Pogled po svetu Vojna sredstva dandanes dela- jo politiko v miru, general Claus- sewitz menda res nima več prav s svojo krilatico, da je vojna sa- mo podaljšek politike z drugimi sredstvi. Claussewitz je to dejal pred 130 leti, general Eisenho- hower pa pred kratkim, da alter- native za mir ni več. Vse je en sam boj, diplomacija je samo sredstvo strategije. Trenutno, ta- ko kaže, da je Zapad nepremag- ljiva ovira »Feuerbefehl«, delitev atomske odgovornosti. Zato je šel v Ameriko von Hassel, zato potuje Merchant po Evropi. V Rimu, v Bruslju, v Bonnu, in vsepovsod je vprašanje strate- gije in poveljstva prva in zadnja točka dnevnega reda: Polaris, morsko in zračno brodovje, ra- kete itd. Dialoga med ZDA in SZ prav- zaprav ni več, vsaj ne za isto mi- zo^. komaj skozi okno, na daleč. Kennedy je nedavno očital SZ, da v Ženevi ne popušča, isto je Gromiko očital Ameriki. Nič efekta, kljub naporu neangažira- nih držav. Berlinsko vprašanje stoji, status quo, zid se konsoli- dira. Kuba je še vedno tu. ZDA niso zadovoljne s tempom deso- vjetizacije otoka, na živce jim gre zračni most med Murman- skom in Havano, ki ga vzdržuje- jo TU 104, 8000 km non stop. V Aziji se oba nasprotnika presku- šata v Južnem Vietnamu. Marsi- kaj se je tu zgodilo, kar vojsko- vodja hladne vojne pokojni Dul- les ni razurriel in zato napak sklepal. Ogromna sila LR Kitaj- ske kljub težavam, ki jih ima, pritiska na šibke predpostavke ameriške azijske politike. Celo Japonska se Ameriki ne podreja tako, kot Zapad želi. Brezšivne cevi gredo iz Japonske v tisočih tonah v SZ, to pa v ZDA štejejo med strateški material. V ZDA se 18 let po vojni vdajajo sanjam, da se Vzhod brez pomoči Zapa- da ne more gospodarsko dvigni- ti. To ni realni politika. Ne upoštevajo je dosledno ni- ti v Angliji. Če bo prijela za kr- milo lЉuristična stranka, bo to svetu še bolj jasno. Hegemonija sveta ni odvisna od raketnih ramp, ni odvisna od flote Pola- ris. Zato te flote, na priliko, nič kaj z veseljem ne sprejema Ita- lija, zato se tabor neangažiranih držav drži, čeraprav so gospo- darstveniki ZDA in Zahodne Nemčije prerokovali, da se ne bodo mogle. Indija je dobila ve- liko dolarsko, posojilo, čeprav ni odstopila od svoje politične poti. Res je, dobrine na svetu niso pravično razdeljene, nič pa ne kaže, da gre bogatinu vse kakor po loju. Statistika pravi, da ZDA v Južni Ameriki letno profitirajo 2 milijardi dolarjev, 2 milijona ljudi v Južni Ameriki pa na leto umre od lakote. Južno Ameriko štejejo ZDA za svoj rezervat, va- njo pa bi rade vlagale svoje ka- pitale tudi evropske države, ne zato, da bi ji pomagale, ampak da bi jo eksploatirale. Ni čuda, če jim je Kuba trn v peti, da jo imenujejo »šolo južnoameriške revolucije«. Enako ali še huje je s Sred- njim Vzhodom. V Jemenu sku- šajo Angleži ohraniti oblast in skušajo za to izrabljati slabo za- črtane jemenske meje in propad- lo jemensko monarhijo. Zato jim ne gre v račun arabsko] gi- banje, arabska solidarnost, egiptovske čete v Jemenu, pove- zovanje mfd Alžirom, Bagda- dom, Kairom in Sano. Kasemova smrt je ta proces verjetno pc\- spešila. če Angleži branijo na- zadnjaške režime, branijo s tem le svoje koristi. Verjetno gre tu- di v zadnjem vojaškem udaru v Siriji za isti proces. Morda tudi v mali sosednji Grčiji, kjer se opozicija upira no- vi ustavi pri tistih določilih, ki bi skušala zatreti »protidemokratič- ne« da potvarja politično življe- nje in sile. Opozicija obtožuje vlado, da potvarja politično živ- ljenje in, zadržuje KP v ilegalno- sti in skuša uvesti nekaj takega, kar je bila Metaksasova diktatu- ra 1. 