t.
f-------------------v
Izhaja v Trstu
vsaKo sd6o:o opolndie.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana ypism'a se ne sprejemajo.
Uredništvo in upravništvo
ul. del Lavatoio št. I, I.
TELEFON 18-6
--------------"N
Posamezne štev. se 1 prodajajo po 6 vin
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ene kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
N a r o č n i n a za celo leto Iv -4‘—; za pol leta in za četrt letaj razmerno.
® Glasilo »Narodne delavske organizacije^ v Trstu. *
L	i
Vabilo na naročbo!
Vse člene »N. D. O.«, kakor tudi vse naše prijatelje in somišljenike vabimo, da se naročijo na naš list. Naročnina znaša za celo leto K 4’— in to s poštnino, oziroma z dostavljanjem na dom vred; za pol oziroma četrt leta razmerno. Naročbe sprejema uprava »Narodnega delavca«, ki je v uradih »N. I). O.«,
ulica del Lavatoip 1, I.
Vera je v nevarnosti!
Kje ? Na Francoskem, na Turškem, na Kitajskem ali v Patagoniji ? Ah, kaj 1 Pri nas na Slovenskem, v Trstu, v okolici, na Bregu, v Istri! Ali je mogoče, da je vera, vera v Boga, to tajinstveno čuvstvo celo najprimitivnejših narodov pri našem ljudstvu v nevarnosti ? Je, je! In z njo morala ! Ljudstvo je podivjano, treba vse reformirati na krščanski podlagi, vse, vse, sicer bo naš narod kaput! Za božjo voljo na kaki podlagi pa smo bili do sedaj ? Na mohamedanski ? Od keduj pa je t o slovensko ljudstvo, ki sicer glede pobožnosti nima kmalu para na svetu postalo brezverno ? Ali je res vsa naša morala pri hudiču? Kaj prašaš? Vera je v nevarnosti, zato se ti, slovensko ljudstvo, preosnuj na krščanski podlagi in — basta !
Kdo pa to pravi ? Apostoli preporoda v Kristu gredo po deželi in glej, oni ljudstvu odpirajo oči, ki niso do sedaj videle zmote. In ti proroki prihajajo od tam, od koder je izšla luč — iz ljubljanske megle — in spreobračajo naše ljudstvo, da ga proporode v Kristusu. Kajti tam v zaobljubljeni deželi, na Kranjskem, se je skoraj se ljudstvo že spreobrndo, pieporo-dilo v Kristusu, tam je vera že rešena, tam vlada najčistejša morala, tam ni več greha, tam poidejo vsi naravnost v nebeško Kraljevstvo. Zato so se oni angeljsko čisti možje, katerih vera in morala odseva iz evangelija, ki mu tam „Slovenec“ pravijo, Usmilili nas in rado volje so se odzvali klicu modrih mož, ki so plakali nad zgub
PODLISTEK.
Eden prvih vzrokov, da današnje mezde nikakor ne zadoščujejo v pokritje najprimitivnejših življenskih potreb delavstva, je živahna borba, oziroma nasprotstvo interesov med agrarnim (poljedelskim) in industrijalnim življem. Samo ob sebi je umevno, da oba imenovanj življa stremita v to, da dosežeta premoč nad drugim in da vsej narodnogospodarski politiki dasta smer, ki odgovarja najbolj njihovim interesom.
Poljedelstvo in industrija sta si nepomirljiva tekmovalca. Dočim ima industrija največi interes na tem, da se odprejo državne meje uvažanju inozemskih pridelkov, ima pa nasprotno poljedelstvo interes v tem, da se to prepreči, ali vsaj otežuje potom raznih protekcionističnih cariD, doklad itd. To opažamo posebno jasno v
ljenim ljudstvom v Sodomi in Gomori, ali po slovenski povedano, v Sv. Ivanu, Skednju, Ricmanjih, Borštu, Dolini, Bo-Ijuncu itd., ter poslali svoje učenike med nas, da kažejO ljudstvu pravo pot.
In glej, proroki so prišli. Sli so od kraja do kraja ter učili ljudstvo, ki je verovalo, a ni dosedaj znalo, da je vera bila v nevarnost'. In začeli so to ljudstvo preosnavljati na krščanski podlagi, ono, ki je dosedaj mislilo, da je krščansko. In prirejalo se je shode, na katerih se je zasejalo sovraštvo med bratom iu bratom, da se reši vero. Gazilo se je v blato vse, kar je narodu prej bilo sveto, kajti ne njegova narodnost, ampak vera je v nevarnosti. In na shodili in v časopisih je padalo žveplo in ogenj na može, ki so dosedaj vodili ljudstvo in zanj trpeli, propovedalo se je sovraštvo proti njim, nehvaležnost, obrekovalo jih — na krščanski podlag'.
»Izobraževali41 so ljudstvo : pljuvali na ljudi, metali kamenje in človeško blato — na krščanski podlagi. In ako je kje šlo malce opolzlo, tedaj je naučil »Slovenec44 ali »Zarja44, kako se zna lagati —•' na krščanski podlagi. Uč li so tudi, da treba posvetiti makar v najsvetejše privatno življenje onih, ki nočejo ničesar vedeti o novih prorokih, in ako se tam ne n*jde nič pobujšljivega, pa iznajti častikrajo —• na krščanski podlagi. In ker vera in morala sta bili v nevarnosti, je bilo treba ustanoviti posojilnice — na krščanski podlagi, štacune — na krščanski podlagi. In ker ona drobtinica šole, ki jo nam daje družba Sr. Cirila in Metodija, ni v rokah prorokov, se je napovedalo proti isti uni čovalen boj, da bi se ljudstvo odnarodilo in poneumnilo — na krščanski podlagi.
, To vse se dogaja na Kranjskem in se hoče vpeljati med nas v imenu vere in preporoda v Kristusu. In sedaj prašamo : Sta-li bili vera in morala res kedaj v večji nevarnosti, nego sedaj, ko so nastopili poroki in napravili iz teli dveh svetinj molzoo kravo za svoje nečedne namene ? Kdo je kedaj gazil več v blato vero in moralo, nego ti kramarji, ki so oskrunili hram Gospodov in napravili iz njega tržišče za svoje strankarske namene.
Kaj je krščanskega v postopanju teh ljudij ? Ni li vse njihovo počenjanje naravnost negacija krščanstva ?! Oni, ki sejejo sovraštvo, hočejo preporajati ljudstvo v Kristusu, ki je učil ljubezen do bližnjega in odpuščanje nasprotnikom! Pa kaj je njim rnari za vero, za moralo ? Ljudstvo, pristopi k njim, več od tebe ne zahtevajo; za vero te potem nihče ne praša. — Saj imajo celo med svojimi poslanci, notorične brezverce! Kdaj pa so se kedaj proroki brigali za njihovo vero ? Ali če nisi z njimi, in če veruješ iz globočine svojega srca m četudi se ravnaš po krščanski mo-
deželah, kjer predstavlja agrarni element znatnejšo politično moč, kakor n*pr. v Avstriji. Pomislimo le na sedanjo borbo agrarcev proti uveljavljenju trgovinske pogodbe se Srbijo. Daši je upliv iste na razvoj gospodarskega blagostanja agrarcev neznaten in obstoja isti upliv poglavitno v tem, da se nižini sjojem, posebno delavcem, pocenjuje naravnost bajkovito draginjo mesa, ne da bi se s tem občutljivo oškodovalo tukajšnje agrarne producente, so agrarci z vso odločnostjo napovedali vojno tej trgovinski pogodbi in jo pobijajo z vsemi sredstvi.
Enako nas uči borba med Ogrsko državno polovico, kakor zastopnico agrarnih elementov, in Avstrijo, kakor zastopnico precej močnih industrijalnih elementov.
