druženjem in razumevanjem. Vsebinsko široko zasnovani projekt - ideja in začetek sta zasluga državne sekretarke dr. Jožice Maučec Zakotnik - Pomurskega društva za boj proti raku. Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota in Ministrstva za zdravje je v navezi z več drugimi partnerji in ob podpori sredstev PHARE sledil tem ciljem in ob koncu vodja projekta prim. mag. Branislava Belovič, dr. med., z zadovoljstvom ugotavlja, da je projekt prerasel v gibanje, ki bo trajalo. Prepričana je, da bodo koordinatorke v vseh krajih nadaljevale delom podobno, kot že delujejo skupine za samopomoč, radovedni pa so postali tudi v občinah m krajih, kjer so o projektu samo brali in slišali... I Gibanje za zdravje Za zdravje si privoščite__________________________________ Pito s koprivo ali špinačo Testo za zavitke 30 dog listov mladih kopriv ali špinats, 40 dag skute, 2 beljaka, 2 jogurta, sol, malo olja za pekač Mlade koprive očistimo [z rokavicami ali plastičnimi vrečkami na rokah), operemo in nekaj trenutkov prekuhamo v rahlo slanem kropu. Odcedimo in grobo sesekljamo. Skuto zdrobimo, dodamo pol kozarca jogurto (odvisno, kako suha je skuta) in solimo. Umešamo koprive. No koncu previdno umešamo sneg dveh beljakov. Pekač namošmo, no dno damo plast testa za zavitke in pokrijemo z nodevom. Nadev pokrijemo s testom. Potem to ponovimo. Testo prelijem z jogurtom in i:i 4 damo v pečico. Ker smo ga prelili z iogurtom, bo jed lepo rjavo Bojana Podgorelec je speklo za raz-križko razstavo zdrave prehrane zanimivo biotorto, za katero je najprej spekla polnozrnate oblate, vmes pa namazala ajdovo kremo. Poskusite Še vil Lobko tudi v okroglem pekaču. Najprej stepete sneg iz 7 beljakov. Zavrete I del mleka, 5 dag manj mastne margarine in 1 žlico medu. To maso in rumenjake dodate snegu in zmešote. Vzamete 8 žlic polnozrnate moke, 2 žlici mehke bele moke, 1 pecilni prašek in naribono limonino lupino ter vse skupaj dodate prejšnji masi. Biskvitno testo razdelite na tri dele in jih spečete v pomaščenem pekaču. Bodite pozorni, ker je hitro pečenol Za ajdovo kremo pa potrebujete 10 dag ajdove kaše, ki jo skuhate v slani vodi, 2 jobolki, ki ju razrežete no krhlje in podušite v kozici. 0,5 litra mleka, 10 dag jedilnega škroba, 1 žlico medu in 1 rumenjak razžvrkljajte in zakuhajte ter zmešajte z vročo kašo in jabolki. Za okus dodajte molo cimeta, na koncu pa še stepen sneg enega beljaka. Ajdovo kremo namažite na oblate in rezultat bo slastna torta, za katero si je recept »izmislila« Bojona z Razkrižjo. Zdrov dober teki ij zapečena. Ponudimo mlačno. Je samostojna polnovredna jed - skoraj Prim. tnHg'. BclOViČ, dr. mcd. vodila na srečanja. Ker brez holesterola. Režemo večje kose, ki jih z lopatico previdno jemljemo iz pekača. Ce uporabljamo špinačo, jo operemo, posušimo in drobno narežemo. Presno umešamo v skuto, jed je lahko prebavljiva. Pripravljeno s špinačo je primerna zo vroče poletne dni. Na osebo približno: 314 kcal, 7 g maščob, + vlaknin Recept je pripravljen za objavo v kuharski knjigi za zdravo prehrano, kjer bo vsaj se Šestdeset možnosti za pripravo zdravih jedi. Knjiga bo nekakšna pika na i ob koncu projekta. (na fotografiji v ospredju) o projektu Natančno pred enim letom je postala vizija o promociji in izvajalci učnih delavnic, priprava gradiv, zagotav- zdravja projekt v desetih Ijanje pogojev za nemoten pomurskih občinah. Projekt potek dela, poročanje - to je in izziv. Zgrajen na izkušnjah bil bliskovit začetek. V »I« V vseh desetih vaseh so pripravili zanimive sklepne prireditve. Na Rozkrižju je bil to bogot kulturni program, v koterem so sodelovole vse generacije. Najmlajši so med drugim predstovili zanimiv rezultat svojega delo - zloženko Povabim te no moj ali babičin zabaven in zdrov zajtrki, nastopili so domači pevski zbor, folklorne skupine -prvič tudi folklorna skupina starejših krajanov (na fotografiji). Za priboljšek pa so sodefujoči v delavnicah pripravili zanimivo razstavo zdrave prehrane. pilotskega projekta Živimo zdravo je imel vse pred- os- predju mi je bil ves čas cilj, da navdušim in prepričam sode- ssm (udi euma izvajala učne delavnice o zdravi prehrani, me je pomen druženja navdušil in sama sem se počutila kot del teh skupnosti. To so prijetne izkušnje, pisane meni na kožo. In tudi prijeten spomin na mamo, ki je pred desetletji bila med organizatorji aktivnosti za pros- dispozicije za uspeh. Lotili lujoče o uspešnosti projekta, vetljevanje ljudi (higiensko smo se ga s takšnim entuzi-azmom, da nam je uspelo prepričati in k sodelovanju Kljub dobrim in celovitim gospodinjski tečaji) Hvalež- pripravam me je bilo pred prvimi srečanji z ljudmi st- pritegniti tudi madžarskega rah. Se bodo sploh odzvali, bo partnerja iz vasi Alsone-mesapati. V okviru projekta smo zastavili številne aktivnosti ter začrtali povezovanje in usklajevanje - vse za promocijo zdravja v Pomurju. Večina sodelavcev in sama sem vanj vložila več kot le svoje strokovno znanje Projekt je imel že od začetka dušo. V začetku se niti sama nisem zavedala, za kako velik in zahteven projekt gre Pozneje pa ni bilo časa za razmišljanje, kajti vse je potekalo obisk na naših delavnicah? Prvo učno delavnico sem izvedla sama in svojim sodelavcem z veseljem sporočila, da je bilo na Razkrižju štirideset ljudi. Led je bil prebit.. v Črenšovcih jih je bilo več kot petdeset, v Odrancih še več. Steklo je. Lokalni koordinatorji so se uspešno vživeli v delo, kot da bi to počeli že leta. Oni so tisti, ki živijo m dihajo s svojimi krajani, in to je eden od pomembnih stebrov uspeha. V ospredje je na sem ji za njeno dokumentacijo. Še en osebno obarvan drobec bi rada omenila. Med izvajanjem projekta sem se znašla v tistem kraju na Madžarskem, od koder je več kot pred petdesetimi leti priromal listek, ki ga je napisal moj oče na poti iz vojnega ujetništva. .Našel ga je prijazen človek m prišlo je sporočilo, da je živ... Ni to več kot naključje, ki človeka bogati. Podobne lepe stvari so se med projektom dogajale tudi drugim izvajalcem in udeležencem m nas bogatile. Pa rezultati? Udeležba je bila večja, kot smo pričakovali. Aktivnosti,’ zastavljene v projektu, so prerasle v gibanje. Spletle so se vezi prek meje z madžarskimi kraji, saj nam je uspelo povezati strokovne ustanove, društva in šole na obeh straneh meja. In kar je tudi zelo pomembno - povpraševanje in interes sta tudi v preostalih pomurskih občinah Z zadovoljstvom lahko rečem: Kolo je zagnano in mislim, da bi ga bilo težko ustaviti. J 1 > Na delavnicah so vse zdrave jedi z hitro in intenzivno. Srečanja prišlo tudi tisto, česar nismo z župani, pogovori s kandi- posebej načrtovali Druženje navdušenjem pripravljali in poskušali. Na našem posnetku sta kuhar Josip Benko in udeleženka delovnice iz Veščice. "'■i. dah za lokalne koordinatorje ljudi. Kot nekakšna sila, ki je je prilegel topel čaj, s katerim se jim (e koordinatorka Brigita Matajič (desno) zahvalilo za dobro sodelovanje. Posebno priznanje si povsod zaslužijo koordinatorke. Na Razkrižju so bile to (z leve) Marija Balažič, Simona Skrllec in Nada Smolkovič (desno). To je bila fotografija za spominski olbum z vodjo projekta prim. mog. Branislave Belovič, dr. med. Bukovniškega jezera, kjer se V Dobrovniku pa so si omislili sklepno prireditev kot aktiven dan. Kljub vetrovnemu vremenu so se udeleženci [prevladovole so udeleženke) projekta najprej dobro razgibali, potem pa pešačili do t t ■ Projekt SKUPAJ DO ZDRAVJA soizvajaii v Odrancih, Črenšovcih, Jiirnišču, Genterovcih (občina Lendava), Dobrovniku, Kobilju, Razkrižju ter v Martjancih v občini Moravske Toplice in r Veščici ter na Pušči v mestni občini Murska Sobota. Na Madžarskem so projekt izvedli v vasici Alsonemesapati, partner pa je bilo društvo Zalaegerszegi Sziv-es Erbeteg Egysulet. Irma B % Branislava, Nataša in Jure VESTNIK 29 Pen marec 2003 Streli v Beogradu so odjeknili po vsej Evropi. Prhnile so ptice neodgovornosti, zgodovinarji so se spomnili sarajevskega atentata, novinarji podobne Kennedyjeve smrti. Srbija je ponovno dokazala, da je svojevrsten otok na Balkanu, ki se je odtrgal civilizacijskim težnjam in ponovno zaplaval v morju lastne krvi. Krvava bajka T^ISL/ red. prof. dr. Ludvik Horvat Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Tokrat so sredi beelega dne, sredi Beograda, ubili evropskega intelektualca, predsednika vlade Srbije Zoran Džindžiča, ki je doktoriral v nemškem mestu Konstanca, imel svoje vizije, kako Srbijo evropeizirati, umakniti z nje vzdevek “balkanizacija Evrope«. Zaman. Ubili so ga, ker je Miloševiča spravil v Haag, ker je obljubil, da se bo za rešetkami znašel tudi Karadžič s svojimi generali. Kdor je poslušal nagrobne nagovore, pretresljivo slovo od predsednika Zorana Džindžiča, se je najbrž skupaj z mano čudil, zakaj je eden od govornikov, zvezni minister za notranje zadeve Zoran Živkovič, nekajkrat ponovil, da v Srbiji ni več prostora za »prevaro, budalo in pacova«. Ker je to trikrat ponovil, sem ugotovil, da ne gre za prevare, neumneže in podgane, marveč za kriminalce, ki imajo vzdevke Prevara, Budala in Pacov. Po podatkih, ki so jih te dm objavili beograjski časopisi, deluje na ozemlju Srbije 118 kriminalnih skupin, ki štejejo skupaj več kot petsto članov. Samo v milijonskem Beogradu deluje trinajst organiziranih Nekaj mesecev kasneje so na ibarski magistrali poskušali ubiti Vuka Draškoviča in takrat ubili štiri njegove sodelavce. Policija je prijela kriminalce in jih obsodila na večletne zaporne kazni. Januarja 2000 so v beograjskem hotelu Interkontinental ubili Željka Ražnatoviča -Arkana. Sodišče je ugotovilo, da je bil motiv žavljani Slovenije vsaj do uboja denarna nagrada. Trije aretirani atentatorji so dobili naslednjih referendumov po dvajset oziroma po petnajst let zaporne kazni Mesec dni kasneje je bil ubit vojaški minister Pavle Bulatovič. Za njega so trdili, da ni nikoli sodeloval v nikakršnih denarnih malverzacijah. Aprila 2000 so ubili generalnega direktorja JAT Žiko Petroviča. Menda za to, ker je vedel za nedovoljeno ali pa vsaj do prihodnjih državnozborskih volitev, Z velikim zadovoljstvom lahko dan po »usodnih« dveh referendumih v nedeljo zapišem, da smo državljanke in dr- «1 dobili vsa; malo dušev- nega miru pred našimi trgovanje z letali in odnašanjem denarja iz Srbije. Usoda politiki. Pa tudi vodilni nekdanjega predsednika predsedstva Srbije Ivana Stamboliča državni politiki si bodo je še vedno neznana. Naj bi ga ugrabili na Košutnjaku, ko se je lahko oddahnili v silni ii rekreiral, ga ubili m pokopali nekje na Avali. Leta 2001 so v svojimi volivci, za katere jih je skrbelo, da Jagodini ubili dopisnika Večernih novosti Milana Pantiča. Novinar je raziskoval kriminal, spremljal je lokalne procese se bodo to nedeljo raje napotili kam na podeželje nabirat regrat. Vem, da je politike v vladi kot v opoziciji še bolj skrbelo, da ne bi mnogi malopridni alternativci, oporečniki, mirovniki in podobnih ne bodi jih treba spridili volivce in bi ti narobe odgovarjali na zastavljena referendumska vprašanja, pa čeprav sta bili zapisani le dve alternativi. Strah se je nalezel v vse slovenske politične strukture, ker so bile različne javno mnenjske napovedi vsak mesec slabše in kar je bilo še bolj hudo, da so bile tako nihajoče; zlasti to velja za vstop naše države v NATO. To se je lahko videlo na treh ravneh javnega in političnega življenja. Kot prvo v v. velja poudariti paradoksalno ugotovitev, da sta se M pri tako pomembnih odločitvah vladajoča pozicija in opozicija zlili v eno samo »enoumje«. Prvakom H opozicije je potrebno priznati njihovo stalno ponavljanje, da je v naši družbi opozicija onemo-■ gočena. Zadnji primer to najbolj nazorno kaže, le H da je potrebno tudi priznati, da se najbolj uspešno onemogoča opozicija sama. 2] Druga nazorna raven je obnašanje, govorjenje in O pisanje prvakov naše politike, ki je postajalo iz dneva v dan bolj konfuzno, brez vsakega kompasa. O kriminalističnih klanov, najmočnejši pa je iz Zemuna. Zanj menijo, da je »največja organizirana skupina v tem delu Evrope« Približno petnajst njenih članov se ukvarja z umori, izsiljevanjem, krajo avtomobilov, ki jih potem vračajo lastnikom pod pogojem, da jih odkupijo, da si odkupijo lastne avtomobile! Njihov glavmi posel pa je tihotapljenje mamil V zadnjih desetih letih so nakopičili velik kapital, ki so ga skušali legalizirati s kupovanjem nepremičnin, gradnjo trgovinskih središč, lokalov in stanovanj v Srbiji pa tudi zunaj nje. Takšni in podobni kriminalistični posli vodijo v bližnje države, tudi na Hrva^o m delno v Slovenijo. V svojih umazanih poslih so »barabe« postali “gospodje«, v primerjavi s politiki, ki so svoje interese razdrobili v strankarske zdrahe in ne znajo sodelovati, so kriminalci dobro organizirani. Albanci pošiljajo Beogradu mamila, • predvsem heroin, Srbi pošiljajo na Kosovo prostitutke iz vzhodnoevropskih držav, predvsem Ukrajine, Črnogorci pa vsem postrežejo s cigaretami. In prav takrat, ko so Beograjčani pospremili Zorana Džindžiča na mestno pokopališče, so se začele številne aretacije znanih srbskih kriminalcev. Mnogi so bili na svojih »vikendicah«, mnogi so se izmuznili čez mejo, v Bosno, v Republiko Srbsko. Začel se je zaresen spopad nestabilnega političnega sistema z dobro organiziranem političnim kriminalom Ne več samo zaradi Džindžičeve smrti, marveč zaradi srbskega ugleda pred lastnimi otroki, pred javnostjo. Niso bili vsi Srbi za umrlega predsednika srbske vlade: mnogi še niso preboleli ne Tita ne Miloševiča, ne verjamejo ne Evropi ne Američanom, kajti mnogi med njimi zadnjih deset let niso nikamor potovali, kar velja posebej za mlade ljudi, niso imeli objektivna poročila, kaj se dogaja v svetu, niso vedeli in še vedno ne vedo, kako se živi v Zagrebu, Sarajevu, v Ljubljani. In kar je najhuje: srbske oblasti niso razrešile vrste ubojev, ki so se zgodili v zadnjih petih, šestih letih. Leta 1997 je bil ubit namestnik ministra policije Radovan Stojčič - Badžav prepolni restavraciji Mama mia v Beogradu, ko je sedel v družbi svojega sina in prijatelja. Morilcev vse do danes niso prijeli. Leta 1999, na veliko noč, so ubili novinarja in lastnika prvega zasebnega dnevnika Dnevni telegraf Slavka Čuruvijo na sodiščih. Njegovih morilcev vse do danes niso našli Lani so v Novem Beogradu ubili generala policije Boška Buho Policija je osumila Željka Maksimoviča - Maka, aretirala pa je njegovega sodelavca Nikolo Maljkoviča Cilj te skupine je bil, z umori državnih predstavnikov destabilizirati državo. Te dni je srbska policija aretirala skoraj dvesto ljudi, med njimi so se znašli tudi zakrknjeni kriminalci, ki so bili že večkrat obsojeni, izpuščeni, in znani »povratniki«, skregani z zakoni in pravili človeškega obnašanja Vse kaže, da je kriminal v Srbiji horizontalno in vertikalno pregloboko in korenito omrežen in da bo treba kar nekaj časa, da bo v Beogradu zavladal red in si bodo ljudje lahko oddahnili od nasilja, korupcije in strahovlade posameznih kriminalističnih tolp Smrt Zorana Džindžiča je Srbijo vrnila v preteklost, ki za Srbe ni bila rožnata. Ostre novinarske ocene o tem, kaj je Srbija bila in kaj bi lahko bila, so zelo grobe, drastične, okrutne Tako je nekdo zapisal, da so bili Srbi petsto let pod Tbrki, da so sodelovali z njimi, prevzeli njihove običaje, besede in pokvarjenost, dvojno moralo, da se je Srbija začela zavedati sebe šele po letu 1800, vendar je prepogosto reševala svoje najbolj zahtevnih zunaj političnih nastopih so dajali premier, predsednik države in zunanji minister povsem nasprotujoče si izjave; vsi trije pa so člani največje vladajoče stranke. Tretja raven, ki je bila Še najbolj določena, pa je pomoč tujih političnih avtoritet, ki so bile poklicane, da rešijo rezultat referenduma, ko tega niso bile sposobne domače avtoritete, ki so se v javnih nastopih ob redkih izjemah obnašale kot kmečko dvorišče ( mislim na kure in ovce). Slovenski politiki se lahko zahvalijo evropskim avtoritetam, da so jih s svojimi prepričljivimi nastopi in argumenti izvlekle iz prav neprijetnega, da ne rečem bednega poležala. Navsezadnje pa država ne bo imela več opravičila za skrajno nesmotrno porabo denarja davkoplačevalcev za vse mogoče propagandne nastope v javnih medijih in z množico priročnih gradiv, s katerimi so nas bodoče volivce vsakodnevno obdarovali (osebno sem na različnih naslovih dobil notranje spore z umori svojih kraljev, ministrov in idejnih vladno gradivo kar petkrat v celem kompletu). voditeljev. Sedanja srbska vlada je napovedala boj proti svojim kriminalcem, uvedla je izredno stanje, ki velja samo za njih, Vstopiti v Evropsko skupnost res ni bilo vprašanje, za vsakogar, ki se zaveda pozicije Slovenije in njene kajti najnovejšji zločin je strel v sodobno družbeno ureditev gospodarske in politične prihodnosti. Glede Srbije pa tudi opomin drugim državam na Balkanu, da se ® streznijo in prenehajo trgovati z mamili, orožjem in ljudmi. Oglasil se je tudi Njegovo veličanstvo kralj Aleksander in dejal; “Vrnitev atentata in uboj na našo politično, zgodovinsko in državno sceno je najhujša novica, ki si jo Človek lahko zamisli, kajti žrtev tega zločina ni samo predsednik srbske vlade. NATA pa navkljub uspešnemu referendumu ostaja boleče vprašanje. Slovenija vstopa v najbolj militantno vojaško zvezo, ki ne spahuje ne Varnostnega sveta OZN, ne večine svojih članic, da o normah mednarodnega prava niti ne govorimo, ko s svojim marveč država sama in njem prebivalci.« Bo to torej začetek pohlepom po gospodhrski moči (neizmerni viri naf-nekega konca, bo to konec neke umazane preteklosti ali obupen boj za čisti obraz takšnega srbskega intelektualca, kakršnega si Evropa želi za sobesednika in partnerja?! Kdo ve. ijL- Braiiko Ščmen te) napada s svojo dominantno vojaško močjo tretjo državo (Irak). Z referendumom je Slovenija kot bodoča članica NATA posredno postala članica agresorskih sil velikih imperialnih držav (ZDA, Anglije). Na ta dos^k pa res ni treba biti ponosen. A Pen marec 2003 30 VESTNIK 1 Mirko Rengeo p k 9 ’ edini regijski biokmet Kmetija Ken^eo iz Šalovec je edina v naši regiji, ki se je preusmerila v okolju prijazno pridelavo hrane. Gospodar Mirko prodaja vsak četrtek široko paleto okrog 100 bioizdelkov na soboški tržnici, vozi pa se tudi po drugih slovenskih krajih. Rengeovi so znani tudi kot (po dolgem časuj prvi slovenski pridelovalci navadne konoplje, česar pa aktualna oblastni i hotela razumeti kot kmetovanje, pač pa kot ukvarjanje s prepovedano drogo.____________________ »Ce ne morete i j; skočiti prek plota, kupite našo viagro! ^,^,,™_momče, sve mi je jasno, ali ne znam, zašlo imaju svi registracija SM (Sremska Mitroviča), samo ti •^i^ovica Sremska (MS)!