1936. Dvoru pa očita opozi- cija, da pozna samo koristi grške skrajne desnice, to je reakcionar- nih meščanskih strank. Zapad se seveda pri vsem ne- miru, ki vlada na svetu, zanaša na spor med LR Kitajsko in SZ. Vleče se že od Camp Davida, pre- ko incidenta U,, preko velikih partijskih kongresov zadnjega časa in nič še ni videti, da bi se spor poravnal. Vendar mnogo govori za to, da so ZDA prece- nile pomen tega spora, o katerem so po XV. zasedanju OZN trdile, da bo od njega odvisna usoda sveta. Dva posnetka s tretjega zasedanja skupščine komunalne skupnosti za socialno zavarovanje v Celju. Na levi — pogled na skupino čla nov; na desni — predsednik skupščine Milan Kavčič ter direktor zavoda Milan Loštrk (sedi) UGOTOVITVE, O KATERIH BI MORALI GOVORITI DOSTI VEC ZADNJE ZASEDANJE SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUP- NOSTI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE, KI ZAJEMA OBČI- NE CELJE, LASKO, ŠENTJUR, ŠMARJE, KONJICE IN MO- ZIRJE NI BILO POMEMBNO SAMO ZARADI POTRDITVE ZAKLJUČNEGA RACUNA BIVŠEGA OKRAJNEGA ZAVO- DA ZA PRETEKLO LETO, MARVEČ VELIKO BOLJ ZARA- DI ANALIZE LANSKOLETNIH IZDATKOV IN V NlC MANJ- ŠI MERI ZARADI SPREJEMA PRAVILNIKA, PO KATEREM BODO ZAVAROVANE OSEBE UVELJAVLJALE SVOJE PRA- VICE DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA. Čeprav je obračun okrajnega za- voda še nekaj mesecev pred za- ključkom lanskega leta izkazoval okoli 250 milijonov dinarjev pri- manjkljaja, je bil zaključek ven- darle takšen, da moramo govoriti o uspehu in pozitivnih prizadeva- njih delovnih kolektivov za zma- njšanje izostankov od dela in za bolj racionalno trošenje ostalih skladov. Konec je bil tak, da je zaključni račun izkazoval. le še 8.8 . milijonov dinarjev primanj- kljaja. Ta primanjkljaj je zavod kril s presežkom iz prejšnjih let in na koncu izkazal celo 279.000 dinarjev presežka. Ce bi izvajanje lanskoletnega proračuna bivšega okrajnega za- voda za socialno zavarovanje ana- lizirali po komunalnih skupnostih zavarovancev, bi ugotovili, da je celjska, ki združuje šest občin, iz- kazala okoli 65.000 dinarjev pre- sežka, šoštanjska 17.5 milijöna primanjkljaja ter žalska 8.5 mili- jona presežka. V okviru celjske skupnosti zavarovancev so prese- žek izkazale štiri občine: Celje 15, Laško 17, Mozirje 11 ter Sloven- ske Konjice 2 milijona, primanj- kljaj pa ostali dve in sicer Šen- tjur 9 ter Šmarje pri Jelšah 38 milijonov. Spodnjezasavske občine so lani skupaj zabeležile 8.2 milijona pre- sežka, sicer pa brežiška občina 16 milijonov presežka, občina Vi- dem-Krško 1.7 mildjona presežka, dočim sevniška okoli 10 milijo- nov primanjkljaja. Podrobnejša anaJiza podatkiov socialnega zavarovanja v lanskem letu govori, da so se stroški za am- bulamitno zdravljenje celo zmanj- šali za okoli 5 odstotkov, da so se tudi izdatki za kritje stroškov zdravljenja v bolnišnicah gibali v