1 odmevi Ponovno o kontrolni metodi v gozdnogospodarskem načrtovanju Pomisleki na odmev mag. Živana Yese liča Odmev mag. Veseliča me v ničemer ni presenetil, pričakoval sem prav takšno reakcijo. Ne domišljam si, da ga bom s tem odgovorom v karkoli prepričal. Naj ina načina razmišljanja sta si v tem pogledu povsem različna. Verjeli ali ne, po svoje sem mu celo hvale- žen, saj sem prepričan, da bo polemika pri marsikomu spodbudila zanimanje za zelo aktualno vprašanje goz- dnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, tem bolj zato, ker prav sedaj poteka strokovna obravnava obmo- čnih gozdnogospodarskih načrtov. Namen tega ses- tavka je spodbuditi sestavljalce gozdnogospodarskih načrtov, da bi suvereno razmišljali s svojo glavo in imeli kritičen odnos do kakršnihkoli pravilnikov in navodil. Kot sem že velikokrat omenil, za ustvarjalno delo ni navodil. Dotaknil se bom le nekaterih najbolj tipičnih mest v odmevu po naslednjih sklopih: l. Očitno obračanje dejstev - V 2. odstavku odmeva na strani 338 je navedeno: »Gašperšič je glavni del prispevka / .. ./ oprl na nekaj svoj ih togih predpostavljenih sodb o mode- lih in gozdnogojitvenih ciljih, kot j ih opredeljuje Pravilnik.« Gozdnogojitveni cilj je v tem članku kakor tudi v drugih mojih delih dosledno obravnavan v smislu dinamične (sistemsko-evolucijske) pred- stave gozda. Drugi del članka (pog!. 7-8) izhaja iz teoretsko zasnovanega prvega dela, ki je izrazito posvečen fleksibilnosti in adaptivnosti načrtovanja, značilnega za kontrolno metodo. Dobronameren bralec tega ne more spregledati in mi naprtiti nekaj, kar je diametralno nasprotje tistega, kar vztrajno zagovarjam. -Tretji odstavek na strani 338 glasi: »Celotno razlago neprimernosti sistema uveljav- ljenih modelov in ciljev Gašperšič zasnuje na treh namišljenih predpostavkah: - modeli so tehnični pojem in (zato?) gozd obrav- navajo statično, - statični so tudi časovno opredeljeni gojitveni cilji, - s časovno neopredeljenimi gojitvenimi cilji je mogoče preverjati uspešnost razvoja gozdov, medtem ko s časovno opredeljenimi to ni mogoče. « Pa pojdimo lepo po tem vrstnem redu: 438 - Nikjer nisem zapisal, da sem proti pojmu model, ampak nasprotno. Za gozdnogojitveni cilj je v drugi polovici članka kar 9-krat uporabljen pojem model. Ja, kaj pa naj bi drugega bil kot miselno zasnovan in nato tudi zapisan model za obliko- vanje gozda. - V daljno in nepredvidljivo prihodnost postavljen ci lj je nujno statične narave. Cilja, kije izoliran od razvoja gozda, družbenega okolja, našega znanja in novih spoznanj v stalnem procesu učenja v dialogu z gozdom in družbenim okoljem, pač ne moremo razumeti drugače kot statičnega in celo nesmisel- nega. To dejstvo je v članku tudi teoretsko dovolj utemeljeno z alternativnim pojmom v obliki adap- tivnega (prehodnega, spremenljivega, razvoju pri- mernega) gozdnogojitvenega cilja kot realnega modela za oblikovanje gozdov danes in tukaj. - V prvem odstavku v desnem stolpcu na strani 267 mojega članka je jasno zapisano: »Gozdnogoji- tveni cilj, čeprav adaptiven (preboden), nam omo- goča presojo premikov v razvoju gozdov / .. ./ v ciljno smer in s tem oceno uspešnosti preteklega gospodarjenja z gozdovi ob obnovah načrtov.