« (Prevod v a. p.) V pa ne. Letno mi namreč »poje« za okrog dva milijona pridelka. Ste dolgo carinili? Med leti 1970 in 76. Nato sem bil terenski predstavnik za SIP Šempeter, za kmetijske stroje. To so Sremske Mitroviče ustavil policist. Malo je buljil v dokumente, malo pa v moj avto. Nato reče: »Čuj, Ste pravi Goričanec? Pred več kot 50 leti sem se rodil kot Sobočan, ne Goričanec. Na svet sem prišel z napako, ki pa se je k sreči po šestih mesecih - popravila- Kaj pa je bilo hudega? Imel sem več ušes kot zob. Kako ste postali Goričanec? Hodil sem v carinsko šolo, zato sem se po odprtju mejnega prehoda Hodoš leta 1968 začel z Goričko Mariško voziti v tiste kraje. Spoznal sem sedanjo Trenirate kakšen šport? Gledanje »fuzbala« na TV, če ne zaspim. Skakanje čez plot? To pa menda ni šport. Sicer pa vsem, ki bi radi skočili, pa ne morejo, ponujamo izvrsten izdelek - , kekse z bučnim semenom. Vsem, ki se zbudijo z mačkom, pa priporočam kozarec domačega kisa, | Zakaj v Pomurju ni več ekokmetov če pa je panoga ' v krizi? Malo zamerim pospeševalcem, da kmetom ne ženo, nato pa so vlak ukinili in nisem več mogel nazaj natočijo čistega vina. Naj jim razložijo, kakšen je v Soboto. Tako sem še zdaj doma v Šalovcih. zaslužek za pšenico, če jo prideluješ klasično, in kakšen, če je bio. Je težje biti biokmet? Prva tri leta je bilo res hudo, zdaj pa ne bi več bili zanimivi časi, z avtom sem se vozil povsod, največ zamenjal. Konvencionalno kmetijstvo po moje nima po nekdanji Jugi, Spomnim se, da me je v okolici prihodnosti. Vaša kmetija je znana kot prva, ki so ji policisti želi pridelek? Ja, to pa je bilo zato, ker naša policija ni vedela, da i ' obstajajo tri vrste konoplje, ne samo ena. Sin jr (agronom Dejan) je takrat pripravljal diplomsko nalogo o konoplji in smo jo posejali, saj so nam na kmetijskem mmistrstvu dejali, da s tem ni nič narobe. Ampak uradni organi so mislili, da gre za mamilo in ne za navadno konopljo. Zato so jo poželi - pa tudi lan, ki je bU na isti parceli. Poleg je bila še ena kultura, a se je k sreči našel policist, ki je poznal koruzo, in so jo pustili. Sin je zaradi zapetljaja eno leto zamudil z diplomo, nato p^je podoberi^poskus pripravil na fakulteti - spet so organi hoteli »žeti«, pa so jih profesorji napodili. In sin je za nalogo dobil Se bojite Evrope? Ne. Hodim po evropskih sejmih, največ po Avstriji in Nemčiji - zdravih izdelkov sploh ni težko prodati. Veliki, klasični kmetje s 100 ali 200 biki in intenzivnim kmetijstvom pa bodo težko šli v Evropo Kako gre prodaja po Sloveniji? Ob četrtkih sem tukaj v Soboti, kjer je nekako srednje dober posel. Najboljše je v Domžalah in Medvodah, kjer ljudje sploh ne vprašajo, koliko kaj stane, glavno da je bio. V redu je bilo tudi v Trbovljah, kjer pa je v zadnjem času ostalo brez dela okrog 600 ljudi. To se pri prodaji zelo pozna, kupna moč je manjša, tako da prodam za približno 40 odstotkov Prešernovo nagrado. Sicer pa je v konoplji pri- pameti. hodnost - v avstrijskem Jennersdorfu je tovarna za njeno predelavo (seme porabijo za olje, stebla pa za izolacijo namesto steklene volne), poleg tega pa divjačina konoplje noče jesti. Jo imate radi - divjačino? i ž manj. Kaj pa aktualna politika in Bush? Buš.,.buše...? Ja, to so afriške krave Takšne majhne. Imata govedo in Bush kakšno povezavo? Pravzaprav razliko: morda ima krava malo več Če sva že pri velikih štirinožcih - kdo je največji konj v Sloveniji? Največji konji smo gorički kmetje. To pa zato, ker spomladi vse lepo zorjemo in posejemo, jeseni pa pride gospoda in lepo postrelja ves naš pridelek. Ja, posebej, če je že predelana v klobaso. Drugače Tega namreč pojedo srne, jeleni in fazani. Kaj pa vaše, domače bicživali? Najbolj nevarno je trenutno pri puranih - samičke v tem času nesejo in ni ga bolj skrbnega moža, kot je puran. Ne poznam človeka, ki bi tako odločno branil “svojo ženo, kot to dela puran. Pravkar me je od doma klicala žena in rekla, da je šla po jajca. Puran pa je skočil vanjo in jo do krvi »obdelal« po zadnji plati. — Bojan Peček, Nataša Juhnov I J VESTNIK 31 Pen marec 2003 Velika TRIPENKETA Vprašanja za šest znanih Pomurk in Pomurcev. Za tri penovsko aktualna vprašanja smo prejeli osemnajst penovsko duhovitih odgovorov. Pa jih poglejmo, anketirane in njihove odgovore! ____________________ Kakšni občutki vas prevevajo, ko se peljete po vzorcu pomurske avtoceste? Džamija! V Ljubljani nasprotujejo. Pomurci smo znani kot tolerantni in odprti ljudje. Kam bi jo postavili? Napišite prvoaprilsko resnico! Anja Cipot Andrej Vršič univ. dipl, oec., predsednica kluba Leo M. Sobota, Brezovci direktor LTO Prlekija, Ljutomer .i a * Občutek, da testiram zavorno brezhibnost avtomobila in svojo Šofersko kondicijsko pripravljenost na pravočasno reagiranje zaradi Številnih izvoznih pasov in drugih ovtocestnih oznak ... rezultat: z nekaj litri bencina manj se znajdem no napačnem koncu Murske Sobote. Q Ne vidim ovire, do je v Prekmurju ne bi postavili. Tolerantnost, odprtost in raznolikost bogatijo! Mogoče bi se potem lahko potegovali še za kakšen dodaten meter avtoceste ... To ni prvoaprilska resnica, to je resnica. Drobna pozornost, toplino, pripravljenost na pomoč pomenijo več kot vsi kilometri zgrajenih avtocest. *fll "m Moram priznati, da se po pomurskem av- tocestnem odseku Še nisem peljal, ker mi je s poti, ko se peljem v Mursko Soboto bodisi iz Dokležovja bodisi iz Lipovec. Bom počakal na daljši odsek, ko se bo splačalo peljati. 0 Postavil bi jo v prleški Jeruzalem! Prepričan sem, I do je to najboljši kraj, kjer bi prišla do izraza. I Bila bi tudi nov turistični produkt v Pomurju, ki bi ga obiskalo veliko ljudi ne samo iz verskih razlogov, temveč tudi iz radovednosti. Avtocesta med Pincami in Mariborom bo do leta 2020. Drago Vogrinčič ! župan, Cankova Eh, moji Pomurci, tisti tam v Ljubljani in presvetli pomurski poslanci vas vozijo že 10 let, vi pa še vedno ploskate! S tem oblastniki skrbijo za dobro počutje Pomurcev, saj je hoditi peš oli po se voziti s kolesom veliko bolj zdravo. e Res tolerantni in odprti Pomurci ne bi nasprotovali džamiji. Predlagam, do z refrendumom določimo lokacijo, na katerem goričkem bregu jo bomo postavili otI J 0 Bojim se, da cmeravim in klečeplaznim Pomur- cem niti Alah ne bo imel volje pomagati. Jože Kos upokojeni komandir policije. Gornja Radgona__________ 'O Občutki so, kot da se peljemo v bližini Ljubljone, kjer se tudi že bolj sliši Murski val. Sicer pa nam je bila vržena kost za glodonje, saj smo cesto poskusni zajci, zato se moramo postopoma prilagajati prometnim rozmeram tja do 2010. Q Bži je, da smo tolerantni in odprti, žol tudi preveč popustljivi. Džomije pa kljub temu v Pomurju ne potrebujemo, naj jo locirajo močvirniki, ki so že leta skrbeli za Številčnost udeležbe v njej. Če se bomo morali že podrejati EU, pa bi lahko bilo zgrajena za okros in ponovni renome RADENSKE na pogorišču znone nekdanje radenske kavarnel O Nato nam bo zagotavljal večjo varnost, saj nas bo varoval in Ščitil. Le kdo si bo drzni! iti v napad? Za upokojence pa domnevna vest, nojmanj za 5 odstotkov se bodo zvišale pokojnine! Lili Kepe Zavod za kulturo madžarske narodnosti, Lendava_________ Vzorci so ponavadi majhni, krafhi. Vzorec »pomurske avtoceste« pa je le prekratek, da bi se v meni izoblikovali kakršnikoli občutki. Mogoče zaradi tega, ker sem vizualni tip človeka ... O Vsekakor no narodnostno mešanem območju v Sloveniji, kar pa ni nujno, da je v Prekmurju. Mislim, da je stopnja tolerance no Primorskem še na višji ravni. v dogo’ ivoru 2 glavnim urednikom Vestnika bo postal Pen tedenska priloga in vsaka druga stran bo v madžarskem jeziku! Jože Denko akademski slikar, Bakovci -O tudi najdaljša cesta no svetu ima nekje prvih pet metrov! Po nekaj mesecih ugotavljam, da mi je postalo ovtocestna bližnjica med slikarskim ate- Ijejem v Rakičanu in Bakovci, kjer imam hišo {izognem se V prihodnjemu PRAGERSKE- \ MU v MS, za katerega je ® krivec »GORIČKA MARIŠ-KA«). lili Večina slikarjev v zgodovini je živela od cerkvenih naročil, pa če so slikali KRISTUSA, ALAHA, BUDO ITD. Glede na to, do akademski slikarji preživljamo hude čase v naši razprodani pokrajini. sem pripravljen naslikati Še kakšnega ČETRTEGA BOGA-pa če bo obrnjen proti vzhodu ali zahodu. V štorih dobrih glasbenih časih sem veliko sodeloval na dobrodelnih prireditvah z znano slo-pevko SIMONO WE1SS. Glede na to, da je pred nedavnim zbrala denar za dva inkubotorja v ljubljanskem kliničnem centru, jo bom informiral o najnovejši gradnji »inkubatorja« v Murski Soboti in pristavil »KRŠČAK«. i marec 2003 Pen 32 VESTNIK Paberkovanje s čebelarjem .i". 4-.,a Devetinšestdesetletni Franc Horvat iz Belttnec ima BO panjev, v osemdesetih letih zdaj že prejšnjega stoletja pa je imel kar 150 ^beijih družin. »Tedaj sem bil na vrhuncu svoje čebelarske kariere in čebele sem vozil na pašo na Pohorje in celo tja dol do Koroškega. Kar trideset let sem prevažal čebele s svojim tovornjakom. Tudi zdaj, ko imam manj panjev, jih vozim, vendar le na pašna območja Prekmurja: na akacijo m kostanj na Goričko ter na nabiranje cvetličnega medu v obmurski Kot pri Kapci. V ta namen sem preuredil tri kmečke vozove z gumijastimi kolesi in na vsakega lahko dam po dvaindvajset panjev, drugi pa ostanejo doma. Glede na število panjev sem prisiljen voziti na tuja pasišča, saj je doma, kjer imam čebelnjak na koncu grunta, dovolj paše le za kakih dvajset družin. Sicer pa se mi prevažanje na pašo, pri čemer mi pomagata sin Andrej in sosed Marjan, poplača pri točenju medu.« Telo si želi pikov Horvatovi nekaj medu porabijo doma (pa ne le za medeno žganje, ampak tudi za marsikaj drugega, denimo za pecivo - medenjake), nekaj ga »raztalajo« (tudi podpisani nisem šel domov brez sladkega darila!), preostalo pa prodajo Medexu, Pogovor sva za hip prekinila, saj je bilo treba poskusiti medeno žganje, ki ga sicer pripravlja čebelarjeva žena Katarina, Kar dobro je delo v takrat še hladnem vremenskem obdobju Franc Horvat iz Panonske ulice 103 v Beltincih izhaja iz čebelarskega rodu, saj so imeh roje in vinjake (čebelnjake) pradedek, dedek in tudi oče. V 1953. letu je bil soustanovitelj Čebelarskega društva Beltinci v sedanji obliki. Na tedaj ustrežen način so se družik tudi predniki. »Delo s čebelami je sicer zelo zanimivo, vendar se mu je treba popolnoma posvetiti, ker vsako napako, tudi morebitno nezbranost, ,plačaš’ s čebeljim pikom. Čebele ne poznajo čebelarja po obrazu, poznajo pa njegov način dela. Občutil sem, da le ni prehudo, ko čebela piči, saj to pomaga človeku pri zdravljenju revme. Sčasoma se telo na pike celo navadi in na pomlad, ko čebele spet začno nabirati med, kliče oziroma prosi po čebeljih pikih. Franca sem seveda vprašal, koliko čebel ga je pičilo v enem dnevu, »Četudi imaš na sebi vso opremo, te čebele lahko pičijo. Mislim, da me je v enem dnevu pičUo že več kot petdeset čebel. Tudi čebele so živčne, razdražljive ..., zlasti na ,kostanjevi paši’. Sicer pa sam največkrat delam brez zaščite, razen pri .kostanjevem točenju’ Čebele na pašo s kmečkimi vozovi medu. Je pa res, da si, ko imam opraviti s čebelami, že kar iz navade prižgem cigareto,« Franc in Katarina imata tri otroke. Že omenjeni Andrej hodi v službo in živi doma pri starših; hčerka Žalika si je ustvarila družino v Murski Soboti, sin Boris pa živi z družino v Bratoncih in je - čebelar, na kar je oče seveda ponosen, saj se tako čebelarstvo ne bo Janez Zadravec iz Gaberja, eden zadnjih ptetitcev vrš za tov piškur|ev končalo v tretjem rodu (ali kolenu), ampak se nadaljuje v četrtem. Ob .obisku pri Horvatovih sem od Franca brodila po naših krajih, in ko je Bog svojo palico zvedel, da čebelar! pretežno v A-Ž panjih na stari način: en panj - ena matica. Svojčas je panje delal sam, pozneje pa jih je kupoval. Kako bo v prihodnje? Zagotovo bodo logov, se je spremenil v prijazno z ribami, raki in polži pri hiši čebele vse dotlej, dokler bo sedanji čebelar pri bogato močvirje, ki je dajalo vlago njivam, travnikom "" močeh Volje do čebelarstva pa mu tako in tako nikok in logom, jih polepšalo z logarico ter ljudem ponudilo ne bo zmanjkalo Horvatova Franc in Katarina živita zdaj dokaj bilo malo, odkar se je človek v bronasti dobi naselil v umirjeno življenje. Drugače je bilo, ko sta bila še nekoliko mlajša, kajti tedaj sta se intenzivno ukvarjala Huni, Franki, Slovani, Madžari in še kdo. s kmetovanjem na osemhektarskem posestvu: s pridelavo krompirja, pšenice..., rejo goveje živine... Zdaj živine nimata več, ostale pa so rastlinska proizvodnja in - čebele, katerih »reja« pa je tudi zahtevna, saj tudi one niso imune na razne bolezni, od katerih je najbolj znana varoa Čudno, mar ne: po eni strani prinašajo s svojimi piki [še bolj pa s sladkim medom in izdelki iz njega) človeku zdravje, po drugi strani pa bi morale k biotope spremenili v globoke ravne kanale za odvajanje m zdravniku. Ker pa nimajo razmišljajočih možganov, ampak delajo bolj po nagonu, je njihov osebni zdravnik raja. Škropiva, izpušni plini m kemična industrija zastrupljajo vse živo in vedno več je ogroženih rastlinskih in čebelar, ki ima seveda interes, da so čebelice - zdrave. Štefan L. Sobočan -4 ■■ Zadnja vrša je spletena, piškurja pa ni Po prekmurski legendi sta Jezus in sveti Peter žejna zabodel v zemljo, je voda privrela na piano. Svet pod Lendavskimi goricami, tja do Mure in polanskih D zavetišče pred Tdrkl in drugimi sovražniki, ki jih ni Olorišu, potem pa so mu sledili še Avari, Rimljani, Do pred petimi desetletji so veljala prekmurska močvirja in mokrice za pomemben del naravne verige: z rastlinami in živalmi bogate vodne žile so okoliškim vaščanom zagotavljale dodaten vir preživljanja. V drugi polovici 20. stoletja se je z uvedbo intenzivnega kmetovanja končala sonaravna idila, saj so z melioracijami, komasacijami in preoravanjem nekdanjih pašnikov vijugaste in plitve vodne podtalnice in meteorskih voda. Človek je samega sebe izgnal živalskih vrst Med njimi je tudi piškur, nenavadna kačasta riba obmurskih mokric. Beltinski rojak dr. Vilko Novak, etnolog, je v knjigi Ljudska prehrana v Prekmurju (1947) zapisal, da tukaj lov na poljske in gozdne živali ni razširjen, najpomembnejši je ribolov, ter navaja, da se približno »tretjina hiš hram z ribami«. Med 23 vrstami našteje tudi piškurja [Misgurnus fossilis L), ki ga najdemo v srednjeevropskih vodah do porečja Volge, V nasprotju s svojimi sorodniki, ki so dolgi do 10 cm, zraste travniški (močvirski) piškur, po domače piškurova dama, ' zakopana riba, do 30 cm in s tankim valjastim trupom Morda je Pucko iz Kranjčevega romana Strici so mi povedali tudi tako odhajal na lov za piškurji. Miško je ribiča na piškurje ovekovečil v besedi, Janos Gone pa na platnu nsniiss Pe" marec 2003 Izginjajoči svet ob Muri spominja na kačo. Njegov življenjski prostor so, žal, že izginjajoči zamočvirjeni travniki in jarki. Nekdanja pristava kneza Esz-terhazvja v Hidvegu oziroma Mostju, le pet kilometrov od Lendave, je še po agrarni reformi pred osemdesetimi leti veljala za največji pašniški habitat v ravninskem delu Prekmurja, danes pa so tamkaj intenzivne njivske površine Domačin Janos Gone, slikar naivec in v zadnjem času tudi avtor etnografsko obarvanih črtic, opisuje, kako so se pred pol stoletja ob spomladanskih poplavah pašniki ob Kobiljanskem potoku, Hargasu in Sivi čreti spremenili v morje, in takrat je napočil čas za lov na piškurja. z Piškur r«, (Misgurnus fossilis L) iz prekmurskih voda Biserna poroka Sobočanka Gizela Kukel in Štefan k Sraka iz Lipovec sta se prvič srečala, koje bila ona pred malo maturo. »Pii sošolki Mari Gumilar sva se učili matematiko in njena mama nama je za inštruktorja pripeljala Štefana, ki je že končal srednjo gradbeno šolo. Takrat je preskočila prva iskrica,* se lepih trenutkov iz mladosti spominja Gizela. Sle- dila je njegova vojaščina in njeno šolanje na gimnaziji; iskrica pa je še naprej tlela skrita v obeh srcih. In ko je Štefan prišel v Soboto,v službo, sta se znova srečala na mestnem sprehodu ter se začela družiti. Bili so čudni časi. Prebivalce židovskega porekla so odpeljali iz mesta, zato tudi mestne restavracije ni bilo več in Štefan se ni imel kje prehranjevatt »Pa sem ga povabila k nam domov. Pravijo, da ljubezen gre skozi želodec. Mogoče res drži - midva sva se leta 1942 poročila.* In zdržala do bisernega jubileja ter skupaj zarezala v torti, ki ju je za to priložnost spekla Gizela. Mnogi se je spomnijo kot odhčne gospodinjske učiteljice na soboški prvi osemletki. r »Posebne, doma spletene vrše (csikkosar po madžarsko) iz vrbove šibe smo proti večeru nastavljali v jarke, ker riba čez dan negibno ždi na blatnem dnu Vrša se položi v plitvo vodo, leva in desna stran se zajezita z zemljo in edina pot za piškurja vodi v storžu podobno pleteno napravo s širokimi usti, ozkim grlom, trebuhom in ozkim zadkom, na notranji strani pa je od ust do grla še spleten lijakasti del, ki piškurju onemogoča, da bi izplaval, saj je ozki spodnji del zadelan s slamnatim čepom,« tako opisuje to značilno vršo Gone in dodaja, da so v eni noči nalovili tudi Tu deset in več kilogramov te ribe "Seveda, če smo rano vstali, kajti največ piškurja so pojedli prav tam, kjer sploh niso imeli vrš, ampak so ponoči s pridom praznili naše,« Janos Gone, ki se je do upokojitve udinjal po nemških industrijskih krajih, s sovaščani s strahom opazuje, kako se zaradi agromelioracij, čezmerne uporabe kemikalij, izpušnih plinov in hrupa tovornjakov z bližnjega mednarodnega mejnega prehoda Dolga vas spreminja podoba pokrajine njegove mladosti. Istvan Feher je pri 83 letih zadnji pletilec vrš za lov piškurja v starem Mostju. Naslednika nima, morda tudi za to ne, ker nekoč najbolj razširjene ribe vlažnih ekosistemov danes ni več. Vrše pleteta, kot sta se naučila od svojih prednikov, le že omenjeni Istvan Feher iz Mostja in Janez Zadravec iz Gaberja. Na poseben način so jih pletli iz vrbovega šibja in pri hiši so vedno imeli staro in novo vršo. Vrše so uporabnejše za lov v potokih in jarkih, v plitvih in stoječih vodah pa so šli na piškurja kar s košaro Z rogovilami so grebli po blatnem dnu in piškurji so zaplavali po motni vodi, potem pa so jih zajeli kar s košaro. Piškur, Misgurnus fossili L„ je posebnež med ribami: ko vode usahnejo, se zarije v blato in ob minimalni vlagi lahko preživi tudi pol leta. Nekoč so jih izkopavali kar z motikami »A vseeno niso izumrli,« pravi Feher. »Ker so imele žabe, štorklje in vsa druga živa bitja svoj prostor pod soncem in ni bilo onesnaževanja in globokih kanalov kot danes, ko se nekdanja močvirnata tla spreminjajo v puščave,« pravi razočarani Gone. Mnogi menijo, da so piškurja prepozno zaščitili in morda tudi zaman, ker je njegov največji sovražnik človek, ki še dalje zastruplja tla in vodotoke. Predvsem zaradi dihanja, možnosti odvzema kisika iz zraka, in ker skoraj nima naravnega sovražnika, je piškur dolgo veljal za trdoživega, vendar vse kaže, da človeških posegov v naravo ne bo preživel. Po pripovedovanju Istvana Jakapa iz Mostja, ki z devetdesetimi leti velja za najstarejšega v vasi, so spomladi izpraznjene kadi za kislo zelje napolnili v vodo in piškurji so v njih brez hrane preživeli vse do jeseni, če pa jih je zmanjkalo, so nalovili nove Povaljani v koruzni moki in pečeni na bučnem olju so bogatili