SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo,Učiteljskega društva za sloveusld Stajer."
Izhaja B. In 20. vsakemu meseca na celi lil Za oznanita se plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se natisne enkrat 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.u
Štev. 18. V Maribora ‘20. septembra 1875. Letnik III.
Ali niso nove šolske postave po nekaterih novejših ukazih nekoliko svoje pervotne vrednosti zgubile?
V 10. številki „Sloven8kega učitelja" stno pod naslovom „nove,jše šolske naredbe z ozirom na šolski napredek" pisali: „Vsi napredni učitelji in pedagogi so bili nove šolske postave z veseljem pozdravili. Tudi napredni slovenski učitelj je bil v tej versti. Vendar pa to veselje ni bilo čisto veselje brez vseli skerbi, kajti kalilo ga je bojazen, da se nove šolske postave v tem naprednem pedagogičnem duhu morebiti ne bodo izpeljevale. A če tudi te bojazni čuti ni bilo, vendar se je pa izrekala tako goreča želja o natančnem izpeljevanji novih postav, kakor bi se dvomilo nad tem. Pri zagovarjanji novih šolskih postav je bilo čuti, zlasti od slovenskih učiteljev, da so vsikdar željo po natančnem izpeljevanji izrekali. Ta zadeva se je posebno v našem organu poudarjala. Da pa ta želja in ob enem mala bojazen ni bila popolnem neopravičena, v tem so nas osvedočile novejše naredbe na šolskem polji, ki se vsaj po našem mnenji ne ujemajo prav z duhom svobodne nove šolske postave, a se manj z napredno pedagogiko. Da dokažemo svojo terditev, hočemo torej novejših uaredeb omenjati."
Omenjali smo takrat, da po našem mnenji ni prav, da se v učnih načertih vsem različnim verstam ljudskih šol nalaga skoro enaki smoter. Pri sestavi teh načertov se berž čas nihče ni oziral na §. 63. učnega reda od 20. avg. 1870, ki dovoljuje, „da se smejo smotri po potrebi znižati, posebno v dvor a z redni h in eno razrednih šolah." Ker smo v omeujenem članku neizpeljivost in nepraktičnost v tej stvari dovolj razložili, zato nečemo o tej reči več govoriti in pristopimo k drugej.
18
Vprašanje o oddelkih po razredih namreč ni še rešeno. Pedagogi priznajo sicer, naj se oddelki v one razrede vpeljejo, kjer jih je neobhodno treba, n. pr. na enorazrednih, naj velja tudi še na trirazrednih šolah, da bi se pa oddelki tudi po več-razrednih šolah vpeljati morali, kakor nam učni načerti velevajo, to se nam zdi neprevidno in sicer radi tega, ko se je mnenje samo nekaterih pedagogov kot norma za vse avstrijsko učiteljstvo sprejelo. Se manj je učiteljstvo s tem zadovoljno, da mora učence po starosti, a ne po znanosti v oddelke razločevati. — Čuje se vsled tega nevolja, in sicer velika ne-volja med učiteljstvom. — Učitelju gotovo ne more biti po volji, da je večkrat proti svojemu prepričanju, proti potrebi primoran svoje učence v dva oddelka deliti; še manj mora pa učitelju to ljubo biti, da je mora — ako se po načertih ravna — po starosti in ne po znanosti razdeljevati. Nad tem so se zlasti ljubljanski učitelji pri svoji konferenci in to po pravici pritoževali. Radi tega so tudi sklenili, naj bi za ljubljanske čveteroraz-r e d n i c e ne veljali „učni načerti za čvetero razredne šole", v katerih so po razredih oddelki predpisani, ampak veljali naj bi za nje „načerti za osem razredne šole." Lehko bi potem seveda imeli ljubljanski učitelji, storili bi samo to, kar je predpisanega za perve 4 razrede na 8razrednih šolah. Pritožba ljubljanskih učiteljev, kakoršno bi lehko napravili vsi učitelji po večrazrednicah, je sicer res opravičena, a njihovej želji deželni šolski Bvčt nikakor ne more vstreči. —
Vpeljava oddelkov nikakor ni utemeljena v novih šolskih postavah, vsaj taka stroga in principielna vpeljava ne; zavoljo tega pač smemo terditi, dazučnimi načerti so nove šolske postave zgubile precej od svoje prvotne vrednosti namreč glede večje svobode v notranji uredbi šol. Učiteljem, pedagogom pa se mora na vsaki način pustiti nekoliko svobode v zadevi notranje uredbe šole. Ni dobro, ako se vse v §. §. ukuje. Od svobodnih novih šolskih postav ali prav za prav od njih izpeijevalcev je bilo pričakovati, da se bode na mnenje učiteljev kot strokovnjakov več oziralo, nego se je zgodilo pod cerkvenim nadzorništvom. — A to se žalibog ne zgodi. Pri upeljavi kakega predmeta, n. p. nemščine v slovenske šole bi se pač morali učitelji ali učiteljski zbori za mnenje poprašati, kdaj, v katerem letu, v kateri meri naj se začne poduče-vati i. t. d.
V najnovejsem času, posebno na Štajerskem, pa ukazujejo v takih pedagogičnih rečeh samo solške gosposke ne oziraje se na strokovniško mnenje učiteljskih konferenc. —
Ne verjamemo, da se tako ravnanje s pervotnim duhom novih šolskih postav vjcma. — Šolskih počitnic imajo srednje šole 8—9 tednov; narodne šole pa samo G tednov, kar bi pa nekateri glavarji morebiti še za nekaj dni radi skerčili. Prašamo:
kdo li več odpočitka potrebuje, otrok narodne šole ali mladenič srednjih šol? Kdo se po pedagogičnih vodilih ne sme z naukom preobkladati, otroci ali mladeniči?
Koga starši bolj pri domu potrebujejo, svojega pastirja,učenca norodne šole, ali svojega gospoda študenta? Kdo se bolj trudi, ali učitelj ljudske šole, ali pa profesor srednje? Ali nima učitelj ljudski 10 ur več na teden podučevati, nego profesor? Nam se popolnem dozdeva, da je ukaz o 46 tednih na vsak način preoster za učence in učitelje narodnih šol. — Tako se more posebno tedaj reči, ako se šolsko leto na narodnih šolah še le potom konča, ko se je na srednjih šolah že nov o šolsko leto začel o.