normalnih okoliščinah, pa čeprav so izkazovali 17 % povečanje. Stroški zdravil so se povečali za 13 %. Znatno pa so narastli stroš- ki za zoibno nego (38 %), nadalje za plačilo zamujenega delovnega časa zaradi nesreč pri delu in bo- lezensikih izostankov (49 %) ter za plačilo zdravstvenih komisij za 540/0. Kakor direktor zavoda, tovariš Milan Loštrk, tako so se tudi mno- gi člani skupščine v razpravi usta- vljali pri povečanju stroškov za zobozdravstvene storitve. Pri tem so opozarjali na znatna presega- nja norm, pa tudi na težnjo, ki kaže, da ponekod močno zanemar- jajo zdravljenje zobovja, zato pa v dosti večji meri uveljavljajo dražjo protetiko. Zaradi teh in po- dobnih ugotovitev so na skupšči- ni sprejeli sklep, naj se takoj pro- uči stanje v zobozdravstvu na ob- močju okraja, ugotovitve pa po- sredujejo na prihodnjem zaseda- nju skupščine komunalne skupno- sti socialnega zavarovanja. Na skupščini so nadalje spre- jeli fH-edlog, da pošljejo vsem ob- činskim ljudskim odborom poseb- no resolucijo, v kateri jih bodo opozorili na probleme, ki se kaže- jo v politiki socialnega zavarova- nja in prav tako na soodgovornost do trošenja izredno visokih sred- stev. Navzlic temu, da se je lan- skoletno poslovanje vsaj v odnosu med dohodki in i2xiatki končalo koliikor toliko zadovoljivo, pa to ne pomeni, da se je stanje izbolj- šalo in da zdaj ni več problemov. Nasiprotno, o teh govori tudi ori- enitaoijski proračun za letošnje le- to, ki kaže, da bo na območju no- vega okraja nastal primanjkljaj v višini okoli 200 milijonov dinar- jev. To pa so problemi, ki zahte- vajo večjo angažiraniost vseh druž- benih činiteljev. Med pomembne sklepe zaseda- nja sodi tudi sprejem pravilnika, po katerem bodo zavarovanci uve- ljavljali svoje pravice do zdrav- stvenega varstva. Glavna značil- nost tega pravilnika je zagotovilo po plačilu vseh zdravstvenih sto- ritev, medtem ko delni regulator nastopa le v priznanju in povra- čilu stroškov. —an LETO TEHNIČNE KULTURE MLADIH VSO SKRB tehničnemu pouku na niših solita Cetrito obdobje Jugoslovanskih pionirskih iger je posvečeno teh- nični kulturi mladih. Akcija je že v teku; trajala pa bo do dneva mladosti prihodnjega leta. Vsebina tekoče jugoslovanske •piionirske akcije ni vznikla sama po sebi, marveč iz potrebe in ugo- tovitve, da tehnična vzgoja mla- dine močno zaostaja za splošno vzgojo, da zaostaja za družbenim in tehničnim razvojem. In ker je tudi tehnična vzgoja sestavni del družbene vzgoje mladih ljudi, je prav ta skrb dobila osnovo v pio- nirsikih igrah, ki že nekaj let za- povrstjo vključujejo dejavnost skoraj vse mlade ljudi, zlasti pa tiste, ki obiskujejo osnovne šole. Tudi letos vodi v celjskem okraju akcijo pionirskih iger po- seben odbor, kateremu predsedu- je direktor tovarne emajlirane po- sode, Vladimir Veber. Podobni od- bori so ustanovljeni že po obči- nah; le žal, da se povsod še niso sestali in pogovorili o akciji, ki teče od konca novembra lanskega leta. Značilno je, da so tako v okrajnem, kot zlasti še v občin- skih odborih JPI najvidnejši pred- stavniki javnega in političnega življenja, od predsednikov občin, sekretarjev komitejev Zveze ko- munistov, predsednikov občinskih odborov SZDL in d.rugih najod- govornejših