A kdo trpi pri vsem tem v prvi vrsti ? Delavec! Vsaki dan mu prinaša žalostno skušnjo, da kupna sila njegove mezde postaja z ozirom na tržne cene najpotrebnejših živil vedno manja, da mu vsaki dan preostaja manj sredstev v zadoščenje drugih, in posebno duševnih
rali, vendar te kamenjajo in ti grenijo življenje, — češ da si proti veri !
Zakaj ? Ker jim za vero ali moralo sploh ni mari, marveč za svojo stranko ; njim je za to, da širijo delokrog svoje stranke, da se poveča njih politična moč, ki zopet le služi gospodarskim interesom vladajoče klike prorokov. Ia da to dosežejo, zlorabljajo vero, stavijo v nevarnost obstoj naroda in preprečajo razvoj delavstva.
Ali mi smo te ljudi spoznali in mi, ki se borimo za blagobit našega slovenskega delavstva, hočemo te pijavke na na našem narodu iztrebiti z vso eneržijo. Kajti ako ne bo kmalu konec njih divjanja, bo zares v nevarnosti vera, narod in delavstvo.
Agrarno demagoštvo.
Vsa politična javnost v Avstrpi stoji pod močnim vtisom dogodkov zadnjih dmj. Skrajna razburjenost in bojno razpoloženje v krogu »agrarcev44 na Dunaju, na Nižem Avstrijskem in v drugih severnih kronovinah, razni protestni shodi, žuganje z obstrukcijo v prihodnjem zasedanju parlamenta in slednjič — last not least — demisija poljedelskega ministra. Trezen človek bi nehote pri tem mislil, da tu gre res za odbijanje nevarnega atentata na živl,en9ke interese kmečkega gospodarstva, za nekaj, kar je- vredno gesla „borba za biti ali ne biti“. Temu ni tako. Vse sedanje konvulzivno in skrajno napihano gibanje je provzročila v svoji sedanji obliki ozirom na interese ..agrarcev44 nedolžna trgovinska pogodba s kraljevino Srbijo. Reaktiviranje te pogodbe, nehanje katere se je toliko časa moralo obžalovati ne samo v „višjih“ krogih kapitala, nego, ins povdarjamo posebno, v prvi vrsti v krogih ravnih slojev, proletariata, industrijalaega delavstva, je prov-zročdo vso sedanjo gonjo, ki je bolj smešna, nego rema. Znati treba, da je trebalo svoječasno ponoviti trgovinsko pogodbo s Srbijo, glasom katere bi se Srbiji dovolilo uvažanje določenega števila goveje živine iu prtičev.
Radi neopravičenega bumbuga, ki so ga prirejali agrarci, je vse nastojanje vlade in delavstvu naklonjenih slojev, da se sklene nova trgovinska pogodba in s tem koristi toliko domači industriji, kateri naj bi se odprla pot do tržišča v Srbiji, kolikor revnim slojem, katerim naj se zagotovi vsaj kolikor toliko ceneje meso po uvažanju goveje živine iz Srbije, oziroma zagotovi delo v industrijalnih podjetjih po izvažanju fabrikatov v Srbijo, ostalo brezvspešno. Napočil je hud boj proti trgovinski pogodbi, škodljiva carinska vojna med Srbijo in Avstrijo. To stanje je trajalo do 1. septembra t. 1. čez dve leti. Spoznavajoč res-
potreb. To — tesnosrčna agrarna politika — je eden prvih in glavnih vzrokov današnje bede delavstva. To se je začelo splošno spoznavati in se splošno povdarja, da so vse borbe delavstva za dosego izboljšanja mezde sicer potrebne, ampak, da izboljšanje mezde ne zagotavlja še delavstvu tudi izboljšanje njegovega splošnega gospodarskega stanja. Kakor hitro namreč raste višina mezde, porase tudi cena življenskih potrebščin. Potrebno je torej, da delavstvo samo poseže odločno vmes v določevanje cene živil, oziroma v pocenjenje istih za delavstvo. Kako se more to doseči? S tem, da delavci sami postanejo producenti, s tem, da vzamejo v svoje roke izdelovanje in pridelovanje živil, s tem, da osnujejo tozadevne zadruge.
Zadružništvo, to je ona pot, kivtegne spremeniti dosedanje kričeče razmerje delavstva in priboriti mu stanje, v katerem bode mezda zadoščala ne samo v pokritje prvih življenskih potreb, ampak tudi v zadoščenje njegovih duševnih in stanovskih zahtev.
nost situvacije in zavedajoč se velike škode ki jo vsled tega ex lex stanja trpi toliko domača industrija kolikor ljudstvo, pred vsem delavstvo, si je minister predsednik Beck smatral od začetka za svojo dolžnost, da z vsemi močmi pripomore preko skalovja agrarcev trgovinski pogodbi do veljave. V to svrho si je pred vsem izposloval od parlamenta v zadnjem zasedanju, pravico, da uveljavi trgovinsko pogodbo potom naredbe na podlagi takozvanega pooblastilnega zakona. Po tej poti je hotel ministerski predsednik skleniti vsaj začasno trgovinsko pogodbo s Srbijo, dočim bi državni zbor v jesenskem zasedanju pritrdil definitivni sklenitvi
Kakor se vidi, tukaj gre za gospodarsko vprašanje, ki globoko sega v življenje domače industrije in s tem tudi industrijalnega delavstva. Odpirati državne meje domačim industrijalnim produktom je posebno sedaj v času velike depresije in naravnost konstantne brezpodenosti domačega delavstva, ena prvih dolžnosti vsacega treznega za državo in za ljudstvo vnetega rodoljuba. In vendarle takozvani agrarci, ki se tako radi bahajo se svojimi patrijo-tičnimi čutstvi in ob vsaki priliki povdar-jajo svojo zvestobo do državne ideje in do l.udstva, besnijo sedaj, da je kar groza, proti „uničenju“ poljedelstva, ki da se hoče doseči z uveljavljenjem večkrat imenovane pogodbe. To je velika tesnosrčnost, velika brezobzirnost. V navzočem slučaju namreč, ne gre nikakor za zavrnitev kake resn čne preteče nevarnosti. Treba samo pomisliti, da je v trgovinski pogodbi Srbiji dovoljen kontingent uvažanja v Avstrijo tako neznaten, da bi niti ne zadostoval v pokritje potreb samega Dunaja. Z druge strani so koristi in koncesije, ki izvirajo iz predmetne pogodbe za avstrijsko industrijo neraz-merno znatne. Cernu torej ves ta krik ? Dokumentirati na eklatanten način [moč agrarnih magnatov, spraviti vse gospodarsko in politično življenje v odvisnost od agrarnega velekapitala, to je prva in glavna gonilna sila v sedanji kampanji agrarcev. Boj, ki se sedaj bije, ni nikakor boj med industrijo oziroma industrijalnim delavcem in malim posestnikom ali poljedelskim delavcem. To je boj obrtnega velekapitala proti velekapitalu grajščakov veleposestnikov in agrarnih velešpekulantov. Če se je torej stvar napihnila tako, da izgleda, kakor da je v tej borbi sointeresiran tudi mali kmet in kmečki delavec, potem je to skrajno demagoštvo, ki vabi vse „agrarce“ v nekako sveto vojno za premoč in interese veleposestva.
Radi tega je sedanje agrarno gibanje z našega stališča antipatično in protiljudsko.
