Ameriška Domovi ima
a
<i
flk
ro°4>oc/' C5/?e
&&7 OUCAN IN tPimV
A/.y
'21227-
** ^	Oi#f	National jnuH KatenatloiuJ Cireolatkm
CLEVELAM) OHIO, THURSDAY MORNING. AUGUST 20, 1970
$LOV€NIAN
m&wwa #mwmm
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Kitajska zopet omejuje prirastek prebivalstva
Odkar je prišel komunizem na oblast, so na Kitajskem
že tretjič začeli obsežno
kampanjo za zmanjšanje
ljudskega prirastka.
HONG KONG. — Poročila iz Kitajske trdijo, da so začeli tam obsežno kampanjo za pozne poroke in za malo število otrok v družinah. Priporočajo kot naj-» boljše samo dva otroka na družino. Da bi zmanjšali število porodov, delijo povsod, po mestih in po deželi pilule proti spočetju. Imajo jih dve vrsti, take za en dan in take za en mesec. Zanimivo je, kar poroča Norman Webster, kanadski časnikar, ki je obiskal neko komuno v bližini Kantona. Pravi, da uporabljajo tam tudi pilule proti spočetju za moške.
Kitajska ima po cenitvah nekje med 700 in 760 milijonov prebivalcev, nekateri jih navajajo celo še več. Vendar število ni znano, ker Kitajska dejansko od leta 1953 ni izvedla nobenega ljudskega štetja več, pa še za tisto številke niso zanesljive.
Obsežna dežela, po površini večja od Združenih držav, je v času komunistične oblasti že dvakrat začela kampanjo proti večjemu številu otrok v družinah in še posebej s propagando za kasnejše p oroke hotela zmanjšati število otrok in prirastek prebivalstva. Prva kampanja je bila končana z “velikim skokom naprej”, ko so o-blastniki z Maom na čelu trdili, da je veliko število prebivalstva že samo po sebi bogastvo.
Ko je “veliki skok naprej” klavrno propadel, so opustili tudi njegove nazore in oblasti so zopet pritiskale na mlade ljudi, naj poroko odlože, ko p.v so se poročili, pa jim svetovale, naj število otrok omeje na dva. največ na tri. Kdor jih je imel več, ni dobil za nje nakazilnic za blago in druge potrebščine. V času “kulturne revolucije” je ta kampanja propadla, sedaj pa so jo obnovili. Trdijo, da ob preveliki rasti prebivalstva dežela ne more h'jrejše razvijati svojega gospodarstva in napredovati.
Novi grobovi
Samuel S. Sosa
V ponedeljek je umrl v Sherman Oaks, Calif., 77 let stari Samuel S. Sosa, ki je do pred 3 leti živel v Clevelandu na E. 74 St., vdovec po pok. Paulini, brat Paula (Sherman Oaks, Calif.) in Marše Klanc (Jug.). Pokojnik je bil rojen v Jugoslaviji in je bil do svoje upokojitve zaposlen pri Fisher Body. Bil je član HBZ št. 14. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 8.15, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9., nato na pokopališče Sv. Križa.	*
Sovjetska zveza in Kina se razgovarjata o trgovini
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetske in kitajske organizacije za zunanjo trgovino se razgovarja-jo o poravnavi medsebojnih računov v okviru medsebojne trgovine. Ti razgovori se ponav-Ijajo vsako leto, ker je dosežen sporazum veljaven le za eno leto.
Trgovina med Sovjetsko zvezo in Ljudsko republiko Kitajsko je sorazmerno omejena, odkar je prišlo med obema komunističnima velevlastema do spora.
Preskus Pozejdona tokrat brez Rusov
CAPE KENNEDY, Fla. — Ko je atomska podmornica James Madison pretekli ponedeljek s podrugo uro zamude pognala daleč proti južnemu Atlantiku novo medcelinsko raketo, sovjetske vohunske ladje, ki se je zadnje dni držala v bližini, ni bilo na obzorju.
Pri prvem preskusu Pozejdona 3. avgusta bi skoro prišlo do trčenja med sovjetsko vohunsko in ameriško vojno ladjo, ko je sovjetska na vsak način hotela rešiti iz morja dele pokro-/a vzstrelne cevi v atomski Dodmornici.
Rakete Pozejdon bodo nado-nestile rakete Polaris v 31 a-tomskih podmornicah. Predvi-ioma bo vsaka Pozejdon raketa imela v svoji glavi po 10 jedrskih bomb, med tem ko imajo Polaris rakete le po eno. Pozej don rakete bodo imele tudi veliko večji domet.
V ČSR zaprli pristaša “humanega” socializma
PRAGA, ČSR. — Pretekli teden so tu zaprli Alojza Poled-naka, bivšega direktorja filmske industrije ČSR v času Dub-čekove vlade, in dr. Jaroslava*
Sedivyja, znanega zgodovinarja.
Oba sta bila med vnetimi pod-poniki “humanega socializma”,1 novno pojavil
Praga cb 2. obletnici sovjetske zasedbe ČSR
Večina se je vdala v usodo, se briga čim manj za politiko, da bi živela v miru. Položaj Husaka se je nekaj utrdil.
PRAGA, ČSR. — Čehi in Slovaki 'so skušali lani na svoj način “praznovati” prvo obletnico invazije. Husakova policija jim je veselje pokvarila. Le malo je bilo simbolov nezadovoljnosti s tedanjim režimom. Zato mislijo politični opazovalci, da tudi letos ne bo hotelo preveč Čehov in Slovakov obujati spomine na invazijo.
Policija je ostala previdna. Zaustavila je praktično ves obmejni promet za tuje “turiste” in podobne radovedneže. Menda se jih je nabralo v Mbnako-vem kar dosti, ki so hoteli biti 20. avgusta v Pragi, pa niso dobili potrebnih potnih dovoljenj.
Na splošno je na Češkoslovaškem zavladala globoka apatija do vsega, kar se imenuje javno življenje. Zato režim dr. Husaka nima preveč težav z opozicijo, Kremlju se pa kar dobro zdi, da mu iz Prage ni treba pričakovati nobenih presenečenj. Zato se je položaj dr. Husaka v Kremlju močno utrdil. Pogorele so pri tem ambicije skrajnih rdečih reakcijonarjev, ki so že videli čas, ko bodo prišli na o-blast.
Brežnjev jim je vsaj zaenkrat pokvaril račune, ker je še zmeraj vnet za dr. Husaka, ni pa na Češkoslovaškem političen položaj čisto zaledenel. Husakovi nasprotniki sicer vedo, da tre-trenutno nimajo upanja, da bi prišli na oblast, toda računajo še zmeraj, da čas zanje še ni popolnoma zgubljen.
NIX0N0V0 STALIŠČE 0
ABM V SENATU ZMAGALO
Senat je včeraj zavrnil s 53:45 glasovi predlog sen. E. W Brooka za omejitev gradnje obrambe proti medcelinskim raketam na že odobreni oporišči v Montani in Dakoti.
WASHINTON, D.C. — Nasprotniki gradnje obrambe pred medcelinskimi raketami so vče-
Suvana Fuma in Pathet
Lao se ne moreta zmeniti
VIETNIANE, Laos. — Suvana Fuma je že napravil prvo koncesijo Pathet Lao, pristal je na to, da naj nastopata pri razgovorih o Laosu le dve skupini, tista, ki jo vodi Fuma kot zastopnik režima, in Pathet Lao. Izpadla od udeležbe pri razgovoiih je skupina desničarskih strank, ki j0 je zastopal princ Champassak. T e o r ij a “treh laoških princev” je s tem J raj doživeli v kratki dobi tretji pokopana. Pogajala se bosta le poraz in vse kaže, da je sedaj skupina Suvane Fume in Pa-'odprta pot k odobritvi sredstev thet Lao princa Sufanuvonga. za gradnjo dveh novih oporišč Suvana ni hotel pristati na ABM, kot jih je predložila na-komunistično zahtevo, da naj rodna obramba, pa jo je močna vlada pozove. Ameriko, da se u- skupina senatorjev hotela na makne iz vojskovanja v Laosu, vsak način preprečiti. Glasova-Fuma je ponovno izjavil, da te- nje je bilo skoraj do zadnjega ga ne bo storil, dokler Vietnam- negotovo posebno pri prvih ski komunisti ne umaknejo svo-1 dveh predlogih. Ko je pri ti-jih oboroženih sil iz Laosa. To stih vladna stran odnesla zmaje laoške komuniste zelo zbodlo, E°, je prevladalo prepričanje, kajti računali so, da bo Fuma da bo zmagala tudi pri včeraj-bolj vpošteval rdeče zmage vjšnjem glasovanju. Predlog rc-Laosu, kar jih je bilo od lani do publikanskega senatorja E. W. letos. Komunisti so najbrže po-1 Brooka je hotel omejiti gradnjo zabili, da se je sedaj Moskva o- °hrambe proti medcelinskim čitno postavila na stran Suvane raketam na že odobreni dve o-Fume. Fuma ima torej v Mo- porišči v Montani in Dakoti, skvi oporo, ki se bodo komuni- j Pa pustiti pri tem celotno prosti v hanoiu le težko z njo spri- računsko vsoto za ABM nedo-

jaznili.
Stališče Suvane Fume je zavrlo potek razgovorov.
Letenje postaja priljubljen šport v naši deželi
NEW YORK, N.Y, — Letenje postaja zmeraj bol£. priljubljen šport v naši deželi. Do sedaj so oblasti izdale že 700,000 dovoljenj za pilotiranje. Največ pilotov leta seveda za šport, ki pa ni predrag. Ura praktičnega pouka stane povprečno $20.	100
ur pouka da kandidatu že priliko, da pozna osnove pravilne-
| taknjeno. Predlog je propadel, pa ho je zanj glasovalo le 45 senatorjev, proti njemu pa 53.