« To so bila izhodišča, s katerimi se je mag. Veselič lotil mojega članka. Vso presojo in komentar pre- puščam bralcu. - V l. odstavku na strani 338 in v 2. odstavku v desnem stolpcu na strani 339 je uporabljena misel, da zagovarjam uporabo >>v preteklosti uveljavlje- nih gozdnogojitvenih ciljev«, kar očitno deluje sla- bšalno. V poglavju 6, 7 in zlasti 8 mojega članka je povsem jasno razvidno, da gre za aktualen (realen), tj. temeljito preverjen ali pa nov (adaptiran) goz- dnogojitveni cilj. 2. Nespoštovanje argumentov onemogoča resen strokovni dialog - Gozdnogojitveni cilj je izrazito razvojna kategorija (model za oblikovanje gozda), zato ga ne moremo pojmovati neodvisno od sprememb, ki jih pri- naša čas v razvoj gozda, družbenega okolja in v naša spoznanja. Je pripomoček našega aktivnega odnosa do prihodnosti in reševanja problemov raz- voja gozdov, ki je permanentna naloga. V daljno in nepredvidljivo prihodnost statično (izolirano) lociran in hkrati za vse lastniške kate- gorije enoten gozdnogojitveni cilj (Pravilnik) je, GozdV 59 (2001) 10 gledano s sistemsko-razvojnega vidika absurd. - Naloga gozdnogospodarskega načrtovanja je ned- vomno organizacija akcije (gospodarjenja) v seda- njosti. Čim zapišemo cilj, ki >maj bi bil dosežen« v neki zelo odmaknjeni in zato zanesljivo nepred- vidljivi prihodnosti, smo ob nujno potreben pri- pomoček za realno oblikovanje gozda sedaj in v neposredni (predvidljivi) prihodnosti. Preprosto, tako razumljen in posledično tudi tako oblikovan cilj ne more biti model za delo danes in tukaj. Realnost gozdnogojitvenega cilja mora biti oprta na zelo konkretna merila. Ponovno poudarjam: Vprašati se moramo, ali smo ustrezno cilju v stanju oblikovati in vzdrževati sestoje v vzgojno in negovalno občutljivi mladostni in srednje- dobni fazi (po drevesni sestavi in načinu meša- nja, kakovosti, odpornosti). To je kriterij, mimo katerega ne moremo. - Kljub jasnemu dokazu, da je za (pogojno rečeno) »realizacijo« tudi manj zahtevnih ciljnih stanj (po drevesni sestavi, načinu mešanja, sestojni zgradbi, kakovosti ... ) v gospodarskem razredu v načelu potreben čas v dolžini celotnega obrata, in to ob pogoju, da se bo narava gozda »obnašala« po naših predstavah in kjer materialna sredstva niso pro- blem, se vztraja pri absurdni in naravnost smešni zahtevi določitve časa, v katerem naj bi bil cilj dosežen (Pravilnik). V takšnih razmerah je težnja po realizaciji cilja povsem nesmiselna. Ob tem dejstvu se postavimo v čuden položaj tistega, ki mora po pravilniku zapisati čas v katerem bo ta cilj dosežen. Ne dvomim, da ga bo kar mimogrede zapisal in si o tej zahtevi mislil svoje. - Postaja vedno bolj očitno, da so se protagonisti te miselnosti znašli v slepi ulici, prostora za verbalno izmikanje je čedalje manj. To se pozna tudi avtorju odmeva na moj članek. V tem pogledu je poučen naslednji tekst iz l. odstavka na strani 340 odmeva na moj članek: »Ponekod bo pač približevanje ciljni podobi gozda (upoštevajoč gozdove različnih lastništev) ugo- dnejše, drugod manj ugodno. Optimalen model gozda in (bolj neposredno) gozdnogojitveni cilj sta ustrezno vodilo za delo z gozdom na danem rastišču v gozdovih vseh oblik lastništva, če smo seveda priprav li eni tudi časovno opredeli ene goz- dnogoiitvene cilje razumeti dinamično (podčrtal avtor pomislekov)«. Tak način razmišljanja (pravzaprav izmikanja dej- stvom) pa že spominja na znani srbski rek »Okroglo GozdV 59 {2001) 10 S t- l. v v • e...a lSCa Hl pa na Coške«, zato si je treba to situacijo natančno pogledati in si marsikaj razložiti. Pod