Radi tega je pa tudi potrebno, da se vsi zastopniki res potrebnih slojev postavijo odločno po robu karteliranim veleposestnikom. Da gre tukaj res za dobička-rijo veleposestnikov, izvira jasno iz protestnega shoda, ki ga je dne 1. t. m. priredila agrarna zveza na Dunaju. Znani državni vitez Hohenblum je v skrajno na-jivnem demagoškim in na očividen efekt proračunjenem govoru vabil vse navzoče posestnike, naj kot represalijo na uveljavljenje trgovinske pogodbe povišajo za 2 stot. že itak drago mleko. Dovolj je če rečemo, da je b lo na tem shodu zbranih par sto posestnikov, ki vsak dan pošiljajo na sam Dunaj do 350.000 litrov mleka. To so ti agrarni proletarci, ki se sedaj morajo boriti proti izkoriščanju! Stvar bi bila zelo interesantna, ko ne bi pri vsem tem trpelo in moralo zastaviti svojo kožo edino le delavstvo. Tukaj ne pomagajo nič ne resne, ne fingirane demisije ministrov. Dolžnost je vseh resDih in resnično ljudstvu naklonjenih poslancev, da na zedinjenje „agrarcev“ v svoje interese odgovorijo z zedinjenjem v interes vsega ljudstva.
DELAVCI!
ŠIRITE »NARODNEGA DELAVCA".
JVLezda,
Gospodarska pouzdlja delavskega stanu
Pod tem naslovom razpravljal je R. Cahver v ,,Socialistische Monatshefte" o vprašanju : more-li delavski razred za današnjega kapitalističnega produktivnega sistema zboljšati svoj gmotni položaj in je-li konstatiranje dejanskega zboljšanja v njegovem interesu ali ne?! Na obe vprašanji odgovarja pisatelj afermativno.
Uvodom svoje zanimive študije navaja pisatelj:	„V strankinih (socijalističnih)
krogih je nekam obveljala dogma, da ni smeti ozirati se na spremembe v gospodarskem položaju delavskega prebivalstva, ali pa le tedaj, ako imajo te spremembe za posledico poslabšanje položaja. Smatra se za nedopustno novotarijo, ako kdo ugotavlja, da se je položaj delavskega prebivalstva zboljšal ali pa da se boljša. Branijo se proti priznavanju takega dejstva ker se boje spoznanja, da je v okvirju privatnokapitalističnega gospodarskega reda možno zboljšanje gospodarskega položaja delavskih slojev. Kajti menijo, da s tem priznanjem izgubijo eno poglavitnih orožij v emancipacijskem boju delavstva. Ceš: ako se zares boljša položaj delavskih slojev že ob današnjem gospodarskem redu, potem pojema v delavcih navdušenje za razdiranje tega reda. — Naj bo to nazi-ranje pravilno ali krivo, o tem nam ne more dati odgovora'nikaka teorija, marveč najprej preiskava dejanskih odnošajev. Vsaka teorija se mora vjemati z istinitostjo. Ako je teorija v protislovju z dejstvi, treba jo odpraviti, ali pa spremeniti".
Po tem nasproti Marxovi (in socialno-demokratični oficijelni) teoriji obuboževa-nja (Verelendungstheorie) precej razkol niškem uvodu dokazuje pisatelj na podlagi statistike, da se gospodarsko stanje delavstva (na Nemškem) zares boljša. Kakor pri nas na Avstrijskem, tako so tudi na Nemškem za take preiskave na razpolago le podatki o mezdah zavarovanih delavcev; pri nas pri teritorijalnih zavarovalnicah proti nezgodam, tam pri strokovnih zavarovalnicah. Leta 1896 je bil povprečni letni zaslužek delavca na Nemškem M 672.68, v 1. 1906 pa M 1027-59. N o-minal na mezda se je torej od 1. 1895. —1906 povišala približno za 37°/0.
Seve, to ne zadostuje, kajti treba izračunih na spremembah kupne vrednosti denarja, da-li se je realna mezda povišala ali znižala. Z drugimi besedami: Ob enem s povišanjem mezd se je povišala istočasno tudi cena drugega blaga, izlasti življenskih potrebščin, tako, da se je 1. 1895 z eno marko nakupovalo več blaga nego 1.1906 ; treba torej preiskati, more li delavec z današnjo nominalno večjo mezdo dobivati na trgu reelno tudi več blaga. Ako je to dokazano, je ob enem dokazana dejanska gospodarska povzdiga delavskega stanu.
Interesanta j6 metoda, ki se je poslužuje Cahver, da izračuna spremembo kupne moči denarja ozirom na konsum. Poznamo, pravi množico najvažnejših vrst blaga, ki prihajajo letno na trg in večinoma tudi prehajajo v konsum. Kvantitete teh vrst stojijo med seboj v gotovem razmerju, tako, da na pr. po kvantumu prihaja na 3.29 delov pšenice še le 0.70 delov svinjine, pač pa 64'84 delov premoga. Ako postavimo sedaj kakor konsumno jednoto 100 ton blaga in ako poznamo vzajemno razmerje poedinih konsumnih snovi med seboj, treba le delež teh poslednjih na enoti pomnožiti z dotično tržno ceno in dobimo vsakočasni trošek za konsumno jednoto. Po tej metodi izračunava se tro-Sek za konsumno jednoto (na Nemškem) na 461.55 M v 1. 1895, na 5281.02 M v 1. 1901 in na 5662.— M povprečno v letu 1906. Od 1. 1895. do 1. 1906. se je torej cena blaga povišala približno za 22.59°/0. Ker se je pa pri gornjem računu uporabilo cene veletrga, piidodava se k temu razmerju še maksimum 2.41°/0 na račun zaslužka posredovalne in detajlne trgovine, tako, da bi povišek iznašal k ve-čemu 25°/0-
Razlika med povišano nominalno mezdo (37°/0) in povišano ceno blaga iznaša torej l2°/o- povprečno torej na leto l°/o- S tem je dokazano, da se je realna mezda delavca povišala.
Isti račuu je i). pr. za Češko še bolj ugoden, ker izkazuje povprečno 1.8°/o letnega povišanja realne mezde.
Položaj delavskega sthnu se je torej izboljšal, in to celč v okvirju današnjega gospodarskega reda. Ta „današnji gospodarski red“ — pravi pisatelj — ni ko-nečno ničo drevenelega, marveč je podvržen neprestanemu spreminjanju. „Današnji gospodarski red“ se je že n. pr. od 1. 1895. bistveno spremenil. Č.sto liberalni princip privatno kaphališčnega reda je že v veli-
kem delu izgubil svojo moč in veljavo ter jo bo izgubljal vedno bolj. Gospodarski razvoj ne čaka ta določeni dan, ki naj pomenja konec privatno-kapitalistične dobe in začetek socialističnega reda, marveč spreminja gospodarski red svoj značaj postopno in ppčasi.
Zato je nesmiselno prikrivati delavstvu pravo stanje stvarij, ali celo propovedo-vati o stalnem obuboževanju delavskih mas, kakor to delajo oficijelni socijalisti v proslavo omahujočih stebrov marxizma : teorije obuboževanja, proletarizacije in konečne katastrofe. Narobe, po mnenju Cahvera škoduje to prikrivanje in zavijanje dejanskih odnošajev, ker v škodo delavstva moti jasni pregled na delavskem trgu, kjer se po razmerju ponudbe in popraševanja do ločuje višina mezde. Na drugi pa, ako se pripoveduje delavcu, da se njegov položaj boljša, se vzpodbuja v njem le ljubezen in vera do organizacije.
Stroga kritika socijalista Calvvera proti ortodoksnim socijalistom, katerim je še vedno milejša teorija nego resnica, velja v neki meri tudi proti našim socijalistom. Dokazuje nam pa ob enem, da je organizacija delavstva pripomogla istemu do resničnega zboljšanja njegovega gmotnega položaja. Organizatorično delo je torej eminentno socijalno, da, v najširjem smislu celo socijalistično delo, ki nikakor ne mora biti v .zakupu strogovernih pro-povednikov precej majajočih se teorij.
Politični razgled.
