... * r i : л-,.»*.'**

ipisi iu dopisi so poiilimo: Urodmetvu Pomoliulia" l.jubliana. Kopitariova ü'cn. Naročnina. rekln.-,iiaoi|e in in-:orati pn: Upravniitvu „liomoliuba". — I'iubljana. Kopita" iova ulica -
iz ha i a vsak četrtek. Cena mu je a K na loto. fZa Nemt-ijo 4 K, ir Ameriko m driiqo tu.10 državo e K.l
—	Posamezne številko se r-rorln.aio
—	po 10 vinariev. ———--
Liubljani, dns 20. septembra И
žele, kjer stanujejo južni Slovani, a nakla-njajo bogate drž. podpore vsem nemškim podjetjem? Zakaj grade železnice le za nemško trgovino? Zakaj govore le o nemških interesih na Balkanu? Zakaj sanjajo le o Nemčiji?
Nemci so imeli dosti časa, da bi bili premislili naše upravičene tožbe, A jih niso. Taki so med vojsko, kakršni so bili vedno, Če nam gre trda, smo mi prvi v boju za domovino. Če zmagujemo, že zopet ošabno dvigajo glave in poznajo samo Nemce in nemštvo in nemške zahteve i.n nemško gospostvo!
Tu ni več druge pomoči, kakor da zahtevamo in izvojujemo tisto pravico in svobodo, ki so si jo izvojevali Mažari: samostojno državo južnih Slovanov pod že-zlom habsburške vladarske hiše.
Slovenci smo bili vedno zvesti vladarju, tudi v najhujših časih. Taki hočemo tudi ostati. Nihče ne bo mogel nikdar reči, da bi se Slovenci ne bili junaško borili za Avstrijo in cesarja. Zato mi ne zanikuje-mo Avstrije, ampak samo hočemo, da bi bila domovina vseh. To more pa le biti, če se preosnuje v zvezne države narodov. Tedaj bodo vsi narodi zadovoljni, veseli življenja in napredka, polni ljubezni do skupne domovine, zvesti skupnemu vladarju, vedno pripravljeni braniti domovino in ccsarja proti komurkoli.
Zato torej, ker hočemo sami živeti in hočemo tudi veliko bodočnost Avstrije, zato si želimo samostojne države pod že-zlom ljubljenega cesarja in kralja našega Karla.
Iveri.
Trpljenje ni le Sola velikih del, mnrveS visoka £r>l,i velikih mož. Kdor ni .veliko trpel, so nc dvlgno nad vsakdanjost.
Vzgoja je ievršiln svojo glavno delo, Ce je dala gojencu mor, da njorc svojo svobodo prav in plemenito uporabljati.
V
Za samostojno državo itsžrnh Slovanov,
Naša stranka je že pred leti izpovedala, da se morajo Slovani na jugu združiti pod žezlom habsburške vladarske hiše v samostojno državo. Slovenski in hrvatski poslanci (jugoslovanski klub) so letos 30. majnika v državnem zboru to zahtevo slovesno razglasili in jo postavili za podlago vse slovenske in hrvaške narodne politike. To je, kakor se imenuje, jugoslovanska izjava ali deklaracija.
Zakaj pa južni Slovani zahtevamo samostojno državo? Zato ker nočemo umreti. ampak živeti in napredovati. A tudi zato, ker ljubimo Avstrijo in nočemo, da bi razpadla, ampak da bi bila srečna in mogočna.
V Avstriji in Ogrski je več narodov. Naravno je, da hoče vsak narod živeti. Ne more pa živeti brez pravic : svobode, Zato je taka država, kakršfta ,, Avstrija, le tedaj mogoča, če da vsem narodom pra-vice in svobodo. Vsak narod naj se svobodno po svoje razvija, naj se izobrazuje )' svjjih narodnih šolah, naj goji svoj jezik in svojo književnost, naj dobiva pravico v domačem jeziku pri svojih uradih. Nihče
ga ne zatira, nihče naj ga nc tlači, nih--2 naj mu ne odreka in krati svobode in Pravic, Brez tega narodovo življenje ni življenje, ampak životarjenje, hiranje, počasno umiranje. Tlačen narod mora ali prepustiti se bridki usodi uničenja, ali pa 'i mora z neprestanim odporom in bojem daljšati mukotrpno življenje. Če se prepu-
usodi, je izgubljen, Če se neprestano '°ri za življenje, ne more nikamor naprej, Гако jc v obeh slučajih revež sam, a reva udi država, ki živi v njej. Kako naj držaja napreduje, če ji narodi umirajo? In zopet, kako naj napreduje, če se narodi neprestano med seboj bore?
Avstrija bi morala biti že davno zveza svobodnih narodov. A tega niso hoteli ne Nemci, ne Mažari. Hoteli so samo svoje gospostvo, drugi narodi pa da bi jim hlap-čevali. To so si mislili, bo najložje šlo, če si gospostvo razdele: v eni polovici naj bodo gospodje Nemci, v drugi pa Mažari. Tako so sklenili nagodbo 1, 1867. Naj nihče ne misli, da Nemcem in Mažarom take namere samo podtikamo. O ne! To je zgodovinska resnica, ki je Mažari in Nemci sami ne taje. To dvojstvo, da sta nekako dve državi v eni državi — dualizem imenujejo to dvojstvo — sta ustvarila protestant iz Nemčije, tedaj avstrijski minister, Beust, in Mažar Deak, in ta dva sta namenoma, vede in hote izročila druge narode hlapče-vanju, tu Nemcem, tam Mažarom. Sumu to je tudi zgodovinska resnica, da so Mažari svoje narode huje potlačili kakor Nemci avstrijske narode. Avstrijski narodi so bili prežilavi ir, se niso dali tako zlahka poga-ziti. Čehi in Poljaki so narodi, ki jih Nemci pc bodo nikdar ugnali, Slovenci smo pa bejši, ker nas je le malo, zato se nam je .:udo godilo. Kako žalostna je pot Korošcev in Štajercev! Naše narodne meje se vedno bolj krčijo; slovenska zemlja prehaja v tlijo, nemško posest; naše rudnike in vode izrabljajo tuji, nemški mogočneži. Že tudi na Kranjskem, na Jesenicah, v Tržiču, in drugod je Slovenec le hlapec delavec, a tujec Nemec gospod.
Mi Nemcev nikakor ne sovražimo. Sovraštvo nam prepoveduje tudi naša vera. A to jim zamerimo, da se ne morejo postaviti na stališče pravice. Zakaj nam nc dajo naših pravic? Zakaj ubogim trpinom na Koroškem na privoščijo šol, da bi se otroci učili v svojem maternem jeziku prvin znanja in omike? Zakaj nam ne puste ne ene slovenske srednje šote? Zakaj nas silijo z nemščino? Zakaj nas izrivajo iz služb in uradov? Zakaj delajo po naši zemlji s poneručevanjem nemško pot k Adriji? Zakaj gospodarsko zanemarjajo de-
Izjava.
1.	Podpisani zastopniki Slovencev izjavljamo, da se solidarno pridružujemo državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 11 Po našem živem prepričanju je bodočnost habsburške monarhije mogoča le na načelu resnične svobode narodov, a bodočnost našega naroda !e na načelu združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo v naši monarhiji. Oboje, svobodo in edinstvo, pa more našemu narodu zagotoviti in ohraniti le samostojna na načelu samoodločbe narodov zgrajena jugoslovanska država pod žezlom habsburške dinastije. Zato zahtevamo, fti sc Čimpreje izvede to jugoslovansko edinstvo in se v tem oziru zaupljivo zanašamo na očetovsko naklonjenost nositelja habsburške krone, ki je v kratki dobi svojega vladanja tolikrat posvedočil svojo pravičnost nasproti svojim narodom.
2.	Pravtako se skupno pridružujemo mirovni želji papeža Benedikta XV. Če države sprejmejo za podlago mirovnih dogovorov misli, začrtane v njegovi noti, tedaj smo prepričani, da se bo skorajmed narode vrnil mir res trajen in blagonosen v srečo narodov in držav. Vojska pa je tudi jasno pokazala, da mora namesto sile stopiti pravica. Ideje o razoroženju, o svobodi morja, o razsodiščih, o pravičnosti nasproti težnjam narodov, so zmožne započeti novo dobo človeštva, ko narodi ne bodo več tekmovali v politiki sovraštva in tehniki oboroževanja, marveč v mirnem delu za pravi kulturni napredek. Obenem hvaležno pozdravljamo resno prizadevanje našega vladarja, ki vse meri na to, da bi se čimpreje končalo to strašno klanje in bi zopet zasijala narodom zlata zarja miru in nove lepše bodočnosti.
V Ljubljani, dne 15. septembra 1917.
Dr. Hnton Bonaventura Jeglič, 1. r.
lcnezoSkof ljubljanski.
Prelat Hndrej Kalan, 1. r.	Dr. Josip Gruden, 1. r.
stolni kanonik.	stolni kanonik.
Za Slovensko ljudsko stranko:
Dr. Ivan Šusteršič, 1. r.
t č. načelnik stranke.
Za Narodno napredno stranko:
Dr. Ivan Tavčar, 1.1.	Dr. Karel Triller, 1. r.
Za Slov. kat. delavsko demokracijo:
Mihael Moškerc, 1. r.
Franc Vidic, 1. r.	Anton Znidaršič, 1. r
•> ----—--------—--—----
Krompir, žito, seno.
Ljudska prehrana — to je prvo vpra-)anje, ki se hoče z njim pečati pred vsemi političnimi zadevami sedanja Seidler-jeva .vlada. Prejšnji teden je sklical ministrski predsednik zastopnike konsumentov, trgovcev in poljedelcev na posvet, da bi dali ,vladi pametne odgovore in navodila glede prehrane. Nas v prvi vrsti zanimlje, kar eo govorili odposlanci poljedelcev. Bilo je navzočih lepo število odličnih mož, ki so izrekli marsikatero trpko in odločno besedo, Našo deželo sta zastopala deželni odbornik msgr. dr. Lampe in delegat Gabrijel Jelovšek. Vsak govornik je imel na razpolago samo 10 minut. Predsedoval je ministrski predsednik Seidler eam; navzočih pa je bilo več ministrov.
Glede vojnogof.podarskih central je prevladalo sledeče mnenje: Namenjene za vojni čas vsled pomanjkanja živil in potrebne zistematične porazdelitve se sedaj ne morejo odpraviti, ne smejo se pa smatrati za kaj stalnega. Za sedaj se naj po možnosti odpravljajo kričeči tiedostatki, kar naj vlada zvršuje v sporazumu s poklicanimi zastopniki poljedelskih organizacij, ki jih naj redno sklicuje na posvete. Stavila so se razna vprašanja glede posameznih živil,
Dr. Lampe je izjavil sledeče: Krompir, kakor vsa lahko kvarljiva živila, ni pripraven za centralno državno gospodarstvo in bodi promet 2 njim kar mogoče prost. En del pa mora vendar država porazdeliti. To velja zlasti za prebivalstvo Istre in Dalmacije, ki mora lakote poginiti,
če mu vlada ne dopošlje živil. Zadnja krompirjeva naredba je nesrečna in se naj umakne,
O krompirju so se slišali sledeči zanimivi podatki. Predsednik nemške sekcije češkega deželnega kulturnega sveta Zu-leger ceni pridelek na krompirju v Gali. ciji in sudetnih deželah na 70 milijonov stotov. Ako se računi potrebi vojaštva na 3 milijone stotov (ad tega, kar mora dati naša državna polovica) iu ostalega prebi-valstva na 17 milijonov stotov, bi bilo to 20 milijonov stotov, ki se naj bi zasegli in porazdelili. Ostane potem v glav-ih deželah krompirjeve produkcije še 50 mili. jonov stotov, ki se lahko prepuste svobodnemu prometu. Po teh izvajanjih bi se krompir v alpskih deželah in na Kranjskem sploh ne potreboval za množino, ki jo je treba zaseči. Temu nasproti je cenil zastopnik Moravske, deželni odbornik dr, Sonntag pridelane množino samo na 50 milijonov stotov in aaglašal, da je glavni zadržek pri preskrbi težava prevoza.