Tako bi lehko še več novejših ukazov našteli in navedli še več uaredeb šolskih gosposk, v katerih svobodni in pe-dagogični duh novih šolskih postav ne veje več. N. pr.: Nove šolske gosposke so šolska svetovalstva, toda po mnogih teh korporacijah hočejo si predsedniki, n. pr. okrajni glavarji vse pravice za-se absorbirati. In kaj k temu reče deželni šolski svet? Prav pogostoma odobri marsikaj, kar se je navadnemu človeku tudi uepostavno dozdevalo.
Prav je imel učitelj, ki se jo nedavno v zadevi mnogega upljiva okrajnih glavarjev na učitelje tako le izrazil: „Uniforme učitelji ne smejo nositi, a ravna se ž njimi večkrat še bolj strogo, nego s tistimi, ki jo nositi smejo, to je z uradniki.11 — Res se hoče učitelje po vsej sili prestvoriti v uradnike, pa se ne pomisli, da s tem ravnanjem se število pravih učiteljev mladine in naroda reducira in ustvarja se nekake šolske uradnike, ki nimajo več serca ne za mladino, ne za narod, med kojim živč, nego samo za ljubi — vsakdanji kruh. —
Kako naj učitelj deteo z delom oblaga?
J. L—n.
ttcschiiftigmig ist Zuoht.
Ima li učitelj na glavnej šoli v prvem razredu veliko otrok, kateri pa nijso vsi enake znanosti, ondaj bo nujno treba, da napravi dva razdelka. Vsekako nahajamo dva ali tri take razdelke na nižih šolah dvorazrednicah. Vendar je treba na to gledati, da učitelj učence posamnih razdelkov z delom cilju primerno oblaga. Na tem baš spoznamo dobrega šolnika. Težko bo svojej šoli mojster oni, ki ne more do tega, da istočasno vsi učenci delajo, k temu nudč odstavki v berilu, posebno pak slovnične vaje mnogo snovi, pa tudi računanje in risanje za to dobro služi. To, da so učenci neprestano z delom obloženi, če tudi druzega ne delajo, kakti prepisujč berilne odstavke ali le besede iz bukev, a to seveda natanko — je najbolji'pomo-Ček, da ohranimo v mnogobrojni šoli lepo vedenje in red. Zaman kriči učitelj: tiho, mir! ako učenci nikovih nalog nemajo.
18*
Da imajo učenci zmerom svoj posel, važno je uže radi tega, ker mora mnoga vaja v vsakojakej šoli glavna reč biti. Nagon do delanja je uže v deei samej. Smatrajmo otroke le zunaj Šole, kedar hiše zidajo s popirjem ali s čimer si bodi drugim, kedar „pupe“ oblekajo ali kaj enacega delajo. Ako ne-majo otroci kaj delati, nemo tija pred sč strmč, ali se pa pripusta nagajivim raztresenostim, kar je oboje škodljivo. Otroci so od narave živi. Ako jih dakle opominjaš, ostane ti le toliko časa na miru, dokler jim hrbta ne obrneš, potem je pak kakti preje! Dovoljno poslovanje je edino sredstvo, da imamo v šoli mir in vodimo otroški nagon do dela.
Učitelj ne sme takih nalog davati, da se učenci v šoli na pamet učč ; r o k a naj dela. Zmožnejši in prednejši učenci naj učitelju pomagajo s tem, da napisujč na desko besede ali stavke, ali da to, kar so drugi učenci prepisali ali izdelali, pregledajo. Tudi si učenci naloge lehko izmenjavajo, in si v njih drug druzemu pridno iskajo morebitne pogreške. Tak6 se za-jedno v deci tekmovanje prijetno budi.
S tako zvanim „diktandoschreiben“ nij dosti prida, če se to, kar se je napisalo tudi ne pregleda. Čem več nalog more učitelj pregledati, tem bolj se bodo učenci potrudili, da je prav naredč. Je li razred velik, oudaj si naj izbere učitelj nekaj pomočnikov izmeju boljših učencev, vendar čuva naj, da se izbrani radi tega ne prevzamejo ali so celd nepravični proti svojim so-učencem. Ne male koristi bi bilo, ko bi se na učiteljiščih tudi kandidate za takovo popravljeuje upotrebljevalo.
Istina je, da je treba v narodnih šolah mnogo več vaje, kakor pa v viših šolah. Ni ena ura bi ne smela miniti, da ne bi rabili učenci svojih klinčkov ali peres. Ali prepisujč iz berila, posebno one kose, katerih se morajo naučiti, ali imajo kak paragraf iz jeziških vaj sami izdelati, ali napišejo to, kar jim učitelj pove, ali piše kak zmožnejši učenec na šolsko desko besede, stavke, male berilne kose, in drugi za njim prav prepi suj6. S takimi in enakimi vajami ne pride učitelj nikdar v zadrego, le da ima pri sebi berilo in je zna dobro porabiti.
Izdeluje li en razdelek take naloge, ima učitelj z drugim razdelkom, n. pr. berilne ali govorne vaje. Se ve, da ne sme pri tem na uro pozabiti. Poduk bodi vsak dan za gotov čas odmerjen.
O zračnem čiščenji po učilnicah.
Blaž« Pernišek.
Pedagogika nas uči, kako nam je odgojevati mladi narod, da bode mogel in hotel najbolje uporabljati svoje telesne in duševne sile v korist sebi in svojini sosedom — v korist vsemi sveti. —
Da pa nam je mogoče mladež požlahtniti i moralno i formalno, služi nam antropologija. Brez tega znanstva nam ni je mogoče dosegnoti pravih proizvodov.
V nekedanjih „dobrih“ časih se narodno učiteljstvo prav uič nije oziralo na antropologijo pri učenji. In to je bilo prav tako slabo, kakor suho, brezobzirno (!) dociranje profesorjev po srednjih šolah, koder ste didaktika in metodika še dan današnji „španjsko selo“ in „tretje oko v glavi11 (!)
Danes psihologijo na strani puščam, no somatologijo mi je gradivo.	,
Nekovi filozofi tverde, ko je telo odvisnije od duha, nego duh od telesa svojega. To pak je po mojih mislih krivo mnenje.
Uže Latinec se je izraževal z „mens sana in corpore sano.“ Ako je pri Komanih telo izvor duha, zakaj bi pa dakle za Slovana in Germana ne veljal isti naravni zakon ?! Barem smo vsi spomenuti Kavkazci.
Roditelji so perva instanca za odgojevanje, narodno učiteljstvo pako je druga. Samo oni roditelji spolnujč svojo dolžnost, koji nezanemarjajo svojih otrok ujedno sč slabim perilom, bivališčem i drugim. Ko je otrok v učilnici, onda je namestnik roditeljev učitelj ali učiteljica. Za taj čas je dakle dolžno učiteljstvo skerbeti, ne samo za duh otrokov, nego i za pravi razvoj njegovega telesa.
