ih o c no mm leto
Besede direktorja
podjetja
Sreča Berganta
Rezultate našega dela zelo radi povezujemo s tezami gospodarske reforme. V tem odobju beležijo nekatere panoge gospodarstva zelo lepe uspehe, druge pa se borijo še vedno s težavami in kažejo iz leta v leto slabše rezultate.
Med slednjimi je tudi tekstilna industrija. Ta veja industrije se vsako leto srečuje z novimi težavami. Slabo izdelani devizni režimi, restrikcije pri uvozu surovin, poplava uvoženih tkanin na našem tržišču, hromi proizvodnjo in prodajo domačih izdelkov. Tudi naše podjetje se srečuje iz dneva v dan z novimi težavami, katere skušamo z vso elastičnostjo eliminirati, da ne povzročajo težjih posledic v podjetju.
Ko pregledujemo naše rezultate za letošnje leto, lahko ugotovimo, da smo jo še dokaj srečno izvozili, dosegli nekaj dobrih rezultatov, predvsem zato, ker na boljše nismo bili navajeni. Splošna ocena je lahko samo ta, da z rezultati nikakor ne smemo biti zadovoljni, stremeti moramo za boljšimi, tako da bo kljub vsem težavam naš jutrišnji dan svetlejši — lepši. Zavedati se moramo tega, da je del uspehov odvisen od nas samih. Dosledno izvajanje nalog mora roditi samo dobre uspehe. Naloge morajo biti točno obdelane in postavljene na določena obdobja.
Skozi leta nazaj se vleče v naših razpravah rdeča nit — modernizacija. Postavljali smo si investicijske programe, kateri so bili le delno izvršeni iz enostavnega razloga, ker je zmanjkalo sredstev. Tako se modernizacija podjetja, kakor tudi uvajanje nove tehnologije, vleče iz leta v leto — čas nas prehiteva, vidnega napredka ni, ker ni denarja.
Pred nami je novo poslovno obdobje — letol 1969. Nesmiselno bi bilo napovedovati v tem letu neke bistvene izboljšave. Naš program mora biti skromen. Izdelan mora biti v okvirih naših obstoječih finančnih možnosti. Postavljene naloge morajo biti uresničljive. Cilj našega programa bo finančna stabilizacija podjetja. Ta cilj sloni na nizu faktorjev, notranje urejenosti podjetja, kakor tudi splošne situacije na tržišču.
Predsednik naše sindikalne podružnice Marjan Slapšak
in v skladu s tem dvig osebnih dohodkov.
V tej poslovni dobi morajo biti izdelani programi razvoja našega podjetja za daljše obdobje. Programi morajo sloneti na preverjenih pokazateljih analize trga, z upoštevanjem uporabe sodobnejših materialov in sodobne tehnologije, podkrepljeni z ekonomskimi izračuni in točnimi roki realizacije. Na podlagi takšnega programa bo začrtana nadaljnja pot razvoja našega podjetja.
Bližnja prihodnost nam bo prinesla podroben program za leto 1969. Ob sprejemanju istega se moramo zavezati, da ga bomo v celoti izpolnili. Izpolnitev tega pa bo možna le ob sodelovanju celotnega kolektiva.
Ob zaključku bi izkoristil priliko in sc na ta način zahvalil za sodelovanje v letošnjem letu samoupravnim organom, vsem organizacijam v podjetju ter celotnemu kolektivu.
Celotnemu kolektivu želim srečno in uspešno leto 1969!
Osnovna organizacija sindikata pred občnim zborom
Predpogoj za uresničitev teh ciljev je dobro poznavanje tržišča, tako nabave, kakor prodaje. Uspešnost teh dveh dejavnikov je garant za boljšo prosperiteto podjetja. Istočasno je nujno notranje urejevanje razmer v podjetju. Dobra organizacija dela pogojuje zniževanje proizvodnih in režijskih stroškov, štednja z materialom in sredstvi, utrjevanje delovne discipline, zboljšanje kvalitete proizvodov, dvig produktivnosti
Letos 13. decembra ob 14. uri bo občni zbor naše Osnovne organizacije sindikata (OOS) Induplati. Pregledali bomo delo v pretekli mandatni dobi in se pogovarjali o novem vcdstVu IO in NO sindikata ter o delu, ki ga naj postavi občni zbor pred bodoči odbor.