Železninarski kartel In praski škandal.
Praška občina pripravlja se za to, da zgradi skupaj s predmestji nov vodovod. Že dolgo časa, predno je upravni svet za praške vodovode sklepal o stvari, se je javnost bavila z vprašanjem, kdo naj dobi naročilo, da zalaga občino s potrebnimi vodovodnimi cevmi, katerih je treba za čez 3 milijone kron. Edini zavodi, kateri morejo v monarhiji izdelavah to blago, so razna železninarska podjetja, ki pa so med seboj združena v kartel. Ta kartel diktira cene, ker ga naša carinska politika brani pred uvažanjem enakih izdelkov iz inozemstva, in zlorablja ta svoj monopol na skrajno oderuški način. Tudi ravna se svojim delavstvom uprav po mačehovski, ker zlasti kvalificirani delavci v tej stroki ne morejo najti nikjer druzega zaslužka, ako jih zapodi z dela kako kartelirano podjetje.
V tem kartelu je zastopan izključno nemško-židovski kapital in zato postopajo kartelirana podjetja se skrajno nestrpnostjo proti vsem slovanskim narodom ; njih tovarniške naselbine so naravnost filijalke skrajno teroristične velenemške propagande.
Umevno je zato, da se je češk^ javnost upirala proti temu, da bi ravno ta kartel dobil to večmilijonsko dobavo cevi. Na upravni svet za praške vodovode je bila prišla tudi ponudba se strani francoskih železninarskih tvornic v PoDt-č-Mousson, katera ponudba bi bila, ako bi ne bilo ogromne prevoznina in uvozne carine, mnogo ugodnejša, nego ona oderuškega kartela.
Nemški kartel, v čegar službi je vsa nemško-židovska žurnalistika v Avstriji, je vodil strastno agitacijo v svoj prid in slednjič, ko je videl, da ves terorizem ne pomaga, je dan pred odločitvijo začel z razkrivanji, ki naj kompromitirajo vso češko javnost. Toda kljub temu, ali pa morda ravno radi tega je upravni svet sklenil, da sprejme ponudbo francoskih tvornic.
Razkrivanja Kestranka, generalnega ravnatelja največega karteliranega podjetja, „Praške železninarske družbe“, so vzbudila povsod velikan-ko senzacijo. Ako ista slonijo kolikor toliko na resnici, potem so se nekatere osebe zares infamno hotele okoristiti pri kupčiji na račun narodnih interesov. Prizadet je v prvi vrsti mladočeški drž. poslanec in prsški mestni svetovalec dr. (!ernohorsby, ki bi bil oni, ki je po skusil pri tej aferi izsiliti od kartela 5°/0 provizijo za upravni svet praških vodovodov in 2°/0 prooentno provizijo zase. Obenem ž njim so tudi prizadete druge osebe. Češka javnost je brez raz ike strank skrajno ogorčena radi tega afarističnega postopanja teh ljudi in sili iste, naj se sodbenim potom poskusijo opravičiti. Zato bo imel ta mali Panama za posledico nebroj procesov pred sodišči.
Ta korupcijska afera, ki tako neljubo kompromitira nekatere javne činite Ije na Čtškem, je mogla vzrasti le iz onih privilegiranih in nekontroliranih korporacij, kakršni so naši občinski zas opi. Le splošna volilna pravica ali vsaj izdatna kontrola se strani izdatno zastopanih manjšin more
napraviti konec temu afarizmu nekaterih brezvestnih ljudij, ki zlorabljajo svojo javno funkcijo v svoje privatne koristi. Tako se dogaja pač povsod, ker lopovov nikjer ne manjka. To je ravno ono, čemur se pravi kamora.
Ali gonja kartela proti češki javnosti, ker je en člen mestnega za>topa pregrešil in z njim nekateri drugi privatniki, je največja hinavščina, ki si jo moremo misliti. Treba le pomislih, da je kartel naravnost simbol korupcije. Korupcijske provizije, subvencije žurnahstiki, podkupovanje javnih funkcionarjev od najnižih do najviših,' ali pa skrajni terorizem, to je način, kako kartel dela svoje ogromne „kšefce“. Ako bi se hotelo pisati kake memoare o raznih velikanskih korupcijah tega velekapita-lističnega podjetja, bi tega bilo dovolj za celo biblij oteko.
Da pa se je nemško-židovsko časnikarstvo, ki služi kartelu, vrglo s tako vehementno silo na češko javnost, je iskati razloga le v političnih vzrokih. Ravno tako hinavsko je tudi kričanje o poškodovanju domače industrije in infamne so grožnje kartela, ki preti z represalijami s tem, da odpusti od dela ogromno število čeških delavcev. Ravno letos so si razna dunajska in tirolska podjetja nabavila za preko milijona kron železnin v inozemstvu, a nihče ni črhnil. Ker pa se niso hoteli Čehi vdati nemško-židovskim železničarskim baronom, pa revolucijonirajo ves svet, češ, da so Čehi proti domači industriji.
Da, ta krasna domača industriia ! Domače oderuštvo je to! Kartel, ki diktira na trgu cene železnin, je ravno naj-veči oškodovatelj domače industrije. Cene železa so skrajno pretirane in zato ovirajo razvoj onih industrij, ki so odvisne od dobave teh produktov. S svojim velekapitalom pa dela nemožno vsako konkurenco..
Interesantno je tudi pogledati,"'takšen je, sicer tako rado raztrobentani patriotizem teli milijonarskih pijavk. Sam poveljnik mornarice, grof Montecuccoli, je moral na lanskih delegacijah konštatirati, da že-lezobaroni zaračunavajo dobave za državo za 25 °/o draž e nego zasebnikom. Mi bi mogli tako naročevati oklope za vojne la-dije bolj ceno v »Ameriki, nego v Avstriji. Tako se kartel obogati vsako leto za milijone in milijone na račun davkoplačevalcev in ti milijoni povečujejo le že itak ogromna bogatstva Rothschildov, Guttmannov, Ler-clienfeldov in druzih tacih multimilijo narjev.
Proti kartelu treba torej napovedati boj do skrajnosti. Zlomiti moč kartela, ki nevsmiljeno odira državo, domačo industrijo, pred vsem pa delavstvo, je pa možno le s tem, da se mu strga iz rok njegov sedanji monopol. Hitra pomoč bi bila v tem, da se odpravijo obrambene uvozne carine, tako, da bi kartel moral stopiti v izdatno konkurenco z enakimi* podjetji v tujini. Ali tu bi bila nevarnost ve'ika, da bi se avstrijska železninarska produkcija znižala in bi radi tega trpelo ravno delavstvo. Zato je edina prava pomoč proti kartelu v tem, da država sama prevzame v svoj monopol železninarsko produkcijo.
Za monopoliziranje te industrije, kakor tudi vseh drugih veleindustrij, morajo nastopiti vsi oni, ki jim je zares za blagor delavstva in splošnosti.
Morejo li socijalni demokratje glasovati za državni proračun ?
Spor o tem važnem vprašanju politične taktike bije se v nemški socijalni demokraciji z neobičajno strastjo. Do sedaj so povsod socijalni demokratje stalno glasovali proti vsakemu proračunu, češ, da bi v nasprotnem slučaju priznali upravičenje dosedanjega državnega ustroja, ki služi le v povspeševanje kapitalizma. Ali že lansko leto so virtemberški soc. dem. poslanci v parlamentu tega nemškega kraljestva kar na svojo roko, ne da bi bili vprašali centralno vodstvo stranke z Be-belom vred za svet, glasovali za proračun. L tos hočejo socijalni demokratje tudi v drugi jugonemških državicah posnemati virtemberške kolege. Radi tega seveda spor v stranki. V tem sporu pojavlja se tradicijonelna razlika med južnimi in severnimi Nemci. V teh poslednjih najdemo pri vseh strankah intran-igenco do brutalnosti in pedan'erijo, v onih prvih pa ono slavno „Geraut ichkeit". Radi tega sojugo-nemški socij »listi pripravni nast pati bolj koncilijantno in iz taktičnih razlog >v tu pa tam glasovati za vlado, dočim stojijo seve-ronemški (pruski) socijalisti na Btališču dogmatične negacije.