Ali, kako se godi z našim šolstvom v sanitarnem oziru ?! Cesto se ne brigajo za dober zrak, ko stave novo učilnico. Bodo li zaduhli in smerdljivi novi prostori ali ne, zato se malokedo briga, akopram bi se občinski zastopniki lehko ozirali na stavi-teljstvo. Obično še vlada kriva misel: ker samo pozorišča (teatri) in cerkve morajo biti dobre stavbe, na drugo poslopje se pa ne obrača potrebna pozornost. Na učilnico sc dakle ne ozira akopram je večje pozornosti vredna od pozorištva in od — cerkve. In, kedor radikalno misli, ta mi vsekako priznava, ka je v humanitarnem oziru poštena moja protekcija narodne prosvete.
Ozirajmo se na ucilnične zahode (retirade). V malokojej učilnici je potrebni red po teh tajnih prostorih. Ako otvoriš vrata, vidiš onda v zahodi neznosno nesnago! Vse je mokro in pomazano, lOOkrat hujše od — svinjaka! Temu je uzrok ali učitelj sam, ali pa krajni šolski zastop. Mnoge šolske oblasti bi rade žertvovale za potrebno snažnost, no učiteljstvo ali ne zna, ali pa neče napeti prave strune v to sverho.
Kl juč je absolutno potreben pri zahodi, kajti brez njega je učiteljeva kontrola nemogoča, koja bi se ne smela pogrešati na nijednej šoli.
Jaz sem upeljal v svoj razred zato ta le red: Ključ od zahoda visi pri vratih. Za moje pričujočnosti ne sme nikdo brez moje dovolitve iti v zahod. Kdor pa ide ven, ta je odgovoren za čistost v zahodi. Prišedši učenec iz zahoda mi mora
odrnah najaviti, ka je zahod pognjusen pred	njim.	V	tacem
slučaji pa uže mora biti	učitelj praktičen psiholog,	da	se ne
zgodi krivda niti tožilci,	niti toženci. Kdor je	kriv,	ta	mora
vsak sam posnažiti zahod z dovoljenim sredstvom *) i načinom. Ko mene nije v učilnici prevzame to kontrolo moj poverjenik; on ujedno dopušča součencem v zahod. Učenec, ki želi iti v zahod, mora zato prinesti primerno dačo, t. j. nekov pismen proizvod. Pri večjih učencih pozneje obično zadostuje o sramoti te v: ne hodi ven Črez potrebo. S tem sem dosegel, ko je zahod vedno čist in suh. To je napredek v estetičnem čuti.
Samo s tem pako še nije čisto v redi zahod. Razvija se namreč na dni zahoda	zdravstvi protivni —	amonijak i
to osobito o južnem vremeni. Ta plin se širi iz zahoda po učiluih sobah ter škoduje i mladeži i učiteljstvu. Ta plin je torej treba odstraniti — neutralizovati. Amonijak pak se ne da s palico izpoditi po pasje iz šolskih prostorov. Kako torej ? Izkustvo je ljudi prepričalo, ko je amonijaku jako soroden železni vitrijol (FeO. SO:i -f- 2HO). Ako se dene za kacih 12 ur vitrijol v vodo, razpusti se v njej. Ta raztoplina naj je v tem razmerji, da se dene v hektoliter vode kacih 5—6 kilogramov ž. vitrijola. O poletji naj bi se vlivala ta raztoplina barem po 2 pota na tjeden. Po kacih 5 litrov zadostuje jeden pot. Ta desinfekcija pa ne stoji mnogo, kajti kilogram ž. vitrijola se dobiva po kacih 10 novčičev.
Pa ne samo nesnažni zahodi, nego i drugi plini, koji se izpuhtevajo iz kožnih luknjic (por) in iz pljuč vsled respira-cije toliko individuvov v razredi. Maslena kislina (C81I703 HO), osobito pa ogljijcnčna kislina (COa), ki mora iz organizma oditi, izvestno ne morete koristiti človeškej kervi, ki je središče životu, ako se v organizem morajo povernoti nerabljivi plini, mesto, da bi se substitovali z ozonizovanim zrakom. Učne sobe je treba dobro prozračevati in pa tudi pometati radi pljučam jako škodljivega praha. Praha je poleg dobre discipline itak preveč v šoli. Gledati je tudi treba, da dim, osobito pa zelo strupeni ogljijenčni okis (CO) ne more v sobe zahajati.
Do sedaj spoinenuta sredstva še nemogč zadostovati, osobito, kedar je zrak jako soparen. V to sverho naj nam služi kot o z o n i z o v a 1 o rektefikovano terpentinovo olje in pa rektif. brinjevo olje. Ako učitelj združi, na pr. 2 kilgr. terp. olja z 1 kilogr. brinjevega olja, mora s to kvantiteto ozonizo-vati učno sobo 2 leti. Tu pa tam se nekoliko kapelj izpusti na tla tega.
Joda pako ni je varno devati v ta namen v šolo, ker bi se mladež lehko otrovala ž njim.
*) S pripravljenim mahom, ki mora biti v reservi. Pis.
Učitelji, bodite v soglasji z narodom, razkladajte po s. za-stopih eno ali drugo šoli prekoristno in potrebno stvar, brigajte se za napredek in neprecenljivo morete koristiti dotičnemu kraji in sami sebi.
Fizika.
(Dalje.)
(8. julija v Brežicah govoril J. P.)
Vsako	telo s svojo tvarino napolnjuje	prostor,	tedaj ne
dopusti, da	bi ravno tisti prostor v ravno tistem	času napolnje-
valo še kako drugo telo s svojo tvarino. To obderževanje svojega naseljenega prostora in protivnost zoper vsiljevanje kakega drugega telesa v ravno tisti prostor,zove se nepredirnost.
Želimo pa vendar v kak, že s telesom napolnjen prostor potisniti še kako drugo telo, tedaj moramo pa popred naseljeno odstraniti, potem še le nam je mogoče kaj drugega na tisti prostor postaviti.