Dr. Lampe je dalje opozarjal na pretečo katastrofo pri živini vsled pomanjkanja krmil. Pri rekviziciji sena ponujajo kmetovalci tudi živino, ker je ne morejo prekrmiti. Jeseni in začetkom zime se bo pri nas toliko živine poklalo, da se seno ne bo moglo pametno porabiti, spomladi pa bo živine in mesa zmanjkalo. To bo najhujša kriza. Zato mora vlada skrbet;, da se pri posameznih deželnih mestih za promet z živino takoj urede naprave, v katerih se bo meso zmrzovalo, prekajalo, sušilo in prede alo v klobase. Vojaška oblast naj da vs'j potrebno za to na raz> polago. V ta namen se naj porabijo pivovarne in mlekarne, ki so sedaj brez posla. — Masti bo popolnoma zmanjkalo, kolikor je ne dobimo z Ogrske, To je posledica tesnosrčnih in enostranskih nazorov, s katerimi se je pitanje prešičev onemogočilo. Za bodoče se mora prešičjereji dati pri krmljenju več prostosti. Isto velja za mleko. Mi bomo kmalu brez mleka.
Če se krave mlekaricc krmijo po na-redbi, je nemogoča produkcija mleka. Če hočem od krave mleka, jo moram bolje krmiti. Boljša ena krava, ki res da mleko, kakor tri, ki stradajo. Z lekarniškimi dozami se v kmetijstvu nič ne doseže. -Koruza se naj v južnih deželah izdatno pusti za ljudsko prehrano. — Silno važno je pa vprašanje krmil. Dr. Lampe je naslikal položaj, ki je nastal na Kranjskem. Dejansko daje danes Kranjska ceie tri četrtine sena za soško armado, vse drug® dežele pa le eno četrtino,- To je skrajna krivica in zato se nujno pozivljeta vojaška uprava in vlada, da se takoj, četudi s silo spravijo velike množine sena iz zaledja na Kranjsko. Res vse dežele dokazujejo, d* nimajo, a vse dežele se naj pripravijo n» iste žrtve, ki jih sedaj Kranjska doprinašJ za skupnost!
Za ohranitev, oziroma pospešite« kmetijske produkcije je nasvetoval Lampe: Dopusti kmečkim gospodarjem sc naj dovoljujejo ob istem času, ki si ga sami zbero za poljsko delo. Navodila nižjim P0' veljnikom, da лај ne delajo težav! ^ Oblasti naj milejše postopajo s kmečki!»" gospodinjami, ki toliko trpe in delajo-
Dnevna množina žita za poljske delavce se mora zvišati. Kar se misli pri kmetu na živilih prihraniti, je le izguba, ker se vsled tega manj pridela. — Vojaška pomoč pri poljskem delu se naj izvršuje potom županstva in se naj vojaški predpisi prilagode potreLam kmečkega dela. —-Prvo načelo pri zasegi bodi, da se pusti izdatna množina dobrega semena. Tu ne biti pretesnosrčen, zakaj največja nesreča je, če zmanjka semena, — Vojnožitni prometni zavod naj onim kmetijskim družbam, ki se bavijo z dobavljanjem semen, ne dela težav pri uvozu iz inozemstva. Seme in gnoj je danes važnejše nego valuta! Mlevske karte naj se odpravijo, — Sodišča naj dobe drugačna navodila glede obsojanja radi cen. Obsodbe kmečkih gospodinj so naravnost gorostasne. Če je kak špekulant čez mero zaslužil 100.000 K in jc obsojen na 20.000 K globe, ima še vedno 30.000 K dobička. Radi par vinarjev pa sc obsojajo kmečke -žene na visoke globe in večdnevne zapore, ko bi morale doma delati in paziti na deco. To vzbuja silno slabo kri in jemlje ljudem veselje do dela. — Znižajo se naj cene za kmetijske potrebščine. Zlasti se naj znižajo razlike med cenami žita proti r-nam moke in'otrobi. Za zboljšanje seme. e naj po posameznih deželah osnujejo pri kmetijskih družbah z državno pomočjo uradi, ki naj v zvezi s kmetijsko - kemičnimi preskuševališči in naprednimi kmetovalci skrbe za vzgojo do-ticnim krajevnim razmeram primernih rastinskih vrst. — Vojaščine naj sc oprosti več živinozdravnikov in kmetijskih strokovnjakov. — V interesu južnih dežela je pa predvsem priporočati, da se ne vzdržuje razlika med ožjim vojnim ozemljem in zaledjem, ki je le vojaški pripomoček, tudi za politično-upravne gospodarske zadeve, ampak naj se glede porazdelitve vojnih bremen postopa z vsemi enako!
V podobnem smislu so govorili tudi zastopniki iz drugih dežela.
Pri sklepnem zborovanju delegatov je delegat Gabrijel J c 1 o v š e k opozarjal nu važnost ljubljanskega barja za splošno pre-hrano in zahteval, da se vse vodno gospodarstvo na Ljubljanici vrši z glavnim .ozirom na poljedelsko porabo barja. Vsled tega se naj privatnim industrialcem na Ljubljanici ne dajejo večje vodne pravice in naj tudi poljedelsko ministrstvo najnovejšo zahtevo tvrdke Leykam-Josefstal za razširjenje njene pravicc na Fužinah odkloni.
Eno najtežjih vprašanj je pravična porazdelitev vojnih bremen. Zakon o vojnih dajatvah določa, da mora m'nister zc dež, brambo porazdeliti vojna bremena enakomerno na posamezne dežele, deželni predsedniki na okraje, okrajni glavarji na občine in župani na posameznike. Vojska pa gre svoja pota, in potrebe posameznih armad, ki ne morejo pri svoji preskrbi čakati, da se izvrši vse po predpisani uradni Poti, ampak morajo v naglici seči po onem, kar jim pride v roko, so povzročile, da so sc oddelila takozvana najožja, ožja in daljna vojna ozemlja, ki imajo v prvi vrsti služiti potrebi dotične armade, in v katerih se potem preko zakona ip mnogokrat v nasprotju z zakonom po zahtevah armadnega Poveljstva gospodari.
Kranjska dežela je vsled dolgo trajajoče vojske z Italijo usodo ožjega -vojnega ozemlja v polni meri občutila, S ponosom lahko rečemo, da je naša domovina najtežja bremena rade volje vzela nase in je tudi oddala take množine, da ne bi bil prej nihče pričakoval, da je iz te na videz siromašne dežele mogoče toliko spraviti. Pa vse ima svoje meje, in kranjski deželni odbor je kot čuvar deželne kulture vedno opozarjal oblasti, da naj ne sežejo čez ono mero, ki je dežela brez hudega oškodovanja ne more prenesti.
Zlasti rekvizicija sena je spravila Kranjsko deželo v težak in jako kritičen položaj, Na opetovane nujne opozoritve in prošnje je dobil deželni odbor od najmero-dajnejše vojaške strani odgovor, da se Kranjska takoj razbremeni, ko bo dovoz iz zaledja pokril armadno potrebo. Po prizadevanju kranjskega deželnega odbora se je vršil pred enim mescem v navzočnosti zastopnikov najvišjega armadnega poveljstva poseben posvet radi Kranjske, pri katerem je dr. Lampe najodločnejše zahteval, da se mora ves zistem, po katerem se sedaj vrši dobava krmil, v celi državi izpremeniti, sicer Kranjska popolnoma obnemore, preden pride pomoč od drugod.
Dne 10. septembra pa je minister H ö-f e r sklical posvet vseh dtželnih vlad oziroma namestništev, in deželnih mest za krmila, ter vojaštva, da se določijo pravične dajatve sena in slama za vse dežele enakomerno. Dr. Lampe in vladni svetnik Oton pl. D e t e 1 a sta s številkami dokazala, da je Kranjska žc lani dala neprimerno več kakor vsaka druga dežela, Od upravičene množine je dala Kranjska lani čez 400 Koroška 98 %, druge dežele so pa silno zaostale, tako da je n. pr. Češka dala komaj 50 Kje je tu pravičnost? Letos daje za soško armado Kranjska tri četrtine, ostale dežele pa le eno četrtino, in na naše pritožbe se odgovori, da to velja le toliko časa, dokler se dovoz iz zaledja ne zveča. Mi pa ne moremo čakati, dokler se zljubi drugim, ki so tako srečni, da ne žive v ožjem vojnem ozemlju, več dati, ker tega ne vzdržimo. Zato zahtevamo, da se Kranjski njena dajatev nadalje odpusti in se z vso naglico rekvirira seno in slama po oddaljenejših deželah in dovaža k fronti v izdatnih množinah.
Nato je vsaka dežela podala svoje poročilo, in vse dežele razen Zgornje Avstrije so dokazovale, da nimajo vsled strašne suše krme niti za domače potrebe in ne morejo ničesar dati.
Od vladne strani se je podala izjava, da treba vsled teh razmer število živine skrčiti za eno tretjino. Pri armadi sc naj vsi nepotrebni konji v zaledju odpravijo. Najbolj je, če jih dajo }cme-tovalccm v rejo za deio.
Glede na negativno stališče drugih dežel je ob sklepu zborovanja dr, Lampe opozarjal na velikansko narodnogospodarsko škodo, ki pride od tega, da druge dežele zadržujejo dajatve. Saj so vojaški konji narodno premoženje, ki naj po vojski pride zopet ljudstvu v roke. Čc se pusti klavna živina poginjati od lakote, je treba tem več klati. Ali naj bodo vse krvave žrtve zastonj, zato ker se dežele daleč proč jod fronte še sedaj nečejo sprijazniti s po-
trebnimi žrtvami? Ali se naj Kranjska, ki itak več trpi od drugih, popolnoma uniči? Zahteva od vlade in od vojaštva, da z isto silo kot na Kranjskem, nastopi drugod. Ako vsak posestnik v celi državi odda eno desetino sena, je armada čez mero pre->, skrbljena, saj zahtevana množina 8 milijonov stotov sena in slame, pravično porazdeljena na celo državo, nc more nikogar uničiti, A da bi eden vse prenašal, drugi pa le gledal, tega se od nas ne more zahtevati. Zato se naj ves zistem dobave po vseh deželnih mestih drugih kronovin nemudoma preustroii, da bo povsod tako izdatno delovalT kakor v ožjem vojnem' ozemlju pod pritiskom vojaške sile žalibog deluje.
Tudi zastopnik najvišjega armadnega » poveljstva je opozoril vse deželne politične oblasti in deželna mesta za krmila v istem smislu, ker bi bile sicer posledice za ožje vojno ozemlje katastrofalne.
Na podlagi podatkov, dobljenih v tem posvetu, se je vršila potem seja pod predsedstvom ministrskega predsednika S e i d-1 e r j a, v kateri so se predpisali vsem deželam kontingenti, ki jih morajo nemudoma dobavili in odposlati armadi.
Pregled p© svefai.
Vprašanje miru je stopilo tudi na Angleškem v ospredje — tako pišejo listi v Curihu. Nota sv. očeta si je vendar le prebila pot do resnega premišljevanja, kako bi se mirovni ponudbi ugladil tir. Tako počasi spoznavajo povsod, da je papežev nasvet in načrt za dosego trajnega miru 'sprejemljiv ali vsaj tak, da nudi zadostno podlago mirovnim razpravam- Povsod se strinjajo dobromisleči zagovorniki miru, pozdravljajo papeža kot mirovnega očeta in se mu zahvaljujejo za neprestano prizadevanje v prilog mirovni akciji. Tako je storila tudi ljubljanska duhovščina, zbrana na posebni skupščini dne 16. septembra, pri kateri je imel krasen govor o ljubezni do vseh narodov in o mirovnem posredovanju papeža Benedikta XV. — prelat Andrej Kalan,
Odgovor sv, očetu. Nemčija in Avstrija sta se o vsebini note in o času, kdaj sc papežu izroči, popolnoma sporazumeli. Poučeni politični krogi izjavljajo, da je nota sestavljena v prijazni in prijateljski obliki; vsebuje najtoplejšo zahvalo sv. očetu, ki jc pri svoji akciji gledal le na blagobit in srečo vsega človeštva. Odgovor osrednjih velesil naglaša, da se načelno pritrjuje trajnemu miru, ki ščiti pravice vseh držav in narodov. Natančno se peča s posameznimi predlogi note sv. očeta. Bistvena vsebina odgovora se bo uradno objavila na dan njene izročitve, cclo besedilo pa en teden pozneje, — En-tenta odgovori na noto papeževo, ko bo izročen sv. očstu odgovor osrednjih velesil.
Državni zbor v Budimpešti. Predsednik ogrske zbornice je opozarjal poslance na ljutost obsoških bojev; spominjai se je hrabrih bojevnikov ter predlagal priznanje voditelju soške armade generalu Bosi
roeviču, kakor tudi častnikom in vrlemu moštvu — priznanje. Njeg. Veličanstvu Karlu I, je poslala zbornica vdanostno izjavo ter izrazila upanje na končno zmago. .— Nato se je predstavil ministrski predsednik Wekerle, ki je izpovedal, da je sprejel neizpremenjen program grofa Esterhazyja. Volilna reforma je vprašanje ki z njim stoji in pade.
