23. december 2003 številka 37 GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ČESTITKA številka 37 2 december 2003 NAMESTO UVODA Z godi se nam vsako leto znova. Pa kljub vsemu je vedno čarobno in polno pozitivnega naboja - decembrsko predpraznično dogajan je namreč. Tudi mestna občina je že v začetku adventnih tednov zadihala v ozaljšani podobi. Nekaterim so številne lučke in drugi okraski všeč, drugi pravijo, da je vse skupaj že dolgočasno, češ da je »vsako leto enako«. Pa vendar bi bilo prav, če bi napor (in nenazadnje tudi stroške, ki so s tem povezani) občinskih mož in žena spoštovali. Posebej, če se spomnimo, kako klavrno je bilo nekoč. Letos, pravijo, bo silvestrovanje na prostem še zanimivejše iz preprostega vzroka -spet bo namreč nekaj novega. Če ne drugega, pa vsaj na novo urejena ploščad pred banko oziroma pošto, ki je tudi osrednje prizorišče najbolj množičnega silvestrovanja v Pomurju. Pa tudi sicer verjamem, da dobre volje (za katero ste odgovorni predvsem sami) in zabave ne bo manjkalo. Sicer pa je pred vami zadnji letošnji izvod Soboških novin in prav je, da potegnemo črto. Oziroma jo je v imenu redakcije, pa če hočete občank in občanov nasploh, potegnil podžupan Rudi Horvat. Delo mestnega sveta je namreč kljub vsemu temelj za učinkovitost komune, čeprav se morda tega niti ne zavedamo. Posebej ne v obdobju, ko je občinski parlament relativno učinkovit in se ne utaplja v politiziranju, ko se ne ukvarja v prvi vrsti s samim sabo, ampak z razvojnimi vprašanji lokalnega okolja. To medijsko sicer ni atraktivno, je pa zato toliko bolj koristno. Dejstvo je, da mestna občina Murska Sobota ni idealna. Kot ni idealna niti nobena druga. Ostajajo nerešeni problemi, nekatere odgovore pa bomo dobili šele prihodnje, če že ne v kasnejših letih. A po drugi strani velja tudi, da je občinska oblast v mnogih primerih dokazala, da zna biti (v primerjavi z drugimi v Sloveniji) učinkovita in uspešna. Popotnica za novo leto bo v teh dneh izrečena in zapisana neštetokrat, zatorej: na svidenje v letu 2004, ki bo (spet) najboljše! Bojan Peček Glasilo SOBOŠKE NOVINE Izdajateljski odbor: izdaja MESTNI SVET Anton SLAVIC, Ernest EBENŠPANGER, Odgovorni urednik: Franc MEOLIC, Ivan OBAL, Bojan PEČEK Grafična priprava in tisk: Ustanoviteljica je Jožef RECEK, Alojzij ROUS, TISKARNA KLAR Murska Sobota MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in Jezikovni pregled: Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota Franc WEINDORFER Gabrijela GRANFOL PEURAČA Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. 3 OBLETNICE številka 37 PRVO LETO DELOVANJA EDINE EVROPSKE ROMSKE KRAJEVNE SKUPNOSTI Z a Puščo je znano, da je najrazvitejše romsko naselje v Sloveniji. Nekoč so se zgledovali po njej zaradi večje socialne vključenosti Romov, nato zavoljo prvega romskega vrtca, zdaj pa pišejo zgodovino zaradi dejstva, da so prva romska krajevna skupnost v Evropi. Na to so ponosni tudi v mestni občini, ki je v prvi vrsti pomagala krajanom Pušče, čeprav bi bila za to najprej poklicana država. Prvo obletnico obstoja krajevne skupnosti so na Pušči obeležili z dvema pomembnima otvoritvama, pa tudi z nevsakdanjim dogodkom -nogometno tekmo med domačini in tukajšnjo policijo. Novo otroško igrišče in posodobljeno vaško cesto sta odprla predsednik sveta KS Pušča Darko Rudaš in župan Murske Sobote Anton Slavic. V svojih slavnostnih nagovorih sta poudarila hiter razvoj Pušče, pri čemer nista pozabila omeniti tudi največjih težav - na prvem mestu je še vedno prenizka stopnja zaposlenosti krajanov. Po uradnih otvoritvah so se obiskovalci preselili na bližnje nogometno igrišče, kjer so se že ogrevali »hudi« nasprotniki - Romi in policisti. Po začetnih vljudnostnih frazah obeh kapetanov se je vnela prava športna bitka, med navijači pa je bil tudi prvi mož pomurskih policistov, Aleksander Jevšek. Šlo je za prijateljsko tekmo, katere osnovni cilj je bil medsebojno spoznavanje, saj predvsem policisti ugotavljajo, da z romsko populacijo premalo sodelujejo. Kljub zagretosti obeh ekip posebnih incidentov ni bilo, na koncu pa so zmagali boljši - ali kot se je pošalil župan Slavic: »V vsakem primeru bodo zmagali »naši«!