delavcev. Vse to kaže, da so v občinah vsaj s te strani razumeli pomembnost akcije. Za- to upajmo, da bodo ti odbori tudi zaradi avtoritete svojih članov znali zastaviti vse sile, da bodo pionirske igre dosegle zaželen na- men. Čeprav bo težišče vsega dela v občinah in pionirskih odredih, ima tudi okrajni odbor odgovorne na- loge zlasti v koordinaciji dela, v posredovanju uspehov in delovnih izkušenj iz enega na drugo ob- močje, v pomoči pri sestavljanju delovnih iprogramov občinskih od- borov JPI, v oceni tehničnega po- uka na šolah in podobno. Hvaležno vlogo pri izvajanju letošnjega programa Jugoslovanskih pionir- skih iger bo lahko imela tudi ljudska armada. Okrajni odbor JPI je svoj okvir- ni delovni program že sprejel. Po- vsem razumljivo je, zakaj se v točkah tega načrta najčešče pre- pleta skrb za zboljšanje in ure- ditev tehičnega pouka na šolah, za ureditev in opremo ustreznih delavnic in prav tako za vzgoj strokovnih kadrov, ki bodo lahko vodili takšen pouk. Takšno skrb je narekovalo stanje na šolah, ki ravno v tem pogledu ni nič kaj razveseljivo. Na splošno bi lahko rekli, da je le malo šol, ki imajo primerne delavnice in da je še manj takšnih zavodov, ki imajo tudi ustrezne strokovnjake za teh- nični pouk. In prav zaradi tega je razumljivo, zakaj bo letošnja ak- cija pionirskih iger osredotočena na ta problem, na tehnični pouk na šolah. Kot pobudnik najrazličnejših akcij se v programu okrajnega odbora JPI pojavljajo še društva inženirjev in tehnikov ter organi- zacije Ljudske tehnike. OSEM PORAVNAV V minulem obdobju je porav- nalni svet na Otoku v Celju ob- ravnaval enajst zadev. Zanimivo je, da so bili na prvem mestu spori zaradi žaljenja časti, oziro- ma spori med strankami. In še to, v glavnem so pred poravnalni svet prihajali eni in isti ljudje. Sicer pa je bilo lani vloženih manj zadev, kot pa leto dni prej. Od enajstih zadev jih je svet rešil osem s poravnavo; le v treh primerih poravnalnemu svetu ni uspelo urediti sporov. PRVA RAZPRAVA O DRUŽBENEM PLANU KONJIŠKE OBCINE V Slovenskih Konjicah že dolgo ni bilo tako živahnega sestanka, kot je bil tisti, na kaiterem so na skupni seji člani občinskih poli- tičnih foriimov obravnavali osnu- tek družbenega plana in proraču- na občine za letošnje leto. y Medtem ko so na začetku raz- prave nekoliko več govorili, v kakšne namene bodo trošili sred- stva, so precej več časa posvetili proizvodnji, delitvi dohodka, po- večanju izvoza in razširitvi pro- izvodnih zmogljivosti. Po mnenju odbornikov bo proizvodne naloge možno doseči le, če bodo v pod- jetjih planske obvezno&ti v redu izpolnjevali že na začetku leta. Odgovorne naloge na tem pod- ročju čakajo zlasti kovinsko indu- strijo, ter posebej tovarno kova- nega orodja Zreče, ki ima letos znatno večje naloge, kot preteklo leto. V izvozu ima visoke zadol- žitve Konus, kjer je kolektiv spre- jel'obveznost, da bo presegel pla- nirano količino izvoza. Boleča točka v gospodarstvu ko- njiške občine so izostanki od de- la zaradi nesreč pri delu in bolez- ni. Nujna je nadalje dograditev zdravstvenega doma. Letošnji plan kmetijske proiz- vodnje je v konjiški občini zelo zahteven. Zato ni čudno, če so se zavzemali za višjo strokovnost za- poslenih delavcev, za ureditev