Vlada je predlog za gradnjo še dveh novih oporišč, po eno v Missouriju in Wyomingu, utemeljevala, da je z njimi treba zavarovati oporišča ameriških medcelinskih raket Minutman, ki so izpostavljena, napadu orjaških sovjetskih medcelinskih raket SS-9, katerih vsaka je sposobna ponesti vodikovo bombo jačine 40 megaton, oziroma tri po 10 megaton vsako. Nenaden sovjetski napad s temi orjaškimi jedrskimi bombami bi lahko uničil do 90% oporišč Minutman raket, predno bi bilo na sovjetski napad sploh mogoče odgovoriti.
Gradnja dveh novih oporišč
f . D. . i o §a pilotiranja.
Lm riao bolan. j Dovoljenja bi rade dobile vse HONG KONG. — V zadnjih j starosti: stare matere s 65 leti tednih se je Mao Tsetung po- in več, pa tudi študentje s 16
javnosti brez leti. Pilotje povprečno nimajo obrambe, naj bi uspeh nenad-u ga je uvajal A. Dubček, dok- svojega namestnika, v o j n e ga I velikih dohodkov. Veliko zaseb- nega sovjetskega napada pre-er ga niso ruski tanki pognali ministra Lin Piao. Ugibljejo, da nih pilotov ne premore denarja prečila ali vsaj močno omejila.
za nakup svojih letal, zadovo- Vlada je zatrjevala v Kongre-Ijiti se morajo z najetimi letali, su, da potrebuje odobritev pro-Najemnine niso previsoke.	tiraketne obrambe tudi kot
2 oblasti.	je Piao najbrže bolan. Ta je star
Kaj prijetima tokrat posebej šele 63 let, med tem ko jih ima ičitajo, ni bilo objavljeno. Mao že 76, Cu En-laj pa 72.
Podpredsednik Agnew in njegova vloga v votivni kampanji
SHOWERS
Oblačno, soparno, najvišja temperatura okoli 80. Ponoči hladno.
WASHINGTON, D.C. — Ko je predsednik Nixon pristal pred 2 letoma na kandidaturo S. T. Agnewa za podpredsednika ZDA, ni to storil na lastno pobudo. Politično stanje na jugu dežele mu je svetovalo ta sklep, kar mu je verjetno tudi omogočilo vo-livno zmago. Nixon ni računal, da bo v kandidatu za podpredsednika S, T. Agne-* wa dobil posebno zvezdo za svojo stranko. V tem se je Nixon motil. Proti pričakovanju se je pokazalo, da je Agnew odličen ljudski govornik, ki spada med najboljše te vrste v r e p u b 1 i kanski stranki. Poleg tega ni obremenjen s funkcijskimi obvezami kot Nixon, lahko svobodno govori. Tega se Agnew tudi zaveda, kar mu je dalo poseben kredit med republikanci. Spada menda med tiste republikanske govornike, ki jih pristaši najrajše poslušajo.
Seveda niso vsi republikanci navdušeni za Agnewa. Njega se veseli konservativna struja republikanske stranke morda še bolj, kot se je v prejšnji volivni kampa-
nji veselila senatorja Gold-waterja. Agnew namreč precej brezobzirno in na ljudski način pove, kar misli. To je temelj njegove priljubljenosti med republikanskimi konservativci. Med republikanci je seveda tudi precej pristašev, ki niso ravno zaljubljeni vanj. So prepričani, da je preveč konservativen. Zato bo na republikansko stran zvabil le malo število zmernih in naprednih republikancev ter nevtralcev, odbil bo pa precejšnje število nevtralcev in jih celo pognal med demokratske volivce. Agnew' je torej za r e p u b 1 i kansko stranko kar dvoje obenem: odličen agitator za konservativne duhove, zato pa strah za vse republikance in nevtralce, ki jim konservativna1 politika ne diši.
To vse so že dolgo znane stvari, le da morajo nanje že sedaj misliti voditelji republikanske volivne kampanje. Njim dela Agnew že zdaj — pa ne namenoma! — težave, ki jih posebno dobro pozna sam predsednik Nixon. Nixon' bi namreč pri jesenskih volitvah utrdil svojo osebno po-
litično linijo, obenem pridobil še sedem novih republikanskih senatorjev, zato pa pregnal iz senata par demokratov, ki so mu posebno neprijetni ali celo nevarni. O-staja mu malo časa, da bi se zanimal za kandidate za kongresnike.
V vodilnih republikanskih političnih krogih so se duhovi že ločili. Če vzamemo vsako državo posebej, najdemo v njej republikance, ki se Agnewa bojijo, pa tudi take, ki bi ga radi vpletli v svojo volivno agitacijo. Pri tem se interesi posameznih republikancev zelo križajo. V nju*-jorški državi se na primer republikanec N. A. Rockefeller, ki kanidira za guvernerja, brani političnih nastopov S. T. Agnewa, ker bi mu pregnal od stranke vse tiste nevtralce in liberalce, ki so do sedaj glasovali zanj. Tega se boji tudi republikanski kandidat za senatorja Godell. Zato je v njujorški državi cela vrsta lokalnih republikanskih kandidatov, ki bi radi videli, da pride Agnew It njim agitirat za stranko.
Drugačen je položaj v dr-
žavi Tennessee. Tam kandidirata demokrat Gore in re-pulikanec Brock. Gore je med volivci bolje zapisan kot Brock. Ako bi sedaj prišel Agnew agitirat za Brocka, bi bolj koristil demokratom kot republikancem. Zvabil bi namreč malo nevtralcev nd republikansko stran, zato pa sprožil hudo demokratsko-li-beralno akejo za zr-ago demokrata Goreja.
Tako postaja Agnew za republikance nekod breme, nekod pa dragocena agitatorska sila. O vsem tem se je predsednik Nixon posvetoval s prizadetimi r e publikanskimi veljaki. Menda so sklenili, da naj se osnuje poseben akcijski odbor, ki naj “usmerja” podpredsednikovo a g i t acijo pri jesenskih volitvah. Agnew bo začel svojo volivno agitacijo takoj po Delavskem dnevu, se bo pa zmeraj nahajal v spremstvu Nixonovih zaupnikov. Ali bo zmeraj u-bogal njihove nasvete, je pa drugo vprašanje. Agnew je namreč že toliko razgledan, da se zaveda, kaj danes pomeni za stranko in kaj je. pred par leti.
sredstvo pri pogajanjih za omejitev strateškega orožja s Sovjetsko zvezo, ki so se pretekli teden na Dunaju končali, pa bodo obnovljeni v Helsinkih 3. novembra.
Za omejitev gradnje ABM na dve odobreni oporišči je glasovalo 10 republikanskih in 35 demokratskih senatorjev, med njimi S. Young iz Ohia. Proti predlogu je poleg republikancev glasovalo tudi 15 demokratskih senatorjev. Sen. W. Saxbe, republikanec iz Ohia, se je glasovanja vzdržal.
------o-----
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — ZDA so včeraj delno podprle pritožbe Izraela o kršitvi določil obnove premirja s strani Egipta in zahtevale od Egipta in Sovjetske zveze pojasnila. Ponovile so zagotovilo, da ne bodo dopustile uničenja sedanjega ravnotežja sil med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Izrael je nato pristal na imenovanje svojega zastopnika za razgovore, ki naj bi se začeli s posredovanjem G.
Jarringa, posebnega pooblaščenca ZN, že ta tedčn. Egipt in Jordanija sta za svoja pooblaščenca imenovala svoja zastopnika pri ZN v New Yorku.
KAIRO, ZAR. — Danes je prišel sem jordanijski kralj Husein da se pogovori z Naserjem c položaju v arabskem svetu z ozirom na začetek razgovorov preko ZN o rešitvi sporov z Izraelom.
MOSKVA, ZSSR. — Tu so zbra ni vodniki Poljske, ČSR, Mad žarske, Romunije, Vzhod. Nemčije in Bolgarske za kratek vrhovni posvet. Pogovorili se bodo, kot trdijo poročila, o nedavno podpisani nenapadalni pogodbi med Zahodno Nemčijo in Sovjetske zvezo ter o posledicah te za Varšavsko zvezo in njene odnose do Zahodne Nemčije in njenih zaveznikov. Lahko se bodo spomnili tudi obletnice sovjetsko-satelitskega vojaškega vdora v ČSR pred dvemi leti.
PARIZ, Fr. — Glavni zastopnik ZDA D. Bruce se današnjega sestanka z rdečimi o končanju vojskovanja v Vietnamu ni udeležil. Trdijo, da bosta za naslednji sestanek prihodnji teden navzoča tudi že oba glavna zastopnika rdečih. SAIGON, J. Viet.— V severnem delu Južnega Vietnama vzdolž meje z Laosom se vrše še vedno obsežnejši spopadi z rdečimi, ki skušajo iz Laosa prodreti dalje v notranjost Južnega Vietnama. — V preteklem tednu so imele ameriške oborožene sile 69 mrtvih.
Iz Clevelanda in okolice
Uprava išče raznašalca—
Uprava AD išče raznašalca za Newton, Locherie, Monterey, Naumann, Renwood, Ormiston, Abby in Tyronne Ave. Kličite 131-0628.
Ne bo seje—
Društvo Baragov dvor št. 1317 Kat. borštnarjev ta mesec ne bo imelo redne seje. Tajnik oo pobiral asesment kot običajno od 6.30 zvečer v petek v šoli sv. Vida.
KRES začne z vajami—
Folklorna skupina KRES začne v nedeljo, 23. avgusta, ob ievetih dopolne z rednimi vajami v Baragovem domu. Vse članstvo je prošeno, da pride točno n za gotovo že k prvi vaji. Poroka—
V soboto, 22. avgusta, ob enih popoldne se bosta v cerkvi sv. Ignacija na West Blvd. poročila Rita Ann Hass, hčerka Mr. in Mrs. Leonard Haas, 3250 W. 112 St., in Mirko Glavan, sin g. Mirka in ge. Ljudmile Glavan, 13307 Puritas Rd. Čestitamo in želimo vso srečo!