Zdi se mi potrebno, da obrazložim potek priprav za ta občni zbor. Na seji IO smo se dogovorili za delegatski sistem za občni zbor in sicer tako, da se na 10 članov kolektiva voli po en delegat. Na ta način bi dobili 96 delegatov, ki bi predstavljali vse oddelke, celotni kolektiv. Poleg tega pa posamezne ekonomske enote volijo še poverjenike in sicer tako, da pride na vsako izmeno po en poverjenik in razširjeno še po oddelkih. Tako na primer EE opleme-nitilnica izvoli tri poverjenike, v barvarni, impregnaciji in adjustirni dva poverjenika (za dopoldansko in popoldansko izmeno) in še oddelek tiskarne posebej enega poverjenika (je samo dopoldanska izmena).
Vsa obratovodstva skličejo sestanke, na katerih s sodelovanjem sedanjih poverjenikov izvolijo nove poverjenike in delegate. Podpisano listo delegatov predlože kadrovski službi. Ko so znani že vsi delegati
in poverjeniki, IO skliče razširjeno sejo, na kateri se izberejo kandidati za bodoči odbor naše OOS. Vendar je potrebno vsem predvidenim kandidatom dati kandidacijsko listo v podpis, da s tem dokažejo voljo sodelovanja v organih sindikalne organizacije. Šele taka prečiščena lista naj bo posredovana občnemu zboru. V organih IO in NO odbora mora biti zamenjana vsaj tretjina starih članov. Vendar bi se izjasnili za v prihodnje sledeče. Občni zbor naj bi bil v prihodnje vsako leto, na teh zborih bi se pogovorili o delavnosti odbora, o rezultatih dela za eno leto in če se delegati strinjajo, podaljšajo mandat še nadalje. Na ta način bi dobili izvežban kader — voljan delati.
Vsi delegati bodo predčasno dobili gradivo, s katerega naj bo razvidno delo OOS v prihodnjem letu. Poleg tega pa naj se posvetujejo s člani kolektiva o problematiki, ki bi bila aktualna za razpravo na občnem zboru. Na občni zbor OOS Induplati bomo vabili poleg delegatov in članov IO, NO in TSP še predstavnike: LM, ZK, DS, UO in predsednika Občin. sind. sveta Domžale, predsednika Partizana, iz uprave in obrato-vodje EE.
Marjan Slapšak
Naloge komunistov pri uveljavljanju samoupravnih političnih teženj mladine
Poleg šole, ki v največji meri samo usposablja mladino za prilaščanje samoupravnih dolžnosti in pravic, predstavlja samoupravljanje v delovnih organizacijah osnovo za reševanje problemov, ki zadevajo zaposleno mladino. Z razvojem samoupravljanja, ki vedno bolj karakte-rizira naše družbene odnose, odpiramo možnosti za popolno vključitev znanja, dela in sposobnosti mlademu človeku. To je hkrati tudi osnovna usmeritev Zveze mladine Slovenije.
Zaposlena mladina, ki sestavlja četrtino vseh zaposlenih v Sloveniji, nima ustreznega vpliva na družbeno odločanje. Ni zadovoljna z institucionalno uresničitvijo samouprave z vsemi obstoječimi hierarhičnimi obeležji, temveč terja tudi samoupravnemu duhu ustrezne odnose. Od samoupravne prakse in politične aktivnosti v delovni organizaciji je odvisno, v koliki meri svoja kritična mnenja in hotenja uresničuje. Ce te samoupravne možnosti ni, zapade v subjektivizem, v pripovedovanje brezizhodnosti, ki pomeni prvi korak v osebno izolacijo in povečanje pomena kratkoročnih osebnih materialnih interesov. Dolgoročna razvojna politika delovnih organizacij, kakor jo zahteva reforma v novih razmerah gospodarjenja, s tem izgublja svojega najboljšega nosilca in izvajalca. Mladi proizvajalci so v svoji življenjski usmeritvi nosilci trajnejših programskih teženj, še posebno tam, kjer se čutijo odgovorne za lastno delo in uspeh kolektiva.
Naloga komunistov je, da se v vsej samoupravno politični strukturi družbe, v ZSS, v SZDL, v samoupravnih organih delovnih organizacij in v skupščinskih organih zavzemajo za usposabljanje mladine in za večje in aktivnejše prilaščanje njihovih samoupravnih dolžnosti in pravic. V tem procesu moramo komunisti z večjim posluhom in borbenostjo povezovati samoupravno politična hotenja mladine v progresivno dejavnost vsega kolektiva in njegovih samoupravnih odločitev. Izhajati moramo iz spoznanja, da se večina slovenske mladine družbeno angažira v prepričanju, da reforma krepi samoupravljanje.