na- grajevanja in za vključevanje večjega števila mlajših ljudi. Za boljšo ureditev občinskih doiklad v kmetijstvu, je občina letos pred- lagala štiri davčne lestvice, med- tem ko so bile lani tri. Nova le- stvica bo predvsem zajela moč- virnati predel med Tepanjem in Ločami ter še nekatere druge kra- je. Za višinske predele bo dokla- da najnižja. Več udeležencev posvetovanja je govorilo o slabih cestah, zlasti od Konjic do Poljčan ter o mo- stu v Ločah, ki je za tovorni pro- met povsem nesposoben. Cestna uprava je sicer postavila opozo- rilne znake, ki pa jih vsi vozniki ne spoštujejo. Pravijo, da bodo most letos popravili in namesto lesenega postavili železnega, ki je na opuščeni železniški progi. Nekateri so se zavzemali, _da bi morali dobiti krajevni odbori več sredstev za svojo dejavnost. To je prav in lepo; vprašanje je le, kje jih dobiti. V tem delu posveta je padel predlog o gradnji novih učilnic na šoli v Ločah, pa tudi o ustanovitvi občinskega sklada za kulturo. Umesten je bil še predj^g o ureditvi družbene pre- hrane v Konjicah. Posvet je bil kot uvod v širšo in javno razpravo o letošnjem družbenem planu in proračunu konjiške občine. Razumljivo je, da bodo o njem govorili še na seji občine ter na zborih občanov. OSEM ODSTOTKOV Na zadnji skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Celje so sprejeli sklep, da bo zna- šala splošna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje osem od- stotkov od osnove, ki je predpi- sana za obračunavanje prispev- kov za socialno zavarovanje. S tem sklepom morajo soglašati tudi vsi prizadeti občinski ljud- ski odbori, v tem primeru Celje, Laško, Šentjur, Šmarje, Konjice in Mozirje. POGREBNINA Skupščina komunalne skupnosti za socialno zavarovanje Celje je na svojem tretjem zasedanju sprejel sklep, po katerem so določili novi zneski pogrebnine. Po tem pravilniku ima pravico do pogrebnine vsakdo, ki poskrbi za pokop ob smrti zavarovane osebe. Pogrebnina je določena v pav- šalnih zneskih in sicer znaša za umrlo odraslo osebo 28.000 din, za umrlega otroka od 7 do 15 let sta- rosti 20.000, za umrlega otroka od 1 do 7 let starosti 14.000 ter za umrlega otroka do 1 leta starosti 10.000 dinarjev. ZA OPREMO OTROKA Po sklepu skupščine komunalne skupnosti zavarovancev v Celju znaša podpora za nabavo opreme za otroka (novorojenčka) 9.000 di- narjev. Nova številka „Občana" šestindvajseta štei^iLka >Občana< pri- naša v uvodu glavne misli iz referata in razprave na ropubliiškem posvetu o ak- tualnih nalogah kmetijskih zadrug. Sle- di članek Zvonke Hafnerjeve o prvih statutiih kraje-vnih skupnosti v ljubljan- skem okrajju, pismo Zveze prijateljev mladine o vprašanju vzgoje in varS'tVa otrok v našiih občinskih statutih, nada- ljevanje priispevika Vinka Mlakarja o delal upravnih odborov lin de.lavskih sve- tor\-, priispevek o problematiki zaposlo- vanja mladine v celjski komuni, anali- tično obdelan članek inž. Lidiije Podbre- gar Vasletove: Storitvena obrt iai po- trošnik, članek Slavka Kobeta: Vloga kolektiva zdravstv^ega zavoda v pro- cesu samoupravljanja itd. V Aeru že krepko naprej pri sestavljanju stafufo Ce bi vodili evidenco o tem, kdaj so v i^ameznih delovnih kolekti- vih začeli s pripravami za sestavo