Zadušnica—
Jutri ob pol osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franja Sfiligoja za 30. dan njegove smrti.
dolhe bi skoro sprožile itrajk v tovarni—
Bolhe so tako redke, da ve-.ika večina te nekdanje nadlege človeških in živalskih bivališč niti ne pozna več, pa bi bile vendar včeraj skoraj sprožile | štrajk v tovarni Allied Metal Jorp. na 11103 Memphis Ave., Brooklyn. Glavni zastopnik unije Local 468 Ornamental Iron Workers Joseph Sams je dejal zastopniku lista “Plain Dealer”, la so postale bolhe v tem podjetju v zadnjih mesecih taka iadlega, da bi moral imeti vsak ielavec “še tretjo roko”, da bi se jih med delom mogel ubraniti. V tovarniške prostore naj bi bolhe zanesel kak ducat mačk, ki so se priteple od bogve kod. Včeraj je bilo Samsu “bolh preveč” in je zapustil delo. Tovarniško vodstvo ga je dolžilo, Ja je hotel potegniti za seboj tudi ostale delavce. On je to zanikal. Podjetje je včeraj izjavilo, da bo danes poskrbelo za uničenje nadležnih bolh.
Kolere se v Evropi
ni treba bati
ŽENEVA, Sv. — Svetovna zdravstvena organizacija ZN o-pozarja, da ni nobene posebne nevarnosti, da bi kolera prešla iz jugovzhodne Evrope dalje proti zahodu. Sovjetska zdravstvena služba je epidemijo že omejila.
Nevarnost za kolero obstoja le ^ Libanonu, Siriji in Jordaniji. Tam je že vse pripravljeno za obvezno cepljenje. Tudi E-gipt se pripravlja na obvezno cepljenje, ako bo potrebno. Turčija je tudi že vse pripravila, da se bo proti tej epidemiji borila, ako bo treba.
Dolina smrti
Dolina smrti, puščava v Kaliforniji, je dolga 150 milj, široka pa nekako 33 milj.
Nixon pripravlja jeseni vrhunski posvet v Evropi
WASHINGTON, D.C. — V Beli hiši govore o vrhunskem sestanku petih sil v Evropi. Poleg ZDA, ki bi jih zastopal Nixon, bi bili na tem sestanku na-1 rice “na vrhu” bi naj predsed-vzoči še Pompidou iz Francije,'nik Nixon obiskal še Dansko, Heath iz Velike B r i t an i j e,'Holandijo in Norveško.
Brandt iz Nemčije in Colombo iz Italije.
Po končanem sestanku peto-
Ameriška Domovina
OLSBJuJ
■ riiiVTi
6117 ot. Clair Avvdu« ~ 431-0628 — Clovtland, Ohio 44101
National and International Circulation
fublisheU daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
~	NAROČNINA:
1» Združene države:
p $16.00 na leto; $8.00 sa pol lata; $5.00 xa I mesec*
Ra Kanado in dežele izven Združenih držav: r $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Petkova Izdaja $5.00 na leto
y	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
F $16.00 per year; $8.00 for 6 month*: $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
^	$18.00 per year; $9 00 for 6 months; $5.50 tor 3 months
Friday edition $5.00 for cn* year
8ECONp> CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 160 Thursday, Aug. 20, 1970
Japonska se znova uveljavlja kot prva velesila v Aziji
i.
Dežela vzhajajočega sonca, kot Japonsko včasih imenujemo, zavzema otoški venec ob vzhodni obali Azije s skupno površino 143,667 kvadratnih milj. Ima do neke mere naši Kaliforniji slično podnebje, je od te manjša za okoli 12,000 kvadratnih milj, pa ima vendar petkrat več prebivalstva. To so vse važna dejstva, ki jih ne smemo pozabiti, če hočemo Japonsko prav oceniti in razumeti.
Kakšna sila, moč in odločnost se skrivajo v ljudskih množicah, nagnetenih na japonskih otokih, so Združene države dobro spoznale tekom druge svetovne vojne. Odpor sta zlomili šele atomski bombi odvrženi na Hirošimo in Nagasaki, ki sta prepričali odgovorne vodnike, da m več druge poti kot predaja. Preteklo soboto je od te preteklo 25 let.
ft
Moderna Japonska je stara dobrih sto let. Ko je priplul M. C. Perry s svojo eskadro ra Japonsko leta 1854, so ga v pristanišču Jokahami sprejeli s sulicami oboroženi japonski vojaki, kot to lepo kaže sodobna slika. Perryjev prihod je odprl Japonsko zahodnemu vplivu, od katerega je bila odrezana četrt tisočletja pod vlado šogunov, ki so namesto cesarjev upravljali državo ter jo držali v trdem fevdalnem sistemu in redu.
Leta 1867 je zadnji šogun Hiti tsubashi sam odstopil in cesar Mutsuhiti je neposredno prevzel vodstvo cesarstva. To smatramo običajno za začetek modernizacije Japonske. Japonci so spoznali, da so zaostali daleč za zahodnim svetom in se odločili, da morajo tega čim preje dohiteti. Cesar je premestil prestolico iz starodavnega Kyoto v lokio, dotedanji sedež šogunov. Odpravil je fevdalni sistem in uvedel moderno, centralistično upravo. Francoske častnike je najel, da so začeli organizirati japonsko armado, angleška, da so organizirali bojno brodovje, Holandce so povabili, da so pomagali pri tehničnem napred leu Japonske.
Na tisoče Japoncev je odšlo v zahodne evropske dežele in v Ameriko proučevat razmere in iskat, kaj bi bilo naj primernejše za presaditev na Japonsko. V šolstvu je služi la Japonski za zgled Amerika, Nemčija v upravi, notranji disciplini in redu. Japonci so se pokazali za sposobne in pridne učence. Komaj dobrih 20 let po začetku modernizacije oboroženih sil so te z lahkoto v letih 1894-1895 porazile kitajsko cesarsko brodovje in vojsko. Japonska je dobila tedaj Riu-kiu otoke, Formozo in Pescadore in bi do* bila tudi Korejo ter stopila na tla Mandžurije, da ni to preprečila carska Rusija.
Tej je Japonska nato pokazala svojo moč 10 let kasne je, ko je nenadno napadla rusko pomorsko oporišče Fort Arthur, porazila carske armade v Mandžuriji, ko so hotele obleganemu Fort Arthurju na pomoč, ter pokončala rusko baltiško brodovje, ki je bilo poslano reševat ruski položaj na Daljnem vzhodu, v bitki pri Čušimi. Rusija je morala priznati poraz in se umakniti iz Mandžurije, ki jo je dotlej dejansko smatrala že za svojo pokrajino in upala razširiti svojo oblast celo preko Koreje. Ta je po zmagi nad Rusi prišla čez nekaj let pod neposredno oblast Japonske.
Japonska moč je naglo rastla, Japonska je bila priznana kot edina resnična azijska velesila že v času prve svetovne vojne, še bolj pa po njej, ko je kar odkrito pokazala, da hoče biti prva vojaška in posebno pomorska sila v Aziji ter v zahodnem Pacifiku.
Usidrala se je v Mandžuriji in nato skušala dobiti pod svojo oblast Kitajsko. Pri tem se je morala nujno zaplesti v spor z ZDA, ki so branile na Kitajskem “politiko odprtih vrat”. Poskusi spor rešiti mirnim potom so propadli ob oh lastnosti in bojaželjnosti japonskih vodnikov. Uspehi zadnjega pol stoletja so opajali, krepili njihov nacionalizem in jim budili vero v japonsko vsemogočnost in nepremaglji vost. Gradili so mogočno vojno brodovje, ki naj bi bilo ko*' britanskemu in ameriškemu, gradil mogočno armado, ki ji naj ne bi bilo nobene kos na azijskih tleh, gradili močno letalstvo, ki naj bi. varovalo svobodo japonskega neba, pa tudi podpiralo japonska osvajanja na Pacifiku in na azij skem kopnu.
Japonski vodniki so\se povezali s Hitlerjevo Nemčijo in Mussolinijevo Italijo v protikomunističnem paktu. V Tokiu tega niso več jemali resno, ko se je Hitler pobotal s Stalinom in sklenil z njim nenapadalno pogodbo, japonska je storila isto.
Japonska je v letih med obema vojnama izredno razširila in razvila svoje gospodarstvo, pmv posebno industrijo. Močan prirast prebivalstva je nudil japonski industriji dp-volj cenene delovne sile, saj je Japonska imela leta 1872 le
35 milijonov prebivalcev, leta 1930 pa že 65 milijonov. Povprečen prirastek od tega leta dalje je bil milijon ljudi na leto. Za majhno, že tako pregosto naseljeno državo je bilo to veliko število ljudi. Vse to je bilo treba oskrbeti, vse prehraniti. Japonska je gledala zato za novim življenjskim prostorom v Aziji, kot sta Hitlerjeva Nemčija in Mussolinijeva Italija v Evropi.
V	onih letih je ceneno japonsko blago preplavljalo svet v takozvanih “dumpingih”. Značilno zanj je bilo na primer japonsko prodajanje ur na kilo. Japonski industrijski izdelki v onih letih niso uživali posebnega slovesa v ka kovosti, zato se na zahodnih trgih niso mogli uveljaviti. Ta se je začel tudi v posebnimi odredbami in dogovori bra niti pred poplavo japonskih industrijskih izdelkov.
V	skrbeh za trg za svoje izdelke, v skrbeh za surovine za svojo industrijo, v skrbeh za prehrano naglo rastočega prebivalstva je Japonska ubirala vedno bolj napadalno in osvojevalno politiko. Hotela je v Aziji ustvariti “novi red”, morala pa je tam preje pregnati zahodni vpliv. To je pri-vedlo do napada na Pearl Harbor in do poraza, ki ga v moderni dobi in poznala in ne z njim računala.