manj ugodnimi ali celo slabimi razmerami za uresničevanje ciljev si navadno predstavljamo razmere v zasebnem sektorju, zlasti v kategoriji zelo razdrobljene posesti s parcelnim gospodarjenjem, ki predstavlja dobro polovico vseh slovenskih gozdov. Pod manj ugodnimi razmerami tu niso mišljene le materialne možnosti, ampak naj- prej gojitvene-tehnični in obratovno-tehnični pogoji, ki izhajajo iz parcelnega načina gospodarjenja in s soci- alno strukturo gozdnih posestnikov pogoj enega načina rabe teh gozdov. Tam, kjer gre za opisane manj ugodne oziroma za slabe razmere, se nekim enotnim in zahtevnejšim (skupnim) ciljem preprosto ne moremo >>približevati«. Razvoj sestoj ev gre svojo pot naprej. Za nami (za našim gospodarjenjem v takih slabih razmerah) nujno osta- jajo v celoti slabše oblikovani in negovani mladi in srednjedobni sestoji z vsemi posledicami na drevesni sestavi, načinu mešanja, kakovosti, sestojni zgradbi, odpornosti in še čem kot priznanih kriterijih cilj nega stanja. Torej, tu se ne »približujemo« zahtevnejšemu skupnemu gozdnogojitvenemu cilju, ga ne »realizi- ramo«. Za v takih pogojih nujno slabše oblikovane mlajše in srednjedobne sestoje se potencialna možnost za zahtevnejši cilj (ob spremenjenih pogojih) ponudi šele v naslednjem obratu. Kakorkoli obračamo, se nam že iz elementarne narave procesa ravnanja oziroma gospodarjenja z gozdovi naravnost vsiljuje rešitev v obliki realnih adaptivnih gozdnogojitvenih ciljev, ločenih po tipičnih kategorijah lastništva. 3. Ločeno načrtovanje razvoja gozdov po tipičnih kategorijah lastništva To je kapitalne vprašanje. Posestne kategorije moramo v celotnem procesu načrtovanja zelo resno upoštevati, saj gre vendar za zelo različne razvojne pro- bleme in različne ter zelo specifične razvojne mož- nosti. Skupna obravnava vseh gozdov pri načrtova­ nju, kot jo uveljavlja Pravilnik, je naravnost nojevska poteza. Mislim, daje nujno posebej obravnavati: drža- vno posest, zelo razdrobljeno zasebno posest, povr- šinsko zaokroženo zasebno posest v obliki celkov in veliko zasebno posest ter posest drugih pravnih oseb. Gledano z vidika načrtovanja razvoja gozdov se stvari le navidezno komplicirajo. Zaokrožena posest višin- skih kmetij predstavlja v območjih večinoma specifične gospodarske razrede. Večja zasebna posest je zastopana le v nekaterih območjih in v celoti (v Sloveniji) ne predstavlja pomembnega deleža. Gospodarske enote pa so postale po denacionalizaciji lastniško bistveno 439 bolj homogene, zato v tem pogledu ne bo posebnega problema. 4. Avtor odmeva se ne drži vsebine članka Moj članek se nanaša izključno na kontrolno metodo in na pojmovanje gozdnogoj itvenih ciljev v njenem okviru. Avtor odmeva zahaja na številna druga področja in tu išče možnosti za nizke diskvalifikacije nasprotnika. Najbolj tipična je v l. odstavku v levem stolpcu na strani 339: "Hm, kako se že presodi, ali so razvojne faze vsaj okviino v ravnotežju?" S tem nas hoče najbrž podučiti, kako se tu ravna pri diagnostici- ranju stanja gozdov v pogledu trajnosti, kot da se tega lotevamo prvič. S. Zaključek Odmev na moj članek zaključi mag. Vesel ič v svojem značilnem stilu. S Pravilnikom zasnovan kon- cepi načrtovanja primerja z ladjo, ki očitno uspešno pluje, mene pa vidi v vlogi nekoga, ki j i grozi s poto- pitvijo. Če se lahko zanesem na javna občila (Delo), šteje mag. Veselič ta koncept za izjemno