Ustavni patent na Poljskem. Dne 12. septembra sta objavila avstrijski cesar Karel iu nemški cesar Viljem v Lublinu in iVaršavi ustavni patent, po katerem se dovoljuje in ustvarja državna oblast v poljskem kraljestvu. Dokler še ni določen kralj ali regent, prejme vrhovno državno oblast regentski svet treh članov, ki jih imenujeta monarha osrednjih držav. Ta triumvirat (trije možje) bo vladal s pomočjo državnega sveta poljskega kraljestva na temelju izdanega patenta in posebnih zakonov, ki se bodo objavili.
Državljanska vojska na Ruskem. Diktatorska oblast, s katero je vladal Ke-rensky — je izzvala odpor. General Kor-nilov, ki uživa ugled narodnega junaka, a
Kerenskij.
ga je Kerensky odslovil, se je bližal s svojo armado Petrogradu. Kerensky je bil namesto Kornilova postavil generala Klem-bovskega za vrhovnega poveljnika ruske armade, toda ker se je 43 ruskih generalov odločilo za Kornilova, med njimi tudi Klembovski, je začasna vlada imenovala terenskega za vrhovnega poveljnika. Devet desetin armade je vdane Kornilovu. — Kdo pa je Kornilov? Mož je sin preprostega kozaka, ki si je s pridnostjo iu trudom pomagal naprej. Vojska mu je dala priliko, da je izkazal svoje zmožnosti Leta 1915. je Kornilov kril umikanje ruske armade; pri tem je pa bil ujet in je padel v roke Avstrijcev. Iz ujetništva je ubežal v kmečki obleki. Noben častnik se ne more meriti v priljubljenosti med ljudstvom ž njim. Kornilov se je pred meseci odločno izrekel za mir, zato je čudno, da se ententa veseli tudi tega preobrata na Ruskem. — Poročila o razdrapani ruski armadi in vladi so tako zmedena in netočna, 3a si človek trenutno ne more napraviti prave slike. Pišejo o bojih med Kornilovo armado in med vladnimi četami pred Pe-trogradom. Eni povedo, da je na vrhu Kornilov, drugi — da je zmagal Kerensky, Ii	~
tretji, da se je Kornilov vdal, Vsekako fo nam ruske zmede točasno še velika zago-netka. Po zadnjem poročilu se je Kornilov vdal in so ga zaprli v ječo,
i Vsi časopisi se vjemajo sedaj v tem, da se je Kornilova pobuna ponesrečila in da je poprej slavljeni general osamljen. Nevarnost državljanske vojske je zaenkrat preprečena; pristaše Kornilova zapirajo, Kerensky je fo.'l pa večkrat napaden. — Začasna vlada je razglasila Rusijo za ijudovlado. Delavski in vojaški odbor je sklenili z dvetretjinsko večino, naj se sklene mir.
Svetovna vojska.
Enajsta soška bitka prekinjena ali zaključena. — Grozote bojev na gori Sv. Gabrijela. — Italijani izgubili v teh bojih 230.000 mož. — ženici ustavili prodiranje pri Kigi. — Živahni boji ob Zbrnču, v liukovini in v Moldaviji. — Sovražna ofenziva v Maeedoniji.
VOJSKA Z ITALIJO.
Konec XI. soške bitke. Italijani so na soškem bojišču ustavili hujše napade; lahko se reče, da je 11. soška bitka končana. Enajsta soška bitka je trajala 23 dni. Višek sile je dosegla v dneh od 8. do 22. avgusta, ko so se bili za Grmado, in v 15-dnevni bitki za goro Sv. Gabrijela; 48 italijanskih divizij je napadalo v teh bojih; skoraj na vsak kilometer je prišla po ena italijanska divizija. V svetovni vojski niso še nikjer na tako ozkem prostoru napadale tako velike množice. Dosegli Italijani niso drugega kot kos Banjšice v glo-bočini 2 do 7 km na 15 km širokem prostoru. Naše uradno poročilo ceni, da so Italijani izgubili v teh bojih najmanj 230 tisoč mož, med temi 20.000 ujetnikov; v vseh enajstih soških bitkah so pa izgubili nad 1 milijon mož — toda poti v Trst si niso odprli.
Manjši boji so se ponavljali na vsej soški fronti tudi zadnji teden, zlasti topništvo je od časa do časa razvilo živahnejšo delavnost. Vzhodno od Gorice je bil položaj vedno napet; Italijani so skušali večkrat napadati, a tudi naši so neprestano motili sovražnika. Na Banjšici so na severnem krilu doseg?e naše čete znaten uspeh s tem, da so s krepkim sunkom zasedle ugodnejše postojanke,
Pekel na gori Sv, Gabrijela. Dočim so se na drugih delih fronte bolj malo bojevali, so se na vrhu Sv. Gabrijela neprestano vrstili silno krvavi boji. Kakor smo že zadnjič poročali, se je Italijanom posrečilo zasesti severovzhodni rob tega vrha, naši so se ustavili na vzhodnem obronku. V varstvu goste megle pa so naši izčistili vrli te gore 11. in 12. septembra. V ljutih pobližnjih bojih so naše čete zrušile sovražni odpor, ujele 200 sovražnikov ter zaplenile 10 strojnih pušk. Boji na Sv, Gabrijelu so bili strašni. Italijanom se je bilo večkrat posrečilo prodreti do vrh gore, pa so morali vedno zopet bežati, jfcv >«✓ 1
Cele vrste bežečih Italijanov so pokosile naše strojne puške; kdor se ni rešil, je bil ujet. Sovražni bobneči ogenj je vrh Sv. Gabrijela popolnoma predrugačil. Nizki kraški gozd v okolišu gore je popolnoma izginil, številne plinove granate so siva tla pobarvale zeleno, po pobočjih gore se od granat zvrtani lijaki vrste drug za drugim. S krvjo pobarvana tla, razmetani kosi človeškega mesa, razbito skalovje in razmetano orožje zbuja grozo in stud. Koliko življenj je bilo tu uničenih! Naša kri se jesv obili meri mešala s sovražno!
XII. soška bitka. Na južnem delu Banjške planote je laška artiljerija pred par" dnevi poskusila z novim ognjem. Po bobnečem obstreljevanju je vdrla pehota v, del naših postojank; naše čete so se vrgle nanjo in jo zapodile. Kadorna je nameraval obiti goro Sv. Gabrijela, da bi si odprl pot v Vipavsko dolino. Polom v Rusiji je spravil Kadorno in vso entento v silno zadrego; zato govore že najuglednejši francoski listi o mirovnih pogajanjih.
RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE.
Ustavi/eno prodiranje pri Rigi, Ko so
Nemci dosegli dobro črto, so ustavili svoje
Kornilov,
I
napade in se začeli utrjevati v osvojenem ozemlju, Rusi so si po prvem strahu hitro opomogli. Ko so videli, da Nemci več ne pritiskajo nanje, so poslali brž svojo konjenico, da nadleguje Nemce pri utrjevalnili delih. Tako so se razvili manjši boji v, prostoru med novo nemško in rusko brambno črto, ki pa položaja niso izpre-menili.	' i
Živahnejše so se spoprijeli v Galiciji, Bukovini in v Moldaviji. Ob Zbruču živahno strelja posebno ruska artiljerija; v Bukovini so pri Solki napadli ruski polki naše postojanke in čete nekoliko nazaj potisnili. Večje boje so naši imeli v Moldaviji v prostoru okrog Očne in južno od tod. Rusko-romunske čete so večkrat napadle naše postojanke, ne da bi se mogle ponašati s kakšno pridobitvijo. &
MACEDONSKO BOJIŠČE.
Sovražna ofenziva. Severno od Koti-ce je začel Sarrail z ofenzivo. Ruske in francoske čete so napadle avstrijske in nemške oddelke južnovzhodno pri jezeru Malik; njihova premoč je prisilila naše, da so se umaknili iz prvih postojank na .višine Vv^-eS^Swös».....l-•
severno od tod. Sovražnik hoče priti ob Ohridskem jezeru v bok našim četam, ki ee bore severnovzhodno od Bitolja. Spo-redno s tem napadom so se ojunačili tudi Italijani v Albaniji in začeli prodirati jugovzhodno od Berata, toda krepek sur.ek jih je vrge! nazaj.
ZAPADNO BOJIŠČE.
Odkar se je zrušila druga velika angleška ofenziva na Flanderskem, je napa-aalna moč Angležev precej opešala. Sicer skoro vsak teden vprizore kak večji topovski in pehotni napad, ki položaja nič ne izpremeni. Tudi Francozi so izgubili veselje za večje napade. Pri Verdunu sicer še vedno posktišajo potisniti Nemce nazaj, tudi pri Saint Quentinu še vedno pritiskajo brez koristi na nemško fronto.
Žrtve svetovne vojske. Angleški časopis »Manchester Guardian« sodi, da je bilo mrtvih vsled vojske devet milijonov ledeifistopetdeset tisoč mož; število ranjencev (ki so seveda povečini okrevali in še okrevajo) cenijo na 23 in pol milijona mož.
Tedenske novice.
Zlato mašo je imel na Brezjah dne 16. septembra č, g. P. Kalist Medič, knezo-škofijski duhovni svetnik in bivši predstojnik svetogorskega svetišča in samostana.
Zaslužni križec Ill.reda za civilne zasluge je podeljen č. g. Frančišku Hiersche, župniku v Radečah pri Zid. mostu.
Avstrijska zbornica začne zopet delati 25. septembra.
Dobrodelni shod bo v četrtek, 27. septembra v Ljubljani. Razgovor bo v prvi vrsti o skrbi za sirote, o zanemarjenosti mladine in nravni propalosti, o socialni preskrbi invalidov, o pomoči beguncem ter o domačijah za vojake.
Umrl je v Kranju g. Valentin Levičnik, c, kr, finančni svetnik v pokoju. Pokojni oče profesorja in kateheta dr, Alfonza Le-vičnika je dosegel starost 93 let.
Nesreča na železnici. Z vlaka je padel med postajama Kresnice—Litija sprevodnik Jakob Vinkler in se močno poškodoval.
Dva vlaka sta trčila 14. sept. pri postaji Planina na Notranjskem, Ponesrečilo se je do smrti 30 oseb, ranilo pa 130,
Slinavost se širi med vojaško govejo živino v Zg. Kašlju v ljubljanski okolici. Bati se je, da se zanese tudi v druge kraje.
Trgatev. Na Sp. Avstrijskem so trgali grozdje že pretekli teden. Pravijo, da tako dobre letine že ni bilo 60 let. Na Dolenjskem že tudi začenjajo s trgatvijo; kjer ni bilo toče, se silno pohvalijo s pridelkom, "7 Okrog Št, Ilja na Štajerskem je prejšnjo nedeljo okrcala vinograde toča, ki je šla med dežjem. Vsled tega so morali hiteti s trgatvijo.
Umrla je bolgarska kraljica Eleonoraj bolehala je dalj časa.
Manjša svota denarja je bila najdena na potu Bistrica-Smihel, Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri Juriju Šttuar, Dolinke, pošta Smlhel pri Pliberkuj Koroške.
Vojaške novice.
Prosti službe na bojni črti. Cesar je izdal sledeče lastnoročno pismo:
Dolga, trda vojska zahteva od vseh državljanov težke žrtve. Da se rodbine, ki so najtežje prizadete, v bodoče obvarujejo nadaljnjih udarcev kolikor le mogoče, zapovedujem, naj se zdolaj označene vojaške osebe bojnih čet — v kolikor ne gre za vojake po poklicu — uporabljajo na takih mestih pri armadi na bojišču, ki niso trajno izpostavljena sovražnemu učinku:
L Edini sin kake rodbine, ki je še ostal, od katere sta že padla dva ali več sinov, ali ki so umrli na posledicah ran v vojski, radi vojnih naporov ali bolezni, ki so jo dobili med vojno službo.
2. Oče šestih ali več nepreskrbljenih otrok, za katere mora skrbeti.
Reichenau, 11. septembra 1917.
Karel 1. r.
XXX
Da se dožene pravica prizadetih oseb, naj se tako-le postopa; Svojci, (v slučajih pa, v katerih gre le za mladoletne otroke, občine) naj vlože kratko prošnjo, ki naj se ji priloži rodbinska poizvedovalna pola, pri politični oblasti prve stopnje. V prošnji naj se natančno navede pripadlost (četa, nadomestno poveljstvo, zavod itd.) osebe, za katero gre, in pri armadi na bojišču tudi številka vojnega poštnega urada.