Na Turškem
so še vedno v medenih tednih zlate svobode. Zlata vsaj v primeri k dosedanjemu brutalnemu despotizmu. S hvalevredno ener-
žijo nadaljuje sedaj vsegamogočni mlado-turški komite svojo delo očiščevanja. Stari špiceljni in grabežljivi paše morajo drug za drugim zginiti iz svo ih mastnih mest. Zato naj si bo reakcija kakršnasibodr, sledovi sedaj vršeče se mirne revolucije ostanejo neizbrisni.
Nadaljujejo tudi pobratimstva med raznimi narodi v otomanski državi. Mia- ^ doturki, da si zastopniki turške nacijonalne ideje, so vendar tako previdni, da strogo naglašajo enakopravnost vseh narodov. Temu raju in veselju bo sledila gotova reakcija, ali zdi se, da se bodo vsaj stvari od sedaj naprej razvijale normalno, in ne več — po turški.
Poglavitni moment svobodoljubnega gibanja v Turški, je ojačenje turške sile nasproti inozemstvu. Velesile so nazaj poklicale svoje žendarmerijske oficirje, inštruktorje itd., ker svobodne dižave ni smeti ponižati kakor — kako Turčijo v prejšnjem izdanju.
Razvoj na Turškem je sploh nekaj tako velevažno zgodovinskega, da bo spremenilo vso evropejsko zunanjo politiko. Z velikim zanimanjam smemo zato slediti stvarem, kako se tam doli razvijajo.
Bosna,
je po božji in avstrijski milosti poslednja dežela v Evropi, ki nima še konstitucije, ampak trpi že pod jarmom burokratičnega absolutizma. Vendar so dogodki na Turškem vplivali vsaj v tej smeri na avstrijske oficijoze, da se ne upajo več kategorično trditi, da ni prebivalstvo v Bosni še s zrelo za ustavo. Menda že ! Ako so Turki v Mali Aziji, ki jih je dosedaj vzgajal le brutalni despotizem, zreli za parlamentarizem, bodo pač tudi Bosanci in Hercegovci za to dobri, pri katerih izvršuje naša monar-nije 30 let svojo tako raztrobentano kulturno funkcijo.
Nekaj se torej hoče že letos ukreniti in skupna vlada pripravlja že ustavni načrt, ki ga predloži delegacijam na prihodnjem zasedanju. Kaka bo ta ustava, se ne ve !
Ali zdi se, da bo to vse skupaj bore malo. Govori se o trgovinskih zbornicah in okrajnih zastopih : to še davno ni konstitucija.
Avstrijska diplomacija tastira tudi teren, ali bi se dalo rešiti vprašanje aneksije okupiranih dežel.
V tem pogledu širijo se v zadnjih dneh neki tajni glasovi, ki bi dali soditi, da je vlada postala nenavadno kora;žna in da pripravlja veliko presenečenje. Vederemo !
»Narodni Delavec"
j-e na ..prodaj v sledečih tobakarnah : Može, ulica Miramar at. 1. Schmelzer, južni kolodvor.
Furlan, ribji trg.
Stanič, ulica Molin piccolo št. 14. Sekovar, tl g pred „Narodnim do-mora“ št. 6.
Lavrenčič, trg pred ,,Narodnim domom“ št. 1.
Hreščak, Čampo Belvedere št. 1. Macolo, ulica Belvedere št. 49. Gržina, Rojan št. 8.
Eggenberger, trg S. Giovanni št. 4. Kersten, ulica Acquedotto št. 2. Pipan, Ponte della Fabbra št. 1. Trevisail, ulica Fontana št. 22. Gramaticopulo, trg B a r r i er a vecchia št. 5.
Bubllič, ulica Bette Fontane št. 14. Bruna, ulica dgl Rivo št. 14. Brosch, Čampo S. Giacomo št- 15, Rončel j, ulica S. Marco št. 26. Hrast, ulica delle Poste št. 7. Bruna, ulica SS. Martiri št. 9. Bauuaclier, Čampo Marzio. Podboj,/lica Giulia (Bošket). Prosen, sv. Ivan št. 337. Tobakarna, v „Narodnem Domu“ v Barko vi j ah.
DOMAČE VESTI.
Vse one, ki so dobili naš list na ogled, a ga ne vrnili, prosimo, da bi nam čim preje mogoče vpo-slali naročnino.
Dr. RybdF obdrži svoj mandat.
V zadnjih dneh se je bliskoma razširila vest po Tr4u, da je dr. Rybar položil svoj državnozborski mandat. Vest je bila povsod sprejeta z neutajljivim žalostnim presenečenjem in s strahom, da bi narodna stvar in zlasti važna rešujoča se vprašanja pri tem ne trpela. Kakor je razvidno iz
današnje »Edinost", je dr. Ry-baf opustil to nakano in s tem žrtvoval svoje astne interse koristi naše skupne stvari. Mi po-' zdravljamo z veseljem ta srečni konec, te domače krize. Vemo, da so kljubu splošnemu neomajnemu zaupanju, ki je uživa dr. Rybaf pri svojih volilcih in pri vseh tržaških Slovencih sploh, bili njegovi osebni vzroki jako tehtni. Storil je zopet osebno žrtev in mi mu tega ne pozabimo
nikdar.	_
Shoda minole nedelje v Borštu in v Ricmanjih. Ta dva shoda sta bila taka, kakor se jih po deželi vidi le malo.
'Že ko so tržaški členi N. D. O. dospeli na postajo Boršt, jih je tam čakalo radostno presenečenje: na postaji je čakalo več Ricmanjcev z godbo in z njimi je bil tudi vrli ricmanjski župan g. Ivan Berdon. Še na postaji se je dogovorno sklenilo, naj se vrši prej shod v Borštu in potem še le v Ricmanjih, in ne nasprotno, kakor
je bilo s prva določeno.
'Tržaški izletniki in R'cmanjci so torej odkorakali z godbo v Boršt, kjer se je na prostornem vrtu gostilne g. Kosmača vršil shod, katerega se je vdeležilo obilo število Borščanov. Tov. predsednik dr. J. Mandič. ki je otvorl shod, je v krasnem govoru opisal postanek, razvoj in pomen »N. D. 0.“ ter povedal kakšni so njeni cilji. „Dokler se nismo uveljavili kakor narod — je dejal —, se nismo mogli dovolj intenzivno baviti z gospodarskimi vprašanji ! Ko smo pa vsaj deloma dosegli to, da smo se kakor narod uveljavili, tedaj smo pa takoi stopili na ekonomsko polje. Nastala je „N. D. 0.“, ki hoče združiti vse slovenske delavce v močno lalango. „N. D. 0.“ hoče delovati ne le na narodnem, ampak tudi — in sicer v prvi vrsti — na gospodarskem polju. Tudi v Borštu je tacifa. ki, dasi so posestniki, morajo vendar delati na mezdo, da si zagotove obstanek.
Ne le, da morajo obdelovati zemljo, ampak morajo celo v mesto na delo, da si prislužijo kak novčič. In zato so delavci Borščani naprosili „N. D. 0.“> naj priredi v Borštu shod v svrho vstanovitve podružnice!“ — Govornik je razlagal, kako „N. D. O.« deluje na prosvetnem polju: vsta-n a vij a in bo vstanavljala knjižnice, izdaja lasten list in prireja predavanja. — Omenil je, kako Borščani vozniki delajo za razne podjetnike, katerim potem ostane veči del dobička. Vozniki naj si vstanove vozniško zadrugo, ki naj potem najemlje delo mesto dosedanjih podjetnikov. Na ta način bodo vozniki ne le delojemalci, ampak ob enem tudi delodajalci: delali bodo popolnoma samo zase in noben podjetnik si ne bo polnil žepov ob njihovem delu.