Ako se z desko žrebelj zabija, odmakne se mu les. Potisnemo roko v posodo, ki je z vodo napolnjena, voda bo rastla. Poveznemo	kupico z odprtim delom globoko	v	vodo,	bode le
malo vode	v kupico stopilo, kajti ob enem	ne	more	biti tam
voda, kjer je zrak. Najbolje se da to dokazati s tim, da postavimo kako gorečo, na skorjico pritisneno svečo na vodo, čez pa poveznemo veliko kupico, ter vse skupaj v vodo potisnemo. Luč ne bo vgasnila, dokler je se kaj zraka v kupici in voda ne bo v kupico stopila, kajti jej zrak vstopiti brani. Hočemo z lijem v steklenico kako tekočino vliti, ne smemo lij v v stekleničen vrat tako postaviti, da bi so na vseh straneh popolnoma na vrat naslanjal, marveč tako, da zamore po straneh zrak iz steklenice izbezati. Iz vsega tega lahko zapopadamo, kako se zamore potapljalec podati na dno morja in kako zamore tam več časa ostati, dela opraljati, vtopljeno blago, kakor tudi bisere in druge dragocene reči iskati, ki se nahajajo dnu morja.
Podmorski zvon je velika škrinja iz litega železa in ima podobo prikrajšane piramide. Od spodaj je odprta in zgoraj ima več oken iz močnega stekla, da svetloba prihaja skozi. Znotraj se stene drže okoli in okoli klopi za delavce in shrambe za orodje. Ves aparat visi na močni verigi in je silno težak, tako, da se zaradi svoje lastne teže vtoni do dnu morja.
Potapljači bi v tej skrinji vendar ne mogli dolgo prestati, ako bi se jim od zgoraj ne pošiljal vedno čist in zdrav zrak z zračnim smrkom po dolgej močnej cevi. Ne samo pod zvonom, tudi zunaj njega imajo potapljači mnogokrat kaj delati ali iskati; takrat si pa potegnejo neko kapo čez glavo. Ta kapa
je vodovarna in se da na vratu tudi vodavarno privezati. Pred očmi ima očale, da lahko gledajo in pred ustami zaklopnico, ki izpušča pokvarjen izsopljen zrak. Kape se drži dolga od zvona napeljena cev, da se po nji v kapo vedno čist zrak pošilja. —
Na Angležkem se v novejšem času namesto dragih podmorskih zvonov rabi tako zvana podmorska obleka (hlače, čevlji in suknja v enem). Pokrivalo je iz medine in od nje do verha vode je napeljena cev, po kteri delavec zrak dobiva.
Vsako telo pa še ima tudi neko drugo posebno lastnost, zove se lenjivost ali stanovitnost, t. je: telo želi nespremenjeno ohraniti stanje, v katerem ravno je.
V pokoji ležeče telo ne more se samo od sebe začeti gibati, ostane mirno dotlej, da ga gane kaka zunajna sila; in gibajoča telesa ne morejo sama od sebe stanje giba niti preme-niti, niti vstaviti se, razun, ako jih nasprotna sila vstavi. Gibanju nasprotna sila zove se upor, učini ga zrak, voda i. t. d. Upor je kriv, da se gibajoča trupla vedno bolj in bolj počasi gibljejo in na zadnje še celo vstavijo. Kolikor manjši so upori, toliko dalje časa trpi gib.
Dalje tudi raste lenjivost ali stanovitnost po množini tvarin, zakaj čim večje da so telesa, tim več sile je potrebno, jih spraviti v tek ali pa jih ustaviti.
Kolo se tim dalje časa verti, čim težje in debelejše je. Po ledu se da truplo dalje potočiti, kakor po pesku. Ako hočemo čez širok potok skočiti, moramo se poprej zaleteti, da nam pridobljeno prizadetje, ostati v bežnosti, nekoliko pride v prid. Vlak se ne more naglo vstaviti. Vsak pade, kdor iz naglo der-drajočega voza skoči. Na kolodvoru mora več mož pomagati, da premaknejo z blagom napolnjen voz, kadar pa je že v teku, ga dva moža celo lahko dalje rivata. Tako tudi hlapon ne tišči vagonov celo do tovorišča, timveč pusti ga še precej daleč od svojega namenjega mesta. Voz potem zaradi svoje stanovitnosti še dalje derdra.
V čolnu pademo naprej, kadar ž njim na breg zadenemo in nazaj, kadar ga naglo odrinemo. Kadar se voz naglo vstavi se na njem sedeči naprej naslonč, in nasproti nazaj, kadar ga konji naglo potegnejo.
Ako hlapon na kako truplo zadene, tako da se vstavi, pritisnejo za njim drdrajoči vozovi s tako silo nanj, da se na kosove zdrobč, ali eden vrh drugega nabašejo. Dostikrat pa se je že hlapon sam odpeljal in vozovi so ostali v miru, zato namreč, ker so se verige vtrgalo. Iz naglo tekočega vagona skočiti je zelo novarno, kajti marsikteri je že nevarno padel in ni več ostal. Drvarji se tudi te lastnosti poslužujejo. Oni namreč zasade sekiro v hlod, vzdignejo oboje, ter obernejo in naglo vdarijo s sekirnim uhom na kak drugi hlod. Sekija se
naglo vstavi, hlod pa želi s pridobljeno naglostjo naprej, ter se razkolje. Na tak način tudi nasajamo motike, krampe itd. Stanovitnost mi se dovolite s sledečim poskusom pojasniti. Nad kupico položim košček terdega papirja in nanj pa krajcar. Če pa papir izpod krajcarja naglo zaženem, hoče krajcar radi stanovitnosti ostati na svojem protorsu in pade v kupico.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz št. Lovrenca v celjski okolici. 5. avgusta smo imeli učitelji celjskega okraja v Vojniku konferencijo, katere se je udeležilo 24 učiteljev. Predsednik, g. Kapun razvije pri nadzorovanji nabrane opazke, ter tu in tam učiteljem boljšo metodo priporočuje. Teinu slodi volitev stalnega odbora, v katerega so voljeni gg.: Vilčnik st., Koderman, Kocuvan, Kup-nik, Vučnik ml. Za porovodja sta izbrana Kregar in Bračič. Obravnovale so se daljo sledeča po okr. nadzorniku, g. Kapunu staljena vprašanja:
1)	„Wie kann der Lehrer die der Schulerziehung wiederstrcitenden, schad-lichen Einfliisse des Ilauses auf die Herzen der Schuljugend mbglichst entkrafieni’“ To prašanje so pismeno izdelali gg.: Vučnik, Vodlak in Škoflek, a obravnave so se pridružili tudi drugi. 2) Vprašanje: „Was soli ein slov. Lesobuch der Volksschule mit Kiicksicht auf das jetzige System enthalten, damit es die Grundlago soivohl des sprachlichen als aucli des realistisclien Unterrielites bilde, und zugleicli auf das religibssitliche Gefiihl des Schiilers wirko?“ (Poročevalec g. Žolnir.) Ova obravnava bila jo jako živahna. Na to predlaga g. Vučnik, da naj bi čitanke izdelovali možje strokovnjaki tako, da bi se v njih berilih ne ozirali samo na posamezne dežele; temveč naj se berila raztezajo na vse slovenske krajo enako primerno, in za vsaki razred posebej, vendar tako, da se naslanja eno na drugo. 3) Vprašanje: „Učni načerti za slovenski učni jezik.“ Odobrijo se načorti v „Slov. učitelju1' s tem pristavkom, da se na strani 152 b, v „SI. učitelju" uversti, ..sklanjanje samostavnikov, tri glavni časi."