(Konec jutri)
triXXXXXXXXrXXXXTIXXXXXXXIXTTTTTTYTTTTTXYYTTTTTTTYTTTl
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
Duluth, Minn. — Ko to pišem, hiše leta 1972. Je pač spreten smo v Jobi “pasjih dnevov”.1 jgralec. ki zna in razume, kako Časi in dnevi v “pasjih dneh”| je treba mešati in igrati s polise polni raznih muh. Takih in Učnimi kartami in kdaj je treba takih. Verjemi to kdo ali ne, alvreči na mizo pravi adut. je precej tako. To, kar se vre-! * VOJNA V AZIJI IN DRUGE mena tiče. Mnogi se vprašujejo:' SITNOSTI doma in po svetu tu-zakaj in odkod to? Naj hrže zato, ker narava se “prekucava” ob vsaKi “mladi luni” — ta pa
— V Aitkin bolnišnici na Pa-liside je pred kratkim umrla 84 let stara Mrs. Helena Spola-rič.
Naj vsi počivajo v miru božjem!
Andrejček
------o-----
taštoo Najsv. Imena župnije sv. Vida vabi na piknik
CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 23. t. m., ima Dru-švo Najsv. Imena Jezusovega župnije sv. Vida svoj redni vsakoletni piknik na Saxon Acres na White Rd. Na piknik so poleg članov in njihovih družin povabljeni tudi drugi župljani.
DNU v župniji sV. Vida je ena najbolj strnjenih župnijskih organizacij, številčno pa daleč najmočnejša moška organizacL
ja v fail.	. ponisal v obliki osebnih spomi-
Drustveni odbor je za piknik,-F -	, ,	,	.	.
,	.	., m j•	inov dobo med obema voinama,
vsg lepo pripravil. Tudi za mla-|	v ,	.	.	.	..
KULTURNA KRONIKA
Ludovik Puš: Klasje iz viharja in druge nove knjige
Nedavno je izšla nova slovenska knjiga dr. Ludovika Puša “Klasje iz viharja”. Knjiga je tiskana na lepem papirju, natisnili so jo pri Mohorjevi v Celovcu. Obsega 300 strani.
Dr. Ludovik Puš, znani slovenski politčni in kulturni delavec v domovini med obema velikima vojnama, potem pa med nami v ZDA, je v tej knjigi
dino. V slučaju slabega vreme-
svoje načrte in naloge ter nasli-
zakopal v množičnih grobovih Kočevskega Roga in drugih krajev Slovenije. V “Beli knjigi” so navedena imena nekaj tiso-čev pomorjenih, pa opisano tudi, kako je do vsega tega prišlo. Je v glavnem ponatis 4 zvezkov ! “Matice mrtvih”, ki jih je Zgodovinski odsek ZSSR Tabor izdal v zadnjih letih. Delo še ni zaključeno.
“Bela knjiga” bo ostala dokument slov enskim prihodnjim rodovom o strahotah komunistične revolucije v letih 1941-1945 in o silnih žrtvah, ki jih je slovenski narod plačal za “socialistično osvoboditev”, za novi “socialistični red”. Spada v vsak slovenski dom v svobodnem? svetu, tudi v tistega, ki mu protikomunistična stvar ni ravno glavno vodilo, pa mu je vsaj nekaj do resnice v nedavni slovenski preteklosti.
na
_ bo pikniško veselje y veliki kaljoni fS ^ Prizadevanje za
dvorani, zato naj morebitno utrdltev k™'ckega stanu. Knjiga je izredno zanimivo in privlačno pisana, v nas budi spo-
slabo vreme nikogar ne zadrži doma. Več ko nas bo, bolj bol''1"'-11 prijetno. To je lepa priložnost mine za utrditev župnijske skupnosti, l Začetek piknikovanja ob 11.1 dopoldne.
Za slučaj, da kdo le ne bi vedel, kje so Saxon Acres, naj se
Biblioteka “Naše delo” nam je poslala dr. Ivana Avakumovica delo “Mihailovič prema nemač-na domačo zemljo, na kim dokumentivia”. Izdal jo je
di nas skrbijo in ščipljejo. Zelo n e p r e vi d n o so ZDA zašle v Vietnam. To priznati ni lahko, potem ropota in brca vse na-'je ^es, da je marsikje potrebno
ok^g, včasih z občutno vročino 1 st0piti proti prodiranju komu- b^n7ta^en zemljevid,'kako"še vc~6.h z nalivi, gromi in točo. nizma, ki sili naprej in naprej,
Yes, taka je doba “pasjih dni”, da bi podjarmil ves svet. Toda,
Če kdo ve boljše pojasnilo k ali ga naj zaustavlja le Amerika temu, ga objavi, radi ga bomo sama? Kje so pa druge dežele vsi sprejeli in upoštevali.	jv zahodni Evropi in drugod?
Yes, tudi nas tu na severu je Nobena ne dvigne prsta tako, sonce ogrelo, segrelo vode v na- da bi kaj zaleglo. Tu naj bi šib jezerih, h katerim prihajajo 1 Združ. države pozvale ves de-letoviščt.rji od vsepovsod na od- j mokratski svet, da se približa in dih, počitek od hrupa in nemira pomaga. Ni prav, da se je An-po velemestih, kjer vedno vse glija umaknila na svoje otočje ropoče in ljudi dela nervozne. I in še molze nekatere kraje, kjer Tu pri hladnih jezerih v naši po svetu še kaj “sonce sije na
njene razmere in na čas, ki je minil in se ne bo nikdar več vrnil.
Slovenska kmetija v nekdanji obliki j p propadla, propadla naj-
kar obrne na‘katerega ’koli iz- več pa načrtni krivdi režima, ki
med društvenih udov, pa mu bo 71 fc in se Ve no V1 i v ^ "
nem, neodvisnem kmetu svoje-
razložil pot. Vsi so namreč do-
najlažje pride tja.
Se enkrat: pridite na piknik v kar se da velikem številu z družinami! Na veselo svidenje!
France Sever
Minnesoti je pa mir, tihota in hlad in mnogo drugih priložnosti, kot za ribolov itd. Kraj, kjer si vsak lahko okrepi pljuča in prša s svežim zrakom našega severa. Yes, kar prijetna je po-!eti naša Minnesota.
* VOLITVE, KI BODO V JESENI 3. novembra za kongresnike, za nekatere državne, o-krajne in druge položaje, že dvigajo zanimanje. Več kandidatov je že priglašenih in še mnogo jih bo. Tu in tam tudi nekaj Sloven cev kandidira. Kongresnik Blatnik že dolgo let
nje”. Ni prav* da se je Francija kakor nekaka čudna soseda vsedla za drugim koncem svoje hiše in ZDA kaže le hrbet kot nekaka nevoščljiva teta in misli, le tepite se za nas.
In kje so še drugi?
Ha, za žrtvovanje za bližnjega nimajo nič kaj “velikega
$a	smo	h:\\
CLEVELAND, O. — Dne 8. avgusta smo romali k Mariji Pomagaj v Lemont na Ameriške Brezje. Ob pol sedmih zjutraj so odrinili vsi trije avtobusi izpred Baragovega doma proti Ohio Turnpike. Vožnja je bila zelo lepa in smo bili vsi prav zadovoljni. Mi od Sv. Lovrenca in od Sv. Kristine smo bili skupaj v busu. Molili smo mnogo, peli pa še več, saj smo vsi hrepeneli, da bi že skoro dosegli za-
srca”. Ampak kadar je kaj za željeni cilj.
dobiti, posebno še brez žrtev, tedaj so vsi zraven v prvih vrstah.
Političnih mednarodnih sitnosti je zadnje čase več in več.
Veseli smo bili rev. J. Slapša-ka, ki je bil med nami. Domač, vesel in zabaven je ustvarjal veselje in dobro voljo.
Po dolgi vožnji smo dospeli v
Na Bližnjem vzhodu kuhajo ta Lemont. Vreme se je bolj kislo
nastopa kongresno okrožje. Kon-‘ čas prav sitno kašo, ki prikipe- držalo, toda na to nismo nič gle-
gresniki so voljeni vsaki dve leti. Za okrajnega šerifa St. Louis ikraja se je prijavilo več kan-iidatev. Gregor Sertich, ki je, bil v ta urad izvoljen leta 1966, oonovno kandidira za šerifa. Poznan kot vesten v svoji službi, upamo, da bo ponovno zmagal v volitvah. Okrajni odvetnik (County Attorney) John Arko tudi ponovno kandidira. Za okrajnega nadzornika in preglednika pa kandidira ponovno Andrew Korda. Vsem našim kandidatom mnogo sreče n zmago v volitvah!
Bivši podpredsednik H. Humphrey je spomladi parkrat naglasil, da bo kandidat za zveznega senatorja. To tudi bo. V oreteklosti je v raznih volitvah bil precej glasen agitator. Zdaj se zdi, da nekako nezaupljivo jleda na gibanja njegove stranke. V vodilnih krogih demokratsko narodne stranke pa njeSa Sedajo z neko nezaupljivostjo, češ, da je preveč libera-le in popustljiv napram onim, ki obračaje svoje smernice preveč na levo. Demokratski voditelji z vzhoda in juga mu ne kažejo preveč prijazno razpoloženje. :Tc/on menda vidi p ^uti, zato se 1 je odločil za položaj zveznega senatorja, če bo kazalo pozneje, da'bo lahko računal na boljše sodelovanje od strani voditeljev stranke, bo lahko zopet stonil v-ospredje stranke 'kot kandidat za “gospodarja” Bele
va in vzpuhava večje in večje dali. Bili smo presrečni, da smo
sitnosti. Rusi stojijo za Arabci, mi podpiramo Izraelce. Naš pomožni obrambni tajnik Sisco je
bili na cilju svoje vožnje. Sprejeli so nas z naj večjo vljudnostjo in prijaznostjo, kot to sloven-pred nekaj dnevi objavil, da je ski frančiškani znajo. Razkropi-v Egiptu nekako šest ruskih ge- li smo se po sobah, ki so nam neralov in okrog 10,000 vojaških, bile odrejene in se malo odpo-svetovalcev. Zdaj take imenuje-| čili. Sledilo je kosilo, ki je vsem je le kot “svetovalce”, ki učijo odlično teknilo.
ga nepomirljivega nasprotnika.