Če ni mogoče doseči rodbinske poizvedovalne pole ali če ne dbsega vseh potrebnih podatkov (n. pr, zadnjih smrtnih slučajev, rojstev), naj se prilože druga ve-rojetna dokazila. Politične oblasti naj pro-uče podatke prošnje, potrde njih resničnost in naj pošljejo prošnjo naravnost kolikor mogoče hitro poveljstvu, ki ga prošnja navaja. Vsaki osebi, s katero naj se po navedenih določilih postopa, izstavi odločilna oblast izkaznico (legitimacijo).
Nevarno ranjen je bil vojni kurat frančiškan ?. Engelbert Klasinc. Prvo pomoč, da ni izkrvavel, mu je podelil poročnik Verbič.
Vojna razstava, V Ljubljani (prodajalna A. Krisper) so bili na vpogled krasni predmeti, ki so jih izdelali vojaki pri bataljonu stotnika Neusserja. Čisti dobiček je namenjen vdovam in sirotam strelskega bataljona 111-31,
Poštnine proste so samo one poštne pošiljatve, ki so namenjene vojakom na fronti. Pisma vojakom, ki imajo službo v zaledju, etapi ali vojnem ozemlju, je treba frankirati.
Zamenjan kot invalid je prišel na dom g. Jurij Ravnikar, načelnik cestnega odbora v Radečah. Bil je v ruskem ujetništvu.
Vojakom-slikarjem, ki nam pošiljajo zanimive lastnoročno porisane dopisnice, se vsem še enkrat zahvaljujemo za prijaznost, Vsaka kartica dobi svoj prostor v Domoljubovem vojnem muzeju. Za natis pa bi bilo treba večje oblike, ker je le potem mogoče napraviti dovolj oster in razločen kliše — 17, »ep, smo dobili z barvo naslikano razglednico, ki kaže delo sani-tejcev po boju z italijansko stražo na vi-
sokih snežnikih. Pošiljatelj podd, J. Richlij piše: »Ti bi, dragi Domoljub, in vsem Tvojim bralcem pošiljamo štajerski fantje in možje srčne pozdrave.«
f Poročnik Fr. Škedelj. Dne 28. avgu- ». sta je padel na laškem bojišču poročnik Fr. Škedelj iz Vrbovca pri Št, Jerneju, zadet od sovražnikove krogle. Pokopan je na Banjški planoti. Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno svetinjo in z Najvišjim pohvalnim priznanjem, P. v m. I
Vsled strupenih plinov je umrl enoletni prostovoljec Valentin Megušar, doma iz Krope. Padli je lani z odliko dovršil 6, gimnazijski razred v zavodih Sv. Stanislava v Št, Vidu. Bil je član Marijine družbe, — Na romunskem bojišču je padel poročnik Fr. Žužek iz Škofje Loke. N. v m, p.l
Pobegnil je iz italijanskega ujetništva fregatniporpčp.ik Ernest baron Schönberger, Preplaval je lugansko jezero in prišel fta obrežje Švice,
Za cesarja in domovino je padel 7. t. m, spoštovani in priljubljen 20-lctni mladenič Jakob Boštjančič iz Orehka. Za vrlim junakom žalujejo častniki in moštvo. Prizadeti rodbini izrekajo sožalje. — Njegovi tovariši.
Ušel iz ruskega ujetništva. Družina Mohar v Britofu pri Kranju je doživela pred kratkim veliko presenečenje. Starši so morali dati v začetku vojske pet sinov v vojaško službo; leta 1915. so vsi naenkrat stali pred sovražnikom v Galiciji in se junaško borili: Janez, Leopold, Jožef, Alojzij in Tomaž. Prvi je padel kot žrtev vojske mlajši brat Tomaž in bil pri Kolo-meji pokopan. Janez in Alojzij pa sta bila ranjena. Meseca septembra 1915 je šel Janez zopet branit svojo domovino. Blizu Zaleščikov je bil ujet in odgnan v Rusijo, Pisal je samo na potovanju, potem ni bilo nobenega glasu več o njem. Stariši in žena so ga objokovali že kot mrtvega. Med tem je padel junaške smrti brat njegov Alojzij na italijanskem bojišču. Tako sta bila še dva brata na bojišču: Leopold in Jožef. Dne 3. septembra 1917 zvečer pa pokliče nekdo pri oknu omenjene družine: »Odprite!« Glas se je zdel znan, vendar le s strahom odprejo vrata in — oj čuda! V hišo stopi že dve leti izgubljeni in pogrešani vojak Janez Mohar, cesarjevičevega polka št, 17. Vsi presnečeni skočijo domači k njemu, ga pozdravijo in izprašujejo, kako je mogoče, da se nahaja sedaj v njihovi sredini. Pove jim, da je bil ujet v Rusiji, da se mu je slabo godilo in da je po sedemmesečnem potovanju prišel zopet srečno pod krov svojih, staršev. Sedaj se nahaja pri svoji ženi v Smledniku na enmesečnem dopustu. Pravi, da hoče svoje življenje v ujetništvu in potovanje iz Rusije sam bolj natanko opisati, v »Domoljubu«, ako mu bo Bog dal zdravje. (Prosimo lepo! Uredn.)
Prošnja. Ravnaj z begunci tako, kakor bi si želel ti sam, da drugi ravnajo s teboj, če bi te zadela enaka usoda.
Trije Slovenci — proti italijanski stotniji, V zadnjih bojih pri Gorici je na nekem mestu naskočila cela italijanska stotnija, Branilci so bili trije Slovenci Spodnještajerci 87, pp„ ki so bili skriti za skalo. Pogumno so sprejeli laško stotnijo s strojnimi puškami in jih tako obdelovali,
51
da so Lahi pokazali pete in jo vdrli nazaj proti Gorici, (Dotični junaki naj bi naznani!'. svoja imena; zaslužijo, da jih imenuje zgodovina,)
Velikanska razlika. Uradno berolin-»ko poročilo naznanja, da so naši sovražniki na vseh bojiščih meseca avgusta izgubili 595 letal in 37 zrakoplovov; mi smo izgubili 64 letal in 4 zrakoplove.
Nr.äi pozdravljajo. Podpisani c. kr. kranjski prostovoljni strelci uošiljajo s kraškega bojišča naj-«rčnejše pozdrave vsem čitateljem, posebno pa naši domovini, lepi Belokrajini: Josip Vukšinič, želebej; Nemanič Fr., Jos, Matjašič, Božjakovo; poddes. Jos, Matjašič, Martin in Anton Vraničar; Jos. Žnidaršič, Jos. Lončarič, Jože Kočevar, Janko Badovinac, Ant. Žugelj, Rozalnice; Jos. Mavretič, Boldraž; Janez in Martin Bajuk, Radovica; Anton Molek, Jos. ftrnetič, Bajanja vas; Mart. Krštinc, Ivan Ambrožič, Janez Videtič, Anton Prosenik, Suhor; Rafael Škrl, Ivan Ružič, Anton Vrvišar, Leopold Voik, Mstjika; Aicjzij Muc, Primostek; Alojzij Žugelj, Dobraviöei Martin Хобгуаг, Križev-•ka vas. Hvala Bogu, zdravi smo še vsi in cc junaško držimo v najhujšem grmenju. Pričakujemo raželjenega miru in skorajšnje vrnitve v ljubo domovino. — Tudi mi pijonirji pošiljamo srčne pozdrave vsem bralkam in bralcem »Domoljuba«: ludi naznanjamo vsem dragim domačim, da še živimo: Alojzij Murn, Vinko Kogovšek, Iv. Bolha, Iv. Petere, Iv. Veb.r, Jožef Pock, Ant. Kristcvič. — Pozdrave sta poslala vojaka cesarjevičevega 17. pešpolka: J. Šusteršič in Iv, Rillet-.
Razne novice.
Očetovsko skrb je pokazal naš dobri cesar do pogorelcev na Koroški Beli. Ko je čul o nesreči, je dal takoj nakazati iz svojih zasebnih sredstev 10.000 K podpore. — Mestni občinski svet v Ljubljani je naklonil ponesrečenim vaščanom na Koroški Beli 1000 K podpore.
Tudi elektrika omejena. V Ljubljani sme goreti po gostilnah, kavarnah in delavnicah le polovico žarnic, V vežah zasebnih stanovanj so dovoljene samo 10-»večne žarnice do 9. ure zvečer. Zasebne ■tränke smejo svetiti le do desetih zvečer.
Za grižo je umrlo v Ljubljani tekom zadnjih eni 15 oseb.
Izvedenci. Pri podpornih komisijah bodo baje odslej vpraševali v dvoumnih slučajih za mnenje o upravičenosti do vzdrževalnine — posebne izvedence in ugledne može, ki poznajo razmere in potrebe ljudi v svojem okraju. Doslej so komisije dobivale potrebne informacije in pojasnila večinoma od orožnikov.
r -?.pa vrednost. Na Bregu pri Konjicah na Štajerskem ima neki posestnik 34 let staro trto, ki ima razpeljano trsje in mladike okrog hiše. Gospodar je ponosen na to žlahtno sadiko, kajti letos ima nič manj kot 1735 grozdov.
Zveza z Dalmacijo. Koncem tega leta bo otvorjena železnica do Vrhovin nad Plitviškimi jezeri, prihodnje leto bo dodelana železniška proga do Knina.
Primanjkljaj. Dunajski uradni list objavlja, da znaša primanjkljaj rednega državnega proračuna za 1. 1916/17 tri milijarde 344 milijonov K.
Avto na vodi. Na Bodenskem jezeru ,o poizkušali s povodnim avtomobilom, ki ga je sestavil ravnatelj elektrarne C. Pitz, Prvi poizkusi so se dobro obnesli.
Brezmesne dni so na Ogrskem odpravili, ker manjka krme. Kaj bo na pomlad?!
Da se ohrani sukno, so vpeljali pogrebni zavodi v Nemčiji mrliške obleke iz papirja, Ta moda bo seveda prišla tudi k nam.
To je starina! Bavarski kralj Ludovik je podaril vinskemu muzeju v Spajerju na Nemškem iz svoje dvorne kleti več steklenic vina iz dobe 301etne vojske in iz časa reformacije.
Kruha ni. V Italiji osobito v Milanu, Turinu in Bergamu so bile ostre rabuke, ker ni bilo nekaj dni kruha. Lačna druhal je vpila po ulicah; »Proč z vojsko! Živel mir! Kruha!« Turinško posadko, ki se je uprla, so poslali na fronto.
Ameriška reklama. Neki Žiga Sare iz Newyorka je obljubil 5000 mark tistemu ameriškemu letalcu, ki bi vrgel prvo bombo na Berlin.
Dopisi.
Z Brezij. Na praznik Marijinega imena je bila v naši cerkvi slovesna poroka. Vzela sta se tukajšnji posestnik Rudolf Kleindienst, ki mu je začetkom vojske ruska krogla glavo razmesarila, in Mic ka Cvenkelj iz Peračice, ki nje lepo posestvo slovi v deveto občino, — Marijina kapelica je te dni dobila novo belo streho. — Zapustil nas je zelo priljubljeni samostanski predstojnik o. Alfonz, dobili smo enako vnetega mlajšega o, Mariofila. — Na Mali Šmaren smo imeli toliko romarjev, kolikor Se nikdar v vojski. — Gdčna. učiteljica Fatur je dobila zavoljo bolezni začasni dopust. Nado-mestovala jo bo gdčna. Rape iz Ljubljane. — Najlepša je bila slovesna zlata sv. maša našega milega gosp. svetnika o Kallsta Mcdič. Krepko mu ie govoril g. poslanec Pibcr. Skoro še krepkejše io je pel gospod slavljenec. Bog ga nam ohrani še do nadaljnjih imenitnih doživljajev! — Suša se pri nas malo manj pozna, ker jc zemlja debela. Posebno sadja je precej.
Iz Siska. 40letnico poroke sta slavila tukaj v Sisku (Rimski prokop 305) slovenska rojaka Jožef in Marija Savinc, doma iz boštanjske župnije na Dolenjskem, Navzoči so bili vsi otroci in vnuki, ki so slavljencema želeli, da bi čvrsta dočakala tudi zlate poroke.
Gospodarske stvari.
Sušite sadje.