Komunisti podpiramo in se bomo zavzemali za realizacijo političnega koncepta Zveze mladine Slovenije. Zainteresirani smo, da se Zveza mladine hitreje demokratizira in kot avtonomna organizacija avtonomno veže na programske osnove ZKS. Zavzemamo se, da bi organizacija mladih — Zveza mladine — postala sredstvo političnega vpliva mladine na njihov delovni in življenjski položaj in na tokove družbenih gibanj kakor tudi sredstvo lastnega političnega vpliva na mladino. Vodilno idejno vlogo lahko Zveza komunistov z ZM uveljavlja le z močjo stališč in argumentov in z neposrednim delom ter zgledom mladih komunistov v
mladinski organizaciji, ne pa s hierarhičnim odnosom ali celo na trans-misijski osnovi.
Nekatere nove karakteristike, ki jih opažamo v angažiranju mladine, nikakor ne moremo razumeti kot nepripravljenost mladine, da podpre in bo aktivna v vrstah sil, ki uspevajo, da jo dejansko prepričajo v velike cilje, za katerimi teže.
V novih razmerah ne smemo razumeti koncept ZMS (interesna aktivnost + idejna jedra) in ZMJ tako, da se bo mladina zbirala in združevala samo po interesnih dejavnostih in da takšna diferencirana in raznovrstna organizacija lahko že zamenja oziroma nadomesti politično organiziranje mladine. S tem bi pozabili na realno prisoten politični interes mladine za urejanje svojega družbenega položaja in bi se v precejšnji meri odrekli tudi ustvarjalni politični vlogi mladine.
Kot posebno pomembno delovanje Zveze mladine cenimo aktivnost pri razreševanju obravnavanih življenjskih problemov mladih. Glede na stopnjo demokratizacije družbenih odnosov — za razreševanje teh problemov — postaja Zveza mladine predvsem podaljšana dejavnost in rezultat uspešno realiziranega učnega in delovnega samoupravnega procesa in življenjskih pogojev mladine. V tem smislu Zveza komunistov podpira prizadevanje Zveze mladine in si prizadeva, da se v njenem delu dosledno uveljavi samoupravna usmeritev. To pa še vedno predpostavlja borbo za uveljavljanje samoupravne politike in s tem borbo za preraščanje polarizacije subjekt : objekt odnosov v življenjskih razmerah, kjer se mladina šola, dela in živi.
Zveza komunistov Slovenije bo v bodoče posebno podpirala tiste oblike dela Zveze mladine, v okviru katerih se združujejo in oblikujejo mladi ljudje s težnjo globlje spoznavati sodobne procese družbenega razvoja (marksistični krožki, seminarji, klubi OZN).
Pomemben del dejavnosti Zveze mladine poteka v specializiranih or-
ganizacijah in na drugih interesnih področjih. Z novim konceptom Zveze mladine dobiva interesna dejavnost primarno vlogo. Dejansko vse bolj postaja osrednja usmeritev mladine. Odpira široke možnosti za razmah pobud mladine in pomembno prispeva k oblikovanju mnogih osebnostnih kvalitet. Samopotrjevanje mladine na področju interesnih dejavnosti prispeva k ustvarjalnemu snovanju: fizični krepitvi in duhovni sprostitvi mladine, k medsebojnemu zbliževanju, krepitvi odgovornosti in oblikovanju odnosov do sočloveka in družbe. Tako institucionalizirane, kot tudi ad hoc organizirane oblike uveljavljenih interesov posameznih skupin mladine, predstavljajo mesta, kjer se omišlja vedno bolj raznolika interesna usmerjenost mladine. Komunisti smo dolžni, da v društvenih organizacijah in gibanjih: na področju kulturno-prosvetnih, tehnično-znanstvenih in športnih dejavnostih, v ustvarjalnem sodelovanju z mladino uresničujemo programe teh organizacij ter gibanj.