Potem je sledila volitev zastopnika učiteljev v okrajni šolski svet; zbrali smo si gosp. Kodermana, kateri nas jo že tudi do sedaj skozi (> let v okrajnem šolskem svetu zastopal.
Iz Ljutomera. (Zapisnik okrajne učiteljsko konference v Ljutomeru dnč 4, septembra.) Začetek ob deveti uri. Predsednik: Ivan Bauer, c. k. šolski nadzornik. Navzoči so bili sledeči: J. Kukovec, okrajni šolski svetovalec, kot poslušalec; učitelji: g. J. Lapajne, Postružnik, Miki, Toman, Ekel, Krašovec, Sijanec, Sterniša, Ereuensfeld, Zorman iz Petrič. Zapisatelja sta bila: Toman in Miki. Dnevni rod:
1) Volitev 2 zapisateljev;
2) Imenovanje predsednikovega namestnika;
3) Naznanila predsednikova;
4) Volitev stalnega odbora;
5) Volitev učiteljskega zastopnika v okrajni šolski svet;
6) Določevanje knjig za nakup v okrajno učiteljsko bukvarnieo;
7) Govor o naravoznanstvu v narodni Soli z ozirom na kmetijstvo (poročevalec g. Pernišek);
8) O učnih knjigah in o učilih (poročevalec g. Lapajne);
9) O zgodovini v narodni šoli (poročevalka g. Toman);
10) O telovadbi (poročevalec g. Lapajne);
11) Samostalni predlogi;
Izid obravnav je bil sledeči:
1) Kot zapisatelja sta bila niže imenovana izvoljena.
2) Za svojega namestnika imenuje predsednik učitelja Postružnika.
3) Predsednik naznanja: Poročilo deželnega šolskega sveta o napredku Štajerskega šolstva, naredbo od 16. februarja 1875, št. 411 v zadevi dozvoljenih knjig in učil, naredbo od 12. julija 1875, št. 315 v zadevi šolarskih bukvarnic, naredbo deželnega šolskega sveta o pisankah, naredbo okrajnega šolskega sveta zastran nemščine, naredbo c. k. namestnije od 15. februarja št. 1926 v zadevi osepnic, ukaz deželnega šolskega sveta v zadevi šolskih vertov. O učnih resultatih po šolah v okraju se je nadzornik povoljno izrazil, razen pomanjkljivega podučevanja v novi mori in v telovadbi (ljutomerska šola pa tudi v tem zadostuje.) Predsodnik razdeli med navzoče Musilove pisanke.
4) V stalni odbor se volijo enoglasno: Lapajne, Postružnik, Šij a n ec.
5) Pri volitvi v okrajni šolski svet seje oddalo 7 listkov, večino je dobil g. Lapajne.
6) Za okrajno učiteljsko bukvarnico so sprejmejo od komisije na-svotovane knjigo in časniki in sicer:
Praprotnik. Slovensko spisje 2. natis. Gerber, Ljubljana 30 kr.
— Jesenko. Prirodoznanski zemljepis. Giontini, Ljubljana 1 fl. — Kersnik. Avstrijska zgodovina. Giontini, Ljubljana. — Starč. Občna zgodovina, 1. in 2. zvezek. Družba sv. Mohora v Celovcu. 80 kr. — Krempelj. Štajorska dogodivščina. Gradec. 60 kr. — Krones. Lapajne. Pripovesti iz zgodovine Štajersko. Huber, Ljutomer 8 kr. — Netoliczka-Lapajne. Mala fizika. Hu-ber, Ljutomor 25 kr. — Netoliczka-Lapajne. Prirodopis. Huber Ljutomer 60 kr. — Zajec. Mineralogija, Giontini, Lapajne 80 kr. — Slovenska Matica. Telovadba 1. in 2. dol, Giontini, Ljubljana 1 fl. — Lapajne. Geometrija, Milic, Ljubljana 30 kr. — Žnidarič. Abeceda, Huber, Ljutomer 20 kr. — Žnidarič, Nauk o decimalih. Huber, Ljutomor 60 kr. — Janežič, slovenski nemški slovar, družba sv. Mohorja, Celovec 2 fl. 50 kr. — Nie-dergesass. I.ehrer Manhardt. Pichler, Wien 60 kr. — Netoliczka. Woltge-schichto fdr Volksschulcn. Pichler, Wion 40 kr. — Klenke. Haushaltungs-kundo. Pichler, Wien. — Schallenfeld. Weibliche Ilandarbeiten. Pichler Wion 80 kr. — Močnik. Goometrie in Verbindung mit dom Zeichon, Tompski, Prag 70 kr. — Kriiger. Erdboschreibung. Pichler Wien 60 kr.
— Gindely. Goschichto filr Volksschnlon. Tetnpski Prag 60 kr. — Neto-lička. Fysik und Chomi fiir Mrgerschulon. Pichler, Wien. — Kavar. Kysik ftir Hiirgor und Volksschulen, Tompski, Prag. — Krensky. Učitelj Dobrašin, društvo sv. Jeronima v Zagrebu 40 kr. — Araos Komenskega didakta v Zagrebu pri hervatskem pedag. književnem zboru 1 fl. — Telovježba od
Hajdenaka pri Albrechtu v Zagrebu 40 kr. — Steinhausen. Matheraatieche Greografie (hat Bez. Soh. Insp. Bauer) 2 fl. 20 kr.
Časniki:
Osterreichischer Schulbote. Wien 4 fl. — Slovenski učitelj. Marburg 3 fl. fttr das Jahr 1875/76. Svota 28 fl. 73 kr. Tudi je konferenca sklenila, naj okrajna učiteljska bukvarnica pristopi k »Slovenski Matici" (na leto 2 gld.j in k „družbi sv. Mohorja" 1 gld.