O tej zanimivi knjigi bomo še pisali, za danes jo le vsem priporočamo v nakup in branje.
*
BELO KNJIGO slovenskega protikomunističnega upora 1941-1945 je izdal in založil zgodovinski odsek DSPB TABOR za 25-letnico izročitve Slovenske narodne vojske komunističnemu režimu v Jugoslaviji. Ta je predane v veliki večini brez sodbe in obsodbe Ipomoril in jih
Savez “Oslobodjenje” v Londonu na Angleškem. Zanimivo delo, tiskano v srbščini, pa v latinici, obsega 175 tiskanih strani. Naprodaj je za $3 pri upravi "Naše delo”, 53 Hawthorn Dr., Harrow, Middlessex, HA2 7NU, Great Britain.
•
Dorr ace & Company iz Philadelphie Pa., je poslalo uredništvu v oceno preko 550 strani obsegajoče delo Johna Prcele in dr. Stanka Guldescu-ja “Operation Slaughterhouse”, Eyewitness Accounts of Postwar Massacres In Yugoslavia. Knjiga stane $10.
Ko bo mogoče obsežno delo pregledati, bomo o njej še poročali.
nanje. Letos smo se zbrale čisto poleg kipa, Sv. Vid najbližje, ker je bila letos vrsta na njih, da kronajo Marijo. Vse nas je prevzelo in bile smo zatopljene edino v slavje, zrle v Marijo in jo prosile, naj nam stoji ob strani, naj vodi naša pota. Mrs. Mary Marinko se je vzpela po stopnicah, da je dosegla Marijino glavo in položila na njo srebrno krono, okrašeno z barvastimi kamenčki. Naša Mati in Kraljica!
Po kronanju je, Mrs. Mary Marinko spregovorila nekaj besed. Opozorila nas je, kako je Marija ponekod potisnjena v o-zadje, ne časte jo toliko, kot so' je nekdaj. Me hočemo ostati pri, Njej, jo častiti kot svojo Mater, kot prvo za Bogom ...
Naglo se je bližal čas odhoda in treba se je bilo posloviti. Slovo od Marije smo vzele ob osmih zvečer v cerkvici. Težko
Arabce, kako se z novim “mo- Popoldne smo imeli križev derninV’ orožjem vojskuje. Cud- pot cd Prekmurskega križa pro-1se je bilo ločiti od naše Matere, na politična igra je to. Pa tudi ^ ti Votlini. Ko smo tako hodile'kot se je otroku težko ločiti od
nevarna. Najmanjša p o m o t a od oostaie do postaje, smo si ob-kje, če bi kje “sovjetski sve-j enem ogledovale kraj, ki so ga tovalci” v Egiptu ali kjer koli patri tako lepo uredili in ga že udarili po nas, ali pa mi po j nam v tej lepoti ohranjajo. Lah-njih — pa lahko kakor bl-sk za- , ko bi pisala' dalje in dalje, pa jame ves svet nova svetovna naj omenim le, da smo imele v vojna. Dal Bog, da do kaj take-1 nedelje krasen dan. Po dobrem ga ne pride. Lahko pa pride. ' počitku smo šli okrepčani k prvi Tako se, suče svet in mi z sv. maši. Ob enajstih je bila sv. njim. Sitnosti nikoli ne zmanj- maša pri Votlini (Grotti), ki so se van'.e,* še* enkrat objeli s po-ka.	| se jo udeležili tudi drugi rojaki giedom preljubi kraj in patre,
N O "V I GROBOVI.	in rojakinje od blizu in daleč, ki so nam mahali v slovo, pa
V rudniku na Hibbingu, xi Se preje smo obiskali grob ško- 'mo ze biii na potu domov, ga obratuje Hanna Mining Co., fa Gregorija Rožmana.	Srečno smo se vrnili in se za-
je bil ubit 63 let stari George Ko smo tako tam stali in mo-Kuzma. Nesreča se je dogodila, lili, zroč v tihi grob, smo se
ljube mamice. Ko smo odhajale, smo obljubljale, da pridemo zopet ob letu.
Letos jih je bilo z nami na romanju več prvič. Veselje nas je navdajalo, ko smo videli, kako so bili zadovoljni, kako so se odločal1, da pridejo zopet. Avtobusi s.' pripeljali, spravili smo
hvalili Mariji tudi za to.
IZ NAŠIH VRŠI
Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za $20 kot enoletno naročnino za list in se zahvalim za prijazno obvestilo.
Z listom sem vseskozi zadovoljen, samo dostava ni redna zaradi tukajšnjega rotacijskega štrajka poštarjev.
Z najlepšimi pozdravi Vnm vsem!
■/ jr Frank Levec
*
Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo Ameriške Domovine i'; Tukaj Vam pošiljava enoletno naročnino in prilagava $2 za tiskovni sklad.
Z listom sva zelo zadovoljna, ga redno prejemava in ga vedno težko pričakujeva. Vsaki dam sva ga vesela, saj nam ta prinaša veliko novic, svetovnih in domačih. Moja žena zelo rada prebira romane in povesti.
Vsaka hiša bi morala imeti Ameriško Domovino, zato je res; lepo priporočam tistim, ki je še nimajo. Naj list izhaja še mnogo list v korist slovenskem rodu.
Lep pozdrav celotnemu uredništvu!
Frank in Rozi Rupert
v
Malton, Ont. — Spoštovani! Naročnina na Ameriško Domovino mi je potekla in tukaj
~	,	. Prisrčna hvala vsem za pri- Vam pošiljam nadaljno polletno
ko je na progi v mdniku rd- spomni! ■. nanj, ko je bil še živ, |'etno družno na romanju, če naročnino.
pel prevozni voziček in zdrsel ko smo ga imeli med seboj, kc- Bog da, pa na svidenje prihod- z	sem zelo zadovoljen
nazaj 90 čevljev, kjer se je pre- nam je govoiil in nas modro vo- nje leto! vrnil, zadel rudarja Kuzma in dil s svojo milino, ga ubil.	I Ob osmih zvečer smo imele
i -- Na ChisholU'b v Memorial procesijo od. cerkve proti, parku, bolnišnici je preminul pred okoli Boljskega jezera do Votli-trgtkim 62 let strri Joseph M a- ne. Ko takole v temi hpdiš med I tasič. Živel je na bližnjem Buh- molitvi’o ;n gledaš svečko pred j lu.
Majda Luzar
in ga redno prejemam. Lep pozdrav!	,	,	$
I	Alojz Jenko
Grozdje in vino prihaja iz Kalifornije
Moški žive manj časa
WASHINGTON, D.C. — Pov-SACRAMENTO. Calif. — Ka- prečno žive moški v naš deželi seboj, pozabiš na Vse trpljenje, lifornija pridela okoli 94vse- za okoli eno leto manj kot žen-V bolnišnici na Evelethu molitev tc vsega prevzame, za- ga grozdja v naši deželi, skoraj ske. Posledica tega je, daje staje pa preminula 77 let stara topiš so vanjo.	'	TOOL rozin in 90 vseh doma- rih žena v ZDA povprečno veli-
Mrs.. John Benčina.	| Najlepše je bilo Marijino kro- čih vin	,ko več kot sl arih moških.
&MEKISKA DOMCymX.
mmmmm

ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
“Angel varih naj vama stoji odgovoril Martin, toda ta je mol-
na strani, da ne bodeta napačno govorila in da se bo vse dobro končalo,” je voščila Krejčeva Adamu, ko jo je spremil in zaprl za njo vrata. Pogledal je tudi ključavnico, ki je visela na vrtu. Nedotaknjena je visela na stebriču tako, kakor jo je bil tam obesil.
“Pokažem jim, po čem je maslo,” se je postavljal Adam še v pernicah in skoro veselil se je drugega dne. Čisto resnico bo povedal komisiji, in ni mogoče, da bi mu ne pritrdili in ne kaznovali Mance.
S to veselo zavestjo je zaspal mirno, se prebudil; prva njegova misel je veljala zopet komisiji, ki ga čaka. Skrbno se je obril in čakal, ali pridejo od Spodnjih po vodo. Niso prišli. Iz mestnega vodnjaka jo je nosila Manca, in ni bila malenkost, napojiti toliko živine. Trikrat je mdrala iti z vedri in trikrat tako daleč je imela, kakor je imela k Zgornjim. Noge so ji na ledu drsele, prečnica je tiščala v ramo, voda iz veder se je izlivala po potu, da je imela nogavice vse mokre.
“To je prvič in zadnjič,” se je tolažila, — “opoldne bo že drugače, kakor je bilo včasih, komisija bo že oprala Adamu glavo, vzela Dodli vrtec, ukazala, da se mora ograja podreti, da bo prost pristop do vode, kakor je bilo že od davnih časov.”
Pozlačeni kazalci na stolpni uri so že kazali skoraj devet, ko se je v razmočenem snegu majal od mestne hiše k Porazilovim občinski stražnik, v uradnem plašču, z uradno čepico na glavi. Načrt je nesel pod pazduho zvit v okroglem zavoju kakor bojno trobento. Takoj za njim sta šla kot strokovnjaka in izvedenca oba “prisednika” — kakor pravijo v Klenči še po starem občinskim svetovalcem — Konrad in Bolt, oba v govorici in noši še vedno bolj kmeta nego meščana. Zagledala sta župana Sepla in počakala nanj. Martin in Adam sta pozdravila “pravi co”, stala sta vsak pri svojih vratih s hudim, trdim izrazom v licih. Nekaj časa se je govorilo samo splošno o vremenu, da pomlad sicer ni več daleč, a da bo treba še čakati, preden se Vreme ustali; sneg mora še pasti, kar ga je gori, in imeli bomo še v sušcu sanenec in metelice.. Po tem uvodu so šele prešli k uradnemu opravilu.
“Tak, fanta, kaj pa imata pravzaprav med seboj?” je prijazno nagovoril oba brata s svojo modro glavo trški predstojnik; takoj nato pa je strogo nadaljeval “Ne pozabita, da sta brata in da je sramotno, ker kličeta drug na drugega “pravico”. Sedaj pa nam povejta, kaj in kako imata med seboj, poravnali vaju bomo in potem mora biti mir. Govoii torej, Martin, zakaj si nas kil cal?