Rekreacijo in prosti čas mladine je potrebno bolj organizirano gojiti, bolj usmerjati in prilagoditi vzgojnim namenom naše družbe. Uveljavljanje naprednih družbenih vplivov na tem področju ni možno brez organiziranih, kontinuiranih prizadevanj družbeno-političnih, specializiranih in interesnih organizacij, TV, kinematografov in radia, časopisov, založb in kulturnih institucij. Za te programe je potrebno hitreje usposabljati kadre in gmotno podpreti ustrezne usmeritve. Podpirati moramo vsako mladinsko združevanje, ki ima možnosti in vpliv na aktivno samovzgojo in rekreacijo mladine. Odstraniti, preprečiti oziroma preseči moramo vse, kar dehumanizira in razkraja mlado osebnost. Mladi ljudje, ki izberejo aktivne oblike rekreacije, postajajo tudi najboljši mladinci. Ustvarjanje pogojev (kadrovskih in materialnih) za bogato kulturno in zabavno, športno, tehnično in znanstveno udejstvovanje predstavlja tudi najbolj učinkovito prizadevanje proti številnim pojavom mladinskega prestopništva.
Sestavek je napisan po govoru tov. Milana Kučarja, predsednika CK ZMS, na seminarju za aktualne probleme socializma.	^ j
Barvarja
pri svojih strojih

Epidemije influence ali gripe so v zadnjih 50 letih povzročile velike gospodarske škode zaradi delane-zmožnosti. Spomnimo se največje epidemije leta 1918, ki je terjala več smrtnih žrtev kot I. svetovna vojna. Po drugi svetovni vojni so epidemije bolj obsežne, prepravljajo domala ves svet. Na srečo je smrtnih žrtev malo, zato pa so bolniki številnejši. Gospodarski razvoj je prav po II. svetovni vojni močno napredoval, zato je gospodarstvo tisto, ki občuti delanezmožnost proizvajalcev ob epidemijah. Na drugi strani pa tudi medicinska znanost napreduje. Zdravniki so izdelali cepivo proti influenci. Leta 1962 smo tudi v Jugoslaviji izdelali takšno cepivo. Že tega leta smo cepili naš kolektiv. Želeli smo in pričakovali, da bo uspeh cepljenja dober. Vendar v naslednjem letu, t. j. 1963, ni bilo epidemije in nismo mogli ugotoviti, ali je bilo cepljenje koristno ali ne. Cepimo jeseni, ker želimo preprečiti obolevnost spomladi, ko se epidemije pojavljajo. Učinek cepljenja traja pet mesecev. Pri nas smo cepili vse do letos. Znanstveniki so ugotovili, da se virus, ki povzroča influenco, vsako leto spreminja in so vsako leto izdelali novo cepivo na podlagi raziskav virusa prejšnjega leta. Niso pa še prišli z raziskavami tako daleč, da bi lahko predvideli, kako se bo virus sprejnenil in bi temu primerno izdelali vsako leto prav tisto cepivo, ki je smrtonosno za spremenjeni virus. Vsekakor pa povzročitelj influence ohrani vsako leto nekaj »starih« lastnosti in cepljenje ne more biti brezuspešno.
Navajam nekaj statističnih podatkov o cepljenju v našem kolektivu:
Cepljeni jeseni 1964:
1-	krat cepljeni..................77
2-	krat cepljeni.................263
3-	krat cepljeni.................610
Skupaj............................950
Necepljenih.......................220
Oboleli spomladi 1965:
1-	krat cepljeni	...	8
2-	krat cepljeni	...	34
3-	krat cepljeni'	...	45
Skupaj.................87 — 9,2 «/o
Necepljeni.............29 — 13,5 %>
Naše življenje pri delu
Cepljeni 1965:
1-	krat cepljeni...................129
2-	krat cepljeni...................280
3-	krat cepljeni...................413
Skupaj..........................922
Necepljeni......................242
Oboleli 1966:
1-	krat cepljeni	....	1
2-	krat cepljeni	....	8
3-	krat cepljeni	....	3
Skupaj..................12 — 1,2 %>
Necepljeni..............4 — 1,6 %>
Cepljeni 1966:
1-	krat cepljeni.................126
2-	krat cepljeni.................132
3-	krat cepljeni.................508
Skupaj..........................766
Necepljeni......................296
Oboleli 1967:
1-	krat cepljeni ....	10
2-	krat cepljeni ....	3
3-	krat cepljeni ....	1
Skupaj..................14 — 1,8 °/o
Necepljeni..............4 — 1,4 ”/o
Cepljen 1967:
1-	krat cepljeni.................124
2-	krat cepljeni.................182
3-	krat cepljeni.................376
Skupaj........................682
Necepljeni....................323
Oboleli 1968:
1-	krat cepljeni ...	12
2-	krat cepljeni ...	22
3-	krat cepljeni ... 41
Skupaj.................75	— 11,0 %>
Necepljeni.............41	— 12,8 "/o
Tako lahko vidimo, da je cepljenje le koristno, saj je procent obolelih pri necepljenih večji. Nismo pa mogli ugotoviti, da je število izgubljenih dni pri necepljenih večje. Povedati še moramo, da je cepivo namenjeno tudi proti prehladnim obo-ljenjem.