skromni jedGnik ne samo v postnem času, ^inpak od pomladi do pozne jeseni. Starec pravi, da je piškur kislem zelju hrana za bogove, in preden se bo poslovil s tega sveta, bi se ga rad še enkrat do sitega najedel. Kdo ve, oe se mu bo želja izpolnila, kajti zadnjega piškurja so opazili pred sedmimi leti, pa še ta je bG zaščiten. Dobro obveščeni Vedo za piškurjevo drstišče ob Muri v Kotu, ki pa bo po načrtovani državni meji pripadalo Hrvaški, Obstajajo še manjša drstišča pri Hotizi in Gaberju, toda, hvala bogu, za njih vedo le redki varuhi narave. Upajmo pa, da jih tisti ribiči, ki jim razkosani piškurji rabijo za vabo, ne bodo popolnoma iztrebili. Po 60 letih zakona nama je najlepše Srakova pred odhodom na biserno poroko pred vhodom v njun dom v Kopitarjevi ulici v Murski Soboti Zgodba o tej hiši je zanimiva. Bila je prva v ulici in gradila sta jo z mladostnim zagonom, da bi čimprej zaživela v lastnem domu. Po se je obrnilo drugače. Med vojno so si bili prvi stanovalci v njej ruski vojaki. »Pomendroli so vse, kar sva z veliko ljubeznijo in odrekanjem postovila v hišo,« se spominjata in ko bi jima moralo biti najlepše, je njune mladostne sanje uničila vojna. Dobila sto najstarejšego sina Jožeta, Štefana pa so vpoklicali v madžarsko vojsko, deportiran je bil v nemško taborišče, od koder dolgo ni bilo vesti o njem. Po dobrega pol leta je 1945, končno prišlo sporočilo, da je živ in da pride z naslednjim transportom. Začelo sto upoti, da bo gorj^ konec, vendar se je raztegnilo tudi v prva leta po vojni. Razne čudne obtožbe ljudi, ki si jim zaupal, so bile nova bolečino. In potem je leta 1947, ko sta že imelo drugega sina Staneta, prišel z Ministrstva za J gradbeništvo dekret, do mora Stefan za dve leti v Makedonijo, Rodil se jimo še tretji otrok Andrej, ki je bil nova svetla točka v vsem hudem, hi ga kar ni hotelo biti konec, Štefan se in to je bil čas, ko je hudo ponesrečil z motoriem, se je Gizela ob treh otrocih morolo podati za iskanjem službe Čeprav je končala gimnazijo, je naletela no mnoga zaprta vrata -Se danes je hvaležna pokojnemu ravnatelju soboške prve osemletke PajtlerjU, do jo je povabil na novoustanovljeno šolo in ji dol možnost, da je oprovila pedagoške diferencialne izpite in Družinski arhiv pozneje tudi višjo gospodinjsko šolo. Končno se jima je odprlo ,,. Trije sinovi so se jima oddolžili s pridnim učenjem, uspešno poklicno kariero in prijetnimi družinskimi gnezdi, vedno odprtimi tudi zanju. oporo in vedno priskočilo njegova sin Andraž in hčerka Liza, spredaj pa žena Nada. K dedku in babici sta prisedla Jožetova sinova Robi (levo) in Sašo (desno). Na fotografiji pogrešamo vnukinjo Žužo [Jožetova hčerko), ki je bila prav ta trenutek odsotna. Ujeli pa smo jo v družbi dveh najmlajših iz Srakove »dinastije« - Žiga in Matije. Sicer pa imata Srakova še dva pravnuka: Nino in Roka. »Vsi radi pridejo domov. Smo družina, ki se razume in skupaj drži. Pri vseh imova no pomoč, če je potreb- no,« sta iskrena bisernoporočenca Poljub in bisernoporočna listina sta nov dokaz o neuničljivi zvezi. »Pomembno je, da sva toliko zdrova, da lahko drug drugemu pomagava in si stojiva ob strani. Veliko se druživa s prijatelji in v posebno veselje nam je kartanje. Vsako leto si odpočijeva v upokojenskem hotelu v Izoli in ne poznava dolgega čašo. Nenazadnje je tu vrt, obilica delo po hiši, po knjige in še veliko drobnih stvari, ki nama bogatijo življenje. To pa se žal prehitro vrti... Nekdonjo ulica faraonov, kot so se rodi pošalili, je po'talo ulica upokojencev marec 2003 P©n 34 VESTNIK Maturantski ples: zadnji korak do mature V soboški Diani se je letos na 15 plesih zavrtelo blizu 450plesnih parov - Trije meniji za različne okuse - Letošnji modni trend: dolgo krilo z globokim dekoltejem in odkriti hrbet Toliko brhkih mladenk in postavnih mladeničev, kot se jih v kavarni hotela Diana v Murski Soboti vsako leto sprehodi m zapleše v večernih toaletah in sakojih v J prvih dveh, treh mesecih, gotovo ni v vseh preostalih devetih mesecih skupaj. To je I namreč čas gala plesov maturantov, ki so se na našem koncu ohranili v vsej svoji e pristnosti. | Karel Kutoš, vodja gostinstva v Diani, je vedel povedati, da jih je bdo letos od začetka januarja do konca marca rekordnih petnajst, kar pomeni, da je na kavarniškem parketu samo letos pete brusilo bhzu 450 plesnih parov skorajšnjih maturantov, in sicer v slovo od dijaških Ekonomske šole, sa'j so imeli od 15. februarja do konca marca kar pet plesnih večerov, kaj večerov, noči, kar so I potrdili tako učitelji šole kakor osebje hotela s pomočnikom direktorja Radenske Zvezde - Diane Mirkom Čačinovičem na čelu. Kot v primeru soboške gimnazije ji ■Ki RRBH skega in upravnega tehnika, torej dijakov 4. d in 4. f razreda V soju žarometov, bbskanja fotografskih aparatov ter snemanja televizijskih kamer je pred blizu 400 gosti 32 plesnih parov pokazalo, da so po nekaj mesecih intenzivnih priprav na ta večer - breme učitelja, topot plesnega, je tako kot za preostale soboške srednje šole nosil plesni učitelj Ambrož Pušnik - o svojih tudi znanje in veščine plesa. Zloščeni čevlji, globoki dekolteji dolgih večernih toalet, ki so bde v trendu letošnje mode s tankimi ali v barvi kože skoraj neopaznimi naramnicami, malo modnih dodatkov ter temni smokingi s telovniki so bile oprave, katerih pri dijakih (še) nismo vajeni. A so se hitro prilagodili in se v novih vlogah tudi odlično znašli. v drugem delu še družabnih in ljudskih plesih zavrtah njihovi maturanti. Po poz- ' dravnem nagovoru v imenu dijakov - iz 4. d je bila to Mateja Sarkan, iz 4. f pa Aleš Serec - je dijakom, učiteljem in gostom spregovoril ravnatelj šole Štefan Harkai. S stavkom, da vsem nam zaradi nenehnih sprememb in novosti preostane le eno: učiti se, ni mogel iz svoje kože, sicer pa je potrdil staro modrost, da je življenje pač ena sama velika šola, ki ji do konca ni videti konca. Po podelitvi šopkov - v prvi vrsti razredničarkama Tjaši Gerič in Gyongyiki Kranjec - je bila čast prvega plesa v tem večeru zaupana ravnatelju šole. Pred uradno večerjo je sledil vrhunec - ples maturantov in maturantk, ki se je končal s plesom staršev. . Geza Grabar S plesom novim izzivom naproti -J II Ples s starši: venomer najbolj hvoležni in ganjeni del vsakega maturantskega plesa Nagovori, rože, ples Po ustaljenem voznem redu, ki je bil osebju hotela Diana - to je tudi na 13 plesu gostom pripravilo troje različnih menijev: klasičnega oziroma mesnega, ribjega m vegetarijanskega - že rutina, večini obiskovalčev pa zanimiv scenarij s pričakovanjem, kdaj se bodo končno v ritmih četvorke, marša Radetzkega ter let, v zahvalo in priznanje učiteljem, v čast ter srednje zdravstvene in svojim staršem in drugim najbhžjim ter kmetijske šole sta imela kot uvod v čisto pravo maturo. ■ ples dva oddelka skupaj. Po številu plesov in plesnih parov so bUi Pen je bil priča plesu zad letos absolutni rekorderji dijaki soboške njih letnikov za ekonom- Cena vseh treh različnih menijev je bila na vseh 15 plesih enotna: 3.300 tolorjev po osebi. Celotni paket z glasbo v živo in aperitivom pa je stal 5.700 tolarjev. Večina šol se je odločalo za paket. s .1 Zale in brhke miodenke v ooravoh oo zadnii modi: lepota, ki bi zadovoljila tudi okuse anaelov. Ravnatelj Stefan Harkai je s soprogo Ivanko dokazal, da ni samo prekaljen pedagog, temveč tudi uren plesalec. VESTNIK 35 P©" marec 2003 p lomurje je prvič obiskal v petem razredu osnovne šole. Njegov učitelj zgodovine je bil namreč Prekmurec, ki ga je skupaj s sošolci odpeljal na izlet v Mursko Soboto, kjer so si ogledali tudi soboški grad. Za drugo srečanje z deželo ob Muri je kriva njegova žena Vlasta, ki ga je v četrtem letniku kadetske šole pripeljala v Prekmurje, ker ga je želela predstaviti staršem. Danes je Aleksander Jevšek načelnik Policijske uprave M. Sobota. Čeprav zase všaU pravi, da je "Korošec na začasnem delu v Pomurju'*, mu tega nihče več ne verjame, saj so ga prebivalci dežele ob Muri že zdavnaj vzeli za svojega. Glavni krivec je jena_________________________________ Če bi se v temle članku podali na policijsko področje m opravili preiskavo o tem, kdo je kriv za prihod Aleksandra Jevška v našo pokrajino, potem bi lahko že na prvi pogled, brez dodatnih hišnih preiskav in jemanja prstnih odtisov, ugotovili, da je to njegova žena Vlasta, Spoznala sta se na Koroškem Bilo je v disku v Dravogradu in bilo je po naključju, Šele čez nekaj časa sta namreč drug o drugem ugotovila, da sta bila v tistih časih oba povezana s policijo. Ona je opravljala prakso na policijski postaji na Ravnah na Koroškem, on je bil v tretjem letniku tacenske kadetske Šole. PomuTci in Korošci se najbolj "stekajo' Če bi strnili poklicni življenjepis Pdeksandra Jevška v nekaj stavkov, potem bi se to bralo takole: "Po končani šob je dobil službo v Ljubljani. Po poroki sta z ženo tam tudi najela stanovanje. Leta 1987 sta se preselila v Mursko Soboto, kjer se je Aleksander Jevšek zaposlil na uradu uprave. Od leta kriminalistične službe soboške policijske Utrinek s področja kulturnega udejstvovanja Njegov konjiček je sicer povezan z džipom, toda obvlada tudi motor. Mojco je staro štiri leto. Korošec v 1992 dalje je delal na mariborskem kriminalističnem uradu, od leta L996 dalje pa je bil načelnik kriminalistične službe v Celju. Direktor Policijske uprave Murska Sobota je postal leta 1999. Njegova že na Vlasta je danes zaposlena v banki". Ne glede na to, aU je služboval v Mariboru ali Celju, se je vsako jutro vozil v službo iz Murske Sobote m se nato vsak večer tudi vračal. Družina mu namreč pomem največ in prav v letih, ko je bil zaposlen v Mariboru in Celju, je ugotavljal, da so njegovi najdražji tisti, ki pri takem delu potegnejo najkrajši konec. Zdaj, ko dela v Murski Soboti, je drugače. Hčerka Mojca je stara štiri leta. “Že ko sva načrtovala otroka, sva z ženo vedela, da bo hčerki ime Mojca, če bo sin, pa bo Matjaž." Koroške ne pogreša več preveč, kar potrjuje tudi z razlago: "Če primerjam Koroško in Pomurje, potem lahko povem, da je v reliefu pokrajin bistvena razlika. Korošci imamo hribe, doline in strmine. Tukajšnja pokrajina pa je čisto nasprotje, saj je skoraj ravna. Zanimivo pa je. da so si ljudje podobni. To ni samo moja ugotovitev. To je ugotovitev vseh, ki so kdaj študirali v Mariboru. V študentskem domu je vedno veljalo prepričanje, da se najbolj “stekajo" Pomurci in Korošci.” Slednji imajo v Pomurju tudi neformalno združenje, saj jih je kar veliko, ki so prišli v deželo ob Muri in tu tudi ostali. Enkrat na leto se jih skoraj petdeset, vključno s svojimi zakonskimi partnerji, zbere na tako imenovanem pikniku Korošcev na začasnem delu v Pomurju “In verjemite, takrat je zelo veselo," je potrdil Aleksander Jevšek. Bolje, da prepevajo, kot sitnarijo Tudi on večkrat vzame v roke kitaro in ob igranju še zapoje. Igranje na instrument je njegova želja še iz otroštva, a doma ni bilo veliko denarja, da bi z njim lahko kupili še kitaro. Oče je bil ključavničar v ravenski železarni, mati je gospodinjila. V družini so bili itrije otroci, poleg tega so gradili še hišo. Nakup kitare si je Aleksander Jevšek zato privoščil leta pozneje, Ko sta se z ženo Vlasto sprehajala mimo ljubljanskega Tromostovja, jo je zagledal v trgovim Melodija.'Žena je bila najprej nekoliko začudena nad njegovo odločitvijo, toda že čez nekaj časa je igral prve osnovne akorde, pozneje pa znanje še izpopolnil. "Ta kitara me še zdaj spremlja ob veselih trenutkih. Poleg tega pravijo, da kdor poje, ne misli slabo. S tem se popolnoma strinjam in tudi pri drugih ljudeh imam raje, da na zabavah prepevajo, namesto da sitnarijo ali se celo pretepajo,” je povedal naš sogovornik. S kolesom na Koroško______________________ Aleksander Jevšek pa ni dejaven samo na kulturnem področju, čeprav je s sošolci že v srednji šoli prepeval v zboru z učenkami srednje medicinske šole in so pripravili še gledališko predstavo izpod Molierjevega peresa z naslovom Namišljeni bolnik. Mimogrede naj dodamo, da je igral tudi v soboškem amaterskem gledališču Načelnik soboške policijske uprave je tudi odličen športnik. Že v kadetski šoli v Tacnu se je ukvarjal z borilnimi veščinami. Ima naslov mojstra jujitsa in v tem športu nosi črni pas. V Ljubljani je sodeloval tudi v • težkoatletskem klubu Olimpija V preteklih letih je kolesaril na Maratonu okoli Pohorja, letos pa se znova odpravlja s kolesom iz Prekmurja na Koroško. Tokrat ga bo njegova pot vodila po avstrijski strani prek južnega dela Golice na Med mladimi plavalci v Dubrovniku sto bila tudi Aleksander Jevšek in Drago Kos. , Z Marjanom Smodetom sta nekoč igrala namizni tenis .M’ Prekmurju Povzpel se je tudi na Triglav Koroško, nazaj pa po Dravski dolini. Toplejši letni časi so namenjeni tudi tenisu, zimske dneve pa preživlja v delavnici, ki si jo je uredil pri hiši. Njegov ponos je džip iz leta 1943, ki ga je ob pomoči prijateljev popolnoma razstavil, obnovil m znova sestavil. Poznavalci pravijo, da je vozUo eno lepših v Sloveniji. Blagovna menjava___________________________________ Doma je tudi hišni mojster. Še sosedje začudeno gledajo, ko se loti tlakovanja ali zabijanja ladijskega poda. Ko je bha moderna talna oziroma stenska pluta, jo je položil doma, poleg tega pa še v nekaterih drugih hišah in stanovanjih družinsluh prijateljev. “Edina stvar, s katero nočem imeti opravka, je elektrika. Pri ^ojem delu sem namreč videl toliko nesreč, ki so nastale prav zaradi napak, ki,so bile povezane z elektriko, da delo na tem področju raje prepuščam strokovnjakom,” je povedal direktor Policijske uprave Murska Sobota. Tudi delo za štedilnikom raje prepušča tašči. “Koroške jedi sicer niso pogosto na jedilniku,” priznava ter dodaja, da jih zato večkrat pripeljejo s Koroškega v posušeni ali drugih oblikah, kot so na primer koroške salame ali domač koroški kruh Blagovna menjava menda poteka tudi v obratni smeri. Nismo prodajalci viloUc________________________________ Alekander Jevšek na vprašanje, katero obdobje v policijski službi se mu je do sedaj najbolj vtisnilo v spomin, odgovarja: “To je bho obdobje, ko sem bil kriminalist. Postavljen sem bil'pred konkreten primer, ki sem ga moral rešiti. Moje največje zadovoljstvo pa je bilo, ko sem prijel storilca. Takrat sem pri sebi čutil, da sem opravil koristno delo. Tudi zdaj, ko sem na vodstvenem položaju, se večkrat vprašam, kaj je tisto, kar me motivira. Ugotavljam, da je to dejstvo, ki potrjuje, da so pri našem delu opazni napredki." Direktor soboške Policijske uprave namreč meni, da se je odnos do policije in dela policistov bistveno spremenil. Zaveda se, da policistov morda nikoli ne bodo hvalili. Pri tem pravi: “Mi namreč nismo prodajalci vijokc, ki z nasmehom prodajajo rože. Mi največkrat na žalost pridemo, ko ljudje doživljajo neprijetne trenutke, ko se na primer zgodijo nesreče v družinah, ko se zgodijo nesreče na cestah, ko kdo kaj vzame. Skrbimo za red in varno življenje ljudi Tudi v medijih smo večkrat omenjeni, kp delamo red, kot pa ko pomagamo ljudem v stiski. Policisti, v Pomurju nas je 650, opravimo vsako leto več kot milijon represivnih ukrepov. Vsi so neprijetni. Veseli pa me, da je pritožb zaradi našega dela vse manj. Tudi zato sta moj cilj in motivacija, da^ svojim lastnim vzgledom in s svojim delom prek najožjih vodstvenih delavcev poskušam tako pri poUcistih kot pri drugih ljudeh doseči, da bi prebivalci policijo v Pomurju spoštovali kot strokovno službo. — Dejan Fujs marec 2003 Pen 36VBTHIR Jeruzalem Jeruzalem. V Izraelu vidiš kamele v družbi beduinov, za turistično johanje po malo večjih parkiriščih. Tudi sama NajsvetejŠi del storega dela Jeruzalema z Zidom objokavanja in Zlato kupolo v ozadju sem si za del poti izbrala to zanimivo »prevozno sredstvo«. so na voljo na skoraj vseh KSENIJA GIDER' Prejsnp mesec sem vas popeljola po Izraelu, tokrat pa vas vabim, da se z mano sprehodite se po mestu Zid objokovanja je ob razpokah poln listkov želja. Ko Židje , molijo, se obrnejo k I zidu in se I vsakič, ko J izgovorijo I besedo I : priklonijo. Arabski svet s svojo kulturo in navadami je precej drugačen od našega načina življenja in razmišljanja in mi je bil zmeraj zanimiv. Židje, preganjano ljudstvo, s svojo posebno zgodovino in usodo ter ne nazadnje s svojo trgovsko žilico in življenjskim optimizmom so mi bili prav tako zmeraj zanimivi. s potovanjem po Izraelu sem spoznala obe kulturi, tako Palestince kot Žide, oba načina življenja in imela priložnost začutiti odnos oziroma sovraštvo med tema dvema narodoma. Veliko mladik se ne zmeni za spor in živijo strpno drug do drugega, skupaj delajo in se razumejo. V očeh skrajnežev pa sem spoznala, da ne gre za sovraštvo med tema dvema narodoma, ampak celo za eliminacijo druge strani. Prav Jeruzalem je mesto, kjer sla židovstvo in arabska (palestinska) kultura najbolj povezana in od koder izhaja palestinsko-židovski spor, o katerem toliko slišimo po radiu in TV. Yerushalayim ali po naše Jeruzalem pomeni mesto miru. Vendar pa je vse prej kot to. Jeruzalem je središče treh velikih mono-teističnih ver: židovstva, islama in krščanstva Tretjina vernikov sveta daruje svoje molitve temu mestu. Upanja in zahteve po »mestu miru« pašo vir nesoglasij in sporov med Židi in Arabci Jeruzalem se deU na stari ali vzhodni del mesta in zahodni ali moderni del mesta V središču starega dela mesta je grič Cion, kjer so vse te glavne zgradbe teh treh reUgij. Grobna cerkev, Citadela, Skalna mošeja Zid žalovanja sinago ga Ješurum in druge. Davidovo in Mohamedovo mesto Židje imajo Jeruzalem za Davidovo mesto. Židovsko prisvajanje mesta se opira na biblijske besede: »Popeljal vas bom v deželo, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu; dal jo bom vam in va^m potomcem v stalno posest« Vprašanje pa je. ali bi te besede veljale tudi za današnji Izrael. Jeruzalem je hkrati tretje najsvetejše mesto islama, takoj za Meko in Medino. Od tu je Mohamed poletel v nebo k Alahu. Popoldansko posedanje Arabcev ob čaju, vodni pipi Robin posvečuje mladoporočenca. Pravoverni Židje imajo na lase pripeto čepico. ■ Arabski del Jeruzalema -z. bazo rje m Na bozarju se prodaja vse mogoče - od brone, spominkov, kozmetike (Ahavo iz blata Mrtvega morja), jeruzalemskih sveč (levo) do Kristusove krone iz trnja , . Ce je družina verna, poteka poročno slavje v dvorani v dveh delih, v enem delu se zabavajo z ženinom moški, v drugem delu pa z nevesto ženske. I VESTNIK 37 P©" marec 2003 mesto (ne)miru Palestina je del Dar-ul-Islama oziroma Hiše ali Sveta islama, po verski strani zato ni mogoče dovoliti, da jo zasedajo sovražniki islama. Najbolj opevani kraj Jeruzalema je Zlata kupola. V notranjosti je žrtvena skala, kjer je Bog skušal Abrahamovo vero, da naj žrtvuje sina. Iz iste skale se je Mohamed dvignil v nebo in prejel Alahovo razodetje, zato je sveta tudi za muslimane. Zgodovina naselitve Jeruzalema in boj za sveto mesto Okrog leta 1500 pred n. š. so Kanaanci postavili na območju današnjega Jeruzalema utrjeno mesto Leta 1050 pred