“Adam mi brani svobodno nositi vodo iz vodnjaka
“Kaj pa delaš, Adam?” je karal očetovsko župan. “Voda je dar božji, ki ga ne odrekamo niti najhujšemu sovražniku; žej ne napajati je delo usmiljenja!
“Ne odrekam je Martinu,” se je branil Adam, “vem, da je Voda v vodnjaku za vse, toda vrtec je moj in tega branim. Naj zapira za seboj, naj ne pušča perutnine na vrt, pa ne bom niti zinil.”
“Prav ima Adam,” je menil Konrad.
“Prav ima Martin,” je menil Bolf.
“Oba imata prav,” je odločil župan Šepl, “in zato ukažem
čal kot grob in se očividno vdajal...
“Nikdar tam ni bilo vrta, šele sedaj so si ga naredili in ga ogradili s plotom. Kdor je naredil vrata, ta naj jih tudi zapira,” se je vmešala smelo Manca v uradne posle.
“Mana, molči!” se je zadrl nad njo Martin, katerega je bilo sicer sram žene; vendar pa je čutil v njenih besedah ojačenje.
“Da bi zapiral za seboj, za to se ne zavežem,” je rekel nato Martin; — “voda mora biti svo-Dodno dostopna; naj torej Adam opusti vrt.”
“Na mojem mi ne sme nihče ukazovati! Če bom hotel, ne le vrtec, ampak kar kapelo postavim nad studencem, kakor je pri Dobri Vodi. Rad bi vedel, kdo mi more prepovedati!” je ostro odgovarjal Adam.
“Res, res,” je pritrdila soglasno mestna gosposka s stražnikom vred.
Kakor sem rekel, — sem rekel, ogled je končan,” je odločil aepl; “hodite ni po vodo, samo zapirajte za seboj,” je še naročil Martinu.	<
“In to ste komisija? Cunje ste, da boste vedeli,” je kričala Manca in tako žalila trške zastopnike. “Tega ne bomo pustili kar tako, gnali bomo to reč više, — komisija iz mesta mora sem in potem se pokaže, kje je pravica.” Mana, ti si jezična ženska,” je karal župan Manco; “naredi pa po svoje, če nočeš ubogati.— Pojdimo, sosedje; z Bogom!” Adam, odnehaj,” je govoril mirno, skoraj proseče Martin, ‘žal vam bo, zahteval bom komisijo iz mesta.”
Za vrati je poslušala tudi Dod-ička in se tresla od strahu, da bo mehki mož odnehal.
“Tožite, kjer hočete,” je'začela tedaj tudi ona, “dvorišče je na-ie, voda naša, vrt naš, in vi nam nimate pravice ukazovati: Adam, ne vdaj se!”
“Kaj, ti mi boš grozil?” se je raztogotil Adam. “Da boš vedel, sedaj pa prav nalašč ne odneham in ne odneham, ko bi me tudi glavo stalo.”
Ne govori več z njima in pojdi domov,” je klicala Manca svojega moža, “gospoda od sodnije jim bo že povedala, koliko je ura bila.”
“Sodnija je za vse, ne samo za vaju,” je zavpila še Dodlička na svakinjo in vlekla Adama domov.
Tako sta si vrgla brata karte drug pred drugega. Ključavnica je ostala na vratih, a drugi dan hitel Martin v Domažlice k sodišču. Martin je pripovedoval, sodnik je nekaj časa poslušal, a slednjič nevoljno rekel:
“Nimam časa, da bi poslušal vaša pripovedovanja, pojdite k odvetniku in vložite tožbo radi motenja posestva.”
“O, advokat! To ti je gospod, veliko bolj postrezi j iv nego sodnik,” je hvalil potem Martin doma in razlagal Manci, kako ga je advokat prijazno pozdravil, posadil na mehko, ga pozorno poslušal, po vsem natančno povpraševal, na zvonček udaril, in kako je takoj prihitel pisar. Advokat mu je narekoval tožbo j v pero, ostro tožbo, da je Mar- ' tinovo srce kar poskakovalo od veselja, ko je podpisal tožbo in odvetniku pooblastilo.
‘“Pritisnil bom Adama, stroškov mu nasekam, da se mu ne bo izplačalo, ko bi imel samo vino mesto vode v vodnjaku.” “Saj sem takoj rekla,” se je veselila tudi Manca, “da naša mestna pravica ni vredna počenega groša. Takoj je začela. Ti
PIU/AoHE
Deželni zakon o “slovenski manjšini” v Furlaniji — Julijski krajini
GORICA, It. — Deželni svet dežele Furlanija—-Julijska krajina je 9. julija po dolgih razpravah skoro soglasno sprejel zakon o označevanju Slovencev kot slovensko manjšino. Zakonski osnutek je vložil predstavnik Slovenske skupnosti v deželnem svetu, dr. Drago Štoka že 23. marca 1970. Za novi deželni zakon je od 60 svetovalcev glasovalo po dolgih razpravah
alna vprašanja) kot v zakonu za kulturne dejavnosti. V obrazložitvi osnutkov je svetovalec naglasil nujnost, da se v deželnih zakonih omenjajo Slovenci, saj imajo svoje posebne probleme.
Ko je kasneje oba zakonska osnutka dr. Štoka združil v e-noto. so hoteli predstavniki KPI in PSIUP predložiti ta osnutek kot navaden popravek k popravljalnemu zakonu o deželne odboru za ekonomska in socialna vprašanja. Ta ‘popravek’
kar 54: vsi svetovalci strank le- Je deželni odbor zavrnil’ ker se vega centra - Italijanske kr- ^izjavil za samostojni zakon.
ščanske demokracije, obeh soci-
alističnih strank in republikanci, potem predstavniki Furlanskega gibanja, Komunistične stranke Italije in PSIUP. Proti
Komunisti so poteni začeli nenavaden postopkovni boj in obstrukcijo; zahtevali so, da pride osnutek v smislu pravilnika šele po šestih mesecih po-
je glasovalo vsega 6 neofašistov novno v diskusijo. Slovenska
odbornik Stopper in predsednik Berzanti z a g o t ovila popolno podporo novemu zakonu.
Zakon je bil torej sprejet z veliko večino; odobriti pa ga mora rimska vlada: Ce ga v roku 40 dni ne vrne deželnemu svetu v ponovno preučitev, postane zakon veljaven. V primeru vrnitve bo deželni odbor zavrnil vladno zahtevo o ponovni preučitvi in stvar bo šla v pretres pred ustavno sodišče. Če bi pa ustavno sodišče — kakor je že nekajkrat — dalo vladi prav, bo treba poiskati druge forume, med katerimi pride v poštev celo Mednarodno sodišče v Haagu. Slovenci v Italiji pa upajo, da ne bo do tega prišlo, saj so glasovali za osnutek predstavniki vseh strank, razen seveda ekstremnih neofašistov in liberalcev.	K. G.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
in liberalov.
Kaj je pravzaprav bistvo tega zakona? Vsi dosedanji deželni zakoni so označevali slovensko manjšino in splošno Slovence z izrazom “skupnost, nosilka posebnih interesov”. To so u-vedli zaradi popolnoma odklonilnega stališča rimske vlade, ki je odrekala deželi vsakršno pristojnost za slovenska vprašanja in je stala na stališču, da ne sme biti beseda Slovenec v deželnih zakonih. Ustavno sodišče je v spornih vprašanjih vedno! osvajalo stališče rimske vlade.
Slovenska skupnost je stala na stališču, da je to krivično in diskriminatorno in je vedno protestirala proti temu! 2e ob zakonu za ustanovitev Deželnega zbora za ekonomska in socialna vprašanja je Slovenska skupnost vložila zakonski popravek, ki je predvideval, da bo v odboru tudi “predstavnik slovenske narodne manjšine”.
Takrat so deželni svetovalci izjavili, da ne morejo sprejeti takega popravka, ker bi “Rim zakon vrnil in bi se postopek preveč zakasnil”, zagotovili pa so, da bo v to ustanovo imenovan tudi Slovenec. Nato je bil res imenovan v odbor dr. A. Lokar.
Slovenska skupnost se s takim reševanjem ni mogla spri-1 jazniti in je njen predstavnik 23. marca vložil dva samostojna zakonska osnutka, ki spreminjata diskriminacijsko frazo ta ko v zakonu o CRES (Deželnem ilej presekati ta gordijski vozel, odboru za ekonomska in soci-1V imenu deželnega zbora sta
skupnost je smatrala, da je ta osnutek izredno važen in je zahtevala takojšnjo uvrstitev na dnevni red, kar je predsednik zbornice tudi sprejel.
Na zaključni razpravi 9. julija je imel predstavnik Slovenske skupnosti izčrpen govor, v katerem je deželnim svetovalcem in predsedstvu dežele obrazložil cilje in namere zakonskega osnutka o uporabi besede “slovenska manjšina”. Rekel je tudi, da hoče njegov zakon ko-dificirati prisotnost slovenskih strokovnjakov v deželnih komisijah ter prisotnost Slovencev v deželni zakonodaji sploh.
Rimske oblasti morajo storiti korak naprej in dopustiti, da se v deželnih zakonih izrecno o-menja slov enska narodnostna skupnost, kot dovoljujejo, da se v deželnih zakonih na Južnem Tirolskem imenuje nemška manjšina, če pa bo rimska vlada še vedno vztrajala na prejšnjem stališču, se bomo Slovenci morali braniti — ie izjavil dr. Štoka — pred ustavnim sodiščem, pa tudi pred drugimi forumi, če to ne bo zadoščalo.
Za njim je govoril še svetovalec Lovriha, izvoljen na listi KPI, ki se je dalj časa ustavil ob analizi vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji; nato pa še drugi govorniki. Predstavnik italijanske Krščanske demokracije Cocianni je izjavil, da je treba enkrat za vse-
Sovjetska mladina še vedno verna
V	Sovjetski zvezi je bila nedavno objavljena publikacija z naslovom: ‘Proti sreči od utvar’; v kateri je obdelan odnos sovjetske mladine do religioznosti.