Sedaj pa naj odgovorim na zastavljeno vprašanje: zakaj letos nismo cepili?
Do letos je polovico stroškov za cepljenje nosil zavod za socialno zavarovanje, polovico pa delovni kolektiv. Cena treh cepljenj je 12 din. Letos bi moral kolektiv nositi celotne stroške. Uspeh dosedanjega cepljenja ni tako očiten, da bi si upala zagovarjati stroške te akcije. Za spomlad leta 1968 napovedujejo zdravniki lahko obliko influence. Tudi zato lahko tvegamo, da ne cepimo. Ne mislimo pa opustiti cepljenja v prihodnje, posebno pa ne, če bo napovedana težka oblika influence. Iz navedenih podatkov o dosedanjem cepljenju bomo lahko prihodnje leto sklepali, ali smo bili upravičeni, da smo cepljenje letos opustili.
Dr. med. Marija Šiška
Predsednik ZK Induplati Venčeslav Perko
Mojster v konfekciji Franc Majdič pregleduje prevleke za izvoz
Delo ZMS in aktiva Induplati Jarše
Pred nedavnim so naš aktiv obiskali člani predsedstva ZMS in člani občinskega komiteja Domžale. Namen tega obiska je bil, da predsedstvo in Občinski komite vidijo in slišijo mladino iz proizvodnje, kako sledi smernicam VIII. kongresa ZMJ v Beogradu in VIII. kongresa ZMS v Velenju.
Po kratkem sprehodu po naši tovarni, ki so si jo dobro ogledali in se zanimali za potek naše proizvodnje, smo imeli sestanek razširjenega sekretariata, na katerem so bili prisotni vsi najbolj aktivni člani našega aktiva, teh pa ni bilo veliko. Na tem sestanku so se člani predsedstva ZMS in člani Občinskega komiteja zanimali, kaj in kako je naš aktiv delal v tem obdobju. Predsednica Darinka Rode je pripravila poročilo tega dela, toda na žalost je bilo zelo skromno in še v tem so bile navedene same težave naše mladine. Težave pa so predvsem v tem, je dejala Darinka Rode, da mladina noče delati v ZM. Mladina v naši tovarni se ne zanima za kulturno in druž-beno-politično življenje v tovarni. Sekretariat našega aktiva se je trudil, da bi delo poživil, tako kakor je bilo eno leto nazaj. Sklicali smo sestanke, nobenega mladinca in mladinke ni bilo, organizirali izlete, prijav je bilo malo. Za 8. marec je morala Darinka sama organizirati pro-
slavo itd. Na splošno, je dejala predsednica in članica sekretariata, naša mladina se ne zanima. Pred nedavnim smo iskali nove člane, ki bi bili pripravljeni stopiti v ZK, toda dobili nismo nobenega.
Člani predsedstva in člani občinskega komiteja so se zanimali, kako delajo ostale družbeno-politične organizacije in kako one gledajo na tako pasivnost mladine. Člani sekretariata so bili mnenja, da tudi te organizacije premalo delajo. Če pogledamo ZK, katera bi morala biti vodilna, pa jo skoraj ni čutiti. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako se mladina zanima za gospodarjenje in perspektive našega podjetja. Tudi tukaj ni čutiti mladine, edino takrat, ko smo uvedli nagrajevanje po delu, se je mladina razburjala in zahtevala, da kaj ukrenemo, ker smo bili tukaj mi mladinci najbolj prizadeti. Nagrajevalo se je po delu, to je izkušenost, sposobnost itd., ker smo pa malo časa v tovarni, so šli preko tega, pa čeprav mladi na delovnih mestih prav tako, morda še bolje izvršujejo svoja dela kot starejši. Po dveurnem razgovoru smo se dogovorili, da bomo organizirali ekskurzijo, na kateri se bomo z mladino dogovorili, kaj in kako naj vodstvo našega aktiva dela, da se bodo ostali zanimali za naše delo. Člani predsedstva in člani občinskega komiteja
so bili istega mnenja glede ekskurzije, saj so dejali, da moramo nuditi mladini tudi razvedrilo. Ekskurzijo bomo imeli v tovarno Tekstilindusa v Kranju.	Viki Pogačar
Prodaja
V SEPTEMBRU IN OKTOBRU 1968
Glede na mesec avgust se je prodaja v mesecu septembru in oktobru popravila, vendar ne do željene višine.