- Povedal je, da „N. D. O." ni klerikalna, pa tudi ne liberalna : njej je mar le korist delavstva.
Na to se je oglasil za besedo g. Učitelj Urbančič. Rekel je, da je njemu, ki je tri leta služboval v Borštu kakor učitelj, dobro znano, kako mora'o skoraj vsi posestniki iz Boršta v mesto za delom, da prehranijo sebe in družine in da je zato absolutno potrebno, da se organizirajo. „Če kapitalisti čutijo potrebo ■— je dejal —, da se združujejo v ,veče družbe, toliko bolj morajo čutiti to potrebo delavci. Če imajo kapit«listi opraviti z enim samim, si pravijo, da je to mravlja, ki jo lahko pohodijo in poteptajo ; če pa nas je mnogo skupaj, tedaj se na3 vstrašijo in nas ne morejo več teptati!" — Priporočal je torej zadrugo voznikov.
Za tem je govoril tovariš podpredsednik Jaklič, ki je omenjal, kako grozno konkurenco delajo domačim delavcem regnikoli. Priporočal je torej delavcem, naj se že radi te konkurence organizirajo.
Na to je tov. predsednik J. Mandič Zaključil shod. Ljudstvo je ves čas pazno sledilo izvajanjem govornikov ter jim tu pa tam burno pritrjevalo. Takoj po shodu je pristopilo nekaj d-lavcev iz Doline, ki so bili prišli v Boršt na shod, in ti so prosili, naj bi „N. D. O." priredila dne 8. t. m. enak shod pri njih v Dolini.
Uro pozneje se je vršil shod v Ric-manjih. Shod je otvoril in mu predsedoval ricmanjski župan g. Ivan B rdon. Po primernem pozdravnem nagovoru, je g. Berdon dal besedo predsedniku ,,N. D. O." dr. J o s i p u M a n d i č u, ki je tudi tukaj poslušalcem raz'agal, kako in zakaj da je navstala ,,N. D. 0.“ ter jim pojasnil njeno delovanje, njene namene in ojene cilje.
Za njim je govoril tov. podpredsednik Jaklič. Sledil mu je čeli brat Skalak, ki ga je ljudstvo burno aklamiralo, ker je v njem videlo zastopnika žilavega in na vseh Poljih tako naprednega češkega naroda. Dovoril je še tov. Perušček, na kar je ■ricmanjski župan, g. Berdon, zabijučiljhod.
Shoda se je bilo vdeležilo tudi pevsko društvo »Ilirija*, ki se je po shodu z domačim, ricmanjskim pevskim društvom »Slavcem “ vrstilo v pevanju narodnih pesmi. Obenem je pa zabavo razveseljevala tudi ricmanjska godba. Ko so ob 9. uri tržaški členi „N. D. 0.“ odhajali nazaj v Trst, so jih vsi Ricmanjci z godbo vred spremili na postajo.
Obljuba dolg dela. Pišejo nam: Na shodih za zadnje državnozborske volitve nam je poslanec sodrug Škabar obljubil, da nam bode v najkrajšem času sezidal delavske hiše in menda tudi delavski dom. Ker smo smatrali besede gospoda poslanca za resne, smo bili popolnoma prepr čani, da bodo ta stanovanja vsaj do 24. avgusta t. 1. gotova. Mi smo našo dolžnost storili napram Vam, da smo Vas namreč volili, ker to je bil prvi in glavni pogoj, da nam sezidate biše. Torej storite tudi Vi kar ste nam obljubili, ker drugače bodemo morali reči, da ste tigamnž. ^
Nekoliko Skalarjevih volilcev.
Iz c. kr. glavnih skladišč. Naša notica v zadnji številki je zadela na najbolj občutjivi del telesa priganjača So-siclia. Takoj v ponedeljek je nastopil ta modri mož v podobi maščevalca s tem, da je poslal za tisti dan z dela 30 premi-kačev, češ, da je malo dela; toda pri tem je pa zasolil sam sebi pošteno zaušnico in dokazal, da sploh ni sposoben za službo, ki jo opravlja. Sreča ali nesreča je hotela, da je bil ravno v ponedeljek tako velik promet, da so morali dotični premikači, ki so bili v službi, delati čez uro, za kar se jih je moralo seveda tudi posebno plačati. Gospod Sosicb, le tako naprej, da bodo vsaj tudi vaši predstojniki izprevideli kakšen mož da ste.
Moderna kultura! Na tržaških vogalih vabijo veliki letaki z golobjo sliko na kaj kulturno in še bolj plemenito zabavo v Benetkah, namreč na streljanje golobov. Ono odlično buržoazijo in aristokracijo, ki se zbira v ta namen, je pač lahko sram, da si na tako žalosten način svoje dolgočasje zbija z brezusmiljenim mučenjem ubogih živalic. Doslej smo čuli le, da je bilo streljanje golobov posebna privlačna točka za sarajevske kopelji, s katerim se je hotela ponašati avstrijska kultivacija Bosne. Za njimi šepajo tedaj žalostne Benetke s tem novodobnim vzvišenim lovom, ker najbrže ne privlačujejo več one razvaline beneške dovolj tujcev. A seveda, za tako živinsko pobijanje vbogih ptičev, za to agitirajo pridno tudi razni listi, ker tu se gre za kapitaliste, a nič jih ne moti, da pri tem tako rado denuncirajo in obtožujejo kakega surovega kočij aža, ako biča malo več svoje konje, da si vsaj svoj vsakdanji kruh zasluži. Takrat plemenitih vzdihanj in britkih solzic ne manjka radi brezsrčnosti proletarca, ali golobje streljanje to je kulturno in moralno.
»Delavski list“ zna vse — pa je „aus“ ! Kaj bo z nami ? On zna celo tajne razloge, zakaj je hotel dr. Ryb;lr položiti svoj mendat. Veste zakaj ? Ker se mu protiviio »N. D. 0.“ in njene »paja-cade". (Tudi besede, ki ho še drago stalo naše socijaliste!)
»Delavski list" pa jo je enkrat fino pogruntal ! Njegova modrost ne zna ni konca, ni kraja!
„Narodni delavec" tlači prav hudo želodec naših p. n. sodrugov. Boli jih resnica, ker žarek svetlobe je preveč močan za njih slepe oči. Ni jim treba segati po »nikakem besednjaku". Ali zapomnijo naj se »enkrat za vselej" : mi bomo ne le proti vam, ampak tudi proti vsem drugim brezobzirni obrekovalci — ki povedajo resni c o v obraz. In nič ne bo koristilo, ako tudi se detronizirani patentirani obrekovalci in teroristi delajo sedaj tako, kakor da bi bili sama — nedolžna jagnjeta.
Zakotni shod jugoslovanske so-cijalne demokracije. Pred par dnevi se je vršil v gostilni veterana g. Kraš ne v ulci Giovanni Boccaccio shod skupine II, uslužbencev kurilnice c. kr. priv. južne železnice. Na tem shodu je moral zopet Jože Kopač konštatirati, da se število njegovih brumnih poslušalcev rapidno krči. Dasiravno se je na vse mogoče načine agitiralo in je sam načelnik kurilnice podpisal poziv za shod, ki je bil cel teden nabit v veži kurilniške pisarne, se je odzvalo samo 31 delavcev. Na shodu se je zopet po stari navadi napadalo »narodnjake" in »krumirje", da je kar curkoma pot tekel Kopaču od čela. T«ko je prav, prihodnjič boste imeli še bolj obiskane shode, ako boste pridno napadali »narodnjake". Sodrugi, zapomnite si dobro, da kri ni voda !	Opazovalec shoda.