Avtorji knjige so prišli do zaključka, da je še dolga pot, “da bi vsi člani komunistične organizacije bili ateisti”. Ugotovili so — kot pravi knjiga —, da je “skoraj vsak tretji ravnodušen do vere do ateizma jih je pa ravnodušnih več kot vsak drugi.” Nasprotno je pa med visoko izobraženimi m 1 a d i mi ljudmi veliko vernih. Kljub temu sc* mladi pozitivno razpoloženi do socialzma. Mladi vidijo osnovo morale v “ponavljanju bibličnih zapove li”. V anketi je izražena nenavadna misel, da bodo “samo verniki dospeli v brezraz redno družbo, ker samo ti gradijo to družbo z ljubeznijo in ne s silo.”
V	odnosu do znanosti so mladi verniki tudi pozitiyno razpoloženi. Zanimivo je, da pri komunističnih znanostih sprejemajo samo zgodovinska dejstva,
medtem ko njihovo materialis- Fejsalovo stališče podprlo vse tično razlaganje zavračajo “kot|tiste) ki so odkritosrčno za pre-
in končno sedaj tudi proti Abe-siniji. Eritreja hoče biti namreč samostojna država, ne pa pokrajina Abesinije.
Gibanje ni močno, vendar je Abesiniji v nadlego. Podpirajo ga namreč razna arabska narodna gibanja, posebno tista v Sudanu. Ta osvobodilna fronta ni pod vplivom komunizma. Abesinska vlada trdi, da je gibanje posledica sedanjega socialnega stanja. Kot Abesinija je namreč tudi Eritreja zelo revna dežela. kjer vsem primanjkuje dela. Kadar je sezona za delo, gibanje počiva, oživi pa takrat, ko manjka dela in je treba najti kruh tudi v protizakonitih akcij ali *
Gibanje ima svoje radio oddaje v Adenu in Damasku. V E-ritreji je 40% prebivalstva muslimanske vere in od tam se rekrutirajo pristaši eritrejske OF. ---------------o-----
Fejsal hvali dogovor o zatišju na frontah
JIDDA. Savd. — Glavni dnevnik v Jiddi, ki velja za glasilo Fej salo vega dvora, je pozitivno ocenil sporazum o obnovi premirja z Izraelom. Izjava, ki izraža kraljevo stališče, je prišla’ primeroma pozno, je pa bila zato zelo toplo pozdravljena.
Diplomatski svet se je veseli in celo trdi, da je Fejsal že u-stavil redno mesečno podpiranje arabskih gverilskih formacij, posebno Al Fatah, ker se mu zdi, da se gverilci vse preveč pečajo z 1 e v i č a rsko politiko. Trdijo, da so bili časi, ko je Fejsal dajal do $100 milijonov na mesec Al Fatah, podobne zneske pa tudi jordanijskemu kralju Huseinu in še nekaj več Naserju. To je bilo seveda hudo breme tudi za bogatega Fejsala. Trenutno je važnejše, da je
mudil v Tanzaniji, kjer Kitajska gradi železnico iz Dar-Es-Salaama v Lusako v Zambiji. Železnica bo dolga 400 milj in bo Kitajska v ta namen posodila Tanzaniji $400 milijonov. Ču En-laj se bo dalj časa mudil tudi v Albaniji in Franciji.
HELP WANTED
MALE — FEMALE FACTORY RACKING and PACKAGING ECONOMY PLATING CO. INC.
Full time—Steady employment.
1391 E. 33 St.
One block off St. Clair Ave. Apply between 8 am and 3 pm.
(161)
Female Help Wanted
TYPIST
High school graduate, knowledge of Slovenian, vicinity of St. Vitus. Call 431-0628.
(161)
MALI OGLASI
odvišno”. Pojme kot “dialektični materializem” ali “marksistična etika”, religiozna mladina v Sovjetski zvezi smatra samo kot “psevdoznanstveno mišljenje”, torej za lažiznanost, kvečjemu za neutemeljeno znanstveno teorijo.
Eritrejska osvobodilna fronta se bori v Abesiniji
ASMARA, Abes. — Osvobodilnih front je še zmeraj dosti po vsem svetu. Med najmanj' znanimi je “Eritrejska osvobodilna fronta”. Rodila se je v ErD treji še za časa druge svetovne vojne in zagovarjala eritrejske narodne cilje. Fronta se je potem borila proti Italiji, Angliji
mirje, kar jih pa v arabskem svetu še ni preveč.
V najem
Oddamo 3 velike opremljene sobe, elektrika, plin, kurjava, za $65 mesečno, (brez pralnice), starejši dvojici ali ženski srednje starosti. Kličite po 4. pop.
391-5484
______________________ -(163)
Sobe se odda
Štiri sobe, zgoraj, furnez, na 6013 Bonna Ave. vprašajte na 1193 E. 60 St. od 9. ure do 6, zv. ali kličite po 6. uri 442-2009. _________________________ (159)
Nova zidana hiša
6-6, odprto v nedeljo od 1. do 7. ure na E. 272 St., in Lake Shore Blvd. 2 popolni kopalnici, vsako stanovanje ima gretje na vodo. “Pella” okna. 2 garaži.
(161)
Ču En-laj bo šel zopet na diplomatsko potovanje
PEIPING, Kit. — Rdeča Kitajska bo praznovala 1. oktobra svoj narodni praznik. Takoj nato se bo pa ministrski predsednik Ču En-laj podal na diplomatsko potovanje, ki ga bo peljalo v Azijo, Afriko in Evropo. Obiskal bo celo vrsto dežel, med njimi Francijo, Romunijo, Albanijo, Zambijo, Tanzanijo, Pakistan itd.
Večinoma so te dežele, ki jih Ču En-laj pozna že s prejšnjih potovanj. Najdalj se bo menda
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja ranch hišo v Green-Belvoir okolici, 4 spalnice, IVz kopalnica, družinska soba, redwood krov, v srednjih dvajsetih. Kličite 486-0567.
—(161)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 6-sobno hišo. 3 spalnice, v fari Marije Vne-bovzete; preproge, 1% garaža. Kličite po 6. uri pop. 268-3589.
(163)
naj Adam odstrani ključavnico odnehaj, in ti tudi odnehaj, oba
z vrat, Martin pa in vsak, kdor pojde po vodo, naj zapira duri za seboj!”
Za vrati je poslušala Manca. Željno je pričakovala, kaj bo
odnehajta, spravita se, roke si podajta in v dobrem pojdita narazen.’ Za take razsodbe ni treba, da bi bil človek Salomon.”
(Dalje prihodnjič)
V	NAJEM
Majhno stanovanje spodaj oddamo starejši, mirni in čisti osebi v bližini cerkve sv. Vida, na Norwood Rd. Kličite: 361-5584.	—(161)
V	NAJEM
Prvovrstno 5-sobno stanovanje, spodaj, z vsemi udobnostmi, se odda samo odraslim na 454 E. 143 St. pri Lake Shore Blvd. Oglasite se osebno!
—(163)
House for sale
St. Mary’s Parish, 2 family 4-4, good condition. By owner. Will help finance. 541-7011.
(14,18,20,26 avg, 4 sep)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obn
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAu-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15415 Waterloo IM	rv \-if j-i
V najem
4-sobno prazno stanovanje z lepim porčem in garažo se odda v najem za $50 mesečno na 9622 WTamelink Ave. med Buckeye Rd. in Stein way Ave. Nič živali! Kličite 795-7581.
—(20,21,27,28 avg)
HUDA PROMETNA OVIRA — Okoli Durango v Koloradu zapirajo avtomobilistom ceste cesto tropi ovac, ki jih gonijo na bližnji živinski semen].
Hiša na deželi
4-sobna, podkletena, 1 ake zemlje, velik vrt, naprodaj z $11.500. Kličite: Painesville 1 . 352-2440.
LUIS GOLOMA:
* MALENKOSTI
I------
“Oh—oh—oh! Sveta Marrija!
—	Kaka zmešnjava! Pa, Jakob-ček, spominjal se boš, da jaz nisem hotel vzeti pečatov.... se spominjaš? Dajal si mi jih, pa jih nisem hotel! Da bi ti izpolnil željo, sem jih vzel in žal mi je! Zakaj ne rrrabim jih in niče-sarrr nočem imeti oprrraviti s temi gospodi... Rrrrazumeš! In ne rračunaj na mene, zakaj jaz bom vse povedal, vse povedal, rrresnično in natančno ... Jaz si umijem moke...”
Naenkrat se je ustavil in se je lopnil po čelu:
“Ti — ti — ti!” Se bolj je bil prestrašen in usesti se je moral.
“Sedaj rrazumem vse! Sedaj si vem tolmačiti vse in jasno mi
je... O', sveta Marrija----kaj
se godi z menoj!”
“Kaj?” je vprašal Jakob v skrbeh.
Njegova razburjenost je prešla na strica. Starec je poznal svojo slabost in je iskal zaslombe pri močnejšem ... Prijel je Jakoba za roko in ga peljal v spalnico. Iz omarice s srebrnimi ključavnicami je vzel zavoj pisem.
“Že delj ko trrri mesece se vleče... Za znorrrreti je! Prrve dni mi je bilo nadležno, potem me je jezilo, sedaj pa me strra-ši... Nekega dne — dobrrro se spominjam, 9. decembra je bilo
—	sem dobil po pošti pismo iz Fetrrrogrrrada.” Stric Frasquito je pokazal pismo: res je bila na njem znamka s podobo Aleksandra II. “Iz Fetrrrogrrrada? se zavzamem, odprrrem pismo in najdem v njem to-le —”
Stric Frasquito je razvil pred začudenimi očmi Jakobovimi bel list, na katerem je stala ena sama beseda:
“Budalo!”