Prodajni plan je bil v mesecu septembru dosežen 88,8°/», v oktobru pa 89,3%> glede na planirane količine.
Kljub raznim ukrepom ter obiskom naših komitentov na terenu ni situacija mnogo boljša. Na vsakem koraku se srečamo z zelo močno konkurenco v sorodnih artiklih. Tu igra veliko vlogo cena, ta pa je pri nas višja kot v drugih podjetjih, zato tudi ni pričakovati večjih poslov. Situacija nam narekuje, da se s sorodnimi podjetji povežemo in da se nesoglasja skušajo odpraviti.
Uvoženih tkanin, sličnih našim, je vedno več na trgu in to po precej ugodnejših cenah. Tudi po tej strani bi bilo potrebno podvzeti korake, da se tak uvoz odkloni.
Makulature smo imeli v septembru 10 419 m2, v oktobru pa 10 052 m2. Te številke nam povedo, da še premalo pazimo na naše proizvode in da je tu potrebna večja pazljivost. Moramo se zavedati, da se na trgu vedno težje prodajajo defektne tkanine in da se te morajo nuditi z velikim popustom. Kdo ima pri tem škodo, je jasno.
Proizvodnja
V OKTOBRU 1968
Uvedba četrte izmene v tkalnici, ki je bila pogojena z nenadnim večjim naročilom, je omogočila precejšnjo povečanje proizvodnje v tkalnici. Temu je sledila tudi oplemenitilnica, tako da lahko govorimo o rekordni mesečni proizvodnji.
Posamezni obrati so svoje naloge izpolnili sledeče:
Juš Lesjak — naš tehnični risar
Obrat	Plan Indeks oktober oktober 1968	1967	
Predilnica — predenje	48,5 ”/»	86,2
sukanje	75,8 %>	189,0
Tkalnica	112,8 «/»	115,7
Oplemenitilnica	94,9 Vo	121,0
Tiskarna — tm	—	94,3
bm		'	95,3
Konfekcija	87,6 °/o	173,0
Kvaliteta izdelkov se je v primerjavi s prejšnjim mesecem precej poboljšala in je bilo adjustiranih 2,41 ”/» več tkanin I. vrste kot mesec poprej.
Napalm bombe
Na osnovi izkustev iz II. svetovne vojne, ko so požari dosegli najboljše efekte, se sodobne armade sveta vse več preorientirajo na izpopolnjevanje vnetljivih napadalnih sredstev. K tem napadalnim sredstvom se prištevajo poleg nuklearnih (atomskih in vodikovih bomb) tudi plamenske avio-bombe, poznane pod imenom napalm bombe. Njihov namen je povzročiti velike požare. Konstrukcijsko so zelo enostavno izdelane v obliki rezervoarja, ki ima aerodinamično obliko, na sebi pa imajo po enega ali več vžigalnikov in zažigal -nikov. Nosijo jih manjši avioni, navadno lovci-bombniki, ker je prostornina bomb navadno 2001 do 500 1, a malokdaj se delajo s prostornino do 10001. Najboljši efekt se doseže, če so odvržene z višine od 30 m do 100 m. Izdelane so iz specialne pločevine ali plastičnega materiala, ki se pri udarcu v cilj razprši, želatinasta masa, ki je v bombi, pa pokrije velike površine. Polnilo je sestavljeno na osnovi bencina in specialne zmesi, ki ima to nalogo, da želatizira bencin tako, da ga iz tekočega stanja spremeni v lepljivo maso, ki se pri udarcu v cilj razleti in prilepi na vse predmete, ki jih doseže. Pri udarcu delujejo vžigalniki in zažigalniki, katerih osnova je beli fosfor, natrij ali kakšna druga hitro vnetljiva zmes, ki se hitro vname in razvije zelo visoko temperaturo in velik plamen.