Zanimanje za sušenje sadja je povsod toliko kakor še nikoli. Potrebe sedanjih hudih časov so najtrdovratnejšega nasprotnika sušenja privedle do spoznaja, in danes ni nikogar, ki bi visoko ne cenil suhega sadja, in nikomur ni treba več prigovarjati, naj sadje suši. Vsakdo že sam čuti to potrebo in brez dvorra se bo letos veliko nasušilo. Veliko več bi se pa doseglo, ko bi bili naši sadjarji na to bolj pripravljeni. Najbolj manjka sušilnic; tu-intam, zlasti blizu mest in večjih obrtnih krajev pa tudi kuriva,
Predvsem je treba vse sušilnice — tudi stare »paštve«, ki suše v dimu — popraviti, streho in lese zakrpati in pripraviti potrebno kurivo (klade, debe'a grča-va polena itd.), V brezdimnih sušilnicah je treba poskrbeti za prezračevanje, V to svrho je narediti v stropu eno ali več lukenj (10>< 10 cm), po katerih uhaja z vlago nasičeni zrak na piano. Prav tako moramo pa skrbeti, da prihaja spodaj skozi
ravno take odprtine zunanji sveži zrak v, sušilni prostor. Te luknje v stropu in v, zidu pri tleh morajo imeti zaklopmce, da po potrebi odprtino lahko zožimo ali razširimo, Po deželi je že dokaj brezdimnih sušilnic, pa malokatera ima to neogibno potrebno ureduo, in naši sadjarii se kur, ne dado prepričati, da je pri sušenju poleg toplote treba tudi zračnega prepiha.
Z zidanjem novih sušilnic je dandanm silna težava, ker ni dobiti ne delavcev, ne potrebnega gradiva. Zato sadjarji tako pogosto izprašujejo po raznih sušilnih aparatih (premakljivih sušilnicah). Toda povedati moram, da raznih manjših sušilnih pri-prav, ki bi bile primerne za naše razmere, ni toliko v zalogi, da bi se kaj poznalo. Kar pa se sploh še dobi, je daleč — na Dunaju, v Pragi, v Nemčiji itd. Zaradi velikih prevoznih ovit" pa ne kaže naročati tega blaga. Vrh tega so vse take reči sedaj silno drage in navsezadnje bi razmeroma !s malo odvrnile. Odločiti se bomo mörali, dasi težko, za zidane brezdimne sušilnicc, kakor so opisane že v lanskem letniku. V taki sili in stiski, ka,kor je dandanes, ni da bi se morali ravnati natančno po načrtih, Bistveno važno je le, da velikost sušilnice umerimo po potrebah in kurivu, da pravilno izpeljemo in izrabimo kurjavo in da skrbimo za prepotrebno ventilacijo. Okrog 2—3 m dolga, l]/>—2 m široka in približno do 2 m visoka sušilnica (zid brez strehe) že zadostuje za manjšega posestnika. Peč naj bo tanko obokana (7—8 cm debel obok), notranja s. adnja višina oboka je 35—40 cm. Kurilna vratca naj bodo velika, da lahko spravimo v peč debelejše klade. Prav izvrstno se obnese, ako iz enega ogla peči izpeljemo železne cevi (kakor jih rabimo pri železnih pečeh) okrog in okrog po dnu sušilnega prostora (nad obokom) in šele potem v dimnik. Tako toploto prav dobro izrabimo. V dimniku, ki je lahko tudi preprosta železna cev, naj bo zaklopnica, da se toplota lahko uravnava ali pripre. V stene sušilnega prostora vzidamo v razdalji po 25—30 cm lesene drogove, ki nosijo lese. Od ene podolžne strani je sušilni prostor zaprt z enojnimi ali dvojnimi vrati, da pridemo lahko do les, Namesto vrat priredimo lahko za vsako vrsto lčs posebno zaklopnico,
Prvo leso spodaj moramo postaviti vsaj 30—35 cm nad obokom in cevmi, da se sadje ne cvre, oziroma da se lese ne zapalijo. Čez vso sušilnico postavimo preprosto streho za silo, da tudi v dežju lahko delamo,
Najbolje in najhitreje je sušilnica gotova iz opeke, naredili se da pa tudi iz kamenja, Strop v sušilnem prostoru naj bo lesen in na zgornji strani pokrit s plastjo ilovke. Vsak količkaj spreten zidar bo lahko pogodil pravo, ako mu damo nekaj navodil in ga pri delu nadzorujemo. Nekateri gospodarji so sc kar sami lotili dela in za silo zgradili prav uporabne sušilnice.
Kdor ima kako premakljivo žele?.«» peč in dovolj železnih cevi, si kaj hitro m razmeroma lahko priredi dobro sušilnico-V kakem majhnem nizkem prostoru (v veži, kleti itd.) naj se postavi peč in iz nje nal napelje cevi v vodoravnem redu nekoliKJ od tal večkrat semintja, konec pa skozt
okno, ki obenem služi za izhod vlažnega zraka. V zadostni razdalji nad cevmi naj postavi na primernem stojalu lese s sadjem, in sušilnica je gotova.
Veliko sadja se da posušiti tudi na solncu, v peči in na temenu, v štedilnikovi pečici in kjerkoli je kaka primerna toplina. Že sedaj je pa treba pripraviti večje število les in raznega posodja z luknjičastim dnom. Stara rešeta in rete so za silo tudi dobre, zlasti za sušenje sadja na solncu in povsod tam, kjer se ni bati ognja.
Kdor suši sadje v peči, izhaja tudi brez les, ako sadja dva do tri prste na debelo kar nasuje v peč, ki je v ta namen primerno razgreta in čisto pometena. Ko se sadje nekoliko prepeče, ga moramo večkrat premešati, da pridejo zgornje plasti na dno in obratno. Na pol suho sadje vzamemo iz peči in razgrnemo na solnce ali pa na peč, kjer se popolnoma posuši, Ta način sušenja je posebno umesten za slabej-še, manj zrelo in celo sadje pcčkastega plemena (jabolka in hruške).
Prvotna huda vročina tako sadje ugodno predela, da je veliko okusneje, kakor če bi ga sušili pri nizki toplini ali samo na zraku. Seveda ga moramo pred uporabo dobro umiti, knr se ga prime v peči koli-kortoliko pepela. Razrezano sadje (krhlje in obročke) bi morali pa na vsak način sušiti na lesah, ker se sicer preveč umaže. Prav tisto velja tudi za čtšplje.
Kdorkoli potrebuje kakih nasvetov in pojasnil o sušenju, naj se obrne pismeno пл uredništvo »Slov. Sadjarja« v Ljubljani.
Sadne tropine za krmo živini in pre-
šičem. Pomanjkanje krme za živino in prešiče je letos tako veliko kakor menda še nikdar. Zato je posebno važno, da uporabimo za krmo vse, karkoli je količkaj primerno, da tako z raznimi nadomestili skušamo izravnati ogromni primanjkljaj in pokriti vsaj najnujnejšo potrebščino Vsled obilne sadne letine se bo letošnjo jesen naredilo na tisoče hektolitrov sadnega vina in na tisoče centov bo tropin, ki jih pri nas navadno zavržejo. Dognano in v praksi preizkušeno je pa, da imajo sadne tropine najmanj toliko redilnih snovi kakor n. pr. krmska pesa ali dobro seno in da jih živina prav rada je. Pri tropinah pa ne prihaja v poštev samo redilnost, ampak tudi ugoden vpliv na prebavo, ker poživlja prebavila in tako pospešuje tek in prebavo. Proti krmljenju sadnih tropin torej ni nobenih pomislekov, ako so le snažne in pa zdrave.
Za krmo goveji živini in prešitem so uporabne le zdrave sveže, posušene ali pa nakisane tropine. Čeprav so bile dvakrat premlete in močno odtisnjene, imajo še veliko redilnih snovi.
Sveže sadne tropine se najbolj prilegajo prešičemj pa tudi goveji živini dobro teknejo. Pokrmiti jih je pa treba, preden kine ali pa potem, ko so pokipele. Pokvarjene (plesnive, gnile) tropine so seveda škodljive,
Za živino so najprimernejše suhe tropine, ker jih lahko pokladamo po malem dolgo časa. Ako sveže tropine razgrnemo
nekaj dni na solncu ali pa na kakem zračnem prostoru pod streho, n. pr. na podu, pod kozolcem i, t. d., in jih večkrat premešamo, se kmalu toliko osuše, da se ne pokvarijo. Paziti pa moramo pri tem, da jih ne ujame dež, ker potem se ne posuše izlepa. Suhe sadne tropine so izvrstno nadomestilo za razna druga umetna krmila. Posebno jih priporočajo za molzne krave.
Ako tropin ne moremo svežih pokrmiti niti posušiti, jih trdno stlačimo v primerne posode ali v jame, kjer skisnejo. Tudi take so dobre za govejo živino in prešiče.
Sadne tropine krmijo posebno po Štajerskem; še bolj je razširjena ta koristna uporaba v Švici, kjer jih dajo posamezni živali do 20 kilogramov na dan.
Kako vkuhaš sadja brez sladkor; a. Star, preizkušen način vkuhavanja je sledeči: Sveže, trdo sadje, kateremu odtrgaš peclje, speri in položi na prt, da se osuši; potem pa daj v steklenice. Zgoraj mora ostati za palec na debelo praznega prostora. Počez prevezi mehek kos platna, čez to pergamentni papir. Steklenico pusti, ko voda prvič zavre, da se kuha četrt ure v pari. Ko poteče več ur, vzemi steklenice iz ohlajene vode in postavi na hladen, suh prostor. — Iz breskev, sliv in enakega sadja, ki se vlaga olupljeno ali neolupljcno, odstrani koščice. Rabi le zrelo, trdo sadje. Tako se drži tri leta. Če imaš vato pri roki, daj čez steklenico najprej tenko plast vate, nato platneno cunjo in potem pergamentni papir. — Jibolčni med: Sladka, sočna jabolka in hruške (zaradi slajšega okusa vzemi vsakih polovico) prerezi neolup-ljena na polovico in jih mehko skuhaj v ponvi z malo vode nad odprtim ognjem. Sok pretisni skozi prt, kuhaj ga, da se nekoliko strdi (kot sirup) in hrani v lončenih posodah, ali pa čo imaš veliko sadja, v sodčkih, v katerih se leta in leta dobro drži.
Nove cene zelenjavi v prodaji na debelo so naslednje: Zgodnje zelje do 3Ü, septembra 60 kron; zgodnji ohrovt do 30. septembra 75 kron; zgodnje korenje do 30. septembra 75 kron; zgodnjs vrhne kolerabe do 30. sept. 60 kron; pozno zelje od 1. oktobra 45 kron; pozni ohrovt od 1. okt. 55 kron; zeleni ohrovt od 1. okt, 55 kron; korenje od 1. okt. 55 kron; vrhne kolerabe od 1. oktobra 50 kron; korenje 30 K; rdeča pesa 38 kron; rumena koleraba 25 kron; repa 35 kron; čebula 110 kron za 100 kilogramov. Te cene veljajo tudi za že sklenjene pogodbe.
Zakon o državni podpori družinam, katerih redniki so bili šiloma pridržani v tujini oziroma tjakaj odpeljani, dalje o podpori družin pomorščakov trgovinske mornarice, ki se niso mogli več vrniti v domovino, je izšel te dni. — Natančneje prihodnjič.
Za naše gospodinje.
Buče, dine ali špargljeve buče in cu-kete se dajo na razne načine uporabiti. Za prikuho se pripravijo kot šparglji; buča se
olupi, zreže na prst debele podolgaste kose, ki se denejo v vročo slano vodo ter pu« ste, da se mehko skuhajo. Odcejene denei na krožnik, potrosiš s kruhovimi drobtina-mi, poliješ z razbeljenim maslom in daš k mesu. — Drug način: Kos buče zrežeš na* nekoliko krajše kose, istotako skuhaš, od-liješ, shladiš ter poliješ z jesihom in oljem.