osnutka statuta, potem je na dlani, da bi morali med iste, ki bi jih naj zapisali na čelu kolone, uvr- stili udi kolektiv celjskega Aera. Morda b,i zavzel celo prvo mesto, saj je po podatkih, ki so na raz- polago, zelo malo takih delovnih organizacij, ki so na primer že pro- ti koncu avgusta lanskega leta imenovale komisijo za sestato os- nutka statuta delovne organizacije, ko so to storili pri Aeru. — Dela smo se lotili z veliko od- govrnostjo, je povedal predsednik te komisije pri Aeru, tov. Marjan NUNCIC. Najprej smo temeljito proučili osnutka zvezne in repub- liške ustave, zatem pa tudi osnutek statuta celjske občine. Ko pa smo razpravljali o statutu naše delovne organizacije, smo se zedinili za dvoje glavnih poglavij. V tem ko smo prvo namenili vprašanjem de- lavskega samoupravljanja, smo na drugo zapisali: organizacija podjetja. Uredili smo matenial, ki je poz- neje služil za raçravo vsem orga- nom samoupravljanja, političnim organiaoijam, upravi podjetja itd. V njem smo opozorili na vse ob- like delavskega samoupravljanja ne glede na to, ali jih že imamo v podjetju ali ne. Prav tako smo razčlenili oirganizacijo podjetja, utemeljili obrate, samostojne enote in iHHlobno. Ko smo zbrali in uredili vso to gradivo, smo ga predlož,ili v raz- pravo, v kateri smo sodelovali ne le člani komisije, marveč tudi vsi predstavniki političnih organizacij, delavskega sveta, upravnega odbo- ra, zastopniki uprave podjetja In ostali. To razpravo smo pripravili z namenom, je nadaljeval tov. Nun- čič, da bi dobili jasnejše smernice in napotke za nadaljnje delo pri sestavi osnutka statuta našega pod- jetja. — Ali ste s to razpravo dosegli namen? Ali je sploh uspela? — Seveda je, je odgovoril tov. Nunčič. Saj je prav ta razgovor razčistil mnoga vprašanja; nam pa nakazal nadaljnje delo. Tako je priporočil, naj v statutu ne ponav- ljamo določil uveljavljenih pravil- nikov in podobno. Tu smo dobili tudi pobudo' za združitev nekate- rih komisij delavskega sveta. V razpravi se je namreč povsem iz- kristaliziralo mnenje, da ne kaže dela preveč drobiti, marveč da je veliko bolje, č« komisije, ki obrav- navajo več ali manj slično proble- matiko, združimo. Na tem razgovoru smo zavzeli jasno stališče do decentralizacije in dela oziroma ustanavljanja ekonomskih enot in s tem v zvezi do dela obratnih delavskih svetov. Zelo pomembni so bili sklepi, ali bolje rečeno priporočila, glede iz- vrševanja sklepov delavskega sve- ta, upravnega odbora ter vloge di- rektorja. Skratka, dobili smo veli- ko izredno pomembnih priporočil, ki nam bodo olajšaFa nîîlaljnje de- lo pri sestavljanju osnutka statu- ta podjetja. Trenutno delamo na teh pripo- ročilih in jih vsklajujemo z našo prakso in perspektivo. Osnutek statuta pa bomo dali v razpravo celotnemu kolektivu šele potem, ko bosta sprejeti vsaj zvezna in republiška ustava. Do tedaj ßa mo- rajo biti jasna tudi tista določila občinskega statuta, ki bodo govo- rila o odnosih med komuno in de- lovno organizacijo. Ko bodo znana in sprejeta vsa ta načela, jih bomo vskladili z osnutkom našega statu- ta. Tedaj se bo začela tudi glavna razprava, v kateri bodo sodelovali vsi člani kolektiva, organi samo- upravljanja, p&litične organizaci- je itd. -mb Marjan Nunčič