Napalm bombe imajo najboljše efekte v zažiganju velikih gozdnih požarov, zažiganju zrelih posevkov, kompozicij vlakov, kolon vozil, avi-onov in letališč, skladišč vnetljivih surovin, mase ljudi, vojaških kolon in podobno. Z vodo se ne smejo gasiti, ker ta pospešuje gorenje, uporaba drugih gasilnih sredstev pa je otežkočena zaradi zelo visokih temperatur. Teh bomb niso uporabljali v II. svetovni vojni, vendar pa so v obdobju po vojni uporabljane v vseh lokalnih vojnah. V korejski vojni so bile pretežno uporabljane te vrste bomb, masovno pa jih uporabljajo v vojni v Vietnamu. Ni tajnost, da so dobili Izraelci kratkotrajno vojno proti arabskim narodom v prvi vrsti prav zaradi napalm bomb, ki so jih odvrgli na pešadijo, na vojne objekte in letališča, kjer so naredili iz aviacije pravo razdejanje, v peša-diji pa ustvarili paniko, ki je prerasla v razpad.
Napalm bombe se z vsakim dnem izpopolnjujejo in na nadaljnjem izpopolnjevanju delajo skoraj vse armade. Rezultati, ki so v tem pogledu doseženi, še niso znani, vendar lahko pričakujemo, da bi se v eventualni bodoči vojni pojavile in uporabljale nove napalm bombe, katerih toplotno delovanje bo še večje od današnjih, a obramba proti njim še težja.
Protivpožama zaštita br. 10
Inventura gotovih izdelkov zahteva precej telovadbe
Uum&c
Mama hčerki:
— Kakšne namere ima s teboj ta mladenič?
— Poročil se bo z mano.
— Si prepričana?
— Jasno! Mi je že rekel, naj se kje zaposlim.
— Veš za kakšno sredstvo proti ljubezni na prvi pogled?
— Drugi pogled.
Norec v baru:
— Dajte mi še eno kocko sladkorja!
— Saj sem vam dal že tri!
— Da, toda vse so se mi raztopile v kavi.
— Povej mi, Peter, če takole popivaš v nedeljo, ali lahko potem v ponedeljek delaš?
— Ne vem, še nisem poskusil.
Kdaj moški dozori?
— Ko ugasne luč iz varčnosti in ne več iz sentimentalnih razlogov.
Zahvale
Članom izvršnega odbora sindikalne podružnice »Induplati« se iskreno zahvaljujem za obisk in denarno pomoč, katero so mi izkazali v času moje bolezni.
Cupač Božo
Iskreno se zahvaljujem tov. ing. Kamilu Marincu in sindikalni organizaciji za denarno pomoč moji družini.
Mlakar Olga s sinom Zoranom
Poročili so se:
1.	Dana Volčini, del. v oplemen., poročena KRALJ,
2.	Marija Kajzovar, tkalka, poročena URANKAR,
3.	Janez Prelovšek, kurjač,
4.	ing. arh. Marjanca Baraga, poročena BENDA,
5.	Anica Grošelj, uslužbenka, poročena SEVNIK.
Zanimivosti
ZAKAJ SO ODPRTE
KONSERVENEVARNE
Pred kakimi 160 leti je pariški kuhar odkril na poziv Napoleona I., kako bi bilo moči živila po segrevanju ohraniti v brezzračnih pločevinastih škatlah. Okrog 1860 se je začela doba konserv, ko so začeli industrijsko proizvajati konserve. Dandanes moremo dobiti sleherno živilo v pločevinastih škatlah. Saj tako rekoč živimo »iz konserv«. To pa ima svojo dobro plat. Ne le to, da moreš razna jedila naglo pripraviti; tudi to je neprecenljivo, da si tako ohranimo vsa živila za nedoločeno dobo. Konservirana živila so brez bakterij, se ne pokvarijo in so skoraj kakor presna, čeprav so že več let stara. — Vendar eno je važno: brž ko kako konservo odpremo in takoj ne zaužijemo njene vsebine, je konservirano živilo izpostavljeno vplivu kisika iz zraka in bakterijam, ki jih je zmeraj polno v ozračju, in živilo se pokvari, zlasti poleti. Posebno nevarne so odprte konserve s kislimi omakami. Kislina se utegne spojiti s pločevino in okus je neprijeten. Zato je najbolje, da damo odprta konservirana živila v steldene ali porcelanaste posode in potem ravnamo z njimi kakor s svežimi.