Z a p r i k u h o jih pripraviš tudi, ako jih zrežeš kot kislo repo, poliješ z jesihom, narediš bledorjavo prežganie, deneš buče noter, da se malo popražijo, potem zaliješ z vodo, prideneš soli in kumine ter kuhal tri četrt ure; če je premalo kislo, še oki-saš. V eni uri so gotove. Prideneš lahko žlico kisle smetane, maslenih tropin ali mleka.— Buče se tudi lahko konservi-r a j o v jesihu. Zrcžejo se na poljubne kos-ce, denejo v vrelo slanö in okisano vodo, ter se naj kuhajo tako dolgo, da barvo iz-premene (da namreč niso več bele, temveč steklene); potem jih pobereš na cedilo ali rešeto. (V isti vodi se lahko naprej vkuhuie, dokler je kaj). Ko so shlaiene, jih vložiš v veüke kozarce, v porcelanaste, prstene ali lesene posode, ter zaliješ z jesihom, ki je bil poprej soljen zavret in shlajen. Potem kozarce dobro zavežeš. Tako konservirane buče so lahko pozimi za soiaio; če jih pa potem na rezance zrežeš, napraviš lahko iž njih prikuho- kakor je zgoraj navedeno,
Buče se lahko tudi v sladkorju v k u h a j o. Sladkor zaliješ z vodo ter kuhaš tako dolgo, da se potegne; potem deneš noter na poljubne kosce zrezane buče ter kuhaš dober četrt ure, nato pa postaviš na hladno. Drugi dan sladkor odli-: ješ, zopet kuhaš tako dolgo, da se potegne, deneš iste kose noter in pustiš, da se nekaj časa kuha. Potem postaviš zopet na hladno; drugi ali tretji dan napraviš tako kot prejšnji dan. To je treba toliko časa ponavljati, dokler buče ne dajo vse vode ij sebe in dokler ne postane sladkor bofy gost. Slednjič pobereš buče iz sladkorja in jih vložiš v kozarce, siadkor daš še enkrat zavreti in shladiti. Z ohlajenim zaliješ kozarce in postaviš na hladno.
Kjer primanjkuje sadja, tudi nič ne škoduje, če se med jabolčno čežano dene košček buče.
Frančiška Petrič, Trst,
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Liiiis
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4,/4°/o brez kakega odbitka.
Uradne ure od um do ijopalti.
Glej Inserat!
Ü«
Slike in črtice z bojišč.
Razni spomini.
Viškov na Moravskem, 2. sept.
Zopet sem romal. S poti in s tukaj-injega kraja to-le: V Gradcu je bilo 15 drobnih hrušk za krono. — Na Dunaju je zgorel vagon s papirjem, — Tu smo imeli že zimo, 17, avgusta so visele ob strehi 20 centimetrov dolge ledene sveče; prav tako štiri naslednje dni. Dne 18. avgusta smo šli v cerkev k spovedi. Podali smo se v malo mrtvaško cerkev, a tam ni bilo duhovnika. Fantje so se malo nadremali, potem pa šli v drugo res lepo cerkev, kjer je bilo 6 spovednikov. Opravili smo hitro a tudi površno. Nato smo šli po koze, ki pa nič ne molzejo. V nedeljo 19. avgusta smo smo prejeli sv. obhajilo. Dan na io so nam preskrbeli nove črevlje in obleko. To me je veselilo, ker bi že rad šel v Galicijo pogledat. Prišel je stotnik, ki je nekaterim ustregel, meni pa ne, dasi se puške ne bojim, pač pa Boga, ki je naš Sodnik. Bog je človekovo orožje, kdor vanj zaupa, ne bo osramočen. Vsakdo, ki je bil že po dvakrat, trikrat na bojišču, prizna, da je le z božjo pomočjo ostal pri življenju sredi velikanskih vojnih grozot. Nekateri So pa preveč nase ponosni, ko gredo drugič ali tretjič na bojišče, ter po gostilnah za drago vino denar proč mečejo, 23. avgusta je prišel polkovnik, ki je sicer rohnel po ve-žbališču, nazadnje je pa našo kompanijo spet pohvalil. Pozdrav vsem .čitateljem.
Zore Anton.
Za ujelnika ni dobro.
Živko Franc iz Bačkove pri Sv. Benediktu na Štajerskem je pobegnil meseca julija iz ruskega ujetništva. Njegov opis ujetniške usode odpre vsaj nekoliko pogled v silno trpljenje in bedo, ki so jo prestali nekateri naši slovenski vojaki na Ruskem. — Živko Franc je bil ujet 19. sept. 1915, Čez par dni se je že začelo stradanje ki je trajalo skoraj en mesec, preden so ujetniki prišli do pravega taborišča pri Kijevu, kjer je bilo zbranih do 40.000 ujetnikov. V hladnih nočeh so spali pod navadnimi šatori — raztrgani in večinoma bosi. Ko se je prvo jutro zbudil, je bilo okrog njega do 200 mrtvih; umoril jih je glad in mraz.
Nato je neki srbski častnik Slovence in Hrvate z vso silo nagovarjal, naj bi šli prostovoljno na rusko fronto; toda ostali so vsi trdni in raje trpeli zimo, glad in muke; bili so jih po glavi, plečih in drugam.
Po nekaj mesecih so jih poslali 12.000 na Rusko-Poljsko in pozneje v Besarabijo, kjer so delali okope, pa tudi na kmetih, ki so po rodu Romuni in so zelo slabo z njimi ravnali. Ko je bilo žito omlačeno, so jih poslali v Odeso, k Črnemu morju, da so delali železnico. Tu ni bilo več tako slabo, ker so bili plačani in so si lahko kupili živeža. Čez tri tedne so jih tirali zopet na-Caj pred Tarnopol; graditi so morali okope brez obuval in raztrgani. Blizu Stani-slavova v vzhodni Galiciji so dali ujetnikom novo obutev. Tu so nekateri jeli mi-iliti na beg. Živko Franc pripoveduje ta-&2
kole: »Jaz sem se po vaseh okoli Otinije seznanil z ljudmi in jih prosil, naj me sprejmejo, če bi kdaj utekel. Nanje sem se lahko zanesel, ker so ostali v srcu zvesti Avstrijci.	„
Ko smo šli 24, februarja zjutraj na delo, je bila gosta megla in hud mraz, Zakopavati smo morali prejšnje strelske jarke, ki smo jih pa navadno le s snegom zasuli. Ko smo se razvrstili po polju, sem se odločil, da pobegnem. Nagovarjal sem tudi Ivana Senekoviča iz Trstenika, pa se ni mogel odločiti. Priporočim se Bogu in po dolgem ovinku pridem v vas k ljudem. Mislil sem, da sem bil sam, toda z menoj so bili še Ulaga J., Pregelj J. in Leskovec A„ vsi s Kranjskega. Tri dni sem bil skrit na hlevu, kamor so mi nosili hrano, a bil sem tako slab, da 10 dni nisem skoraj nič vi del, Ostal sem pri teh ljudeh 2 meseca, Ko so mi dali civilno obleko, sem pomagal na polju. Slično so delali tudi drugi ubežniki. Po dveh mesecih sem šel v daljno vas proti avstrijski bojni črti, in. tako je šlo naprej.
Med tem so se pa Rusi jeli umikati. Ko smo nekie delali na polju- čujemo da prihajajo kozaki. Takoj pobegnem v gozd; enako so storili tudi drugi ujetniki. Kmalu nato so došle avstrijske patrulje; njim smo se javili. Nabralo se je naših ubežnikov na celi črti 320. — Poročevalec pristavi, da so videli ujetniki v Kijevu polne dvorane pisem, ki jih nihče ne pregleda, zato jih ujetniki ne dobijo.
Tiha noč.
Tiha noč, jasna noč. — Zvezdic se mi smehlja tis6č, vozi po nebu se lune ščip, mir in tihota povsod. Za hip zabi nesrečo, gorje revno človeško srce.
Tiha noč, jasna noč.
Kot zamaknjen sem, kras njen zroč;
sen sladak dušo opaja mi,
trudno oko pa uhaja mi
gor, kjer me z vedrih nebes
tisoč zre rajskih očes.
Tiha noč, jasna noč.
Čudna sladka je njena uoč!
V srcu občutke rai budi,
ki jim izraza najti ni!
Svet je Hfcvav, poln težav,
srce želi si višav!	Vide.
l|gf Listek јМИ
Zvonarjeva hči.
(Povest. — Spisala E. Miller. — Priredil Fr, Steržaj.)
(Dalje.)
Dasiravno je bilo vse tako priprosto in enostavno, je vendar ganilo Henrika. Prav počasi je vstajalo dopadenje in vese-
lje v njegovi hladni duši. Ganljivo začu-denje se ga je lotevalo, ko je bral na nagu. banem obrazu starega umetnika toliko vi-dne sreče. Ta mož težkega dela, ki si ni privoščil počitka ne podnevi ne ponoči, ne da bi si kaj storil iz tega, si je ohranil prav do pozne starosti tako globoko bo-guvdanost. Henrik si je moral pripoznatii sam bi ne bil nikdar v stanu napraviti takih jaslic. Manjkalo mu je verske gonilne sile od znotraj in iz nje izvirajoče ljubezni in potrpežljivosti, ki jo je zahtevalo to trudapolno delo, Skoro z zavistnim občudovanjem je zrl na zadovoljne, tihosrečne poteze na obrazu starčevem, ki je stal ves zamaknjen pred dovršenim umotvo. rom.
Moral je stisniti tresoče roke, ki so tako pridno delale, da bi razveselile njegove otroke.
Rozika je stala tiho ob strani in j« zrla začudena na svojega zahvaljujočega se moža. Kamen se ji je odvalil od srca. Danes je mogla biti brez skrbi. Jaslic» mu niso zbujale nevolje, kakor se \z bala že mnogo tednov. Sveta noč je prinesla mir na zemljo,
Oče je odšel počasi v svojo sobico, Mož in žena sta stala sama pred Detetom, ki je prineslo mir na zemljo.
Njune oči so zrle na podobe, njune misli so se iskale med seboj, a usta niso hotele izreči dobre, prijazne besede. To sta čutila oba.
Prestrašena žena je vztrepetala. Že tedne, odkar ji je bil Henrik prepovedal dečka pokrižavati, mu ni bila dala roke, Sedaj pa jo je vleklo v usmiljeni ljubezni k njemu, o katerem je vedela, da je tudi trpel kakor ona. Shujšal je na obrazu in po telesu, to je uvidela sedaj jasnejše, kakor prej kedaj; — toda neki odpor je bil v njej, nekaka trmoglavost je osvojila njeno srce proti onemu, ki si je prilastoval pravico nad dečkom; a to pravico mu je pripoznala prav sama pred poroko. Sama je pa zopet s hčerko obvladovala njega< Vse to je bilo usmiljenja vredno razmerje, ki ju je morilo, ubijalo — in vedno bolj odtujevalo.
Naenkrat je začutila na svoji rami dobrohotno roko svojega moža in njena desnica se je prikradla do njegove,
»Sveto noč hočeva skupaj praznovati,« je dejal. »On nam je vsem Odrešenik in zato se ga vsi skupno veselimo,«
In ko so začeli opolnoči zvonovi zna-njati svetonočno, veselja polno pesem, ki je katoličane vabila k ^polnočni sveti maši (polnočnici), je peljal Henrik dečka ob strani svoje žene in hčerke skozi noč v, katoliško cerkev.
Mnogo izmed luteranov je stalo v tej noči s hrepenenja polnim srcem med katoličani v cerkvi; ž njimi vred so prepevali: »Slava Bogu na višavi« in se veselili nad včlovečenjem božjega Deteta, Slovesi no, blagodejno čuvstvo je z nadnaravno, premagovalno silo prihajalo v iskajoča srca. »Mir ljudem na zemlji, ki so dobr« volje.«
19. Bela nedelja.
Mala Marija je dorastla v lepo dekletce. Nekoliko vitka in ozka, kakor
mati, toda svetlorumenih las — tujega nemškega rodu.
Žuljeva očetova roka jo je večkrat pobožala po rumenolasi glavici in oči so mu zažarele, ko je dejal: »Pravtake lase je imela moja sestra Katarina. Prav tako so jo obkrožali, ko me je varovala malega otroka. Marija ima docela naše lase. Kri se ne da zatajiti tudi v tujini ne, niti po dolgih letih.«
Srčno je ljubil oče svojo hčerko, res-nist dekletca ga je še bolj vlekla nase. Zdelo se mu je, kakor bi ji moral še na poseben način pokazati, da ga tudi vera ne loči od nje.
Deklica je šla vsak dan nekaj ur v šolo k pobožnim redovnicam benediktinkam, ki so bivale v samostanu pri cerkvici Sv. Duha, Tam so se učile katoliške deklice brati in pisati ter drugih koristnih stvari, zlasti ročnih del.
Marijca je biia že zelo spretna in priljubljena učenka. Poleg matere je predla tanke nitke na brnečem kolovratu, šivala za bratca srajčice in pletla nogavice.
»Kako je takole dekletce pripravno za svojo starost, v tem, ko ne pozna dežele drugega kakor bič in fračo«, si je mislil oče in s ponosnim občudovanjem je zrl na deklico, ki je pridno vbadala ši-vanko.