Tudi se sklenč pristop k društvoma „Slovenska Matica in svetega Mohora." Sprejme se tudi od predsednika nasvetovana knjiga od Stein-hauza. Predsednik opominja na pridno čitar.je knjig in pristavlja, da bo okrajni šolski svet gotovo dal potrebni denar za nasvetovane knjige.
7) Namesto g. Pernišek-a govori o prirodoznanstvu Lapajne. V svojem govoru poudarja posebno to, da bi se učitelji pri tem nauku ozirali največ na kmetijstvo, zlasti na kmetiških šolah, in želi, da bi šolske go-spodske nevedne učitelje v tem podučile.
8) O učnih knjigah in učilih poroča Lapajne. Od njega nasvetovane knjige in učila za rabo v šolah ljutomerskega okraja se sprejmo:
L Za slovenski jezik.
1) Slovenski Abecednik (za rabo učencem);
2) Pervo berilo in Slovnica	»	„
3) Drugo berilo	„	„
4) Praprotnikova	Slovnica	„	„
5) Praprotnikovo	spisje	„	„
ali namesto teh dveh poslednjih
6) Slovenska slovnica in nauk o pismih (iz c. k. založbe).
II. Za nemški jezik.
1) Perva nemška slovnica (za rabo učencem);
2) Druga
3) Tretja
4) Heinrich’s Lesebuch I. del „
III. Za računstvo.
1)	Perve štiri dr. Močnikove računice v slovenski prestavi (za rabo učencem) za rabo učiteljevo se posebno zdaj priporočujejo razne knjižice o „novi meri" n. pr. od dr. Močnika, Žnidaršiča in druge manjše knjižice, potem modeli o „novi meri in vagi", računski stroj, priprava za razkazovanje drobcev itd.
IV. Za zemljepisje.
Za rabo učencem ni primerne odobrene slovenske knjižice, za rabo Učiteljem bi bilo priporočevati:
Nemški zemljepis Kocenov, razni zemljepisl Jesenkovi. Popis sveta ()d Godina-Verdelskega itd.
Učila bi bila: Zemljevidi Kocenovi: Štajersko, Avstrija, Evropa, Globus, mali telurij, n. pr. Stegnarjev itd.
Za opis ljutomerskega kraja dobro služi zemljevid izdelan po g. Krylu in „Krajepisno čertice" v »Ljutomerskem šolskem poročilu" od >eta 1873. —
i
I
V. Za zgodovino.
1) Pripovest.i iz zgodovine Štajersko (za rabo učencem);
2) Weltgeschichte ftir Volksscliulen od Netoliczko (za rabo učiteljem);
3) Zgodovina Vernetova (za rabo učiteljem);
4)	„	Kersnik-ova „	„
5)	„	Krempel-nova „	„
6)	„	Stare-tova „	„
VI. Za prirodopis.
1) Mali prirodopis (Netoliezka-Lapajne), za rabo učencem, kedar bo odobren;
2) Živalstvo, rastlinstvo in rudninstvo, izdano po „Slovonski Matici", za rabo učiteljem;
3) „Živali v podobah", od družbo sv. Mohora, za rabo učiteljem in za šolarske bukvarnice.
Za učila služijo razne prirodninc in njih podobe.
VII. Za liziko in kemijo.
1) „Mala fizika v pogovorih, za rabo učencem, kedar se odobri;
2) Schodlerjeva fizika in kemija v slovenski prestavi, za rabo učiteljem;
3) Decker-jeva, Schubert-ova in Netoličkovc nemške fizike. Za učila služijo fizikalni aparati in njih slike.
VIII. Za geometrijo.
1) Lapajne-tova geometrija, za rabo učiteljem,
2) Schubert-ova „	„	„
3) Močnikove geometrijo nemško, za rabo učiteljem;
Učila: geometrična telesa, merila.
IX. Za risanje.
Tablico, pikčasti, a največ čisti papir, za rabo učencem, za rabo učiteljem, bode najboljše služil: Tretau: „kleinor Zeichner."
X. Za pisanje.
Winikor-jeve pisanko s slovonskimi napisi in podkladki za lego.
XI. Za telovadbo.
Telovadne knjige „Slov. Matico", Zime, Uajdonak-a in Klossa.
9)	O zgodovini v narodni šoli prodava g. Toman tako umljivo in primerno, ter podučljivo za vse navzoče, da se je jej na predlog predsednika konferoncija z vzdignjonjem od sedoža zahvalila.
10)	Kadi pomanjkanja časa in radi bolehnosti poročevalca Lapajna, govoril jo ta samo na kratko o telovadbi.
11)	Pri posvetovanji o okrajni učiteljski bukvarnici so so volili v to komisijo: Lapajno, Postružnik, Toman.
12) Pri govoru o učnih knjigah se sprejme slodoči predlog poročevalca Lapajna: Deželni šolski svet naj sc naprosi, da se v kratkem izda boljši slovenski Abecednik, tretjo in četerto slovensko borilo in za slovenske učitolje taka knjiga, kakoršna jo za Nemce nUnt,erklasse.“
13) Samostalni predlogi so bili:
1)	od Lapajna: Deželni šolski svot naj se naprosi, da dovoli okraj-
uim učiteljskim konferencam na spodnjem Štajerskem, da izdelajo na podlagi normalnih učnih načertev načerte, porvič: za čistoslovenske šole; “J za take slovenske šole, na katerih je nemščina predmet in bj za sloven-sko-nemško šole (sprejeto);
2) od Lapajna: Naučno ministerstvo naj se prosi, da se smejo posebne knjige rabiti za realije na takih dvorazrednih šolah, (v 2. razredu,) 3razrednih (v 3. razredu) in 4razrednih šolah (v 3. in 4. razredu,) za katere še manjka dosta dobrih beril, (sprejeto);
3) od g. Tomau: Deželni šolski svet naj se naprosi, da določi 15. september za sklep vsem onim šolam, ki se začenjajo z 1. novembrom; denašnja konferencija naj se telegrafično oberne s prošnjo na deželni šolski svet, da so šole v celem okraji z 15. septembrom konč ijo, (sprejeto.) Konec konferencije ob 12. uri.
(„Lj utomersko letno šolsko poročilo1*) ima na čelu sestavek „o kletarstvi1* od BI. Pornišeka, potem šolska naznanila, ki kažejo, da je imola šola v minulem letu 3 učitelje, 3 učiteljice in 3 katehete in verli teh tudi učitelja v 1. realki. Razredba šolskih otrok nam kaže mladino, razdeljeno na oddelke in razredo, v kojo se imajo v prihodnjem šolskem letu uverstiti. —
(Na Kranj skem) so izdale, kakor „T.“ poroča letna poročila sledeče šole: idrijska (slov. nemško poročilo), kranjska, loška, černomeljska (slov. poroč.) Cernomoljska šola ima na čelu sestavek „Staršem v provdarok*1, od g. Šetina.