Kislo grozdje. Stranka ljubljanske megle je mislila, da ima že ves Breg v svojem žepu. Liberalno strahovlado so
strli v Dolini, v Boljuncu so že bili bolj doma kakov v kaki idijotski gorenjskih vasi ; v Borštu so že imeli svoj generalni štab. To vse so si morali vsaj misliti kranjski klerikalni backi, po slavni pisavi velikega vojskovodje Trde.... Trseglava. Možakar je koval v »Slovencu" take »tele....grame", da se je zdelo, da imajo že deželnozborski mandat v žepu. To je morala vladati radost v črnuškem Izraelu.
Pri nas pa smo se topili . v solzah---------
smeha, ko smo čitali te novodobne »veni, vidi, vici". Pri nas je namreč presneto malo takih trogloditov, nad katerimi bi mogla vladati stranka, ki se opira na ljudsko neumnost.
Ali v zadnjem času je »Slovenec" kar vtihnil in se celo jezi na »Edinost", ker vedno piše o slavnih klerikalnih »vspebib" na Bregu. Ker je njemu neljubo govoriti, pa želi, da bi tudi drugi molčali. Poznamo mi svoie »ptiče" ! Ako ima »Slovenec" nekje 0.0001 vspeba, potem pa zna pisati kar j)o cele kolone za par tednov. Ali zdaj mu je grozdje postalo kislo in zato je modro vtihnil. Največ pa mu ležijo v želodcu uspehi »N. D. 0." na Bregu, o katerih sam čuti. da pomanjajo zanj... cappotto !
Slednjič se bodo menda tudi kranjski netopirji prepričali, da v Trstu in njega okolici izgleda malce drugače, kakor pa v kakem od Boga pozabljenm kranjskem gnjezdu.	*
Slavnost v spomin Josipa Godine-Verdeljskega, domačega zgodovinarja in pisatelja, se bo'vršila jutri ob 3. uri po-poludne na Vrdeli. Po odkritju spominske plošče bodo pevska društva proizvajala svoj program, — Delavci, častimo svoje može!
Narodni pipčarski klub cd Sv.
Jakoba priredi svoj zabavni večer v gostilniških prostorih g. Bab:ča danes zvečer ob 8. uri s petjem in primernimi nagovori. Pričakuje se obilne vdeležbe tudi od strani drugih organiziranih delavcev šentjakobskega okraja. Dobival se bo pri tej priliki tudi sobotni Narodni delavec.
Delovanje N. D. 0. v Trstu.
V	Puli bo ob 10. uri zjutraj jutri v nedeljo velik shod v »Narodnem domu" z dnevnim redom : »Predstoieče deželnozbor-ske volitve v Istri in N. D. 0.“. V Pulo pojde tov. predsednik dr. Mandič.
V	ponedeljek zvečer ob 8. uri v prostorih »Konsumnega društva" pri sv. Jakobu se bo vršil shod za ustanovitev konsumne zadruge.
Shod v Dolini se bo vršil v torek dne 8. t. m. na splošno željo Dolinčanov.
V	soboto 12. t. m. bode v prostorih »Narodnega doma" pri sv. Ivanu shod voznikov v svrho ustanovitve zadruge za okolico. Začetek ob 8. uri zvečer.
Pripravljalni odbor za podružnico v Ricmanjih se je sestavil iz sledeč h delavcev : Predsednik Josip Pregare; podpredsednik Miha Kuret; tajnik Ivan Berdon ; odborniki : Bernard Zuljan, Ivan Bonano in Miha Berdon.
Obrtno sodišče.
Hude posledice nevrnjenja delavske knjižice.
Neki mehanik je bil odslovljen iz službe pri neki tvrdki, ali pri tem mu niso vrnili delavske knjižice, dasi jo je on zahteval.
Nato je tožil mehanik tvrdko in je zahteval od nje 5 K na dan do povrnitve knjižice, navedši, da je moral zapustiti delo, ki je je bil dobil pri drugi tvrdki, zavoljo tega, ker ni mogel, kakor je njegova dolžnost, izročiti delavske knjižice.
Sodišče je ugodilo tožbi in ie bila tožena tvrdka obsojena plačati tožitelju 5 K na dan do povrnitve knjižice.
Delavsko zavarovanje.
ir
Pri bolniškem zavarovanju in pri zavarovanju za onemoglost in starost povzročajo dolžnost zavarovanja osebne razmere zavarovancev. Vsak delavec in vsaka delavka, ki stoji napram delodajalcu v službenem razmerju, ki je za svoje delo bodi si kakorkoli plačan, in ki ima opraviti v tuji delavnici, je podvržen zavarovanju. Izvzeti od obeh zavarovanj bi tedaj bili: 1. Domovni delavci, domovni in mali obrtniki in mali kmetje, t. j. tisti, ki dobivajo delo od delodajalca na dom v svoja stanovanja, ki so pa vendar s slednjim v trajnem delavskem razmerju.
2.	Po glavnem načelu delavskega prisilnega zavarovanja vae one osebe, ki imajo, nad K 2400 letnih dohodkov. Vendar pa je upati, kakor smo uvodoma omenili, da se bo to načelo raztegnilo do K 3000 letnih dohodkov.
3.	Osebfe, ly ne delajo pri enem in istem delodajalcu več nego ti'i dni. Vendar bi pa bil opaziti tukaj nazadek proti že obstoječem zakonu, ki sprejema tudi nestalne delavce, dninarje, ki so zdaj tu, zdaj tam; dotične osebe bi se pripuščale k prostovoljnemu zavarovanju, katerega se pa loti, kakor nas izkušnje učijo, le malokdo. Nestalni delavci tvorijo v trgovskem obrtu večji del vslužbencev, a kakor vemo posebno dobro mi v Trstu, tvorijo isti ob enem naj veči del skrajni bedi izpostavljenega delavstva.
4.	Kmetijski in gozdarski delavci in družine.
5.	Osebe, ki izvršujejo opravilo, ki je podvrženo zavarovanju, le v stranskem obrtu.
6.	Pomorsko brodarstvo, za katero bo pa najbrž potrjen poseben zakon. Pravi se, da je tozadevni načrt vže pripravljen. Vederemo !
Od starostnega zavarovanja bi bile po nbvem zakonu izvzete sledeče osebe:
1.	ki so na drug način preskrbljene za starost in onemoglost.
2.	ki niso še stare 16 let oziroma ki so prestopile 60. leto.
^ inozemstvu zakon sicer ne pozna teh mej navzgor, toda naš zakon komentira to s tem, da bo ta omejitev v prid dotič-nim osebam, ki imajo zaradi visoke starosti prav malo upanja, da bi dobile pravice do rente. — Ravno tako tudi ne bi se mogel tisti zavarovati, ki bi še le po 60. letu vstopil v tako delo, kjer velja zavarovalna dolžnost.
3.	ki ne dobivajo plačila v gotovini. Tudi ta točka je sporna, kajti namesto denarja se lahko dobivajo naturalije, ki prezentirajo isto. .Tukaj se radi oblike, očividno, žrtvuje — stvar!
K nezgodnem zavarovanju so privzeti rudniki in delo v delavnicah stavbinskib stranskih obrtov. Izvzeti bi pa bili :
1.	Izmed stavbinskib stranskih obrtov stekljarji, ključavničarji, tlakarji in sobni slikarji.
2.	Kmetijskim gozdarski navadni stroji. Za poljedelce se zahteva, da se jih zavaruje samo pri nevarnih strojih.
3- Pri obrtih, kjer se ne izdelujejo in ne obdelujejo prometne stvari, tiste osebe, ki ne delajo pri parnih kotlih ali motornih strojih. To bi bile n. pr. pisarne, trgovski obrti, gostilne i. t. d.