Glasen krohot se je usipal Jakobu iz ust. Stric pa je obupno tožil naprej:
“Smeješ se? Le čakaj! Prre-mišljeval sem vse noči... Budalo v Petrrrogrradu? Belil sem si glavo in spanec se me je izogibal. Pa pameten nisem postal. Drrrugi dan — zopet pismo! Pa odkod? Kaj misliš? S Kitajskega, Jakobček, s Kitajskega!... Odprrrem pismo ... Ista beseda: Budalo! Prrihodnji dan pismo iz Fuente Ovejuna, iz prrovincije kadiške: isto! Skrrratka, prrija-telj, od tistega časa sem vsak dan breez izjem— pismo —rraz-lična pisava — iz tujine — vsa-kokrrat iz drrrugega krraja, iz najbolj oddaljenih mest in dežel... Nekega dne, 20. januarja,
na dan sv. Boštjana, mučenika— dobrro se spominjam — je bil mirrr. Pošta je prrišla, pa za mere ni bilo pisma. Zvečerrr odprrem tukajle” — stric Frasquito je odprl nočno mizico — “in tukajle najdem pismo, ga odprrrem — budalo! — Povej mi, ali ni to, da bi človek znor-rrel? Skrrrivnost! Pa tisto tvoje pismo s frrramazonskimi pečati mi jo rrrazloži...”
Tudi Jakob je razumel. Takoj je mislil na Diogena. On in na svetu nihče drug ni bil zmožen narediti tako šalo z ubogim siromakom, šalo, ki je za njo bilo treba vztrajnosti, razsežnih zvez in težavnih ter zamotanih prometnih sredstev. Zato pa je v resnici začuden vprašal:
“In vsak dan si dobil pismo?” “Vsak dan! Včasih, kadarrr je bilo pismo prrav od daleč, so minili trrije, štirrje dnevi brrez njega, potem pa so prrišla pisma skupaj. Rrrečem ti, noben dan ni izostal, poglej jih, štej jih!” je nadaljeval obupno in razkladal pisma po mizi — “prrreprri-čal se boš, da si sledijo eno za drrrugim, od 9. decembrrra do 15. marrca, do danes, skupaj 97 dni, kerr svečan šteje 28 dni — in tukaj je 97 pisem — 97 budal. Tukajle je pismo od danes.” Stric je pokazal pismo, bilo je iz Chiclane, provincije kadiške, ena sama beseda je stala v pismu: “Budalo!”
Jakobu ni bilo veliko do smeha 'i’ ..iJu j e premagal veselost. .	■ je lotevala ob tej
poti	li Diogenovi. Žal
mu je o, .. je razodel siromak t-icu voje tajne odno-šaje i : >. • mi in mu sedaj nare	ah, pa sklenil je,
da st	•. okoristil in si za-
goto* r jego molk. Zato ga je bilo	iiti v misli, da
tudi njemu preti nevarnost od framazonov.
Pazno je pregledal pisma in mu je nazadnje prepričevalno rekel:
“Ta pisma so od framazonov! To je jasno! Mene opozarjajo na to, kar sem storil, tebi pa pripovedujejo, da si zares budalo, ker si me utajil!”
“Saj to ni rrres!” je kriknil stric v velikem strahu, “jaz te nisem utajil, jaz sem vzel pečate, kerr si mi jih ponujal, vsi-
m!”
“To pomeni,” je nemoteno nadaljeval Jakob, “mene bodo zabodli na oglu ulice, tebe pa bodo nabili s palico, če te dobijo.” Stricu je otrpnil jezik in jo-
lf VES V MEDALJAH — “Gusar-Franc” je ime temule psu, ki je dobil na pasji razstavi, kjer je bilo nad 2000 psov, , največ medalij in postal tako prvi ves Sovjetske zveze.
kaj e je jecljal:
“Pojdem k madrridskemu gu-berrrnadorrju; govorrril bom s Pacom Serrrano ...”
“To bi se reklo, da skočiš sam v volčje žrelo! Zakaj voleje so eni in drugi! Glej, stric! Iz te zagate je samo en izhod: najpr-vo, da si narediš vozel na jezik in da niti tvoja senca ne blekne kaj o tej stvari!”
“Karr se tega tiče, bo to moja skrrrb!”
“Dobro! Drugič, drži mošnjiček odprt! Zakaj z denarjem se pride daleč in med framazoni in neframazoni pleše pes za denar!”
Stric je delal obraze kakor bolnik, ki mu hočejo izdreti zob. Jakob je nadaljeval:
“Tretjič, priti jim je treba na sled. Kdo pa, misliš, da bi ti bil ukradel pečate?”
Stric Frasquito je nadčloveški napel svoje duševne sile, da bi uredil svoj spomin. Gotovo je bilo, da so pred 14 dnevi pečati še bili na svojem mestu ... Tistikrat je kazal zbirko nekemu ljubitelju pečatov in ni opazil,
da bi katerega manjkalo... Pred par dnevi je prišel neki neznan človek, ki mu ga je bil priporočil njegov krojač ... Vsiljeval mu je v nakup tri redke pečate. Listal je po zbirki tistikrat; od tistega dne pa se je' ni dotaknil...
“Kdo je pa bil tisti neznanec?” “Ne vem. Sirromak z lačnim licem.”
“Tu leži las v jajcu!” je vzkliknil Jakob živahno. “Ali si ga pustil samega? Ali je vzel zbirko v roke?”
“Ne, ne! — Pač, da, da, Jakobček! Spominjam se, da je prri-šel Vincentito Astorrrga; sprre-jel sem ga v salonu, da ne bi videl tistega čudaka, in sam je ostal, več ko deset minut, najmanj deset minut!”
“Tukaj tiči zajec! Pojdiva takoj h krojaču!”
Pri vratih je stal pripravljen stričev voz. Vstopila sta in se peljala naravnost h krojaču, poštenemu obrtniku v ulici de Carretas.
Tudi on ni poznal tujca. Vedel je le povedati, da je trgovski
potnik iz Italije, prijatelj enega izmed njegovih uslužbencev.
Jakob se je hudo vznemiril, ko je slišal, da je neznanec Italijan. Ni bilo dvoma: laška in španska loža sta postopali skupno. Povedal je stricu, da je nadalnje poizvedovanje nepotrebno, in oba sta se podala domov tiha in zamišljena.
Med potom se je zdramila Jakobu vsa sila njegove volje. V kratkih trenutkih si je napravil načrt, ki je po njegovem mnenju edino mogel popraviti storjene pregreške in odvrniti posledice njegove nepremišljenosti: Še to noč bo odpotoval v Italijo, nikomur ne bo povedal, od nikogar se ne bo poslovil, poiskal bo Garibaldija v Capreri in se bo opravičil s kako lažjo zaradi pisem, s kako izmišljeno zgodbo, da se vsaj za sedaj po-
tegne iz nevarnega položaja. Tistih pet tisoč durov, ki jih je priigral snoči, mu bo več ko zadosti za na pot, in strica se bo še tudi dalo napeti...
Razodel je pobitemu starcu svoj načrt in mu razložil, da sta oba v nevarnosti; zato morata tudi oba plačati stroške in stric mu mora posoditi dva tisoč durov v bankovcih ... Potovanje da bo trajalo dva tedna; ko se vrne, bosta bratski delila stroške podjetja ...
Stric Frasquito se je prestrašil. Pečati ga bodo drago veljali! Pa Jakobovi razlogi, njegove prerokbe in grožnje so ga nazadnje omehčale, izročil mu je denar in se je poslovil od s o druga zelo slabe volje.
! Ko je bil sam, ga je bilo še bolj strah, čutil se je bolnega, legel je in strogo naročil, da
EUCLID POULTRY
V lalogl Imamo vedno očiščene piščanec, na kose zrezane, popolnoma nveia jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In si izberita!
HOWARD BAKER
54» EAST 185 STREET, EUCLlO	RK I-B187
nikogar ne sprejme.
Drugi dan so mu prinesli pošto. Prišlo je pismo iz Segure, majhne vasice v baskiških hribih. Slovela je po svojem dobrem siru, ki so ga tam pridelovali.
V pismu je stalo:
“Budalo!”
Vročina se mu je povišala za dve stopinji ...
Poslal je po svojega župnika: sklenil je, da se spove.
Fe!rs!bHj@te aiiieriško vozniško dovoljenje?
Mi Vas bomo naučili voziti in Vam pomagali dobiti Vaše ameriško vozniško dovoljenje. Nizke cene. Pridemo brezplačno po Vas na dom. Kličite sedaj za vsa pojasnila o cenah in lekcijah ali se oglasite na 4229 Fulton. Rd., v Memphis-Fulton nakupovalnem centru.
Telefon 351-8786	1
ME Driving School
proves ycH?reyou
Na Cleveland Trust BankAmericard bo Vaša slika. To pomeni, da boste imeli neoporečno osebno izkaznico, ne glede na to, kje boste, ne glede na to, komu se boste želeli izkazati.
Razen tega te izkaznice nihče drugi ne more uporabljati kot Vi. Celo, če je izgubljena ali ukradena, Vam ni treba skrbeti. Vi nikakor ne boste odgovorni za njeno neupravičeno uporabo. Niti za eno minuto. Niti za en cent.
Ta karta ima tudi druge velike prednosti. .Nudi Vam $1000 kredita. Daje Vam takojšnji predujem gotovi ne v vsakem izmed 80 Cleveland Trust uradov ter v 3,000 drugih bankah po vsej deželi. Vi jo lahko uporabljate z Vašim Cleveland Trust čekovnim računom — sedaj s presežnim privilegijem — in nimate nikoli čeka, ki se odbija.
In ker je ta karta najbolj častna bančna kart? na svetu, Vam daje tudi kreditne privilegije po trgovinah kjerkoli. Nobenega kreditnega doplačila za nakupe,, če plačate račun tekom 25 dni,
Pridite k nam in vprašajte za
Vašo brezplačno karto pri Cleveland CLEVELAND TRUST
Trust banki.

Authorize.o signature
V
' ...........................................