(Za rabo v narodnih šolah na Štajerskem) je naučno ministerstvo potordilo: Kronesove „Pripovesti iz zgodovine Štajersko'*, poslovenjene po J. Lapajnu, ki se dobivajo v Gradci (Vereins-buchdruckerei) po 8 kr. — Nadalje je odobrilo zemljevid Goriške (Vodopivčev) in zemljevid Štajersko (Kocenov.)
ceno pri vožnji k občnemu Zboru 5. oktobra nam je. sl. vodstvo sledeče odgovorilo: (Tega odgovora nismo utegnili posloveniti.)
„Bezugnehmend auf das wertho Sehreiben vom 25. August 1. J. erklaren wir uns bereit, jene Horren Mitglieder des „I.,ohrervereinos ftlr die slovenische Steiermark", welcho an der Gcneralversammlung dieses Vereines fheilnehmen wollen, von unseren siimintlichen in Steiermark und Krain Kelegenen Stationen nach Cilli und retour mittelst der gewolmlichen fost- und Personenziigo (Eilztigo, aucli die Eilpostziigo 384 ausgonommen) in Wagen II. oder III. Klasse gegon '/s Nachlass vom normalen Postzug-lahrpreiso unter der Bodingung zu beflirdern, dass sich die Herren Mit-Slieder als solclm durch auf Namen lautende Mitgliodskarten Ihres Vereines ;mswcison und iibordies eine von Ihnen ausgefiillte, untorfortigte und
Toman,
zapisateljica.
Ivan Miki, zapisatelj.
Slovstvo.
Šolske novice in drobtine.
Na proSnjo odbora „ Učiteljskega d/ruUva za slovenski Štajer“ za znižano  
gesiegelte Legitimationskarte nach beiliegendem Formulare produciren. Nach Vonveisung dioser Ausweiso und Abstemplung der Legitimationskarte werden unsere obgenannton Stationen Tom- und Rotourfahrkarten mit 7s Nachlass verabfolgen. Diese Fahrkarten berechtigen sodann z ur ein-maligen directen Tour-Reise nach Cilli und nach vorheriger Ab-stempelung der Legitimations-Karten in genannter Station zur einmaligen directen Retourfahrt ah Cilli in unsere ursprlingliche Fahr-karten-Ansgabsstationen. Wir machen Sie somit aufmcrksam, dass Bcsitzer von Legitimationskarten, welche die Abstempolung mit dcn Stempeln der Abfahrts- und Bestimmungssttitionen zn envirkcu verabsSnmen sollten, des Anspruches auf eine Fahrpreisermassigung vorlustig und zur Entrich-t.ung des normaen Fahrproises verhalten vverden wiirden. Freigepiiclc wird bei Anwendung diesur Fahrpreisermassigung uicht zugestanden. Ausserdem stcllen wir das Ersuchen, die Anzahl der theilnchmenden Mit-glieder der Station Cilli vorher bekannt zu geben, damit dieselbo rccht-zeitig die nothigen Vorbereitungen ftlr die Riiekfahrt treffcn kdnne. lhrcm Wunsche tim Zugestehung des halbon Fahrproises bedauern wir niclit entsprechen zu konnen. Zum Schlusso soi noch bemerkt, dass diese Fahrpreisermassigung fiir die Zoit vom 3. bis inclusivo 7. Oktober 1. J. Gil-tigkeit hat.“
Dostavek. V ta namen smo dali tiskati za naše ude ,,pristopnice11 in »legitimacijske karte“ in jih jim v kratkem po pošti pošljemo. — Kdor pristopnice ali legitimacije še želi, naj se oberne do predsednika našega društva, ki biva zdaj v Ljubljani (Stari ter g 133,J
V Ljutomeru 16. septembra 1875.
Odbor »Učiteljskega društva za slovenski Stajor."
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) 1. seja (6. septembra) v novi (2.) opravilni dobi. Predsednik pozdravi udo. Stavili so se predlogi za izpraznjena mesta na srednjih šolah in za okrajne šolsko nadzornike, sistiiniziralo so se službe na novi meščanski šoli za deklice v Mariboru, poterdile volitve več učiteljskih zastopnikov v okrajne šolske svete, podelile kvinkveno in remuneracije ter sprejela sporočila o nadzorovanji šol v okraji Birkfeld. V Judenburgu je dobila službo uči-teljiško Ema Toman, učiteljica v Ljutomeru. Na ljudski šoli pri sv. Magdaleni v Mariboru je prestavljen za podučitolja Ivan Furlani.
(Pri občnem zboru »Uči tolj skega društva za slovenski Sta jor") so bodo berž ko no sledeče pesmi pelo: (Gg. pevci naj so oglasijo pri g. Škofleku na Vranskem, da so jim dotični glasi pošljejo, ako to žele.) 1. »Slovan11 zbor, uglasbil Vašak; 2. „Kovačka“ zbor. uglasbil Pro-liazka, speval ltiegor; 3. »Slovo11 zbor, uglasbil Kocjančič, speval Boris Miran; 4. »Danici11 zbor i samospev, uglasbil Dr. G. Ipavec; 5. „U boj“ zbor, uglasil Zajc, upeval Markovič; 6. »Kitica slovanskih pesem11, sestavil pr. Fdrchtgptt, Tovačovski za čveterospov i glasovir; 7. »Vipavski venec“ zbor, sostavil Anglist Leban; 8. »Predivo ju prela" čvoterospev uglasbil Lisinski; 9. »Pregnanih", čvoterospev, uglasbil Kolander, speval Gromovič; 10. »Mili kraj" zbor, uglasbil Nedved, speval Praprotnik; 11. »Večerna" zbor, samospev i zvon, uglasbil Dr. G. Ipavec, spisal Slomšek; 12. »Obla-čeku" zbor, samospev i dvospev, uglasbil Kocjančič; 13. »Lahko noč", dvojni čvoterospev, uglasbil Dr. G. Ipavec, speval Boris Miran, spisal Preradovič; 14. „Na straži", zbor i samospev.