OD KOD IME »CAJ OB PETIH«
Nekatere navade, ki so že stoletja stare, imajo še dandanašnji velik vpliv na družbene razmere. Sem spada tako imenovani »čaj ob petih«. Če se hočemo držati pravila, ne smemo postreči z njim ne ob treh in ne ob štirih, marveč točno ob petih popoldne! Prvi tak čaj so imeli marca 1842, in sicer je angleška vojvodinja Bedfordska povabila nekaj gostov na skodelico čaja. To se je zgodilo zato, ker so bile večerje zmeraj bolj pozne, tako da so se morali ljudje ob
petih nekoliko »oteščati«, ker so bili sicer do večerje — ob 10. ali 11. ponoči — preveč lačni. Zatorej so vrinili v ta čas čakanja skodelico čaja, seveda z majhnim prigrizkom — koščkom kruha s presnim maslom ali z mezgo. V Angliji pa je pitje čaja veliko bolj v navadi: leta 1657 so v Londonu odprli prvo čajevo gostišče.
ZDRAVNIK TRKA PO HRBTU
— ZAKAJ?
Ko zdravnik preiskuje bolnika in posumi, da tiči kaka bolezen v prsih ali trebuhu, otrka hrbet, prsi ali trebuh. Le zakaj? Otrkavanje, tako imenovana perkusija, je neke vrste diagnoza. Začel jo je sredi 18. stoletja zdravnik Leopold Auenbrugger in jo drugim priporočil. Ko zdravnik otrkava razne dele telesa, začno ostenja telesnih delov in tudi notranji organi drhteti, tako da se slišijo šumi, odmevi. Ti so odvisni od ustroja organov, od njih velikosti in oblike, od napetosti in razteznosti, od vsebine zraka in podobnega. Zatorej more zdravnik na podlagi »odmeva«, ki ga povzroča trkanje, sklepati na lastnosti telesnih organov in spoznati morebitne spremembe. Tudi iz prostorninskega in globinskega učinka teh tresljajev more zdravnik črpati podatke o zdravju človeka.
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi :
1.	Verenka Orehek, uslužbenka, vstopila 1. 11. 1968.
Izstopi:
1.	Feliks Jeretina, del. v oplemeni-tilnici, izstopil na podlagi lastne odpovedi dne 31. 10. 1968,
2.	Marko Zaman, električar, izstopil 9. 11. 1968, na podlagi lastne odpovedi,
3.	Albin Gnidovec, pravnik, izstopil na podlagi lastne odpovedi dne 15. 11. 1968,
4.	Riko Kregar, ključavničar, odšel na dosluženje kadrovskega roka dne 23. 11. 1968.
Zahvale
Vsem, ki ste spremili mojo drago mamo Marijo Zupan na njeni zadnji poti in ji darovali cvetja, se prisrčno zahvaljujem.
Žalujoča hčerka Marija Merčun
Vsem, ki ste našo drago hčerko
FRANCKO MARINŠEK
spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje, se prisrčno zahvaljujemo, kakor tudi sindikatu za denarno pomoč.
Žalujoči: ata, mama, sestre in ostali sorodniki.
Svojim sodelavcem in sodelavkam se iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in za cvetje, s katerim ste počastili mojo pokojno mamo Jose-pino Kovačič.
Žalujoča Mira in Dušan Kovačič
ll'j efefitci;
Besede direktorja podjetja diplomiranega Inženirja Sreča Berganta Osnovna organizacija sindikata pred občnim zborom
Naloge komunistov pri uveljavljanju samoupravnih političnih teženj mladine
Zakaj nismo cepili letos proti influenci Delo ZMS in aktiva Induplati Jarše Prodaja v septembru in oktobru Proizvodnja v oktobru Napalm bomba Humor
Zanimivosti
Obvestila iz kadrovske službe
Zahvale
Čestitka
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Jošo Gagel. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Članom
kolektiva Induplati in vsem bralcem Konoplana
želijo
srečno,
novo leto 1969
samoupravni organi, uprava,
družbeno-politične organizacije in uredništvo Konoplana