n. š. ga je zavzel kralj David in dal postaviti na trdnjavski vzpetini Cion Yerushalayim. Okrog leta 950 pred n. š. je kralj Salomon postavil svetišče, katerega je popolnoma uničil leta 186 pred n. š sirijski kralj Antiohos IV. Leta 37 pred n. š. je dal Herod Veliki tempelj ponovno zgraditi, vendar je bil leta 70 n. š. med judovsko vstajo proti rimski oblasti zopet porušen Ostal je le zahodni zunanji zid, ki stoji še danes in se zato imenuje Zid žalovanja To je najsvetejši kraj Vrvež no ulici v modernem delu Jeruzalemo židovstva, V 6. stoletju pred n. š, so Žide z ozemlja današnjega Izraela odpeljali v sužnost Babilonci, Jeruzalem pa je postal sveto mesto islama in krščanstva. Okrog leta 130 n. š. se je začela judovska diaspora, razselitev Židov po vsem svetu. Židje so v diaspori ohranjali spomin na sveto deželo in upaU na vrnitev. Leta 324 je cesar Konstantin I razglasil v Jeruzalemu krščanstvo za glavno vero Na Golgoti je postavil Grobno cerkev, ki je najpomembnejše krščansko svetišče in stoji na koncu Via Do-lorese ali Ceste solza. Po tej poti je Kristus nosil svoj križ na Golgoto. Leta 937 so si prilastili Jeruzalem muslimanski Arabci. Med leti 685 in 705 n. š. so zgradili Skalno cerkev Vmes so Jeruzalem zavzeli še križarji Leta 1187 pa ga je spravil nazaj v muslimanske roke sultan Sa-ladin. Jeruzalem je bil nato v rokah muslimanov vse do 20 stoletja. Od leta 1517 naprej je bil del Osmanske države. Krščanskim božjepot-nikom je bilo dovoljeno obiskovati svete kraje. Sionistično gibanje, množične selitve Židov v Palestino in boj z arabskimi državami za obljubljeno d^elo _______________________, _ Ob koncu 19. stoletja so se začeli v Palestino vračati Židje Vzrok za to je bilo preganjanje Židov v 19 st. v Vzhodni Evropi in Rusiji. Leta 1917 je sionistično gibanje za vrnitev Židov v Izrael podprla Velika Britanija z Bolfourovo deklaracijo in predlogom o osnovanju nacionalnega doma za Žide v Palestini To pa ne bi smelo prizadeti drugih verskih in civilnih odnosov v državi Židje so ob prihodu od turških in arabskih zemljiških posestnikov kupovali zemljo. Šlo je za zanemarjena, a zelo rodovitna tla, ki so jih osušili in kultivirali. Leta 1919 so Britanci pregnali iz Jeruzalema Turke in Jeruzalem je postal sedež britanske mandatne uprave nad Palestino Britanska vlada je priporočila ustanovitev nacionalnega domovanja za Žide. Leta 1947 so Združeni narodi določili, da se Palestina razdeli na dve državi, židovsko in arabsko, Jeruzalem pa naj bi postal mednarodno mesto Leta 1948 so se Britanci umaknili in ustanovljena je bila država Izrael. Začel pa se je spopad za Jeruzalem in svete točke. Leta 1948 je bil Jeruzalem razdeljen na stari del mesta (vzhodni) pod arabskim nadzorom,' Židje pa so imeli pod upravo novi, zahodni del mesta. S tem so bili Židje ločeni od svojih svetih krajev Leta 1950 so v Izraelu sprejeli Zakon o vračanju, ki vsem Židom priznava pravico, da se naselijo v Izraelu, in leta 1954 zakon, ki zagotavlja vsem židovskim priseljenčem izraelsko državljanstvo. Izrael je takoj po osamosvojitvi napadlo pet arabskih držav. Tako so se Židje morali takoj po prispetju v novo državo, od katere so tako veliko pričakovali in o njej sanjali, boriti proti Arabcem Izrael se je ubranil vseh napadov in si povečal svoje- ozemlje za dodatnih 30 odstotkov. Z zasedenih območij so Židje pregnali 750 tisoč Palestincev, pozneje pa jih je emi-griralo še 180 tisoč. Palestinsko ljudstvo je tako ostalo brez domovine in možnosti razvoja, zato so posegli Združeni narodi Palestincem so priskočile na pomoč sosednje arabske države Leta 1967 je egiptovski predsednik Gamal Abdul sprožil t. i šestdnevno vojno. V tej vojni je Izrael zasedel še preostalo Palestino, Cisjordanijo z 900 tisoč prebivalci. Gazo s 356 tisoč prebivalci. Golansko planoto in ves Sinajski polotok. Nastanek PLO in ustanovitev Palestine ______________________________ Izrael si je tako v 60. letih povečal svoje ozemlje, s tem pa je nastalo veliko beguncev Takrat se je razvilo Palestinsko osvobodilno gibanje, PLO, katerega vodja je Jaser Arafat Leta 1973 pa je bUa jomkipurska ali oktobrska vojna, to je bila že četrta arabsko-izraelska vojna. Na Golanski planoti in Sinaju do dobili Arabci del ozemlja nazaj. Leta 1978 sta Izrael in Egipt podpisala sporazum v Čamp Davidu, naslednje leto pa tudi v Washmgtonu Palestinci so svojo napadalno dejavnost tedaj prenesli na vzhodno mejo v Libanon in pomagali potisniti državo v državljansko vojno in zmedo, posledica tega je bila vojna z Libanonom leta 1982. Leta 1987 je izbruhnila palestinska vstaja (intifada), leta 1988 pa je PLO razglasila vzporedno z Izraelom državo Palestino Vir nasprotij med Židi in Arabci ter konflikti med Židi______________ _ _ Židje so v marsičem prekosili svoje arabske sosede in jih izrinili s trga, kar je prineslo prva nasprotja Leta 1914 se je začela socialistično-cionistiočna težnja, da se Židje morajo postaviti na noge in odpovedati izkoriščevalskim arabskim najemnim odnosom, v tem pa so Arabci videli rasno razlikovanje in bojkot arabskega blaga Židje so se morali ob priselitvi v Izrael naučiti novega jezika in socializirati v novi državi v ozračju psihološkega pritiska zaradi konflikta z arabskimi državami. Nastali so ■i Verna židovska družina razkroji znotraj židovske populacije, in sicer med razmeroma ustaljenim delom prebivalstva in stalno dotekajočimi priseljenci. Ti so bili grožnja za zaposlitev in splošno življenjsko raven, saj je vlada novim priseljencem velikodušno pomagala. Drugi razkol med Židi je povzročilo dejstvo, da so se priselili iz različnih delov sveta fti različnih kulturnih območij. V grobem se Židje delijo na Sefarde (priseljenci z Vzhoda) m Aškenaze (priseljenci z Zahoda). Tretji je razkol med pravovernimi in nepravovernimi Židi Večina prebivalstva je neverna, a spoštuje in se ra^vna po verskih določilih, in hkrati ogorčena nad vmešavanjem rabljev (židovski duhovniki) v vsakdan (npr. javni prevozi ob sobotah). In kako se določa židov-stvo? Rablji ga določajo po židovski materi. Otroci židovskega očeta in nežidovske matere niso Židje. Politiki pa pravijo, da je Žid človek, ki se izenačuje z judaizmom in židovsko zgodovino. Ob arabsko-židovskih vojnah je stotine in tisoče Arabcev zbežalo v sosednje države. Izrael jim po vojni ni dovolil vrnitve, kar pomeni nadaljnje zaostrovanje odnosov. Tako je spor z Arabci del vsakdana, stanju -ne mir ne vojna« je prilagojeno življenje in vpliva na življenje ljudi in izčrpava gospodarstvo. Po drugi strani pa jih mobilizacija povezuje. Položaj Palestincev v Izraelu Do leta 1966 je vojaška uprava omejevala svobodo gibanja na arabskih naselitvenih območjih in gospodarski razvoj v Izraelu živečih Palestincev, od leta 1966 naprej pa so postali izenačeni z židovsko večino prebivalstva Vendar je ta svoboda varljiva. Njihove pravice se vse bolj krčijo, v skladu z naraščanjem spopadov. Na zasedenih območjih je znana igra otrok Palestincev, ko v izraelske vojake mečejo kamne in jih izzivajo, dokler ne začnejo streljati, in zgodi se, da igra pripelje do smrtnih žrtev. Palestincem je v Izraelu prepovedano mnogoženstvo, ženske imajo enake pravice pri vzgoji otrok in dedovanju. Palestinci se proti židovski državi ne morejo boriti, ne morejo pa se vanjo vključiti Več ko dobijo od židovske države materialnih stvari, bolj so ■ odvisni od nje. Palestinci zasedajo v Izraelu pretežno slabše plačana delovna mesta in trdijo, da so za ista dela platani manj kot Židje. So pa tudi npr trgovski centri, kjer so zaposleni tako Židje in Arabci in se odlično dopolnjujejo Ob sobotah, ko je židovski dan počitka^ delajo Arabci, ob petkih, ko pa je sveti dan Arabcev, Zid ob|okovania |e razdel|en na ženski in moški del. pa delajo Židje, Muslimani naseljujejo večji del starega dela Jeruzalema, a nimajo nad njim nobene moči. Imajo pa v lasti najsvetejšo točko Jeruzalema, to je Sveto skalo. Časovni in kulturni preskok iz starega v novi del Jeruzalema Če velja za Izrael, da je dežela kontrastov, kjer se na očarljiv in presenetljiv način kombinirata staro in novo, tradicija in modernizem, Vzhod in Zahod, je lep primer za to prav Jeruzalem. Stari del mesta izžareva neverjetno mistično lepoto, zrak pa je napolnjen z duhovnostjo, moUtvami, sanjami in upanjem Jeruzalem ima več obrazov. Najlepši je zvečer, ko je obsijan s tisočerimi lučkami in ga nekateri zato imenujejo mesto luči. Ko se sprehajaš po starem delu mesta, imaš občutek, da se je tukaj čas ustavil pred nekaj stoletji. Židje hitijo v svoji opravi (moški imajo na glavi kapice) k Zidu žalovanja, Hasidimi ali ultra ortodoksni Židje imajo tudi v največji vročini črno obleko in črn klobuk, ob levi strani glave pa imajo dva zvita čopka las in naj si ne bi krajšali brade. V arabskem delu starega mesta je pravi orientalski bazar s tisočerimi trgovinicami, kjer lahko kupiš vse od oblačil slaščic, začimb do spominkov. Obvezno je seveda barantanje in kramljanje ob čaju Tu se starejši Palestinci zbirajo ob čaju, vodni pipi ali igranju dame. Po Via Dolores! ali Poti solza še zmeraj poteka v spomin na Jezusa Kristusa križeva pot. Zahodni ali novi del mesta je moderno, zahodno mesto s številnimi trgovinami, hoteli, poslovnimi zgradbami, trgovskimi centri, »kafiči« in dobrimi diski Pred nekaj minutami si lahko srečal Žida s kapico na glavi, kako se priklanja pred Zidom žalovanja, sedaj pa prihaja s ■ cigareto v ustih iz trgovine ali pa poseda v ■■kafiču« ob odlični kavi, limonadi ali pivu. Običajni delovni dan. Sredi množice Židov se najde Palestinec, ki mu položaj Palestincev v drža^vi preseda in v vrvežu Židov ali pa morda na prenatrpanem avtobusu ali v času kosila v restavraciji izvede džihad in se razstreli. Mediji poročajo o novem bombnem napadu v Izraelu, Židje udarijo nazaj in začarani krog se vrti naprej. Družine se spodbujajo, da imajo čim več otrok, število prebivalcev zato raste Tisti, ki je prepričan v svoj prav, ne priznavam ne sprejme druge možnosti. In to so v Izraelu tako Židje kot Palestinci. Sprejetih je bilo več resolucij in odločitev, a so bile vse brez dolgoročnih uspehov. ^1 marec 2003 Pen 38 VESTNIK ali polž to Gostilna Erika, Vaneča: r Začetek je po navadi najtežji. Kakšna bo reakcija, ko bova dobila kavico in razkrila svojo namero, sva se spraševala, preden svo stopila v gostišče Pri Eriki na Vaneči. Sedla sva za mizo, na kateri naju je nojprej presenetila vaza z doma izdelanimi rožami, nato pa še prijazna šefinja Erika, ki je brez oklevanja razkrila svoje kavne »skrivnosti«. Tudi sama je ljubiteljica dobre kave. Marsikdo si dneva brez jutranje skodelice kave sploh ne more zamiš- | Ijali. Šele ko te predrami vonj, lahko odpreš oči. Prvi požirek pa je sploh B najboljši. V redko kateri hiši danes nimajo kave, razen če jim je zmanjka. | Verjetno se mnogi še spomnijo, kakšno pomanjkanje kave je bilo nekoč I v stari državi in kakšno vrednost je imela skodelica kave. Bolj malo pa | se jih spominja, kdaj je kava prišla k nam. Pravijo, da se je na Madžarsko I razširila za časa Thrkov, ki so jo osvojili po bitki pri Mohaču 1526, 1 Verjetno je tudi v naših krajih prvič zadišalo po kavi v 16. stoletju, med p ljudi pa se je razširila nekaj stoletij pozneje. In danes to ni več samo črna pijača grenkega okusa. Je veliko več, lahko je obredna pijača ali kar čarobni napoj. Če nekoga povabiš na kavico, to lahko pomeni marsikaj. Pa povejte, če kava ne diši lepše, če jo piješ v družbi ah ti jo skuha kdo drug? TUdl Cankar je lahko sinonim za skodelico kave. Skodelica črne čarobne pijače 9 ki polepša dan in zbistri misli Ne alkohol, limono v kavo »Pomembno je, da je kava dobra, in vsak, ki jo rad pije, je pri tem zahteven,« nam je zaupala Erika Kuronja. »Tudi jaz jo imam zelo rada in na dan jih spijem tudi pet ali šest, zato se še posebej potrudim, da skuham dobro kavo. Dobra kava je sproti mleta, da ne izgubi arome, iz kilograma pa skuhamo okrog 150 skodelic. Morda pa kje skuhajo tudi več, ampak potem nima pravega okusa. Pri kavici res ne smeš ‘šparatf. Ljudje ponavadi pijejo ekspres kavo, kdaj pa kdaj si pa kdo zaželi tudi turško. Ampak bolj starejši,« je razlagala Erika in kuhala kavo. »Uporabljamo rastlinsko smetano, ker je ta boljša, dalj časa zdrži in tudi manj kalorična je. Sicer pa stane mala kavica 120, z mlekom in smetano pa 150 tolarjev. Redko kdo si naroča v kavo kakšno žganje; večkrat pa si kdo naroči kavo z limono brez sladkorja. Ta pomaga pri glavobolu. In tudi za mačka je dobro.« Jože Nemet, Mačkovci: Ob dobri kavi je tudi dan 1 »Pravi kofetarji si želijo dobro kavo. In tudi sama sem nekoč neznansko uživala v kavi, danes pa popijem samo kakšno na dan,« je priznala Ana Nemet. »Stranke so zadovoljne z našo kavo. Raje dam merico in pol kave, samo da je dovolj močna in ima lepo smetano. Pravijo, da se iz kilograma kave lahko skuha 150 skodelic kave, jaz jih skuham okrog 100. Če ne bi bila lepega videza, bi me jo bilo kar sram postreči. Kava stane 120 tolarjev, s smetano ali mlekom pa 140. Turška je dražja za 20 tolarjev. Zanimivo je, da v zadnjem času vedno več moških pije kavo z mlekom in smetano.« Ali postrežejo kaj zraven, naju je za- sprejem večjega števila gostov V gostilni pri Nemetovih v Mačkove ih so se ravno nimalo. »Ne, mi ničesar ne postrežemo tedaj pripravljali na h kavici, ne bonbončkov in ne čokoladic. Čokolada se raztopi, oe jo prej poješ, pa kava nima dobrega okusa... Bonbon ali čokoladica ne odtehta dobre kave. Kava je kava in mora biti dobra. Res pa je, da Prekmurci ne znamo piti kave. Namesto da bi jo pUi počasi, jo kar zlijemo vase,« se je zasmejala. »Uživati moraš v vsakem požirku.« [na »Irmino«), zato so imel) večino miz pripravljenih za strežbo hrane oz. naročenega menija. Seveda je bila natakarica Ana [žena lastnika Jožeta} vesela tudi naju. Kavice z domačo smetono nimajo v ponudbi, lahko pa bi nama skuhala turško. In koliko kavic se da skuhati iz enega kilograma zmlete kave (po normotivih)? Potem ko ji je mož prišepnil, da je okvirna številka 150, je odgovorila, da jih ona skuha manj, kot bi jih lahko, saj sama rada pije dobro kavo in tokšno ponudi tudi gostom. Najboljša kava S .5 Naš pogovor je ves čas poslušal mlajši gost Tomaž Knaus, ki je sedel pri »šanku«, pil kavico in vmes tudi kakšno povedal. Zdelo se je, da se s šefinjo dobro poznata, saj je »suflirat«. Češ da je kavica preveč vodena. Ampak ni mislil zares, soj je na koncu še pred drugimi pričami jasno in glasno povedal, da je pri Eriki dobra kava. Lipot, Dobrovnik: Če je kava dobra, jo spiješ in spet prideš Pri Lipotu sva naročila svojo tretjo , kavo v roku debele ure. Po tem ko sva dodobra ^^izprašala« natakarico, kakšne kave kuhajo, sva se oba odločila za kapučino. Ko nama ga je prijazna natakarica Betka Kranjc prinesla, sva želela še čokoladico., Betka se je že zavihtela na petah, da bi prinesla, pa sva jo ustavila in ji razložila, zakaj sva tako zahtevna gosta. »Ljudje so zelo občutljivi na kavo, zato se potrudimo, da jo skuhamo dobro. Iz kilograma kave ‘ skuhamo približno 120 kavic.« Zanjo pa pri njih odštejete 120, z mlekom 130 in s I' Vse dobro se je izteklo tudi v gostišču Lipot v Dobrovniku. Natakarica Betka Kranjc je na vse noše »provokacije« vljudno odgovarjala in hotela je skočiti smetano 140 tolarjev. Potem pa se nama tudi po čokoladico ali bonbonček, če si to res želiva je pridružil še šef Anton Povše, ki prav tako daje velik poudarek dobri kavici. »Dobra kava je kratka, z malo vode in sladkorjem po želji; pri nas pa bolj naročajo dolge s smetano ali mlekom.« Svojim gostom na posebno željo postrežejo tudi turško kavico, ki pa je 30 tolarjev dražja in jo kuhajo v originalni džezvi. O tem sva se prepričala na lastne oči. zraven. Za točilno mizo je stal njen šef Anton Povše in se brž pridružil, ko sva se zanimala, ali bi lahko dobila tudi pravo turško kavo. In že je skočil po »džezvico«, provo, narejeno iz bakra, ter začel s »ceremonialno« kuho. Bilo je res dobra. A. Nana Rituper Rodež, Jože Graj Res sva imela tisti dan načrt, da bi obdelala še kakšno gostilno, ampak po že popitih kavah bi bilo preveč. Vsaj za tisti dan. Naslednji dan pa je spet zadišala. Kakšna kava pa je vam najbolj všeč in kje pijete najboljšo, nam lahko zaupate na naš naslov Nana RR'®p-mf.si nsniii3> Pen marec 2003 Prekmurska gibanica letos precej vroča Vaše pesmi Na tradicionalnem žuru Kluba prekmurskih študentov, Prekmurski gibanici, ki se dogaja že šesto leto zapored v mariborskem študentskem prireditvenem centru - Štuku, je letos temperatura narasla do vrelišča. Tisoč kosov prekmurske gibanice, ki so jo obiskovalci dobili zastonj, je zmanjkalo v rekordnih dvajsetih minutah. Čeprav so vsi hiteli, da dobijo še zadnji košček te prekmurske spe- I' I: , Poljubček Poljubček za srečo, poljubček za uspeh, poljubček pošilja ti moje srce. Upam, da srečen boš, da kmalu ti bo še bolj lepo. A nekaj si želim ... , prošnja je ta: »Ljubi me vsaj pol tako močno, kot ljubim jaz tebe samo.« Malena I cialitete, so mnogi spet ostali praznih ' rok. Če je leta prej veljalo, da si kakšno j gibanico dobil še ob desetih, enajstih, ! se je letos vse skupaj postavilo na glavo. I Ne samo da si ob tej uri že ostal brez Tisoč gibanic pošlo v dvajsetih minutah skupina in le v eno smer, je nastopila glavna skupina večera Mambo Kings. Klub prekmurskih študentov jih je na isto prireditev tokrat pripeljal že tretjič in kot pričakovano, tudi tretjič niso razočarali, ampak so množico ljudi pognali do vrelišča, in tako je v dvorani Štuka vrelo še do zgodnjih jutranjih ur. Moja želja Samo željo želim si v sivem mestu, - želim si ubežati smoga in stresu, saj samo eno zaplato bi rada, da bi na njej rasla trava, da bi na njej košatilo se drevo, da z njega utrgala bi bio jabolko, in na njem živahni ptički, na travi pa godci črički prepevali bi mi vse dneve in noči in njihova melodija siv beton bi zdrobila in iz asfalta raže zvabila in zelenilo bi ljudi prebudilo, jim napeto dušo pomirilo, s pljuči, polnimi čistega zraka, bi bili lahkotnejšega koraka, bili bi zopet otroci narave. Sonja Tema Nekoč sem se zaljubila v tebe, a tema mi je vzela tebe. Ljubila sem te kot še nikoli nihče, a nisem imela sreče. I ti pa odšel si, I i s sabo ljubezen vzel si, zdaj te nazaj več ni, a še vedno veliko pomeniš mi, četudi te ni, za tabo ostali so spomini. Majica .TJ /..ič' Vsa čustva! okusne sladice, ampak se ti je lahko povečal, bo za ta tradicionalni žut~ Mihaela Gumilar, celo pripetilo, da si žar moral sp vsekakor treba poiskati primernejšo remljati od zunaj ali pa na dovoljen rešitev. vstop čakati kakšne pol ure. Dvorana je bila namreč tako polna, da so varnostniki morali vedno znova ome- Vrata glavne dvorane prizorišča so r se odprla okrog desete ure. V tem času i se je v prvem prostoru že zbrala | Tadej Kirinčič ’ jevati vstop obiskovalcev. Vsi ti podatki množica zabave željnih študentov, ki so kažejo, da je bil letošnji obisk rekorden, nestrpno čakali na vstop v dvorano, na prizorišču se je namreč zbralo Takoj ob vstopu v sosednji prostor se kakšnih 3000 študentov. Ob pred- je med obiskovalci začel boj za prek-postavki, da se bo drugo leto obisk spet murske gibanice, ki jih je, kot sem že omenila, zelo hitro zmanjkalo. Vsi zadovoljni, ne pa vsi tudi siti, so tako nestrpno čakali na začetek. Čakajoče občinstvo je kmalu razveselila in dodobra ogrela prekmurska skupina DeMiron, ki je na platnu premierno predvajala tudi svoj prvi videospot z naslovom Ona sanja Sledila je pavza, ki so jo mnogi izkoristili za gašenje žeje ob šanku. Seveda to ni uspelo vsem, kajti kljub 0 temu, da je bilo šankov kar nekaj, je bilo priti do njega ali potem tudi naročiti precej naporno in je posamezniku vzelo kar nekaj časa. Ker je temperatura naraščala iz mb nute v minuto, so nekateri kmalu začeli kazati svoja gola telesa. Ko pa je temperatura v prostoru že skoraj dosegla vrelišče in smo lahko videli samo še množico ljudi, ki niso bili II več posamezniki, kajti premikali in t nagibali so se lahko samo še kot l t Tebi M,!