posodobitev gozdnogospodarskega nač1tovauja v Sloveniji. Menda so bili o tem v posebnem pismu posebej seznanjeni celo nekateri ministri. Če lahko uporabim ponujeno prispodobo v obliki ladje, lahko zagotovim, da jo ne bom torpedi ral, saj kot upokojenec nimam niti najma- njše možnosti za tak podvig. Naj ladja v veselje nje- nemu kapitanu mimo pluje. Mislim pa (to mi je najbrž dovoljeno), da bi se moral kdo, ki se na pristojnem ministrstvu čuti kaj odgovornega za to področje, pa vendarle zanimati, ali je z »navigacijo ladje« pa tudi z njenim kapitanom res vse v najlepšem redu, saj je znano, da na morju ni previdnosti nikoli preveč. Franc Gašperšič Tt·ajnostno, mnogonamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi " Sloveniji, od deklaracije do resničnosti Uvod Članek dr. Gašperšiča v Gozdarskem vestniku, št. 5-6/200 l , pod naslovom Ponovno o kontrolni metodi v gozdnogospodarskem nač1tovanjuje bil očitno samo prva bitka križarske vojne proti prenovljenemu goz- dnogospodarskemu nač1tovanju, kateremu je podlaga Pravi lnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih iz leta 1998 (v nadaljevanju Pravilnik 1998) in katerega uspešno izvaja Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS). Upanje, da sem s spravljivim prispevkom v Gozdarskemu vestniku, št. 7-8/2001 , pojasnil nekatera vprašanja v zvezi s Pravilnikom, je bi lo po pričakovanju jalovo. S člankom Trajnostno, mnogonamensko in sonaravno gospodarjenje z goz- dovi v Sloveniji, od deklaracije do resničnosti avtmji prof dr. Gašperšič, prof dr. Winkler, prof dr. Kotar in doc. dr. Bonč ina z nekorektnim pisanjem, v katerem ne manjka zavajanj in žaljivih diskvalifikacij , nadaljujejo s poskusom razvrednotenja Pravilnika 1998, njegovih izdelovalcev ter sedanjega dela na področju gozdno- gospodarskega načrtovanja pri nas. Očitno avtorji s člankom niso imeli le namena opo- zarjati na spregledane vsebine Pravilnika 1998 in aktu- alnega gozdnogospodarskega načrtovanja. To je najbolj razvidno pri obravnavi več vsebin, ki zaradi že splo- šne osvojenosti v stroki in zmanjšanja že tako precej 440 obsežnega Pravilnika 1998 v pravilniku niso podrobneje razčlenjene, pač pa so razčlenjene v vzorcu zgradbe gozdnogospodarskih načrtov GGE, izdelanem v ZGS že v letu 1998, in v vzorcu zgradbe območnih načrtov, izdelan em v letu 2000, ter so že striktno navzoče v pri- bližno 70 gozdnogospodarskih načrtih GGE in v osnut- kih vseh območnih načrtov 200 l-20 1 O, ki so doslej izdelani skladno s Pravilnikom 1998. Namesto da bi avtorj i v navedenih primerih, ko očitno ne gre za spre- gledane vsebine, preprosto navedli, da so dane vse- bine tako pomembne, da bi jih bilo vendarle prlinerno zapisati tudi v pravilnik, če so že takega mnenja, so si dali duška z diskvalifikacijami, češ da se izdelovalci Pravilnika 1998 očitno ne zavedajo, kaj vse spada med te vsebine, kako bo takšno načrtovanje kos zahtevnim nalogam ipd. Večjo podrobnost Pravilnika 1998 avtorji večkrat ome1~ajo kot nepotrebno in celo škodljivo, v nekaj primerih, kjer je iz že pojasnjenih razlogov določena vsebina v Pravilniku 1998 v prime1javi s Pravilnikom o načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja iz leta 1987 (v nadalje- vanju Pravilnik 1987) opredeljena nekoliko bolj skopo, pa na široko in nekorektno razlagajo o manjkajočih vsebinah Pravilnika 1998 v primeijavi s Pravilnikom 1987. GozdV 59 (2001) 10