Deklica pa je ljubila svojega očeta z bojazljivim spoštovanjem. Odkar je vedno bolj in bolj spoznavala, da je oče drugo-verec, se je lotevala njenega mladega srca skrivna bol. Vpraševala je svoje Bogu posvečene učiteljice o zveličanju drugo-vercev in je pri tem mislila na svojega očeta. Veroučitelj, ki je trikrat na teden razkladal otrokom skrivnosti svete vere, jc opažal z veseljem resno pridnost otrokovo. In tako se je deklici približeval najlepši dan njenega življenja, ura prvega svetega obhajila.
Ko je dosedaj ljubila svojega očeta z nezavedno žalostjo, ji je vstajalo ob spoznavanju skrivnosti sočutje do očeta, ki ni nikoli in ne bo užival najsv. Zakramenta, kakor ona, katoličanka.
Večkrat jc stala zamišljena in zrla na očeta z nekim zvedavim iskanjem in vprašanjem v očeh. In če jo je oče začuden vprašal: »Kaj ti je, Marijca»« ga jc objela z rokama in težko dihaje zašepetala:
»In ti si vendar tako dober, oče, tako dober.«
On pa ni pojmil, čemu vstaja v dora-ščajoči deklici nekaj tako trpkega, globokega v srcu.
Mati pa je deklico natančnejše opazovala. Vsak večer je molila ž njo pripravljalne molitve za vreden sprejem prvega svetega obhajila. Zato je večkrat, ko sama že ni mogla več prenašati bolečin neprijetne ločitve, po dokončani molitvi zaše-pctala otroku:
»Še en očenaš za očeta in bratca.«
In potem sta klečali mati in hči solznih oči in sta molili za ona dva, ki sta jima bila tako draga in tako blizu, pa se prištevala vendar k drugovercem, (Dalje,)
"/Ii?
јШ&г*

, Društvene novice.
Čebelarstvo. »Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani« odgovarja tem potom na mnogoštevilna vprašanja glecle sladkorja, da do danes še ni dobilo nikakega poročila, kdaj, koliko in po kakšni ceni dobi dovoljeni sladkor, ker pogajanja з ministrstvom in centralno čebelarsko zvezo še niso končana. Zato je vsaka prošnja in vsako povpraševanje brezuspešno. Najbrže bo sladkor za jesensko pitanje prepozno došel. Da društvo že vnaprej vse potrebno uredi za razpošiljanje, zato že sedaj sprejema naročila in sicer le skupna po 100 kg zadnji čas do 1. oktobra. Predvsem naj se naroča potom podružnic (izvzemši Štajerske in Koroške, ki imata svoje društvo). Denar pošljejo naročniki šele na pismeno obvestilo. Nečlani morajo naročiti sladkor le potom najbližnje podružnice, le kjer bi bila podružnica preveč oddaljena, mora biti posamezno naročilo nečlanov potrjeno od župnega ali občinskega urada, da je dotičnik res čebelar in da ima navedeno število panjev. Naročila naj bodo kolikor mogoče omejena. Navede naj se natančno ime naročnika, kraj, pošta in železniška postaja. Pripomniti je, da se na panj ne sme porabiti več kot 5 kg, če bi se sploh toliko dobilo in da se vsaka zloraba sladkorja v druge namene kaznuje z visoko denarno kaznijo in z zaporom. Ruvno tako je tudi strogo prepovedano naročati sladkor pri več kot enem čebelarskem društvu, četudi je kdo član še pri drugih društvih. Brezuspešno je tudi vlagati posebne prošnje na poljedelsko ministrstvo ali drugam, ker so za. razdelitev sladkorja poverjena le osrednja čebelarska društva.
Tedenska pratika.
Petek (kvatrni) 21. septembra: Sv. Matevž, apost. — Sv. Aleksander, škof. — Sv Evzebij. Sobota (kvatrna), 22. septembra: Sv. Mavrici;, častnik in tov., mučeniki blizu Geneve v Švici. — Sv. Tomaž iz Vil-lanove.
Nedelja (17. pobinkoštna), 23. septembra:
Evangelij »o največji zapovedi«. — • Sv. Tekla, devica. — Sv. Lin, papež in mučencc. Ponedeljek, 24, septembra: Marija Devica, rešiteljica ujetnikov (Maria de Mercedes), — Sv. Rupert, deželni varih na Solnograškem. — Sv. Gerard (Ja-romir).
Torek, 25. septembra: Sv. Rleofa, spozna-
valka. —- Sv. Pacifik, frančiškan. Sreda, 26. septembra: Sv. Justina, devica in mučenica. — Sv. Ciprijan, duhov-nik-mučenec. Četrtek, 27. septembra: Sv. Kozma in Damijan, mučenca, , • j t-'. .••^yflu* »,-Solnce vzhaja ob 5. uri'49 minut, zahaja .ob 5, uri 55 tr.inuc* ^ћ&к
Luna: Prvi krajec 24. septembra ob 6. uri
41 minut zjutraj,
* • •
Sv. Tomaž iz Vilfanove,
(t 1555.)
Za naše grenke čase. ko sc dobrim * srcem nudi na vseh straneh izredna prilika za dobrodelnost, naj postavimo kot vzornika milosrčnosti sv, Tomaža, ki je biser katoliške Cerkve na Španskem v 16. stoletju. Pod vodstvom kardinala Hime-nes-a vzgojen, je bil nastavljen kot profesor modroslovja, Čez nekaj let je pa vstopil v avguštinski red. Prižnica je bil prvi prostor, kjer je izpričeval čudovito svojo ljubezen do Boga in do bližnjega. Cesar Karl V. ga je izredno spoštoval in imenoval za nadškofa v mestu Valencia. Denar, ki mu ga je stolni kapitelj odločil za ureditev svojega stanovanja, je razdelil med revne in bolnike. Kakor je že kot otrok delil svojo hrano z reveži, tako je tudi zdaj odločil dve tretjini svojih dohodkov za podporo revežev. Vsak dan je dobilo hrano na njegovem dvorcu do 500 ubogih. Sam je skrbel in vodil vzgojo sirot; za siromake brez strehe se je zavzemal z materino ljubeznijo. Za časa njegovega lllet-nega škofovanja ni vstopila niti ena revna mladenka v Valenciji v zakon, da ne bi bila dobila pri njem podpore. Njegov zgled je ganil tudi druge bogatejše meščane, da so postali darežljivi.
Ko ga je Bog poklical na Malo Gos-pojnico leta 1555 k sebi, se je lahko reklo, da je umrl edini revež v mestu. Papež Aleksander VII. ga je prištel med svetnike leta 1658,
To m ono.
> Oblekc (e nc maram več nositi; ic stara ie in vsi so jc že siti. Kaj neki bi o meni govorili? Nemara, da bi me ccio smešili!«
A čc obleka bila bi nesramna, prav nič nc čutiš izpotikc kamna. »Kaj briga me, kar drugi poreko?« sc ustiš, kregaš in jeziš močno.
Čisto po resnici. Neki zdravnik se pohvali v odlični družbi, da šc ni zapisa! nobenega zdravniškega rcccpta, ki bi bil brez ugodnih poslcdic. »To ni mogoče,« so zatrjevali drugi. »Pa jc vendarle res,« zagotavlja zdravnik. »Četudi bolniku ni bilo pomagano, dobiček sva pa vendarle imela jaz in lekarnar; torej rcccpt ni bil nikdar brez ugodnega uspeha.«
Nafnovelše.

Zborovale! vodsiva Slov. Ljudska Straskke so v skupščini dne 18. t. m. sojjlasno in z gromovitim odobrava-njem pozdravili prizadevanje papeža Benedikta za mir ter izrekli iskreno zahvalo sv. očetu za zadnjo velevplivno mirovno noto. Obenem so se z enakim navdušenjem pridružili izjavi Jugoslovanskega kluba v državni zbornici z dne 30. maja. Sprejete so bile soglasno primerne resolucije, predlagane od načelnika S. L. S. dr. Ivana šusteršiča.
Umrl Je 18. septembra zjutraj ljub'« ljanski prošt, zlatomašnik, mil. g. Ja* nez Sajovic v starosti 86 let* . .,.' / •	4*
C
Vprašanja in odgovori.
"j A, H. — Avslr, Šlezija: Za Vaše namene bi
Stegnila služiti lista: »L' eco del Litorale«, ki iz-aja v Trstu, ulica S. Francesco d'Assisi 15/1 in ,»11 Qu-'.rncro«, ki ga tiskaj^ na Reki (Fiume) — Kuča dobre štampe.
' F. K. — Suha: Nepostavnost ni nikjer in nikomur dovoljena. Škodo morate ugotoviti in postavnim potom (po županstvu) priglasiti ondot-jaemu poveljstvu.
t K. I, — Žirovnica: Znak prostovoljcev se dovoljuje od 5. razreda srednjih šol dalje. Morda napravijo izjeme tudi pri četrtošolcih.
V. J. — Žeje: Zaželjene knjige Slovcnci še mirnamo. Utegnila bi Vam pa služiti knjižica »Do-piači zdravnik« po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Naroči se lahko v Katoliški bukvami v ILjubljani.
Fr. Pr. — Vestfa'sko: Potni list naj išče žena tori sedanjem glavarstvu. Tam ji bodo povedali, kaj je še potrebno za vožnjo v Nemčijo.
Fr. Kr., topničar. V. p. 624: Dopise cenjenih slovenskih vojakov prav radi sprejemamo. Imamo jih še precej prirejenih za tisk, a na vrsto jih pride iV vsaki številki samo nekaj. Pregledali smo vso fcnov, a Vašega pisma nismo zasledili vmes. Morda 'ga je cenzura vrgla v koš; marsikaj se tudi ob ,velikanskem prometu izgubi.
K. N. V.i Vaše pritožbe o draginji in. stiski, |v.kateri reveži, delavci in dninarji le še životarijo ln ob najboljši volji ne morejo ne sebi, ne številnim otrokom preskrbeti nujnih potrebščin za zimo
—	üo resnične. Draginjo dela predvsem pomanjkanje vsega in pa razni brezsrčni prekupci in bogataši. >Gcspodje, na delo, pomagajte revežem!«
—	kličete. Pritrjujemo. A vse drugo pri teh razmerah ne bo dosti izdalo, ako od ljubega Boga ne izprosimo skorajšnjega miru. Poprej ne bo bolje. Zato pa kličemo z Vašimi besedami: »Ti pa, naš Odrešenik, daj, da kelih trpljenja in bridkosti pijemo brez godrnjanja« — daj nam čimpreje srečo miru!
SKRIVALNICA.
Jesen je tukaj, sadje je zrelo, ki ga srčno že vse je želelo. Bilo domd bi splošno veselje, če bi spolnile našo se želje, da bi očetje in pa sinovi, ' ki so na vojski spet in spet novi, prišli obirat sadež obilni in ga okušat v lakoti silni. Mlada je žena sadja nabrala polno košaro, da ga poslala možu bi v fronlo. Toda dobil je ■ več dni dopusta. V hiši že bil je, se preoblekel, da presenetil dobro bi ženko, ki zatopljena v misli je tožne. Zelja le ena jo navdihuje: Bog ga pripelji kmalu na dom že! Njeni je želji Bog že ustregel: svidenje tu je! Možu pa kar sreč poskakuje.
Književnost.
Nebo žari. Na besede našega milega pesnika Silvina Sardenko-ta je zložil g. Al, Mihelčič, organist v Metliki, po narodnih motivih za moški zbor nekaj popev-čic, ki so primerne zlasti za sedanji čas, Založil jih je gospod skladatelj sam,
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
" Gradec, 12. sept.: 82, 84, U, 69, 8. * Line, 15. sept.: 64, 89, 65, 23, 7.
Podpisana prokličem žaljive besedo, katere sem govorila čoz soseda posestnika Ivan Hribarja iz Vel. Lipljenj, ker niso resnične, ter obljubim, da ne bom govorila tega nikdar več.
Marija Krivec. Vel. Lipljenje. p. Turjak, 24. avgusta 1917,
•	л л za mizarsko obrt s hrano
¥ Hl STICH in stanovanjem v hiši, *	sprejme Ivan Peternelj,
mizarski mojster, Trata 1, pošta Skolja Loka.

„Dob. Hi-giena". — Za vsako vrsto pranja pornben kot dobro maščobno milo, prekaša do kakovosti in ceni vse podobne izdelke. 1 zaboj približno 50 kg 250 kosov po 46 K. - Vzorec 5 kg, okolu 30 kosov, 8 K, po povzetju
pri domačem poajet.u ВЕКЕ1Ш, Solnice, Češko.