• Zakaj, sprašujem se, zakaj? Zakaj takoj sem se zaljubil vate? Zakaj postala sva najboljša prijatelja? Hotel ljubezen tvojo sem, a dala si jo drugemu. Sedaj samevam v drugem kraju, mislim nate in na tisti dan, ko zanj si odločila se. Zakaj spominjam se na r>tista stara vremena«, ko s tabo užival sem. Zakaj v mojem srcu še vedno je tvoje ime. Nikoli pozabil te ne bom, čeprav želim ti vso srečo z njim. Vedi, da večno v mojem srcu boš ter da vedno rad te bom imel. sv Pišite, pišite, pišite! Na Vestnik nam pošljite kakšne zanimive fotografije iz vaših žurov, zabav, koncertov in trenutkov, ko ste se imeli lepo. Radi bi objavili nekaj vaših najbolj norih trenutkov mladosti. Veseli pa bomo tudi vseh vaših pripomb, mnenj, pisem, vaših čustev ter vsega, kar vam leži na duši. Naš naslov je Vestnik, Podjetje za informiranje. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: Nana.RR@p-inf.si. Rubriko uredila: A. Nana Rituper Rodež marec 2003 Pen 40 VESTNIK Katera je tista prava zgodba, ki bo zajela vse življenjske razsežnosti Mira Steržaja tako, da bodo z njo zadovoljni tisti, ki ga dobro poznajo, tisti, ki presojajo in spremljajo njegovo življenjsko pot, in s katero naj bi bil konec koncev zadovoljen tudi on sam? Njegovo dolgoletno, vsestransko delo in bivanje je pokrajini zanesljivo vtisnilo svoj pečat, in če bi kdo rekel, da je Miro že za življenja postal legenda, bi težko našli koga, ki bi lahko temu oporekal. Zato ni ravno enostavno v nekaj stavkih opisati njegovo pot, dolgo sedemdeset let. Na tem mestu ne bomo ugibali, kaj je bilo tisto, kar ga je iz Notranjske, kjer je shodil in prvič sedel v šolske klopi, popeljalo na drugo stran dežele, v Prlekijo, v svet goric in iskrih murskopoljskih konjev. Morda je duša začutila, da so ravno tukaj plodna tla za njegov način dojemanja, razmišljanja, podajanja in življenja nasploh Morda pa je bdo krivo le naključje ali trenuten navdih Bogve. Dejstvo je, da je kegljanje tisto najpomembnejše, kar ga spremlja in po svoje tudi usmerja skozi vsa obdobja življenja. ■ Ze kot otrok je v gostilni za drobiž postavljal keglje in vračal kroglo bradatim aU brkatim kegljačem, ki so - med krohotom in pitjem piva - kratkohlačniku nehote dajali prve napotke, kako se prime krogla, kako se prek njenega vrha pomeri proti stoječim kegljem v daljavi m s kakšnimi koraki se končno požene lesenjača po leseni deski, da bo po nezanesljivi ilovnati poti vzela pravo smer in naredila poln zadetek, ki bo nasprotno stran prisilil, da plača rundo. Kaj kmalu je, leta 1950 kot član KK Ljutomer, že sam med tistimi, ki podirajo keglje Čez dve leti postane klubski prvak, nato pa se začne njegova kegljaška-kariera nezadržno dvigati: prvak Mariborske kegljaške podzveze, mladinski prvak Slovenije in mladinski podprvak Jugoslavije, 12-kratni članski prvak Slovenije, 9-kratni članski prvak Jugoslavije, 4-kratni članski prvak v dvojicah ... Na tekmovanju za članstvo v jugoslovanski državni reprezentanci je podrl leta 1957 v Kranju 968 kegljev Seveda se je uvrstil v ekipo, saj je bil to takrat nov jugoslovansld in neuradni svetovni rekord. Istega leta je prvič nastopil na To je on svetovnem prvenstvu, s tem pa se začne njegova pot proti svetovnemu vrhu. Miro je bil štirikrat svetovni prvak (enkrat posamezno, trikrat ekipno), dvakrat je postavil (podri) svetovm rekord. 30 let je bil član jugoslovanske kegljaške reprezentance in 130-krat je nastopil v državnem dresu, zato ni čudno, da so ga, ob številnih drugih nazivih, slovenski športni novinarji razglasili za športnika desetletja. Takšni športni uspehi in dosežem rezultati zahtevajo celega človeka m neprekinjeno aktivnost, predvsem pa veliko odrekanja, zato po svoje preseneča, da je bil Miro istočasno aktiven in uspešen tudi na drugih področjih. Dolga leta je bil uspešen in spoštovan gospodarstvenik, zato je umevno, da je deloval v različnih odborih, komisijah in institucijah, vse to pa je vplivalo tudi na aktivno sodelovanje v politiki. Med Ljutomerčani m Prleki, tudi drugi ga poznajo takega, velja za skromnega in prijaznega človeka, ki zmeraj čuti dolžnost, da prisluhne drugemu. Pa tudi drugi radi prisluhnejo njemu Ali takrat, ko zapoje v Ljutomerskem oktetu, katerega dolgoletni član je, ali v kakšni prijetni družbi s kozarcem v roki, ko razvname dušo z En starček je živel... Joseph Maria R. Tam nekje, hudo »Tam nekje, hudo daleč, je dežela, kjer jedo iz ajde kašo, kjer iz buč delajo olje in tkejo takšne rjuhe, kot smo jih ml v Loki imeli doma,< je v rosni mladosti govorila svoji vnukinji stara mama. Za Marjeto Žnidarič so bili to prvi spomini na Prekmurje, na deželo, v katero je bila kasneje, pri dvajsetih, poslana kot mlada učiteljica na svoje prvo delovno mesto. V živo pa je dbživela Prekmurje že leta 1946, ko jo je oče. partizan, borec Kozjanskega odreda, vzel s seboj na odprtje spomenika na Trgu zmage v Murski Soboti. Takrat je prvič jedla vrtanke, ki so jih za vabljene spekle kmetice in so jih imele zložene kar na rokah; takrat je tudi prvič poskusila »kremšnito« v nekdanji Paukovi slaščičarni. Z vlakom na konec sveta »Pisalo se je leto 1952, ko sem končala učiteljišče v Celju in bila skupaj s kolegicami, več kot trideset nas je bilo, poslana v Prekmurje,« se spominja Greta Škerget, vitalna sedemdesetletnica, ki je lani praznovala okrogh življenjski jubilej m petdeset let življenja v Prekmurju. -Si lahko predstavljate, kakšen šok je bil to za nas, mlade in življenja željne punce, ko nas je vlada z odločbo poslala učit otroke nekam strašno daleč, v deželo, o kateri smo slišale samo čudne reči? Jokala sem kot dež m tudi po sprejemu na zdajšnji prvi osnovni šoli, kjer so nas čakale pogrnjene mize in prijazen govorec - tovariš Rogelj, ki je bil takrat - c odgovoren za šolstvo v okraju - se nisem mogla pomiriti. Prespale smo v internatu, kaj prespale, prejokale smo noč v internatu in naslednji dan smo se razkropili po Prekmurju Sama sem bila s kolegico poslana na Dolnjo Bistrico - do Črenšovec z avtobusom, od tam do Bistrice pa z vozom, saj so naju prišli iskat dobri ljudje. Dokler nisva dobili svojega stanovanja, sva stanovali pri predsedniku krajevne skupnosti, v majhni sobi s pogledom na dvorišče, kjer je tekla gnojnica, preko katere je bila dana deska, da sva lahko varno prišli do svoje sobice. Jedli sva pri »mamci« in moram reči, da tako dobro in tako vehko kot takrat nikoli več v življenju.« Vse je bilo drugače ...______________________________ Da je bilo vse drugače, se spominja tovarišica Greta. Zrak, postelja, hrana, jezik in ljudje, ki so jo pozdravljali z besedami Hvaljen bodi Ježuš Kristoš "Prišla sem iz Loke pri Zidanem mostu, ki je tudi majhna vas Vendar je bilo tu vse drugače. Že postelja, saj sem spala med perjem, ki ga nisem bila vajena in bilo mi je vroče, vroče. Pa zrak ... Zdelo se mi je, da voham milnico in da je zrak zelo mehak Zato sva s prijateljico imeli neprestano odprto okno, kar pa je bilo tudi nevarno, saj so pod njega radi zahajali vaški fantje In jezik - jaz nisem razumela Bistričanov; oni pa ne mene. Živo se spominjam svojega prvega šolskega dne, ko sem s tresočimi nogami in ščegetanjem v želodcu stopila v razred in po uvodnih besedah vzela v roke dnevnik ter pričela spoznavati svoje učence: Anton Kelenc, Terezija Kuzma, Štefan Cigan .. Klicala sem jih in po vrsti so se mi oglašali, razen pri nekem imenu, ko ni bilo odziva. Učenci so mi pojasnili, da tega fanta ni več med njimi, ker je bukno. Le kaj pomeni to bukno, sem premišljevala, vprašati pa nisem hotela, saj bi že prvi dan šla po gobe moja avtoriteta. V svoji domišljiji sem bukniti prevedla v utopiti in bila sem zelo žalostna Šele moja gospodinja Katica mi je doma razložila, kaj pomeni buknoti. Takšnih zgodb, žalostno-smešnih, je bilo veliko. Spominjam se, kako so mi zvezki s šolskimi nalogami padli med pujske moje gospodinje in kako so me šele učenci potolažih, da to pač ni tako hudo, da se to lahko vsakemu zgodi.« Pobeg po treh letih Greta je na Bistrici zdržala točno tri leta’ Potem je pobegnila. Domov. Dobila je službo v Zagorju ob Savi, kjer je že poučevala njena sestrična Vendar za kratek čas - po enem mesecu je dobila odpoved in bila ponovno poslana v Prekmurje Tokrat so ji obljubili milejšo varianto -Dokležovje Strinjala se je, ko je videla, da leži Dokležovje ob progi, ob kateri se je zdela tudi njena Loka bližje."!!! mi je bJo nekoliko lažje, čeprav sem na stranišče hodila preko ceste. Dobro pa je bilo to, da sem tu srečala Škergeta, trdega Prekmurca iz Lipovec, sicer pa po rodu iz Ženavelj, Tudi on je bil učitelj Poročila sva se, dobila Drageca in Marjetico; sanje o srečni družim so se mi uresničile. Bilo pa je konec tistih o življenju nekje drugje - bliže moji Trubarjevi fari,« je zgodbo o mladi učiteljici zaključila Greta. V Dokležovju je kot učiteljica razrednega pouka ostala 23 let. Življenje tukaj, kjer so jo ljudje sprejeli za svojo, velika ljubezen do kulture in seveda otroka, ji je pomagalo, da je prebrodila veliko izgubo, prerano smrt svojega moža. Zapisala se je kulturi, preselda v Mursko Soboto in se pred dvanajstimi leti upokojila. Tudi sedaj zahaja v šolo, v Univerzo za tretje življenjsko obdobje, saj brez nje ne more. Fr? K VESTNIK 41 -Pe"— marec 2003 E ,1 Atletika V roke so mi prišli zapiski o atletiki v Murski Soboti pred drugo svetovno vojno. Na 14 z roko napisanih straneh so zanimivi podatki o atletiki in ljudeh okrog nje, ki bi zanesljivo odšli v pozabo, če jih ne bi z veliko prizadevnosti zbral in zapisal nekoč vsestranski športnik prof. Aleksander Čisar. Upam, da bodo nekoč, v takšni ali drugačni obliki, zagledali luč sveta. Z njegovim dovoljenjem smo jih na hitro prelistali. ske lahkoatletske reprezentance prof. Vladimir Močan, Vladimir Csurda, prof. Friderik Žorga in pozneje Ciril Tručl. (Npr : ob desetletnici Športnega kluba Mura / 1934/ se atletika ne omenja posebej.) Pred tem zasledimo lahkoatletska tekmovanja članov Sokola, ki so bila organizirana največkrat v sklopu nogometnih tekem, ko so se tekmovalci pomerili v odmoru med obema polčasoma. Organizirana so bila Začetki organizirane at- tudi tekmovanja v mnogobojih (osmeroboj) Poleg telo- letike v Murski Soboti segajo v leto 1936, ko je bil zgrajen soboški stadion v Fazaneriji in so pričeli z delom nekdanji, tukaj živeči lahkoatleti Primorja in Ilirije, oziroma člani nekdanje jugoslovan- vadbe je mnogoboj obsegal še atletske discipline tek, skok v višino in daljino ter met krogle in diska. Tekmovanj so se udeleževala tudi dekleta. daleč... OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MURSKA SODOTA AftJ-fAs /nv P5t<- II. Odločba Na (k Uri4ix q m piuf-ih iidlif*i)cti«rv prcuveida .injinivccir lUbkt tUr lili FLRJ. jt. dfl.M IrpiaČjJfl tov l»l- ni a-firiS , IrOlCU o 4 I Q č a m, Ur« Vi . .... Ohfai ....... . _ bClCfl|ii<-ei) TrlaovlJ e ujdjEbeccM-niJ ” nU|i d — posebitt iJckivite ns vjjl v tresku din — ' >51. Bi ;i-tri c J. dodakk £3 Društvo Sokol je organiziralo tudi okrožna oziroma izbirna tekmovanja v mnogobojih za župna tekmovanja v Mariboru. Teh so se večkrat uspešno udeleževali Janko Ahčin, Ludvik Bedr-njak, Štefan Benko, Aleksander Čisar, Ivan Debelak, Imre Domanjko, Franc Flisar, Bela Horvat, Ludvik Lipič, Zoran Velnar in številni drugi. Sokol je tudi organiziral že leta 1933 izbirni štafetni tek po soboških ulicah, katerega so se udeležila tudi društva iz sosednjih krajev. Ob jubUejnih prireditvah ŠK Mura 28. junija 1934 zasledimo. da je bilo pred nogometno tekmo Mura: Hermes ob 15. uri mladinsko lahkoatletsko tekmovanje. Naslednji dan ob 12.15 uri je bil štafetni tek za pokal mestnega župana skozi mesto in nato ob 15. uri seniorski atletski miting. Na enem takšnih tekmovanj je zmagal v teku na 100 m Janez Nemec (pozneje dr. prava) z rezultatom 12 00 V skoku v višino je zmagal Domanjko - 150 cm, Ottu Vargi pa je bilo potrebnih 5,56 m, da je bil prvi v skoku v daljino. Pokale in priznanja so podelili v odmoru nogometne tekme. Stadion Njegovega veličanstva Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja je Športni klub Mura slovesno odprl v nedeljo, 28 junija 1936. Najprej so izvedli, dopoldne Ob ai" ■- O' xr» r c * * ■ ■ ! ' « i Prvenstvo Slovenije v krosu v Mariboru leta 1966, ekipa Atletskega kluba Pomurje. Sedijo: Mojdo Smodiš, Rija Zelko, Janez Težak, Etelko Korpič, tekmovalka iz Lendave; čepijo: Štefan Novak, Suzana Zelko, Genovefa Gjerek in Mirko Šeruga. Stojijo od leve: Milan Lah, tekmovalec iz Petrovec, Bela Pavlič, Štefan Žižek, Anton Marič, Drago Žižek, Janez Legen, prof. Bela Sever, Štefan Celec, jofe Težak, Tone Peršak, Jože Vild, predsednik kluba, Marjan Ostanek. ' ■ h ■ u>, r IpoiUvO. I lil od I, . Jp i.®.. I45 . naptej. Tov. . . lir'.! >veip. ... pguitje ■[) nn vaji in.lnu. 1rt iluibt Ulo mu (ji) ptipid^ po členu 36 UicdM C naiivla iis p]j£»][ u$Iii£I»ik«ii' prosTclm uian' ilMčft širolte 13 pOMbif ddbvnc .dii 5oo, -. Vatu bo OLO Sv(| 19 go^podarElvp nprora za dDhodht v M L ['ki SoiKm nakAouai* koc sMUtrnS dtl vasih mMeiris prctčlilkov. Smr/ PjtiiiCdrlill OLX): /Salrfn 't Predvsem spoštovanje________________________________ Tovarišica Greta rada pravi, da takšnega spoštovanja, kot ga je bila deležna na Bistrici in kasneje v Dokležovju, ni doživela nikoli več v življenju. »Ljudje so nas cenili, spoštovali, vedeli so, koliko jim pomenimo. Poleg župnika smo bili učitelji edini intelektualci na vasi. Čeprav smo bili ideološko na dveh bregovih, to ni bila ovira. Ne pri njih, ko so me zaprosili za pomoč, ne pri meni, ki sem jim rada ustregla Ne boste verjeli, koliko posvetil sem napisala na nagrobne vence. Živeli smo z vasjo, ko si oddelal svoje v^ šoli, dostikrat tudi v dveh izmenah, si živel naprej z vaščani Skupaj z njimi smo verovali v dobro, lepo, moralno etične vrednote so bile zelo visoke. In to je bilo zame pravo plačilo To spoštovanje ljudi in občutek, da delaš nekaj dobrega, da te ljudje potrebujejo. Dogaja se mi, še danes, ko me sreča kdo iz Dokležovja in-pravi: .Tovarišica, pogrešamo vas.’ To je največje plačilo« Ostali sta samo dve_________________________________ Na tistem vlaku pred petdesetimi leti jih je bilo trideset. Trideset mladih tovarišic, Štajerk, ki so bile poslane v prepolne prekmurske šole, da ukaželjnim otrokom odprejo svet Iz te prve generacije celjskih učitelj iščnikov sta ostali samo dve - Jožica Rojko s Cankove in Greta. Obe sta se tu poročili in zato ostali. Na svoj način sta tudi vzljubili to pokrajino in njene ljudi, življenje v drugem okolju, ki si ga nista sami izbrali. Pa vendar, tu so se jima zgodile najlepše stvari v življenju. 2a prvo pošiljko pameti so prihajale druge. Veliko mladih tovarišic s solzami v očeh. Daleč od doma, v neznan svet poslane z odločbami. Mnoge so ostale Vendar o tem drugič. 4Lr- Renata Ficko No pa je gratalo. Slovenija se je pridružila. Kak EU-ji, tak NATO-ji Lače so našin prej-gnjin zavolo Natoja enjale drnckati. Rupel si je odejno, Grizold si je odejno, Drnovšek si je odejno. Eno samo odija-vanje je bilou tou nedelo večer f Sloveniji. Janša se je na prešenovon trgi veselil, ka so ga zeli v NATO. Pa glij on, kak človik hitro pozabla. Nej tak dugo nazaj, nanč petnajst lejt nega, ka se je čejso ka bi naj Slovenija bijla brez orožja. Zaj pa glavni na veselici. Nika nej Ati je pravo, ka je dosta naši »pozabilo«, ka so inda članarino ZKJ plačiivali, kak te Janez nebi pozabo na svoje mirovniško obdobje. Nešterni so pa že začali gubati kakše biznise do naše firme delale z NATO-jon. Što znaka tou bou'!’ Lejko do njin pleničke šijvali, ka njin ne bi v lače vujdavaloAJi pa pa TAM gor zbidijo - ka mo njin of najnovejši tovornjak TAM 5000 delali. Če mogoče što ne vej, de nas od zaj naš sla\ma vojska koštala preči več kak do zaj Pa ka te - glavno ka smo člani. Viipajmo samo, ka do njin zaj enjali orožje vb z vojašnic kradnoti. Zaj si več nede trbelo s hrvatami zguča-vati, da nan naj kakšo ribiško ladjo zasežejo Zaj je piranski zaliv naš Ka od Trsta sploj ne gučimo. Ati je pa seglij pravo, ka bi se lejko malo zamislili. 11.30. propagandni štafetni tek skozi mesto. Proga je bila dolga 1000 metrov. Ob 14.30 pa se je začel lahkoatletski miting Kralja je zastopal na slovesnosti podpolkovnik Marič iz Čakovca. Za prireditev je že prej veljalo veliko zanimanje in je bila tudi na veliko reklamirana, saj so napovedovali, da se bodo mitinga udeležili številni državni prvaki in znani atleti iz Maribora, Varaždina in drugih mest. Ob tem je domači časopis Murska krajina pogumno zatrjeval, da domači športniki ne bodo razočarali Tako je zagotavljal tudi Ciril Tručl, načelnik lahkoatletske sekcije, eden najboljših slovenskih in jugoslovanskih srednjeprogašev tistega časa. Zgovorna je tudi naslednja Čisarjeva zabeležka o njegovem sodelovanju na mitingu: »V nedeljo dopoldne, na dan otvoritve stadiona, sem v mestu srečal svojega sošolca Milana Deškoviča, ki je že prej treniral lahko atletiko. Nagovoru me je, naj pridem popoldne na stadion in se prijavim za tek na 100 m za juniorje Tako sem tudi storil. In ker nisem imel ne copat ne sprinteric, sem tekel kar bos. V predtekmovanju sem prvi pritekel na cilj. Ko sem pred sabo videl sivo vrvico, sem mislil, da je žica in ml bo prerezala vrat. Prestrašen sem se hotel ustaviti, a me je vrglo čez ciljno črto, kjer sem padel, kar je posnel tudi soboški fotograf Jerolim Purač. Profesor Močan me je zaradi moje bedarije skregal in mi razložil, da moram ciljno vrvico pretrgati s prsmi. V finalu sem to tudi storil m tako osvojil za Muro edino zlato kolajno na tej otvoritvi Joseph Maria R. Mff Najbole nad rezultaton za NATO. 40% lidij je glij nej navdušeno nad NATO-jon Samo ka, što se pijta za par dnij, kak pa ka GlaxTio ka smo gratali del najvekše »humanitarne« organizacije na svejti. Zaj mo komaj močni - slovenci. Inok smo že bilij, da so nas prepri-.