(..Učiteljsko društvo za slovenski Staj or.11) 19. septembra so jo bilo zbralo 6 odbornikov (gg.: Lapajne, Kovačič, Pernišek, Sijanec. Sinko) na „Vinskem verhull.v ljutomerskih goricah, kjer so knjige lanskih in letošnjih naročnikov ,,Slov. učitelja11 pregledovali in so dogovorili o sklo-panji računov za občni zbor 5. oktobra. — Knjigo naročnikov kažejo, da je mnogo naročnino šo neplačano, zato naj gg. naročniki ne delajo pr®' velikih skerbi odboru, ki mora vsak mesec društvono stroške plačevati.
(Učiteljsko zborovanje v Ljubljani.) 23. septembra zboruje v Ljubljani „Vdovsko učiteljsko društvo11, ..Slovensko učiteljsko društvo11 in „Narodna šola.1* O teh zborih hočemo poročati. —
(V štajerskem deželnem š. svetu) so razen zadnjič imenovanih udov še sledeči: Baron KUbeck, c. kr. namestnik, kot predsednik, pl. Gebell, c. kr. namestnijski svetovalec, kot poročevalec o ekonomičnih šolskih zadevah, dr. ilvof, voljen od graškega mesta, deželni glavar pl. Kaiserfeld in pl. Pairhubor, voljena od deželnega odbora in deželni š. nadzorniki: Holzingor, It o že k in Wrečko.
(V goriški deželni šolski svet) je cesar imenoval duhovnika Marušič in Pertout, ter ravnatelja: dr. Žindler in dr. Schreiber.
(O novem učiteljišči v Kopru) piše „Naša Sloga": U predzadnjem br. „Naše sloge", spomenuvši novo koparsko učiteljište, rekosmo, da če na tom učiteljistu biti temeljni učevni jezik njemački. Tu viest valja da popunimo, pa rečemo, da če se samo nekoji predmeti predavati skupno u njemačkom jeziku, a svi drugi razredno u tri narodna jezika, što se govore u ovom našem Primorju, naime u slovenskem, hrvatskom i tali-janskom. Učiteljište se dieli na IV. godišnja tečaja, a svaki tečaj na tri narodna razreda, naime na slovenski, hrvatski i talijanski U narodnom če se jeziku predavati sliodeči predmeti: 1) Vjeronauk u sva četiri tečaja
2)	Narodni jezik u Bva četiri tečaja, 3) Zemljepis u prva tri tečaja, 4. Pov-jestnica u prva tri tečaja, 5) Računstvo sa pocetci zemljomjerstva u prva tri tečaja, 6) Prirodopis u prvom točaju, 7) Prirodoslovje u prvom tečaju. Skupno u njemačkom joziku če se predavati sliodeči predmeti: 1) Peda-
fogika u zadnja tri tečaja, 2) Metodika za sve predmete u IV. tečaju, ) Njemački jezik u sva četiri tečaja, 4) Prirodopis u zadnja tri tečaja,
5)	Prirodoslovje u zadnja tri tečaja, onda 6) Poljedelstvo u zadnja dva tečaja, 7) Pisanje n prvom tečalu, 8) Risanje u sva četiri tečaja, 9) Violin u sva četiri tečaja, 10) Pjevanje u sva četiri tečaja i naposljedku, II) Tie-lovježba u sva četiri teči\ja. U ostalom, kako čujemo, pripravljaju se načrti poduke za Motodiku u talijanskom, hrvatskom, i slovenskem jeziku pa če tako mladiči moči učiti td predmet i u svojem materinskem jeziku.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Nadučiteljska služba v Vitan ji (3r. š. okraj Konjice) s 650 gld. in stan. na kr. š. svet do 30. septembra.
Na Goriškem : Učiteljska slnžba v Sežani (s 500 gld.,) v Kostanjevici, St. Polaji, Rodiku (s 400 gld.) in v llepentabru (s 300 gld.) do 30. sept. na krajne šolske svete.
M3 odutiletj s Im služba, 2~2
Na dvorazrednej narodnej šoli na Ponkvi z dohodki 440 ji., oziroma provizorično 400 gld. i prostim stanovanjem se razpisuje.
Prositelji, zmožni slovenskega i nemškega jezika, imajo svoje dokumentirane prošnje do 25. septembra, t. I. vposlati krajnemu šolskemu svetu na Ponkvi poleg južne železnice.
Okrajni šolski svet Šmarski
19. avgusta 1875.
Predsednik: Haas 1. r.
razstava na	razstava na
Založba «A4*:I Priznalna K*A1U1U1 n nu^ui ju, * f prizhalna
XXVI.
c/s T
fliDloma. | ^ bukvarja v Bernu, =4 fliDlOD13.
1873. 'S	J	S#	1873.
Ferdinandove ulice
Založena dela.	Žtev.	3.	in	pisanske
V založbi podpisane knjigotržuice so prišle vsled izra-i žene želje mnogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku popred izdane načertane pisanke zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer : Št. 1. Pisanka za nemško lepopisje (9 verst, široko dvoj-nato načertanih.)
Št. 2. Pisanka za slovensko lepopisje (8 verst, široko dvojnato načertanih.)
Št. 3. Pisanka za slovensko pravopisje (12 verst, ozko dvojnato načertanih ; visoka oblika v četverki.) Št. 4. Pisanka za nemško pravopisje (14 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka četverka.)
Št. 5. Pisanka za pravopisje in spisje (14 verst, s prostimi čertaini; visoka četverka.)
Št. 6. Računska pisanka (kvadrati, visoka četverka.) Navedene pisanke, ki so narejene iz dobro limanega papirja, so vpeljane v nemškem in češkem jeziku v mnogih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodsk, in podpisana knjigoteržuica je pripravljena, željam p. n. gospodov kupovalcev v vsakem obziru vstrezati.
Cena pisank je za eno rizmo = 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. netto v gotovem denarji, in posamezne številke se tudi na dalje na ogled pošiljajo.
Tudi je v podpisani zalogi na svitlo prišlo:
Prvi nank v lepo- in liitropisji. Nemško sestavil in pisal Jožef Pokorny, poslovenil Anton Lčsar. Sešitek 1.—12. ii 2 kr. pr. lliess 4 11. 80 kr. netto 3 fl. 15 kr. Kartelu zu Priifnngsschriften mit blauen Liuieu uud liaud-verzieruug in 4H a. Briefpapier a 1 kr., 100 St. 75 kr. n. Lesar Ant,., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazialno, realno, in sploh odraslo mladost. 1863. 1 d.
Naročila naj so franke pošiljajo na
Karol Winlk«r»Javo založnico in prodajalnioo knjig v Bernu (Brlinn) 2—6	Ferdinandove	ulice	st,.	3.
Lastništvo ,,Učiteljsko društvo za slov. Štajor.'1 Za uredn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ovu tiskarna v Maribora.