Kuverte s firmo,
pisntö, rane itd.
izvršuje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Proda so
in svinjakom v prijaznem kraju na Spod. Štajerskem. Naslov v upravi lista pod št. 2362, ako znamka za odgovor.
Sijajno bodočnost
majo turške ln nove srečke avstrijskega Hdečega križa vsled njihove v:dno zvišujoče se denarne i vrednosti I Vsaka srečka zadene Glavna dobitka 2107	znašata čez
1,000.000 kron!
Natančno pojasnilo z Igrelnlin načrtom razpošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
Rnpim
hrastove, orehove, jescnovc, lipove, bukove, jelkove in smrekove
drevesa u Mode
kakor tudi tesan in rezani les. Drvt ANTONRESCHITZ.lesotržec, Ljubljana,
odstrani prav naglo dr. Klesch-a izvir, „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60, veliki K3-— porcijaza rodbino K 0-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem,členu, Ljubljana. Marijin trg.1032
posušene nielanže, marmelade komjtcüe itd kupita v vsaki množini in želita ponudb z vzorci in navedeno ceno: Angyal & Tyrnauer, Budapest VI. Felscerdösor 10.
ogBje
KUPIM
od enega vagona
kg 10.C0C od S scžn.ev (20 вД metrov)naprej. Plačilo naprej r.ii povzetje. Pn sim ponudbe.
JAKOB TÄDGEB, troovcc z ogljem in dri/mi, TRST.
Novost! Brez Uiirsiicol
Zahtevajte na poskus 5 kg Kavo.i nahrbtnikov in tržn. torbic iz jut. nadom. Zelo trpežno, lcj o, cono. Tudi Sol. torbice za dot-ko in doki. ter konice za pipe, ducat Ks Г»'—, pošilja po povzetju N. Ku8znier, Dunaj II, Ta-toorstraße 73.
Kontrolle blagajne!
Nakup in zamena vsoh vrst našega izdelka do preklica. Registrier -Kassen G. m. b. H. Dunaj VII, Slebnstorng. 31.
.je naše načelo, ako so hočemo zanesljivo držati resnice in pravilnosti našega stališča. Rabimo i nadalje »LYSOFORM«, ker smemo biti uverje-ni, da nas vedno varuje pred vsakim okuženjem.
za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2353
Ivan Oelačm, Ljubljana, EmonsHa c. 2.
Kt> *> K ti siQno Pri nas Ш1Ј"
лК, ш дж, JLtß ЖП. manjši iot. aparat Omega", vel. sliko 4Y4 kompl. * malo opremo и natanč. navod. za začntnlko. Kamera za uöenoo, ,/л ] lo.šro in filme, posebno primerna za začotnl&e, vedno pripravi)'., s°* lidno delo, zapora za daljšo in, mo» mentno posnotko, ostor akromat, objekt :v, temna plošča in vso potrebno kompl. v kart, ß kovin, kaseto in navodilom vel 4' о)<с K 22-80, vel. 0X9 K S1'20. Zaklopna omara za voias-tvo, za ploščo in t ilmo, zoplia oblika vol 4'/„Х01<'К43'20; vol, 0X9 lo K 00-40. fl13ro/na kamera" Kompl. z malo opromo in 1 porabno navodilo le K 33-00. Dobor stranski zaslužek, kor so sliko gotovo v i minuti. Pošilja Г0 povzetju. Poätnina 1 K. Export ..Perfekt", Dunaj V"' lffeafltjftg. 137/162. Ni
erfekt", Dunaj V
conik zastonj. 218'
Edino dobri ln solidni itroll «o samo
„Gritzner" in „Afrana"
Prednosti r krogljiCen tek, biserni ubod (Perlstich). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zaloga Šivalnih strojev
Josip Peteline
Ljubljana
bUzu franč. mostu, 3. hiša za vodo. ВПГ 10 letna garancija. ТВИ
Jaz Ana Csillag
s svojimi 183 cm dolplml orjaškimi Lorelei skiml lasmi, ki sem |ili dobiln po 14 mesečhl rabi pomade, ki sem |o IznaSla sama. To je edino sredstvo proti Izpadanju las, za njih rast In negovanje, za ojačitev laslSča, pri močklh Krepko pospeSuje rast brade, in 2e po kratki dobi daje lasem In bradi naravni blesk In polnost, In jih varuje pred prezgodnjim osive-njem do najvišje starosti.
Lonček po K B.—, K10.- m 1(15.
Po pošti sc pošilja vsak dan po vsem svetli s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornlce, kamor je naslavljati vsa naroČila.
Ana Csillag, Dunaj 1, Kolilmarkl 11.
frno in rdcCo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVEB & UHBANIČ, Ljubljana, Woltova ulica 12.
!§ Mko še niste, pošljite naročnino i!
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojsfrsfe® «tel® urarsbs шкеАпозИХ
Razpošilja sÄSfaiu zamenjam!
Velika izbira ur, vcrižic, prstanov, Iepotičja, daril itd. v velikem
krasnem cenilcu,
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto.
&
St. 99410 kovinasta anker Roskopf
ura.......K 12'40
» 99449 Roskopf ura, grav. močna,
2 pokrova.....K 1680
» 99600 Radijska žepna ura ponoči
sveteča......K 1620
» 99865 kovinasta verižica K 1'60 » 99645 Uhani amer. double zlato
K 340
» 99022 Srebrni rožni venec K 950
] UrV ■■ ■■ —^ Ustanovljeno 1.1893.
* Vzajemno podporno društvo
v Liubliani
regfstrovana xadruga z omejenim /jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti --st zaznambi na službene prejemke. ^
Vračajo se posojila v 7ty2, 15 ali 22 V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84S 40 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/4% Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnicc za 6,089.850 kron.
Lastna znamka JKG " svetovnoznana.	Svetovna razpOŠiljalnica	in!:!"» protokolirana tovarna ur v Švici.'
H.SIITTHER simoD LJUBLJANI šil.
Nobene podružnice.	Svetovnoznana radi rnzpo5il;anja dobrih ur.	Nobene podružnice.
гоиуикл'
Dobri brivski in
las^strižni aparati
i. a britev Iz
srebro-,ckla K 5'50, 4, 5 vat-nostni brivski ai arati, ponikl. K 3, ft; zn ,Per-iekt' s b rezili K 16; 20; dvoroz. res rezila tucat K 5, b. l.airse-strlžn.. K II U Zamena dovol ena j ali denar nazaj, l-o- ^ Silin po povzetju ali predplačilne, in kr. dvorni založ. JHN KONHHD, izvozna tvrdka, Brüx ät.ntl. Češko 112
n. a deželne Slvljonjabe ln 1'ontno nezgodne ln Jamstveno zavarovalnico
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje In ssurt, otroških dot, rentna in ijndska nezgodna :n jamstvena zavarovanja,
Javon zavod. Absolutna varnost. "Nr-.ko premno. Ka.i-
ii^nini'jsi u'M'ii za vini,,, .iviiri'vauie. Stanje zavarovanega Hapitala K 175,000.000'—
Stanje garancijskih londov K 56,000.000-— Zavod temelji na vza jor.mostl. —Frospoktl zastonj in poštnino prosto, Bjiosoti 111 zastopniki se spreje-* maio jtod naiugodnoisimi jiogoji. 183Г
VZAJEPJ4A ZAVAHOVRüHlCR
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana, Dunajska cesta 17, üjubljana.
Zavarovanja Eprejoma j.ioti i ozarnmi škodam ■ 1. raznovrstne iz<4 Ir.r.o stavbe kak« i --udi stavbe mod časom zgradbe. Sf, vse premiCno blago, mobilijo pol ski oro,ije. stroje, ziviuo zvonove in опокс. 3 vse jolisko i ri-dolke, žita m krmo. 4. zvonovo proti prelomu. 6 sproten а tudi zavarovanja na zivlienie. oziroma doživetio in drugo kombinat- j io in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti linlioi tudi josnmozno osebo zu deželno
nižieavBtnisko zavarovalnico ou katoro ima tudi deželni ociboi krnniski podre-nlco. Vurnoetnl znklnč In uflnln* In si; /.nnsnl« l. 1012K G?8.3lß.'l7 sq. poskočile koinem 1. 1015 na K 736.147*17.
Tedai. ein.vot io ai.imaiue zu ta edini slovenski zavod, ttmboli bo rastel vukiad Ponudil o ln pojasnila «njo ravratel>1vo. rlavno peverlenliHo v Cel.'u In nt Frotck«, liahor Icfil po vaeh larali lici o tr.vl' er' pcverjerlfci.	t eno primerne, hitra eenitov in tultoiinio izplačilo.
&vSosr.лШгса pas:
za podgane üS-80, za miši K4 00, love brez nadzorstva do 40 živali v oni noči. no za puste ni-kake sledi in so same zopet iiusiuvijo. Past za ščurke „Rapid" vjanie na tisoče ščurkov v eni noči, po ii b'70. Pastzamulie »Nova« komad K 2'SO. Povsod naiboljši uspem. Mnogo zahvalnic. Pošilja so po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina HO v.Izvoz, tvrd. Tnitner, Dunaj tU., Neulincp 26-L,
registrirana кзЗгн^а z гаеешејепо zzssza
v Ljubljani, v lastnem dornu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Шоде o „Mudski posojilnici" so popolnoma uariio naložene, бзеа1 posojilnica ela|e denar na oarua poseslua na deželi fn o tnesfiih.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistili 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje .na osebni kredit prdti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Razeronii Eaüds'JJ awasap oki-pgin en BisiBif™ inros. — Шаш.в Е.гашшШ аЛед јв Mio Вшмбгаз Ssia SSfö окгииЗа
Ш шШ!шов
IzdaJukonzorciJ „Domoljuba".
Odgovorni urednik Jožel Gostinčar, državni poslanec.
Tiskala Katoliška tiskarna.
Edini olovenskl кг-vod brez ttijega kapitala je:
кпрв se iredufa bmefifa
v lepi legi blizu železnice, z vsem gospodarskim orodjem in živino, ako je zraven. Ponudbe poet »Kmetija 2157».
iti) šilo za šivanje le K3"90
Naše Čudovito ročno Silo za Sivan'c Siva tako naglo prešivne vbode kot Šivalni slroj. — Največja iznajdba, s katero more vsak sani krpati in Šivati usnie, raztrgane čevije, kt njsko o remo. koZuhovino, preproge, pogrinjnla za vozove, Šotore, klobučevino, plašče za kolesa, vreče, platno in vsako drugo močno blaro. Dobrota za rokodelce, kmrte in vojake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo lahka votrabn. Jamstvo za porabnost. A\nngo pohvalnih pisem. Cena komol. Silu s sukanccm,raznimi Sivankami in porabnim navodilom K 3.90. ? kosi K 11— 6 kosov K 18'— PoSi'ja po povzetju, (na bojišče proti pred plačilu.)	1552
M. Svoboda, Buna). Iil/2, liiesseasse 13-404.
8 vinarjev
^eSiSk. (za 1 dopis.) Vas e*aue glavni ce-ni,{» 80 <l0l>0®" ijo na eahtovo
Prva tovarna ur •«» Jan Konrad ••••
c. in kr.Cvor. zal. Brüx 1554 (CeSko.)
Nikol nli jokl. uro na sidro K ü 7*-j 8 -. Vojno-epomin. nikln. ali jokl. uro K 11-, 12-; urmndno radij, ure iz uiklja aliieklaK 12. Masiv, srebrno Jioskopt remont, ure e eiclr. K 19'-, 20 - Budilko stensko uro v veliki izbori po nizkih conah. 3 lotno pismeno jamstvo. - PošiJja po povzetju. Zam. dovolj, ali donarnazaj.
Si&he liurike)
lepo sušene kakor tudi prazne vreče, brinjevo ol)C, lešnike in oiehe
kupuje po najjvišHli dnevn'fe cenah
M. PaffiS; Pranj
prva eksportria tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov.	2092
FpMiniiTi/eSjliil IC sredstvo za n.imlaie-
ni sive lase In brade zn traino temu«' nnbar-va. I sleKJrmca s poStn:no vred K 2*70.
ie rožnata voda, ki 2ivo po-_rdcCi nieda lica. Učinek ie ču-] clovil. 1 steklenica s po^tin-vred K 2'Hj. Povzetje vinar 2V veC. Nasjov 2a arnCii.i
)HN CBULIUH, drožerila pri anetelu, Brno 64i, Morava.
i?ydyoJ