čavali, ka bole močne armije kak je jugo ar mij a nega. Te pa znamo ka je na konci bkou s toga. Ka so malo strejlali na nas tildi »Zgodovina se rada ponavla.", je pravo ati. Kampanjo so pa redno tirali. Sakši večer so se nan z ekranof naši prejgnji smijak pa nan gučali, kak de nan lipou. Še upokojenca , gospoda Milana so v mašineriji poniicali Škoda, ka so telko pejnez kelko so ZA, dali, nej še ovin dali, ka so PROUTI bilij Odili so nas gledat, si tej evropski politkomisari pa Robertsoni, pa še Joškec nenški je prišo Mij smo je pa prosili, ka nas naj coj zemejo. Kak kakši petlarge. Ge je pa kakši ponos - narodni Trnok zanimivo. Mij je prosimo, oM pa k nan odijo. Od ponosa je ati pravo, ka te rad fejst spad-ne, da se za pejneze ide Ka ★ ★ ★ se de samo trbelo naročiti od NATO-ja. Pa kak še provizije se tan talajo Na Drnovšekof avion smo že tak pozabili. Pa na of smej, ka so nan odavali, ka do f ton nesnajžno dragon avioni ranjence vozili tuj Amerikanci so pa v imeni demokracije Irak napadnoli Kakši OZN, kakši Varnostni Svet. Irak so napadnoli ka osvobodijo Iračane izpod tirana Huseina Ka pa če bi iračani glij tak pravli, ka Ameriko osvobodijo Buša Mogouče se' pa li nejde samo za Husoja. Irak ma najvekše zaloge nafte na svejti, pa največ je glij amerikanci niicajo. Naj živi ameriška bombastična demokracija Zaj smo mij tiij člani toga demokratičnega svej-ta. Dobro ka v Lendavi nega glij dosta nafte Mogoče bi vačiše pri nasodkrilikakšega tiranskega diktatora. Vači se pa lejko veselimo. Evropa pazi se nas. Albanski izid referenduma za vstop v EU kaže, ka smo mi kredi za Evropo Samo ne vejmo, če je Evropa kredi za nas. Kak de se navadila na naš sistem vodenja pa lastninjenja. Ati si je fejst odejno Pravo je:“ No še samo leto dnij do kradnoli pri nas«»Sto«, san pijto Tej prejgnji po firmaj, te je pa gotovo. Da mo inouk v EU, te se se tou doj stavi. Samo je nevola, če še sploj kaj ostane Najlepše de v evropskoj unij prej kmeton, Plačano do do-bij vali, če nika nedo sejali. Tou mo še vidli, če de istina. Če smo že pri kmetijstvu so naš gospod minister But končno gor prišli, ka je za že tuj malo pozableni kloramfenikol nepreklicno krijv eden šprej s šterin vimena pričkajo. Atija je že straj, kak de zaj če de šteri pijan v oštariji v njega fudo, če de on te tuj pijan, Vači smo pa mi]'’, je pravo ati, že dugo v Evropi , bar ka se alkohola tijče. Pomali do ga na recept prej točili. To nan je Keber zrikto. Kak sakše leto pa lejko pomali čakamo pa štrajk doktorof pa školnikof P.S. Zaj san pa nika nej pozabo. Ali pa. Naši slavni Murini fuzbaleri trdno držijo zagnje mesto, Samo novine trbej obrnouti. Ne pomaga njin niti tou, ka so na tekme začali oditi sam general gospod Meh z ove drujge Mure.. Ati je pravo, ka so Meh bole kak fuzbal šli gledat, če mogouče Murini nogometni vir- tuozi v njegovi ancug-aj ne ^ilajo. 1 marec 2003 Pc^n 42 VESTNIK Miran Fujs - energetski svetovalec Miran Fujs, diplomirani inženir strojništva, doma iz Cernelavec, je enei^tski svetovalec za učinkovito rabo energije v gospodinjstvu. Zdaj že nekaj časa s svojim pisanjem tvorno sodeluje z Vestnikom, zato je prav, da zvemo nekaj več v zvezi z učinkovito rabo energije in projektom ENSVET. Z našega štedilnika Izkušnje prišle prav pri gradnji lastne hiše Najprej naj je zanimalo, kaj si sploh lahko predstavljamo pod nazivom energetski svetovalec? Energetski svetovalec v okviru projekta ENSVET, ki ga financira agencija za učinkovito rabo energije, občanom brezplačno, neodvisno in strokovno svetuje pri učinkoviti rabi energije v gospodinjstvu, ki obsega gradbeništvo, ogrevanje in gospodinjske aparate. Kako pa pridemo do vas -energetskega svetovalca? V Pomurju deluje energetsko svetovalna pisarna v Lendavi, za več informacij pa lahko pokličite po telefonu 031/311159 ah pišete na email: miran.fujs@email.si. Kaj vas je motiviralo k razmišljanju, da postanete energetski Svetovalec? Področje učinkovite rabe energije sem vedno spremljal kot hobi v strokovnih revijah, dodatno pa me je motivirala gradnja lastne hiše, kje sem pridobljena znanja v praksi poskušal upoštevati. Kako postaneš energetski svetovalec? Predpogoja sta ustrezna veliko jih tudi sprašuje: kako, izobrazba in potreba države po svetovalcih, ki jih izbira in organizira izobraževanja Agencija za učinkovito rabo energije RS, ki spada pod ministrstvo za okolje in prostor. Na koncu je treba narediti še ustni in pisni preizkus znanja, dodatno pa imamo večkrat na leto izobra- ■■ ass.- ževanje, kjer pridobivamo znanja in informacije za čimbolj kakovostna svetovanja. S katerimi vprašanji se občani največkrat obračajo na vas? Najbolj jih zanimajo subvencije s strani države za svoje ukrepe (okna, fasade, streha, sončni kolektorji, toplotne črpalke ,J. vendar na kaj morajo paziti, kateri materiali, kakšne so primerne debeline izolacije pri načrtovanih ukrepih; zanimajo jih cene energentov, zamenjava energenta, obnovljivi viri energije, moderni kotli, regulacija, ustrezna okna, ustrezni gospodinjski aparati ipd. Kakšna je prihodnost (smernice razvoja) učinkovite uporabe energije? Glede na višanje cene energije bo treba dajati vedno več poudarka učinkoviti porabi energije. Tako morajo občani pri teh nemajhnih investicijah čedalje bolj gledati na to, koliko energije bodo porabili v prihodnosti. Kot primer v praksi lahko povem, da določeno povečanje debeline izolacije pri celotni investiciji ne pomeni veliko, pri porabi energije pozneje pa lahko veliko pridobimo z manjšo porabo energije - energenta. Milan Jerše Školjkin koktelj Piščanec v vinu Zvitki iz kvašenega testa Motovilec s pomarančo Skutni narastek Školjkiii koktelj Sestavine; 320 g vloženih školjk, 200 g vloženih artičok, 100g zelene solate, 10 cl majoneze, 2 cl limoninega soka, 2 cl metakse, sol. tabasko, 1 limona, nadevane olive. Priprava: Školjke in artičoke odcedimo. Solato operemo in narežemo na rezance. Vzamemo štiri kozarce za koktelj, ki jih obložimo z narezano solato. Nanjo porazdelimo školjke in narezane artičoke. Majonezo zmešamo z limoninim sokom, metakso, soljo in nekaj kapljicami tabaska, nato tekočo majonezo razdelimo po školjkah in artičoki. Okrasimo z rezinami limone in olivami Piščanec v vinu Sestavine: 1200 g piščanca, sol, poper, 160 g čebule, 300 g paradižnika, 20 g česna, timijan, lovor, 5 cl olja, 50 cl rdečega vina, peteršilj. Priprava: Piščanca pod hladno vodo splaknemo, s krpo osušimo in narežemo na osem delov. Nato ga posolimo in popramo. Čebulo olupimo in grobo narežemo. Paradižnik za minuto potopimo v vrelo vodo, olupimo in narežemo. Česen sesekljamo Olje damo v kozico, na njem opečemo kose piščanca, in ko imajo lepo barvo, jih preložimo v drugo posodo. Na preostanek maščobe damo čebulo, malo premešamo, dodamo česen, paradižnik in malo podu- jr ♦ ■; a l Šimo. Dodamo piščanca, timijan in lovorjev list ter zalijemo z vinom. Pokrijemo in počasi dušimo, da se omaka zgosti, piščanec pa zmehča. Pred serviranjem potrosimo s sesekljanim peteršiljem. Zvitki iz kvašenega testa Sestavine: 50 g ostre moke, 30 g kvasa, 1 jajce, 15 g masla, 20 cl mleka. Sestavine za nadev: 100 g skute, 5 g česna, 1 jajce, 5 g rdeče mlete paprike, sol, poper, olje za cvrenje. Priprava: Razdrobljen kvas razpustimo v mleku. Jajce, maslo in sol dodamo moki ter prilijemo mleko s kvasom in zamesimo testo Pokrijemo in pustimo vzhajati 30 minut. Za nadev pretlačimo skuto, dodamo jajce, sesekljan česen, rdečo papriko, sol in poper. Gladko razmešamo. Vzhajano kvašeno testo razvaljamo na pomokani delovni površini na tri milimetre debelo in izrežemo pravokotnike 5x8 centimetrov. Po robovih jih premažemo z razžvrkljanim jajcem, v sredino damo nadev, testo prepognemo in robove dobro stisnemo. V vročem olju zlato rumeno ocvremo. Motovilec s pomarančo Sestavine: 300 g motovilca, 200 g pomaranč, 3 cl olja, 3 cl vinskega kisa, sol, tO cl kisle smetane, 3 cl viskija. Priprava: Motovilec operemo pod tekočo vodo in dobro odcedimo. Pomaranče olupimo, odstranimo belo kožico in narežemo na tanke lističe. Motovilec stresemo v skledo Olje zmešamo s kisom in soljo, zlijemo na motovilec in rahlo premešamo Naložimo v porcijske skodelice, obložimo s pomarančami in pokapljamo s smetano, ki smo ji primešali viski. Skutni narastek Sestavine: 150 g margarine, l vanilin sladkor, 200 g sladkorja, 2 jajci, 400 g skute, 15 cl kisle smetane, 100 g škrobne moke, ISOgkoruznega zdroba, 1/3 pecilnega praška, 150 g rozin, 500 g jabolk. Priprava: Margarino, sladkor, vanilin sladkor in rumenjaka penasto umešamo. Ko se sladkor popolnoma razmeša in masa naraste, dodamo kislo smetano in skuto ter mešamo naprej. Škrobno moko, koruzni zdrob in pecilni prašek med seboj pomešamo, Rozine operemo in osušimo ter vse skupaj dodamo skutni masi. Dobro premešamo. Beljake stepemo v trd sneg in ga narahlo vmešamo':^ Polovico pripravljene mase damo v pomaščen pekač, potresemo z na lističe naribanimi jabolki in prekrijemo s preostalo maso Damo v pečico in pečemo 50 minut pri 185 °C. 4 ŽUCO Branko Časar, kuharski mojster Energetski strokovnjak svetuje Zasnova stavbe S pravilno orientacijo stavbe in primerno razporeditvijo oken učinkovito izkoristimo sončno energijo, ki lahko nadomesti del energije, potrebne za vzdrževanje bivalnih temperatur. Priporočljivo je na južru strani vgraditi večja okna z dodatno toplotno zaščito (rolete, polkna), na preostalih straneh, zlasti na severni, pa manjša okna. Razvrščanje bivalnih prostorov v stavbi na jug in servisnih prostorov na sever je pomembno tako zaradi kakovosti bivanja kot tudi zaradi učinkovite izrabe sončne energije. T, AMK Tj Q/sek 1 r Q/sek. L dt d! C O/sek A £ 1m z uspešno zasnovo stavbe do toplotnega ugodja Prostori z enakim temperaturnipi režimom naj bodo razporejeni skupaj. Zelo visoke prostore ali celo prostore, načrtovane prek več etaž, je zelo težko enakomerno ogreti in pri tem porabimo tudi več energije. Toplotna prehodnost ovoja stavbe Toplota prehaja skozi ovoj stavbe zaradi temperaturne razlike med toplim zrakom v prostoru in hladnim zunanjim zrakom v smeri nižje temperature. Izgubljanja toplote ne moremo ustaviti, lahko ga le zmanjšamo z izboljšanjem toplotne izolativnosti obodnih konstrukcij. Kakovost toplotne zaščite ovoja stavbe opisuje toplotna prehodnost konstrukcijskega sklopa, ki pove, koliko toplote preide v časovni enoti (I sek.) skozi površino 1 konstrukcije, če je razlika -je treba izbrati optimalnega, zato pri načrtovanju temperatur zraka na obeh straneh konstrukcije 1 K, Toplotno prehodnost konstrukcijskega sklopa označujemo z U (po starem k - W/m^K). Toplotna prehodnost konstrukcije je odvisna od vgrajenih = (n. delj materialov, njihove toplotne prevodnosti in debelin njihovih plasti. Nizko toplotno prehodnost obodnih konstrukcij dosežemo z vgradnjo toplotno izolacijskih materialov. Čim manjša je toplotna prevodnost snovi 1 (W/mK), toliko boljše so njene toplotnoizolacijske lastnosti. Toplotna prevodnost snovi pove, koliko toplote preide v časovni enoti (1 sek.) skozi im^ snovi z debelino im pri temperaturni razliki 1 K. Treba je paziti na razporeditev posameznih materialov, kajti gradbeno fizikalno neustrezna sestava plasti lahko privede do navlaženja materialov in trajnih poškodb. Vsak sistem razporeditve plasti in položaj toplotne izolacije v ovoju stavbe imata svoje zahteve ter dobre in slabe lastnosti. Glede na način uporabe zgradbe stavbe strokovnjaku pojasnimo naše potrebe in želje. Miran Fujs, dipl, inž., energetski svetovalec RS za Pomurje il VESTNIK 43 Pen marec 2003 Havana že dolgo ne spominja samo na cigare: to kubansko mesto je prej sinonim za pridušeno romanco v zraku, za karizmo in stil. Moda si je vzdušje sposodila za nove pomlad-no-potetne tendence. I Na ■ ■ ... r F. ■ i Vrtnarski strokovnjak pojasnjuje Na glavo obrezane vrbe Dokaz, kako hitro se pozabi na nekaj, kar je spremljalo človeka več tisočletij, so vrbe. Dokler se niso pojavile plastične mase, so človeka spremljali razni predmeti iz vrbovih šib, ne samo na kmetijah, temveč tudi v mestih. Pojav plastičnih mas v drugi polovici preteklega stoletja je izdelke iz vrbovine v kratkem času skoraj povsem izrinil iz uporabe. 1 gugalnici ' t / J I* ’ Moška polt je zagorela od sonca. Senzualnost oblačil se z akcentnimi barvami sprehaja po plažah, se igra s toni peska na beli in črni osnovi tkanin. Videz je brezskrbno ležeren, poln sončne svetlobe, ki pada v noč luninega odseva in sambe. Dnevna ležerna oblačila so v toplih tonih bele, ki se izgublja med svetlo okrasto in barvo tobaka. Bombažna mešanica s sintetičnimi vlakni je umetno zmečkana, prav tako kot lan, ki je že po naravi nagnjen k temu. Večinoma naravne tkanine se lepo kombinirajo že same po sebi in potrebujejo le par usnjenih ali platnenih natikačev. Klasična silhueta je siva in modra z akcentom barv iz primarnega barvnega kroga, kamor spadajo ru-htena, modra in rdeča. Posebej poudarjene so Jioralno rdeče črte v srajčnih vzorcih. Nov videz je rezultat igre poševnega polaganja tkanine pred krojenjem. Preostala barvna paleta je ožgana od sonca in časa; takšna, kot je videti popoldanska ulica hiš v Havani. Posebno poglavje v moški obleki Kako pomembne so bile vrbe, priča zapis rimskega politika, vojaka in pisca Ka-tone iz drugega stoletja pred našim štetjem V znameniti knjigi o kmetijstvu (De Agri Cultura) priporoča, da se posadi na kmetiji, poleg vinograda, še vrbje za šibe, s ka. terimi so vezali vinsko trto ter delali iz njih razne predmete. Tega nasveta se držijo še marsikje, v vinorodnih krajih je opaziti predvsem nizke na »glavo« ali v loke oblikovane vrbe. Nizke so zato, ker jih lažje obrezujejo. Vrbove šibe so potrebovali tudi v ravninskih krajih, sadili so jih ob potokih in mlinščicah, tu in tam na vlažnih travnikih in celo ob njivah in vrtovih. Da bi pod njimi lahko zraslo še kaj drugega, so jih oblikovali v visokodebelne. Verjetno najlepši drevored te vrste pri nas odpirata dvoredno zapenjanje ter kot bucika tanke s in raznobarvne črte. Pod tako obleko se lahko nosi 3 le tanka T-majica ali pulover iz dvojno merce- vje riziranega bombaža ali mešanice s kakovostno ’ volno. Tak videz zagovarja modna hiša Versace. Na /= i večer se barve spremenijo v ne barve in senzualnost izžarevata le črna in bela. Vzorci so geometrijskih oblik v podobnih barvnih tonih. Opaziti je le izstopajočo eleganco belega svilenega suknjiča. Ponudba je mnogovrstna. Zdi se, da je videz klasičnih oblek še bolj klasičen in ležernih oblačil bolj ležeren. 'i' MSI J - ■ I 'B Tatjana Kalamar Morales vrb, debelejših od enega metra ■ 'O. ■ _ ' Verjetno najlepši drevored te vrste pri nas je v Domajincih, in to iz je v Domajincih iz vrb, ki so debelejše od enega metra Ob gorjem toku Ledave je otiranj enih še več osamljenih dreves. Drevored in nekatera drevesa občasno še porežejo in tako ohranjajo njihovo podobo, kar je posebej poh. valno, saj tako vzdržujejo iz- Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja r: u ■ > za izdajo certifikatov o sposobnosti in spričeval o pridobljeni izobrazbi. Saj ni zadosti le naravni talent, Ir^ treba je predelati kar nekaj snovi in osvojiti obilico znanja Šola Spoštovane bralke in bralci! Najprej se moram opravičiti vsem tistim, ki niste dobili odgovorov na svoja vprašanja. Vzrokov je več. Nekatera vprašanja se ponavljajo in so bili dani odgovori na podobna vprašanje že v kateri od prejšnjih številk. Drugi vzrok pa je v tem, da je rubrika v časopisu le enkrat mesečno in je težko vsem odgovoriti Za nujna vprašanja sem vam na voljo po telefonu številka 539 17 37. Kar nekaj vprašanj sem dobil, ki se nanašajo na področje bioenergije m radiestezije. Vezana so predvsem na izobrazbo in sposobnosti posameznikov, ki bi se želeli ukvarjati z obema Vedama V Sloveniji žal še vedno ni oi'ganiziranega tovrstnega izobraževanja, razen nekaj ekspresnih tečajev, katerih kakovost pa je zelo vprašljiva. Kar nekaj inštitucij v Evropi se načrtno ukvarja z Usposabljanjem in proučevanjem mejnih področij. Nam najbližji inštitut je Biamonti v Torinu, ki skrbi deluje v sklopu milanske fakultete in je takrat, ko sem jo obiskoval, trajala leto in pol, pozneje pa se je študij podaljšal na tri leta.Če želi nekdo to šolo obiskovati, mora najprej opraviti test sposobnosti (ker ni res, da imamo vsi ljudje zadostno mero bioenergije). Obilo jih odpade že pri tem testu. Na osnovi tega testa se prejme certifikat, na katerem je opisana sposobnost. Na mojem na primer piše »su-perlativna in konstantna«. Lahko se pohvalim, da je to najvišja možna ocena. Ta certifikat velja kot vstopmca za nadaljnji študij. Drugi del šolanja poteka po programu fakultete in inštituta. Pogosta praksa v Sloveniji so t. i. “šnel kursi«, kjer posamezniki, ki sami ustanavljajo kvazi šole, izobražujejo, ne da bi opravili niti osnovni test sposobnosti Njihov cilj je šolnina, ki jo zaračunajo za nekajurni dvodnevni tečaj, ki pa ni nikoli nizka V teh nekaj uricah se ne da obdelati niti najosnovnejšega uvoda, kaj šele programa, za katerega si upajo izdajati tudi spriče- vala, ki pa so brez vsake vrednosti, saj za njimi ne stojita nobena priznana in kompetentna inštitucija niti znanje. Kot primer naj omenim hvalo enega od udeležencev prvega kongresa zdravilcev v Slovenskih Konjicah pred dvema letoma Seveda imena ne bomo omenjali. Pohvalil se je, da je v zadnjem letu po vsej Sloveniji usposobil in izdal spričevala za mojstra reikija več kot 3000 slušateljem. Molčal pa je o tem, kakšna je kvaliteta njihovega usposabljanja in kvaliteta teh zdravilcev. Takih inštruktorjev je na • slovenskem ogromno, prihajajo tudi iz držav nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze in se kitijo s takimi in drugačnimi, ponavadi izmišljenimi nazivi Skupni imenovalec vsem je tudi to, da se hitro selijo iz kraja v kraj- Naj večja tragedija vsega tega je, da se slušatelji iz teh programov kasneje okličejo za bioenergetike in radiesteziste, žal pa ne poznajo niti osnov zakonitosti bioenergije in radiestezije, ki pa so, moram poudariti, zelo kompleksne Zanimivo je tudi vprašanje o nekem društvu bioenergetikov in radiestezistov in njihovem nastopu na eni od lokalnih televizij. Bralec je prepričan, da če stoji za nekom društvo s takim ime- nom, potem že mora biti usposobljen. Vendar ni vedno tako. Verjetno vsi veste, da lahko poljubno društvo ustanovi skupina polnoletnih oseb, ki se želijo družiti zaradi podobnih interesov, ki niso sporni. To pa nima popolnoma nobene zveze z usposobljenostjo, strokovnostjo ali kompetenco članov društva, ker te ob ustanovitvi niso pogoj. Tudi vi lahko s sosedi ustanovite društvo, če si vzamete nekaj časa. Na lokalni televiziji pa ima pravico nastopiti vsak človek, ki ima povedati kar koli pametnega ali pa tudi ne, če se tako odločijo njeni uredniki. Naj povem še to, da smo slovenski bioenergetiki združeni v Zvezi bioenergetikov Slovenije, ki prek našega predstavnika vzpostavlja zvezo z Gospodarsko zbornico Slovenije in se zavzema za to, da se v Sloveniji končno naredi red tudi na tem področju. Predvsem je poudarek na kontroli strokovnosti in kakovosti storitev posameznikov. V pripravi je tudi zakon o zdravilstvu, ki bo urejal ta vprašanja, konkretiziral naloge in zahteve ter natančno opredelil posamezne zvrsti alternativnega zdravljenja. Radiestezija se ne prišteva med zdravilstvo, ker je le področje, s katerim lahko posameznik (če ima dane sposobnosti) meri sevanja, ki pa precej vplivajo na naše zdravje. Merjenje se opravlja viren videz kulturne krajine z radiestezijskimi pripomočki (nihalo, rašlje..), ne pa z elektronskimi napravami, ki ponavadi merijo le elektrosmog. Tudi znanje in sposobnosti radiestezije še 2a pridelovanje kakovostnih šib je potrebno vsakoletno obrezovanje, ker so za ple-tarstvo najprimernejše enoletne šibe. Z obrezovanjem na enem mestu, kjer vedno ost- niso nujno tudi predpogoja anekratekstrcelj.kisevraste za uspešno ukvarjanje z bioenergijo. Radiestezist je lahko človek, ki ima po- v les, se tvori okroglasta grčasta tvorba v obliki »glave«. V taki glavi je na tencial bioenergije od 6 do majhnem prostoru živi m pod 10, bioenergetik pa ga trhli les, naredi se trhlina, kar mora imeti v območju med 10 omogoča bujen mnogovrsten in 12, merjeno po Hartma-nnovi lestvici (lestvica 0-12). Drugi predpogoj za bioenergetika je povečana življenjska energija. Žal se vse pogosteje po- razvoj življenja, saj v njej domuje več kot 100 vrst hroščev m skupno 183 vrst žuželk. Z leti se pojavijo v deblu dupla, kjer gnezdijo številne ptičje vrste, najpo- javljajo »zdravilci«, ki imajo, gosteje pogorelčki, beloglavi nižjo življenjsko energijo kot njihovi pacienti, česar se ponavadi niti ne zavedajo, ker zaradi pomanjkljive izobrazbe ne vedo nič o tem. Posledica vsega tega pa je zgodnje umiranje marsikaterega samozvanega bioenergetika, ker se je energetsko iztrošil, bolnikom pa se stanje ne izboljša. Glede Bukovnice in razvpitega Vidovega izvira sem že izrazil svoje mnenje m ga ne bi še enkrat ponavljal. Najbolje bo, da poskušate izbrskati številko Pena, v ka- ln sivi muhar, siničke, plavčki, vrbja sinica, poljski vrabec, navadna postovka in sove, poleg njih še nekatere zelo redke, ki so skoraj izumrle, kot sta zlatovranka, smrdo-kavra in netopirji. Tako staro drevo ima veliko ekološko vrednost, je enkraten biotop, ki veliko prispeva k varstvu narave. Pri tem velja pravilo, starejše je drevo, bolj je zve-riženo in votlo, večja je njegova ekološka vrednost, bolj je slikovita in daje krajini prepoznavni videz, kar je v današnjih časih posebno teri je bil objavljen omenjeni pomembno članek. A. Š. * 11 marec 2003 Pen .44 VESTNIK [ Nagradna križanka 4^ - S, .J /■ d SR£DlSC£ PEN r l' Briih'p^nBi I POŠKODBA . SLOVENSKIH KOŽE GORIC NACRTO- i VALEČ 0DPADWK DEKLE. KJ ZABAVA GOSTE I KOŽE i ! I i T SOKRATOV TOŽNIK STVAREH ČLOVEK ' , GR. BOGINJA .. 