Pri nezgodnih zavarovanjih velja sploh načelo, da se zavaruje le tiste delavce, kojim preti obratna nevarnost v večji meri. Radi tega so tudi izključena dela malega obrta, male trgovine, domačih del in duševnih pozivov.
Odgovorni urednik: ALOJZIJ TABAJ.
Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Zahvala.
Podpisani odbor »N. D. 0." se prisrčno zahvaljuje sl. »Rojanskemu kon-sumnemu društvu", za podarjeni znesek K 40.— na korist svojega podpornega zaklada.
TRST, dne 2. septembra 1908.
_________________Odbor „H. D. 0."
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano „ 3-20
GOVEKAR:	.Dobra go»podlnja“,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano............. 2 80
„Š'irl rneke «like“. povesti ....	„ —-60
BENEŠ: „Bro dekovakl odvetnik* .	„ 150
Kip Oregorilia....................„ 4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
Balončki v narodnih barvah po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST!
Nohiti za dvorane In vrte pri :: zabavah ::
v belo-mo dro-rudefclh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovenski knjigarni in papirnici Josip Gorenjec
TRST. — Ulica \ aldirivo 40.
F,

Gostilna
knneia in ppl. rtrnštva
„JADRAN“
se toplo priporoča slavnemu občinstvu za mnogobrojem obisk.
Toči se črno istrsko in dalmatinsko vino in belo vipavsko.
Postrežba točna. Cene zmerne.
Dobro došli kliče
udani
Viktor Kosič, krčmar.
rar. a]
JU
Slovanska knllpveznica ? Trsti
ANTON REPENŠEK
ul. Cecilia št. 9.
priporoča se sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela od najpriprosteje do najftnejše vrste.
Postrežba točna ln solidna.
I Krojni! Pavel Kočevar
9 se priporoča členom „N. D. 0.“, bratom So-
S	1 »■» Trnnmn o 1 nkX!nafttn T T irrfin 1 n
I
kolom' in vsemu sl. občinstvu. — Izvršuje vsakovrstne obleke, kakor tudi sokolske kroje. Postrežba točna, cene zmerne.
svoji k svojim! payei Kočevar, krojač
'PRST, ulica Nicolo Macliiaveli 13, TRST.
Anton Jerkič,
odlikovani fotografski atelje za moderno slikanje.......
|| GORICA, Gosposka ulica št. 7.
11 : ELEKTROFOTOGRAFSKI ATELJE :: TRST, Via deUe Poste it. 10.”
"i I //////. SVOJI K SVOJIM! wwr/.
Podpisani priporoča členom „N. D. 0.“ svojo dobro znano
»Kavarno Trieste“
v ulici del Belvedere 47
kjer bodo našli na razpolago vsakovrstne slovenske, italijanske in nemške časopise.
Teodor Maroos.
fc
DESSSS1
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
v d. dell lstria (51
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
•IDI
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
gostilno s krasnim orlom
JU buon ritrovo*
v ulici Stadion štv. 19,
kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu da sem odprl novo
trgovino i manillmi Ulagom
v Rojanu (via di Rojano) št. 2,
kjer imam na razpolago najraznovrst-nejše manufakturno blago
pV* po najnižjih cenah.
Priporočam se za obilen obisk
Hugon Schmidt.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar štv. I., nasproti kolodvora južne železnice in
žganjarno ex Počkaj
na vogalu ulice Cecilia in ulice Carjo Ghega, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste siivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.	Ferdinand Pečenko.
Kdor hoče piti dober
: terajis
ali dobro
: vipavsko:
ali pa najbolje
istrsko vino
naj se oglasi v gostilni pri »STARI BRESKVI« ki je last Hinka Kosiča v ulici del Belvedere 17, kjer dobi tudi najizvrstnejo kuhinjo iD vse to po najzmernejših cenah.
Pran slouansku brivnica ■ v M.
Priporočam slov. občinstvu u mestu in v okolici svojo higije-nično vrejeno
: slovansko: brivnico
v ulici Suuerio Mercadante h. 1
(blizu Slovanske knjigarne).
Vekoslav Gjurin
brivec.
Podpisana priporoča sl. občinstvu svojo gostilno
„Pri rojansKem hribu“
v Rojanu za cerkvijo,
kjer toči najbolje
vipavsko, črno istrsko in domače Škuretovo vino
po jako zmernih cenah.
Ima na razpolago tudi pivo Goss.
Točna postrežba.
Antonija Mesesnel.
Podpisani priporočam sl. občinstvu! in tov. členom „N. D. 0.“ svojo dobro1 znano gostilno
fintimo de franz
u ulici Geppu 16
kjer točim pristno vipavsko po 80, nai dom po 72 st. liter in črno istrsko vino po 72, na dom po 64 st. liter, kakor tudi Krnovo pivo. Postrežem tudi: lahko ob vsaki uri z najizvrstnejšo kuhinjo in z mrzlimi jedili.
___________Tovoriš Josip Furlan,.
Droimrto vMkorSniV.pisovali ti-riCVUUC skovm iz slovenščine ali hrvaščine na italijanščino’
ozir. nasprotno, oskrblja v tem popolnoma izvežbana oseba. Naslov v uradih »Narodne delavske organizacije« ulica Lavatoio št. 1, I.
Katarina Vatovec
priporoča sl. občinstvu svojo
i'
v ulici Belvedere 7
kjer ima na razpolago najbolja vipavska in istska vina. kakor tudi izvrsten kraški: teran in Dreherjevo pivo.
Posluži lahko z mrzlimi in gorkimi jedili.
r
• MOVO POGREBNO PODJETJE
v Trstu, ul. Viuceuzo Bellini 13, telefon 1403
v.
tik cerkve sv. Antona novega.
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi r izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna izdelovalnica ln zaloga vencev ln raznih ovetllc Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih sveč, lastno tovarno. — Prodaja na debelo in na drobno.
Sprejema naročila z& prirejanje pogrebov na deželo ln v inozemstvo.
VODSTVO.
r—	==■='
?oior Slovenci! ^ DObdUSChSK -TRST, ul. Glosuč Carducci 11 (prej ul. Torrente), TKST.
Velita žalna zptovljenili »Met za milt in flečte
kakor tudi perila in vsakovrstnega oblačila za možke.
Valed postopne sezone prodajam vse blago ki je imam v zalogi po jako znižanih cenah.
Izvršuje se naročila za možke obleke po meri.
Zaloga črnih klobukov za možke.	Rž" Govori se slovensko, jj
•
Delniška glavnica
K 10,000.000
Telefon 19-95.
: OSREDNJA BANKA ff ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
O
Vlog okoli:
K 85,000.000
•Naslov za brz.: SPOROBANKA.
A]/ O/ ¥*°Be na knjižice.
/4 /O	Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST.
Vloge na tekoči račun do A ] j Q j
- Premi jene vloge po 43/4°/0	"T	j
t	j n . IV	1 1 • • •	*
Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije
JADRANSKA BANKA v TRSTU
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje)
VLOGE NA KNJIŽICE."
— TEKOČI IN ŽIKO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : :
KUPUJE IN PRODAJA
VREDNOSTNE P A PIH d E
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIJOR1TETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.)
____Valute in devize--------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
ttmjt iraic h laso, borzna naročila" "4‘/7,v
SflFE-hE&ORITS —	/ ' xi
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----
Uradne ure; 9
12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA"
■MMiaaHHBHBBmeinMni
• Tr«t. — Telefon: 1463 in 793.