'maščevanja I I F»)A TKAMNA KRANJ I ^Ffofi I OPERE SEVIUSKI BRIVEC MESTO v SREDNJI ITALIJI I Lfsni REN JAPON^ CVETUCMI ARANŽMA SLOVENMr IGRALEC _[B0WSI KOVAN DENAR ■ ' ifAUlhe NEZNANKA v MATEMATIKI I ZA MESEC AV0U9T nON TAVČAR OBED POUnURKAl I PERON SLOVENSKI IGRALEC flVOl I JANEŽ I I JLAT) ' I NEON 4 I I ' MAJHEN RT ' KDOR TRPI zaradi iste i stvari TOPILO ZA LAKE + PEN DEL REDOVNIŠKEGA OSLIČIH OTOKV KVARNERJU 2DELEK r ' PnjPRAVA ZA PW€MJANJ€ PERILA POMOŽNI PtOT g kakava l LJUDSTVO V ZAHODNI AFRIKI I I POSTOJNA '—»J— NEKDANJI SMUČARSKI SKAKALEC ipgmati AMERIŠKA IGRALKA (HEDp I VZORNIK. MALIK ODPRTA POŠKODBA I, REŠnnUHŽAMKE IIHAHEC ZIM3: PRASTEVILO, LARIN-GITIS, ANE. TEN, TA. ATENE, RITEM, AMARANT, KO-RAB, VELIKAN. BANTANA, ELATiV. INTERNAT, ČAR. ITERACIJA NO, POD, GRELNIK, ULTIMAT, OKLEPAJ, ANO, KAOLIN, URA, AERO, OPIJ, AB, SENIOR, ALI, LOŽA, EKVATOR, CELAK, PIN, AREKA, ILLEfi. KANELA, OČEK, IL, TATI, SNOV, ONE, SN. ROKOMET, DONOVAN, KRT, TIROLSKA, ESAKI, IKAR, GO. OCENA. AREST, ULTRAMAHIN. LAKAJ, RENTA SOBA, ANIKA AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK PODROČJE DELA, PANOGA KRESILNI KAMEN IPRSTOJBIHAI mrah^fhjf' 'dS^ator ■hranjenje ' BLAGA FOND STRAH PRED NASTOPOM NAČIN VODENJA DRŽAVE SLOVENSKI RADIO-TEHNIK (MAKU) ™-------- PERZIJSKI . Jš^— DRŽAVNA BIADIAJHA SEitST LIKER RAVEN PROSTOR, Pt^AD NAi DENAR ' SEČEVOO ŠPORTNA TROfEJA -I- I I UGANDSKI ODI] ENA 00 STRANI NEBA 4- laBTnB; SOSEDNJE PARCELE GRAD PNI fSEGOVOaU T ELEGANTNA tENSKA SKUPEK ENAKIH CELIC I OPRAVEK HOSTVO I I I PROSTI ■ BRANILEC DVOJICA EGIPČANSKI VRHOVNI BOG lUtšCMiSKI APOSTOL IH oetatA ČASTNIK KftAJ PRI KOČEVJU TEKSTILNI IZDELEK 'slikar IH GRAFIK nEREBJAK pAnEUia ______J.. PRITOK DONAVE IZ iftOTOT ■ PISATELJ noNOSLFn AKTIVNI ELEMENT Ac> I NAUK o I MORALI KURA JIP THEC” ^‘Sa- TKANIH* 1 T I INDIJANSKI SOTOR VOLILNI MOŽ V ZDA ■^ftOKOMETN, I VRATAR PUŠNIK PEVKA HOTVAT PLESALKA MDMTEZ ŠUČVEU^ PLASTIČNI KIRURG IZDRAHI , aQtXWSA i---------- PLANOTA 'med BOSNO rN I DALMACIJO I I ?*afvE DL MATO PERUJA 11. grSka ČRKA I Ižrebanci Vestnikove nagradne križanke lil 3. ZDaSt 1. nagrada t vrednusti 10.000 SIT: Aleksandra Banfi, Rankovci 21 D, 9251 Tišina, 56801246 2. nagrada kuharicB Beug žegnjaj: Štefan Fartek, PeSarovci 41, 9202 Mačkovci 3- praktična nagrada: Ana Kohek, Dolnja Bistrica 37 a, 9232 Črenšovci Marija Pihler, Bodonci 7 a, 9265 Bodonci Ladislav Banko, Noršinci 23, 9221 Martjanci Aleksander Čisar, Sl. Rozmana 6, 9000 Murska Sobota Boštjan Lampe, Župančičeva 9, 9252 Radenci Nagrajencam častita m o. Potrdila za nagrada bodo prajali po poiti. P^n TO«“ NEMtHBN PnPRAMZA »JEKANJE aa ENOTA , GLAVNO MESTO I UFM/ilC REŽISER KUSTURICA 1 URNA i i Od 27. marca do 24. aprila HOROSKOPEV Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III. - 20, IV.) Na splošno idealno obdobje Sodelavec bo sklepal popolnoma napačno, zato se vas bo začel izogibati Stopite k njemu in mu pojasnite, da niste odgovorni za njegov problem Vaši najbližji pa bodo kmalu potrebovali močne živce, da vas bodo lahko prenašati Prepričajte partnerja, da se bosta ljubila na nenavadnem mestu Mladi krompir vsebuje veliko mineralov! Zadnji čas za odločitev v zvezi z modo Brzdajte ljubosumnost. I BIK (21. IV-21. V.) Srečanje z znancem vas bo pripeljalo do spoznanja, da ima življenje v dvoje veliko prednosti. V prihodnje ne boste več zagovornik popolne neodvisnosti. Čas za novo pričesko. Romantičen mesec vse do 22., kar morate izkoristiti (morda odločitev o porokil?). Ugodno in živahno tudi na poslovnem področju V Pripravlja: Agencija Hogod EHTNIC S ■I —(23. IX. - 22. X.) Ker ste začeli verjeti v sebe, vam bodo šle stvari lažje od rok To bo imelo za posledico debelejšo denarnico, ki je bila zadnji čas bolj prazna kot ne. Ste ambasador navad vseh vrst, zato sl v nekem primeru lahko privoščite ekstravaganco. Mogoče napredovanje. Sredi meseca pazite na živce in kako boste reagirali. Zdelo se vam bo, da gre vse prepočasi Na vidiku boljše delovne razmere. Presežek energije je treba pravilno izkoristiti. ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) Ste bojevnik, zato se boste lotili zadeve, za katero drugi mislijo, da je obsojena na propad. Težko se boste sprijaznili in ne boste prenesli, da vam dokazujejo, da nimate prav. Razmerje s partnerjem se bo dvignilo na dokaj ugodno raven. Kljub slabim začetkom ugoden mesec, ki bo omogočil, da dokažete, kaj zmorete. Več samoti odgovor na vprašanje, vendar bo treba previdnosti pri službenih nalogah, predvsem pa tudi ukrepati. Omahovanje ne vodi nikamor. Pretiravanje s hrano lahko postane nevarno. pri zdravju. Za odločilne trenutke oblecite nekaj v temno rdeči ali kostanjevi barvi DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) STRELEC (22.XI. - 21. XII.J Veliko preveč se boste obremenjevali z vprašanji, ki so po vašem usodno pomembna (mogoče neodvisnost, svoboda ...j To vas bo pripeljalo v težave, saj boste pozabili na marsikaj drugega. Veliko dela, da pridete na tekoče z novostmi na področjih, ki vas zanimajo. Spor zaradi denarja. Konec aprila (in v maju) romantika in nežnost. Izredno ugodno za gradnjo varnih temeljev za prihodnost. V težkem trenutku ne boste sami Pri uresničevanju idej ne čakajte. Točno zdaj. začetek aprila, je ugoden čas za nove zamisli. Ljubezen vas bo čakala doma Nikamor ne hitite, raje se pridružite svoji ljubezni' Pričakujte večje obdobje utrujenosti in izčrpanosti. Ko se ne boste počutili dobro, ostanite doma, da si ne nakopljete hujše bolezni. Ne izmikajte se, zadevo je treba prijeti na pravem mestu pa bo! ' Z denarjem bo šlo za spoznanje na bolje. Ločite službo in dom V tem obdobju je dom tisto ... l RAK (22. VI. - 22. VII.) Sodelavci bodo znali ceniti vaša prizadevanja. Poskrbite, da se vaš partner pri tem ne bo dolgočasil. Rojeni ate, da ustvarjate modo, dodajte še malo poguma. V prvi polovici meseca več nemira, trenja in napetosti, nato se bo poleglo. Če vam kaj ne bo všeč, ne reagirajte na glas, ker boste zadevo samo'poslabšali. KOZOROG (22. XIL 20, L) Treba bo zavihati rokave in se lotiti naloženega dela Mars, ki prehaja v vaše znamenje, bo pomagal, da dokončate projekt Predpostavljeni od vas pričakuje rezultate, zato bi kakršnokoli odlašanje škodovalo vašim financam. Sicer ne marate avantur, a vseeno bodite tokrat pripravljeni na njo. Lep mesec, ki zagotavlja ugodno trgovanje, nakupe in prodajo, študij in Privlačnibosteinzatobosteprinekomvzbudih dogovore. Bodite pozorni na zaletavost in pozornost. Ob koncu meseca večja sprememba. Za odločitve je ponedeljek. preuranjene odločitve. LEV (23. VII.-22. Vin.) ' VODNAR (21.1. - 19. II.) Pomladni čas je Kot ustvarjen za sprehode z Končno boste spoznali, da je upoštevanje drugih roko v roki, april je mesec novih začetkov. Mogoče spremembe na delovnem mestu -menjava dela, sodelavcev ali delovnega prostora - ali sprememba na osebni ravni. Vsekakor previdno, da ne pride do razočaranja. Drugače _ pa se.prepustite ljubezni in zadihajte s polnimi pljuči. Možnost, da izumite nekaj novega. Ste iskreni in ne marate posnemanja - to prinaša - pozitivne točke in ugoden izhod. resničen znak zrelosti. Skrajni čas je, da nekaj storite za svoje podrejene sodelavce. Vaša nepredvidljivost bo imela tokrat pozitiven predznak. Zadeve se ne bodo več dogajale z naglico, zato bo več časa za premislek. Prodorni boste na račun izvirnosti in se dokazali z občutkom za lepoto. V boju s partnerjem uporabljajte več diplomatskega orožja Nemir in razdražljivost bosta škodila. Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitve (skupaj z davčno številko) pošljite na uredništvo Vestnika, Ul. arh. Novaka 13, M. Sobota, s pripisom Penova nagradna križanka, do vključno petka, 4. aprila 2003 Pet reševalcev bomo nagradili in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, kuharsko knjigo Boug žegnjaj. čestitko na Radiu Murski val, Vestnikovo majico in Vest-nikovo rutko. Če vam bo delal težave kakšen zemljepisni pojem, je dovoljena uporaba atlasa Veliko užitkov! DEVICA (23. VIII.-22. IX.) V vsakodnevne odnose vnesite več razumevanja in potrpljenja, saj to znate, če se le potrudite Ne bodite preveč tečni in zoprni do partnerja. Ne poznate polovičnih poti Dobra lastnost, ki pa včasih nekaj stane. Sicer zabaven in romantičen mesec V drugi polovici meseca dinamično in pozitivne spremembe, ki lahko irnajo dolgoročni vpliv. Proti koncu meseca ne uvajajte novosti ali ne opravljajte večjih nakupov. Pazite na pretirano čustvenost. RIBI (20. II. - 20. III.) Zelo bo trpela denarnica, ker boste poravnali neko škodo, za katero sploh niste popolnoma prepričani, da ste jo povzročili V službi bi radi imeli več pravic, toda če se boste preveč šopirili, vam bodo sodelavci hitro očitali, da ste prezahtevni ali neprilagodljivi. Trenutno bo najbolje, da malce potrpite in po diplomatski poti dosežete, kar si želite Ljubezen: zelo spogledljivi boste, zato bodite tudi previdni! Zdravje: zvečer pojdite v savno ali si privoščite masažo! Pen je, kratko rečeno, Vestnike va mesečna priloga in Ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom, Uetanovijen je bil, da bi. v skladu z Lmenom In asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnez (prodiratec) ter biJ poln fotografija kakor se za tabloid spodobi, Izdaja ga Podietje za tatSntiiranJe.Odgovornl urednik mattenega časopisa (e Janko Volek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jožo Rltuper in Inna Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računatniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naroenlnel Pe" VESTNIK 45 marec 2003 £ «5. »K* IW XIII --------------------Pe"---------- Orjaški som je bil usoden za Franca Filipiča OSTE BAKAL OG 'D®©©®© Ko te na]vec) a #• ljubezen pahne v smrt če bi se dogodek v času mednarodnega mu tako pomagal. Kljub močnemu nalivu sva kmetijsko-živilskega sejma leta 1998 razpletel tako, kot so načrtovali in želeli na jezeru videla velike valove, ki jih je povzročala riba, in bilo je jasno, da gre za Radenčan Franc Filipič in njegovi najbližji, nekaj velikega Franci je to vedel in m bi bila časopisna zgodba, ki je konec tistega odnehal, ampak je »mrcino« več kot dve uri avgusta polnila časopisne stolpce, veliko skušal privleči do obale, a se mu ra pustila bolj vesela. Pisali bi namreč o trofejnem Nekaj po poldrugi uri zjutraj (nedelia 23. 8.) ulovu strastnega ribiča, žal pa se je zgodilo, je bilo menda tudi Franciju dovolj m si je sezul da je nesojena »trofeja* povzročila, da je škornje ter stopil v vodo, kajti vedel je, da je družina Filipičevih ostala zavita v črno. Povzročila je namreč nekaj, kar se ne tam nekaj metrov dolga »potka«, po kateri se lahko hodi do pasu v vodi. Tako je tudi bilo dogaja pogosto in kar se na območju in potem sem videl, kako je še dvakrat Prlekije pravzaprav pred tem in tudi po zamotal, ko pa to ni več šlo, je v eni roki držal tem ni zgodilo. Vse skupaj pa je povzročilo palico, z drugo pa je plaval proti drugemu tudi to, da Franc Filipič, ki bi se s 1. sep- koncu palice oz. mestu, kjer naj bi bil som. tembrom tistega leta, torej le približno Čez nekaj časa sem ga zaradi močnega teden dni pozneje, upokojil, ni užival niti dneva zaslužene pokojnine. Vse se je začelo tisto predzadnjo av- dežja, vetra in megle nad vodo izgubil izpred oči, v nekem trenutku pa sem zaslišal Francijev glas, ko je dvakrat rekel: »Mam ga!« gustovsko soboto, ko je dež, katerega Odhitel sem na drugo stran jezera, misleč, močnejši, v vodi pa je postal močnejši som, ki ga je gotovo odvlekel proti večjim globinam. Dalj časa je moj prijatelj Franci Filipič sanjal, da bo ravno on potegnil na suho tega velikanskega soma, in to ga je stalo življenja,« je takrat, pred slabimi petimi leti, pripovedoval Franc Krempl. Na^so ga potapliao Ker utopljenega ribiča, torej nesrečnega Filipiča, kljub celodnevnem iskanju v nedeljo niso našli, se je iskanje nadaljevalo tudi v ponedeljek, ko so se pozneje domačim gasilcem in potapljačem pridružili tudi pripadniki specialne potapljaške enote ministrstva za notranje zadeve iz Ljubljane, ki so popoldan začasno odnehaL, bili pa so pripravljeni nadaljevati iskanje naslednji dan. In medtem ko so si eni prizadevali najti nesrečnega utopljenca, so se okrog ribnika navadno vsako leto »privabi« otvoritev mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma ' Gornji Radgoni, po daljši suši dodobra ^^hiočil zemljo. Na predvečer tistega dne Je odpravil k priljubljeni gramozni jami reki Muri v Hrastju - Moti pri Radencih dobro opremljen in založen z vabo za orjaškega soma, ki mu je menda prejšnji dan »za las« ušel, dolgoletni strastni ribič, takrat 47-letni Franc Filipič (roj. 5. 3. 1941), sicer policist iz Radencev. Bilo je nekje okrog 17. ure, ko si je Filipič izbral mesto, kjer bo čakal na »mrcino«, in takrat je bilo Še lepo in prijetno vreme, sčasoma, ko se mu je pozneje pridružil še prijatelj in sosed Franc Krempl iz Radencev, pa se je spet Začelo oblačiti, pripravljala se je prava hevihta, ki je hkrati tudi napovedovala bližajočo se jesen Toda tudi to ni motilo Franca Filipiča, ki je imel nekakšen občutek, da nikakor ne sme odnehati, tudi če bo vso noč ostal na istem mestu. In bližala se je polnoč, ko je še vedno tako močno deževalo, da tudi luči iz avtomobila Franca Krempla, ki je vse skupaj samo opazoval in Filipiču delal družbo, niso mogle dobro ./f Si k ■ > i'-'- -Ih . u. . iič w.? l“l ■ J J J ti .. Pl da je tam bližje do obale, glasno sem ga klical, toda nikjer ga ni bilo več Pohitel sem nazaj, in ko ga tudi tam ni bdo več videti ali slišati. osvetliti približno 10 metrov oddaljenega mi je bilo jasno, da je nekaj narobe, in sem mesta, kjer je vaba iz piščančje drobovine čakala na soma, ki naj bi meril okoli dva metra in tehtal vsaj 70 kilogramov ... »Dne 23. 8 1998 ob 01.35 so bili delavci policije seznanjeni, da je prišlo v gramoznici v kraju Hrastje - Mota do utopitve ribiča. kraj nesreče so bili poslani delavci pohitel po pomoč k najbližji hiši,« nam je konec tistega avgusta pripovedoval Franc Krempl, ki je tako zadnji videl še živega prijatelja in soimenjaka Filipiča Kot je dejal, fe do prvega soseda odhitel kar s Filipičevim avtomobilom, ker njegov zaradi praznega akumulatorja ni več vžgal. Obvestili so policijo in ta je bila v nekaj policije, terenskega ogleda pa se je po _ _ prehodnem obvestilu udeležil tudi vodja minutah na kraju dogodka. Žal pa za Fran- onote za reševanje iz vode in na vodi PGD ca Filipiča pomoči ni bilo več. To je bilo iz za Bogdana Šajno- minute v minuto vsem vse bolj jasno in ni Gornja Radgona (gre _ . Viča, op p j. Zaradi teme in izredno slabega jim preostalo drugega, kot da začnejo iskati utopljenčevo truplo. Tako se je začela Vremena so bile razmere za iskanje nemogoče, zato je bil ob 03.30 sprejet sklep, da se obsežna akcija iskanja, v kateri so tisti iskalna akcija prekine ter nadaljuje istega nedeljski dan sodelovali potapljači in gasilci dne ob 07.00 zjutraj,« se je glasilo kratko Uradno sporočilo takratnega načelnika iz Gornje Radgone in Radencev, žal pa uspeha ni bilo Kakšnih 40 metrov od mesta. OKC UNZ Murska Sobota Janeza Konrada, kjer sta bila ribiča nazadnje skupaj, so po-•S Francem sem se pogovarjal že nekaj dni tapljači našli le Filipičevo ribiško palico, nes- in tudi pred odhodom h gramoznici, ko mi je da naj mu pridem delat družbo, ker rečnega ribiča pa ni bilo nikjer. »Po tistem, kar je še bilo videti v času dogajanja, je več je orjaški som prejšnji dan potrgal najlon, kot jasno, da ga je tako daleč odvlekel ve-Tako sem bil tega usodnega večera dejansko liki som, kajti takšnih valov m zvijanja pa- poleg. Vse je potekalo normalno in tudi dolgčas nama ni bilo, posebej razburljivo pa 1® postalo približno ob 23.30, ko je prišlo do P>'vega prijema in ko sem sam hitro skočil do avtomobila, kjer sem prižgal luči, da bi lice ne more povzročiti manjša riba, najlon pa je bil narejen za vsaj 50-kiiogramsko težo in se za to ni utrgal O tem so me še bolj prepričale njegove zadnje besede, da ga ima. Dokler je še bil na bregu, je bil Franci veliko takšnih in drugačnih rib in trofej. Franc Filipič bi se, kot rečeno, le dober teden pozneje (1.9.) tudi uradno upokojil, saj je imel kot policist posebne ugodnosti. Sanjal je, da bo imel po upokojitvi še veliko več časa . za ribolov, kajti načrtoval je, da bo šel na ribolov vsaj vsaki drugi dan, a se mu ni uresničilo niti to, da bi dobil vsaj eno pokojnino. »Med čakanjem na soma mi je , govoril, da bo ulovh to mrcino ter ob upoko-I jitvi pripravil piknik za prijatelje, žal pa mu ' je mrcina povzročila smrt. Sedaj bi meso L omenjenega soma lahko porabili za prijate-L Ije, toda za sedmino,« nam je kakšen dan po ! tragediji med podrobnejšim razkazovanjem , kraja dogodka pripovedoval Franc Krempl. ' Usoden nočni ribolov na nevarnem kraju . Na »ranču«, kot je govoril Franc Filipič za gospodinjstvo, ki so ga podedovali v Brano-slavcih pri Ljutomeru, pa je bilo v tistih dneh in tudi pozneje izjemno žalostno. Že pred po-grehom (Franc Filipič je bil pokopan v pe- T>i tek, 28. 8. 1998, na pokopališču v Cezanjev- cih, op. p.), so nas domači kljub veliki žalosti prisrčno sprejeli na kratek pogovor, saj so si tudi sami prizadevak, da se o smrti njihovega Franca ne bi širile razne neresnice in ij govorice, »Mi ne moremo vedeti, kaj se je dogajalo v ribniku, dejstvo pa je, da si je zelo I želel uloviti tega soma, in od tega ga ne bi i od\TnUi niti čuvaji pri ribniku. Tisti dan je J imel nekakšen čuden občutek, da ga bo do-P bil, in se je takrat še posebno pripravil, dejal d pa mi je, da ga bo gotovo ujel, sedaj pa se je zgodilo to, kar se je. Gotovo si nihče ne zas- I ZgUMLLU LU, K-djI bc J ti- VUlUvU oi LLLlititi Liti ZjCIo luži takšnega konca, še posebej moj Franci a H ne, ki je tako ljubil vodo in ribolov,« nam je 1 takrat s solznimi očmi o svojem pokojnem S možu pripovedovala soproga Vlasta. Res je tudi, da so po takšni tragediji vsi ™ pametni in da vsi vse vedo, tako da se je po in po vsej regiji začele širiti različne govorice Filipičevi smrti veliko govorilo, kako bo o tem, kaj in kako se je zgodilo Vsi so takrat vedeli veliko in različne verzije dogodka so se hitro širile, a so kmalu istega dne vse govorice prenehale. Radgonski potapljači in ponekod treba uvesti nekoliko več reda in discipline tudi med ribiči, da si ti ne bodo sami ogrožali življenja, enako pa tudi življenja drugih. In če je bil nočni ribolov na radenski gasilci so tudi po odhodu specialcev tako nevarnem mestu prepovedan, se je iz'Ljubljane še nekaj časa ostali na ribniku treba takšnega navodila tudi držati, enako in ob 18.05 se je zgodilo [ra™o kakšen meter pa tudi, če pravila določajo, da morajo biti vstran od spodaj podpisanega), da je eden od potapljačev zavpil: »Tukaj je!« Čez slabe pol ure je bil utopljenec nato na suhem in mnogi so Sl kljub žalosti ob kruti resnici, da je Franc Filipič mrtev, oddahnili, saj se je dvodnevno delo potapljačev uspešno končalo In zato so si gotovo zaslužili pohvalo vsi, ki so pod vodstvom gasilskih lisjakov Šaj-noviča in Osterca, sodelovali pri iskanju. Žal pa m bilo veselo za Francijevo soprogo Vlasto, zaposleno v radgonski enoti skupaj ob nočnem ribolovu na dovoljenih mestih vsaj tri odrasle osebe ... In ker tega ni bilo in tega ni, se je takratni čuvaj na omenjenem ribniku Ivan Roškar iz Radencev, sicer hišni prijatelj Filipičevih, večkrat neuspešno hudoval in opozarjal. Po tistem dogodku pa ga je bilo strah, da bodo od vsepovsod »navalili« zagrizeni ribiči, kajti marsikdo bi si želel uloviti kakšno »mrcino«, za katero so izvedeli iz medijev. »Pa naj bo, toda naj bo vse organizirano in varno,« je Mercatorja, ki je bila tudi strastna ribička takrat pravil omenjeni čuvaj. in je s pokojnim Francijem pogosto dolgo v noč ostala na bregu kakšnega od pomurskih ribnikov, in sina Aleša, ki je bil takrat zaposlen v gostinskem podjetju Pik AS v Žal se tudi ob tem tragičnem dogodku takrat nismo mogli izogniti vprašanju, ki se je postavlja samo po sebi m se je glasilo: Kje sta sploh etika in morala nekaterih »ribičev«. Banovcih. Njuno življenje se je po dogodku saj je prav neverjetno, da na eni strani ' bistveno spremenilo, v naslednjih dneh pa je medicinska obdukcija pokazala, kaj je dejansko povzročilo Frančevo smrt, kajti marsikomu še sedaj ni jasno, kako se je lahko kaj takega zgodilo tako izkušenemu ribiču in dobremu plavalcu, ki je kot član TE Radenci v dolgoletni ribiški karieri ujel ribnika potapljači in gasilci iščejo njihovega mrtvega kolega, na drugi pa poteka ribolov, kot da se ni nič zgodilo in kot da jih nič ne briga Mnogi so se (okrog gramoznice je bilo v času iskanja utopljenca pogosto tudi več kot 500 radovednežev od blizu m daleč) ob tem prav zgražak. Upravičeno! 3 Pen 46 VESTNIK marec 2003 Ali ga res Drag dokaz | 4 ljubi? Znam fotomodel Sophie Dahi, ki je še bolj znana kot nekdanja soproga Micka Jaggerja, je dvignila nemalo prahu, ko se je na predstavitvi svoje knjige Človek s plešočimi očmi pojavila z novim spremljevalcem. Ob promociji svojega prvenca v New Yorku je Sophie vstopila v spremstvu pisatelja Salmana Rushdia, katerega so pred leti muslimanski verski voditelji obsodili na smrt. Ob tem so začele krožiti novice, da so parček že večkrat videli na različnih mestih in da ne gre le za prijateljstvo med mlado lepotico in priletnim pisateljem, ampak za veliko več. Sophie. za katero pravijo, da je idealna kombinacija lepote m intelekta, je govorice poskušala zanikati takole: Večkrat sem šla na kakšno večerjo s starejšimi moškimi. Z njimi se je lepo pogovarjati, to pa je tudi vse. Gospod Rushdie je fin in zanimiv človek in rada sem v njegovi družbi. Če kdo najino prijateljstvo in druženje povezuje s čim drugim, je njegov problem. Liza MinneUi (56) in David Gest (48) sta se poročila pred kakšnim letom dni in takrat se je govorilo, da zakdn nima prihodnosti in da bo kaj hitro propadel. Liza je pred tem doživljala večletno krizo in se med drugim borila proti odvisnosti od alkohola. Marsikdo je prerokoval, da bo znana, vrhunska in vsesplošna umetnica kmalu klavrno končala' Vendar so se stvari obrnile drugače. Pobrala se je in še poročila povrh Vsem dvomljivcem bosta mladoporočenca kmalu dokazala, kako velika je njuna ljubezen, in kljub dolgemu IV - enoletnemu - zakonskemu stažu srečna, 15. aprila bosta slavila v newyorškem hotelu Marriot Marquis obletnico, o kateri se bo še veliko govorilo Nekaj podatkov: vabilo z naslovom In vi ste rekli, da ne bo trajalo dolgo je prejelo 1200 gostov. Svečani govornik na tem jubileju bo Kirk Douglas. Orkester, ki bo spremljal Roberto Flack, Glorio Gaynor in Raya Charlesa, bo sestavljalo 68 glasbenikov. Samo šopek in petnadstropna torta bosta stala 200 000 dolarjev. Za celotno slavje bosta srečno poročena odštela 2 milijona m pol dolarjev. Je BE ■■ Hn Toko srečno in mladostno se počulita Liza in osem let mlajši David po enoletnem zakonu. Končno tudi lahko. Liza je našla pot iz sveta alkohola in drog. Punca meseca našel I novi dom? ll lepo sta se objela ...!« Do poletja ni več daleč in pri Fenu smo razmišljali, ali bi kakšna bralka Vestnikove priloge zbrala toliko poguma, da bi se, na modrem Jadranu ali pa kar ob domačem potoku, upala postaviti pred kamero približno'tako kot Lani Todd (fotografa in honorar zagotovimo mi) Lani je doma iz Philadelphie in šteje že 22 pomladi. Všeč so ji moški z mehkimi ustnicami in noro frizuro, nima pa rada takih, na katerih je preveč mišic, in ki mislijo, da so najlepši. V prejšnji številki smo na I teh straneh poročali o govoricah, da se Michael Jackson (44) namerava preseliti v Evropo in da ima že og-ledan dvorec v Nemčiji, v katerega naj bi se naselil. Govorice zdaj že lahko potrdimo, Znani, malce čudaški pevec se je odločil, da pobegne ameriškim televizijskim reporterjem, privoščljivim komentatorjem, predvsem pa, da se na ta način otrese nič kaj dobrega imena, ki ga je pri Priznanja kar dežujejo Bono (42), pevec skupine U2. se ne more pritoževati, vsaj kar se tiče častnih nazivov. Njegov bend U2 je prejel pred kratkim za naslovno pesem v filmu Gangs Of New York (Tolpe New Yorka, film Martina Scorseseja je nominiran za deset Oskarjev) prestižno nagrado golden globe. Istočasno je bil za glasbo v tem filmu nominiran za oskarja. Za angažiranje za mir v tretjem svetu je bil predlagan za Nobelovo nagrado. Te dni pa mu je francoski predsednik Jacques Chirac i (70) v Parizu podelil orden ča'štne legije. Bonova soproga Alison (na fotografiji) je slovesni dogodek takole komentirala: »Še pred leti se je Bono z drugimi demonstranti vred boril proti francoskim atomskim poizkusom in kričal ‘Fuck Chirak’, zdaj pa glej, kako Dustin Hoffman - od 1967'do 2003 d mrnogih zapravil s sumljivim druženjem z mladoletniki, James Meiskin, trgovec z nepremičninami, ki ga je Jacko pooblastil, da mu najde ustrezno bivališče, je potrdil, da gredo stvari proti koncu. Po vsej ver- jetnosti se bo ekscentrični' pevec odločil za francoski grad Chateau des Chaben-net, ki je nedaleč od Pariza v bližini francoskega dis-neylanda. Mogočna stavba iz 15. stoletja ima 83 sob in jo cenijo na 9 milijonov ev- ; rov. S. "S Zg kot srednješolec se je izkazal kot dober igralec, v pozruh devetdesetih letih pa je s svojo ledeno sivo brado očaral ravno tako najzahtevnejše kritike kot gledalce Na letošnjem Ber-linalu je vso noč preplesal z neko študentko Kaj hujšega ni bilo, žena ga je menda samo okarala. E I .1"I «smK47 Pen marec 2003 Princesa stoji mirno a. ■ /S pr a aj o 1 V) o E ■o E o c tar« h C 2 »It O » * jf I '^1 p (D Ifl O v) 61 J Sk Viktorija bo tri tedne vojakinja -enaka med enakimi. k 4. - fib L '-t f ■ Takšen je pač zakon, prestolonasledniki I morajo tako kot drugi navadni državljani v I vojsko. To velja tudi za Viktorijo Švedsko (25). I Tri tedne bo postavna mladenka služila v I švedski vojski brez kakršnih kok privilegijev. Z I drugimivojakinjamispivvelikispalnici, skupaj I so v veliki jedilnici pri obrokih, in če hoče I kakšen priboljšek, si ga mora kupiti v ka-I sarniški kantini. In kakšne dolžnosti opravlja I prestolonasledrdca v vojski? Uri se v streljanju, I v sanitetnih opravilih, v bojih od blizu in drugih " nalogah, ki jih opravlja vojska I Bruce se ne more skriti Srečen par: monaška princeso Caroline in Ernst August von Honnoverob praznovanju državnega praznika v palači Grimaldijevih v Monaku X' Visokost za zapahi? ' Njegova kraljevska visokost za zapahi? To se vendar ni zgodilo že od starih, revolucionarnih časov! Da, zdaj obstaja velika možnost. Predvsem po zadnjem incidentu, ko je Ernst August von Hannover (49), soprog monaške princese Caroline, v nekem disku v Vorarlbergu ^robo napadel tonskega tehnika Marca Ruscha (30) in ga resneje Posnetek kaže, kot da bi se par v avtomobilu normalno nekam peljal ženska poškodoval. nezainteresirano gleda naprej, voznik, Bruce Willis, pa popravlja senčnik - verjetno zato, da bi se skril za njim, saj ga ponoči drugače ne potrebuje. Vendar prepozno, posnetek je že bil narejen' To pa je tudi skoraj vsa zgodba, ki se je začela v restavraciji Sushi Ko na Bewerly Hillsu. Neznana lepotica je natakarica v tem lokalu, posnetek pa je Da zadeva za Augusta ni ravno rožnata, govori dejstvo, da je dobil med junijem 2000 in julijem 2001 za podobne prekrške sodne naloge za plačilo kazni v višini 3 milijone evrov. V navedenem obdobju je grobo napadel fotoreporterko, pretepel lastnika diska in se surovo znesel nad novinarko. Poleg denarne kazni je bil za zadnje dejanje (napad bil narejen nekaj minut po tistem, ko so lokal zaprli. Pri tej Zgodbi je srečen edino fotograf, na novinarko) še pogojno obsojen na 8 mesecev zapora ■ ‘ ‘ Potem se je zgodil napad na tonskega tehnika, ki se je končal s krvjo in trajno sledjo saj je rumeni tisk fotografski dokaz o igralčevem skoku čez plot z veseljem pograbil. Kakšen je dejanski konec zgodbe, pa ve edino parček v avtomobilu. na telesu napadenega. Ali bo moral August v zapor, bo odločilo sodišče Za ljubezen - pod lepotni nož! 1 K A V prejšnji številki smo zapisali, da je vnukinja bogatega grškega ladjarja Arija Onassisa 29. januarja dopolnila 18 let, s tem pa dobila pravico do razpolaganja z delom njegove zapuščine fi,5 milijarde evrov). Kakor hitro je punca postala polnoletna, se je o njej zvedelo skoraj vse, Ni minil mesec od tega datuma, že se je s svojim izvoljencem, ne da bi koga ka) vprašala, najmanj pa '^fužinska sreča le Še na fotografiji: brazilska manekenka Sibele l^orsa, njen sin Fernando, Alvaro in njuna hčerko Vivian. svojega očka Thierryja Roussela (50), ki jo je imel doslej ves čas na očeh, znašla na Tajskem pa v Bruslju pa spet v Braziliji. Z roko v roki z ljubljenim objeta v slabem mesecu na treh celinah. Kdo je ta srečnež? Trenutno je Atina do ušes zal]ubljena v južnoameriškega lepotca s precej dolgim imenom: Alvaro Alfonze de Miranda Neto. Prijatelji in znanci iz visoke družbe mu pravijo Doda. Fant je star 29 let, poročen in oče triletne *Vivian. Ukvarja se s športnim jahanjem. Soproga, nekdanja manekenka Sibele Dorsa, je v zakon prinesla šestletnega Fernanda. Bogata Atina Onassis, ocenjujejo, da bo njeno bogastvo, ko bo upravljala celotno dediščino, vredno več kot 6 milijard evrov, se je takoj po prvem samostojnem izletu oglasila na lepotni kliniki Kyron-Hospital v Sao Paolu, kjer so ji »posesali«, menda na Alvarovo željo, nekaj maščobe. Atina je v glavnem živela v manjšem kraju ob Ženevskem jezeru, vendar se je zdaj preselila v Brazilijo, da bi bila čim bližje svojemu ljubemu ii .1: ■J k 5-1 L la. bflm VerUt^n 4«t K^rcn^Kaiprt«) s i n 5*0 PauEe in In kako komentira novo veliko ljubezen zapuščena Alvarova soproga Sibele »Ona mu lahko kupi konje, jaz ne!« To bi lahko bil ekonomski razlog. Ima pa Sibele v zalogi še nekaj »drugačnih«: »Všeč so mu suhe, rahlo neumne plavolaske, zato si je pobarvala lase in živi na dieti “ Vse skupaj je tudi mogoče, saj je neki britanski časopis zapisal, da so se na lepotni kliniki zato ukvarjali z Atinino odvečno maščobo, ker ji je Alvaro, sicer ljubkovalno, govoril, da je slonček, punca pa bi naredila vse, da bi mu bila všeč. Pravijo tudi, da je imela njena mati Christina, umrla je pri 3? letih, ker ji je odpovedalo srce, > zdravstvene težave ravno zaradi debelosti. O kakršnikoli < poroki se trenutno ne govori. i Šchbnhejtikilnik het sie dnc«b* i«wct. Nuj ernch Schritt hint-jf Jhr; ihr Lovtr [>ed« £i 1*' »Mu bom všeč?« se s prstom na zgornjih ustnicah sprašuje Atina Onassis, ko zapušča lepotno kliniko v Sao Paulu. Korak zo njo je njen izvoljenec Doda. II Pen 24 marec 2003 48VESniK Alojz Franko iz Satahovec: ralci Pena se predstavljaj^ Stan: samski pri 42 letih na voljo, če potrebujete vrv, mrežo • * » I Velikost: 178,1 metra; teža: 73,2 kilograma Oči: rjav^; lasje: črni in vmes že nekaj osivelih Alojza, kot je njegovo uradno ime, sicer pa ga domačini in znanci kličejo Slavko, smo vsa leta doslej videvali pri Muri v Krogu, ko je potekalo tekmovanje v vlečenju vrvi ju, ampak zaradi dobre družbe, sicer pa je tudi pomagal pri dehi; če je bilo potrebno. Za to je še vedno na voljo. In brez oklevanja je bil pripravljen tudi na »delo« za Pen, med Prekmurci in Prleki. Še tako da je pripovedoval o svo- prej je začel zahajati tja in se družiti s privrženci kroškega jem življenju, dogodivščinah ... in praktično prikazal, kako brodarskega društva - ne da plete vrvi, mre^e idr. bi treniral v kajaku ali kanu- R Petice pri risanju, telovadbi in geometriji_________ Odraščal sem v Satahov-cih na manjši kmetiji, kjer še vedno živim z nekoliko mlajšim bratom. Starše sva namreč že izgubila. Osnovno šolo sem obiskoval v Krogu in na Tišini. Ni mi nerodno pove- dati, da nisem bil med bolj i f Leta 1985, mislim, da je bilo takrat, sem se preizkusil tudi v vodenju licitacije za snahin čevelj na »gostuvanju« v sem se dobro odrezal. Krogu. Rekli so mi, da I Okrog dva|set let sem igral mali nogomet pri klubu v Satahovcih, kar dokozuje tudi tale posnetek, na katerem stojim prvi z leve. Lahko se pohvolim, da sem zadel precej gotov. stečaj. Slišal sem, da je bil to sploh prvi stečaj v Pomurju, Nekaj malega sem dobil za od ž J I Č'’ * ■ 1^'^ Šimi učenci. Največ petič sem najbrž dobil pri likovnem pouku, ker mi je šlo risanje k dobro od rok in ker je bil Endre Gonter, ki dela sedaj pri Vestniku, v redu učitelj. Rad sem imel tudi geometri- pravnino. Čez Čas sem si poiskal delo pri zasebniku v Krogu in poskušal sem kaj iztržiti tudi iz kmetovanja. Vedno bolj pa me je mikalo moje prejšnje delo - pletenje vrvi za živino, kmečke vozove, za konje (»kartofek« oz. I nagobčnik), smučarske vlečnice in tako dalje. Prav tako sem se usposobil za pletenje mrež, na primer za vrata pri nogometu in rokometu, za košarkarski koš in za mreže za druge potrebe. To željo sem si pred leti tudi uresničil, potem ko sem kupil stare stroje in nekaj druge opreme od 85-letnega vrvarja' iz Malečnika pri Mariboru. Priročno delav- ■ nico pa sem si uredil na nekdanji SereČevi kmetiji v Satahovcih. Delo opravljam pav- ' šalno, ker skoraj gotovo finančno ne bi shajal, če bi bU reden obrtnik ah samostojni pod- ik --A I, za tekmovanje med Prekmurci in 1989, po petnajstih letih moje zaposlitve, v Srečko in miljan 5 tem vrvarskim strojem in posebno dodatno napravo iz lesa sem spletel s pomočjo nekaterih jo in telesno vzgojo. Spomnim se tudi, da sem večkrat kakšno uničil. Pretepal pa se nisem. Vrvi za obešanje pa raje ng________ Desni, Srečko Pavličič iz Pristave (glavni na Zavodu za. kulturo in izobraževanje Ljutomer), je že potegnil roke iz rokava, levi, Maksimilijan Gošnjak (podjetnik in oster opozicijski politik iz Ljutomera), pa je še vztrajal pri svoji eleganci. No, oba sta po naših virih medtem plašča že slekla do konca. Spomladi se namreč česa takega ne spodobi nositi. Prleki. Dolga ie'154 metrov, tehta pa 66 kilogramov. Tudi sam nastopam v ekipi ali sem v tekmovalni komisiji. prijateljev vrv ■ *. t II r- c. Da bi prišel čimprej do svojega kruha, sem se s šestnajstimi leti zaposlil v nekdanjem tozdu Tapetništvo in vrvarstvo v okviru pod- ( jetja Sobota. Delo me je veselilo in mislim, da f mi je tudi dobro šlo od rok. Žal smo šli leta t f I Ki?!, (.1; »J® i.,. K Pri delu mi večkrat pomagajo prijatelji Stonko Erjovec (na posnetku), Janko Panker, Milan Štibler idr. Toko.smo skupaj spletli tudi 250 metrov dolgo vrv za vlečnico. jetnik. Seveda bi znal splesti tudi priročno in dovolj močno vrv za obešanje, ampak tega raje ne bi delal, da ne bi imel koga na vesti. Nekoga sem namreč že moral reševati z vrvi za obešanje v soboškem parku. Ženi bi veliko pomagal čeprav bi bil že čas, da bi zaživel v dvoje, sem še vedno »ledik stanu«. Lahko pa zagotovim, da bi ženo spoštoval in ji pomagal . pri kuhanju, pospravljanju in drugih gospo' dinjskih opravilih. Nekaj let je najbrž še na I voljo za to, potem pa ..., če bo, bo, če ne pa I tudi v redu. Zdaj imam pač več časa za obis I kovanje nogometnih tekem, kartanje in igra- ] I nje pikada ter druge stvari. Dvajset let sem I aktivno igral nogomet pri klubu v Satahovcih I in bil sem tudi aktiven član domačega ga- . Pri tem stroju običajno pletem mreže za gole alt silskega društva. Rad kolesarim, zalivam ro- druge namene. Razmišljam tudi, kako bi spletel mrežo, v katero bi se ujela kakšna dobra ... no, kaj imam v mislih, naj ostane skrivnost. že, opazujem in poslušam ptice, potujem ... Jožef G. Bistriški