« Tokrat so bili to domačini. 4 december 2003 OBLETNICE Praznik KS Černelavci PRIDOBITVE NA KOMUNALNEM PODROČJU ZAVEZUJEJO V primestni Krajevni skupnosti (KS) Černelavci so pripravili I. krajevni praznik. Po zagotovilih predsednice Sveta KS Jožice Viher naj bi krajevni praznik konec novembra poslej postal stalnica. Letošnje praznovanje je bilo v znamenju predaje namenu kar štirih odsekov krajevnih cest oziroma ulic, ki so jih uspeli modernizirati v zadnjih dveh letih. To so trije kraki Kranjčeve ulice v vrednosti 11,5 milijonov tolarjev, podaljšek Ledavske ulice je stal 6,2 milijona, podaljšek Tavčarjeve 6,5 milijona, 7,6 milijonov tolarjev pa asfalt na pločniku ob Gorički ulici, kar je bila zadnja investicija v letošnjem letu. Večino sredstev so v obliki krajevnega samoprispevka in nabiralnih akcij zagotovili krajani sami, nekaj pa je primaknila tudi Mestna občina Murska Sobota. Ker se je tudi v KS Černelavci referendumski program iztekel, v načrtu pa imajo še veliko investicij: ureditev okolice vaškega in gasilskega doma, adaptacija vaškega doma in ureditev centralnega ogrevanja v le-tem, ureditev vaškega trga in še kaj, razmišljajo o ponovni uvedbi samoprispevka ali kakšni drugačni obliki rednega in namenskega zbiranja denarja. Brez tega tako zajetnega programa ne bo mogoče realizirati. Kot je v nagovoru v vaškem domu izpostavila predsednica Viherjeva, si bo prizadevno vodstvo Sveta KS v prihodnje prizadevalo tudi za še večjo povezanost med krajani Černelavec. V načrtu imajo javnost oziroma delujoča društva še bolj povezati tudi na področju družabnega življenja, ki pa že sedaj ni zanemarljivo. To je pokazala tudi prireditev v okviru I. krajevnega praznika, ki se je potem nadaljevala v dvorani vaškega doma. V sodelovanju z domačim kulturno-turističnim društvom so namreč pripravili jubilejni koncert mešanega pevskega zbora ljudskih pevk in pevcev Društva upokojencev Černelavci in KS Černelavci, dogajanje v dvorani pa so popestrili tudi z otroškim programom. Po nastopu je bilo še družabno srečanje s prigrizkom in pijačo. 5 DROBIR številka 37 PRAZNIKI SO SPET TU! N a bližajoči se božično-novoletni čas so nas ponekod že konec novembra opozorile praznično okrašene izložbe in lučke na poslovnih stavbah. V predprazničnih dneh so imeli veliko dela delavci soboškega Elektra in Bliska, ki so s svetlikajočimi se lučkami okrasili tudi mestni park, glavne prometnice v mestu, ulice, stavbe in še kaj. Okrasitve so dobrodošle, saj zlasti v večernih urah pričarajo pravljično podobo mesta. NOVICA IZ BETHLEHEMA V novembru so člani Društva pobratenih mest Bethlehem/Murska Sobota volili novo vodstvo. Dosedanjim vodstvenim članom se je namreč iztekel mandat. Tako so za predsednika društva izvolili Evgena Novaka, za podpredsednika pa Ralpha Romana. Nova tajnik in tajnica društva bosta John Keyser in Lillian Horvath. Delo blagajnika bo opravljala Ana Zamoli. Izvoljeni so bili tudi člani sveta društva. Enoletne in dvoletne mandate so dobili: Stefan Antalics, Anica Merkl , Joseph Boligitz in Ethelika Franekic v imenu slovenske katoliške cerkve svetega Jožefa, Kathy Novak, Rosemary Moretz , Mary Karol, Charles Moretz in Ronald Hari v imenu slovenske luteranske cerkve svetega Ivana ter Joseph Kalamar, Albert Holtzman, ki bosta zastopala preostale člane. MILIJON ZA KRIZNI CENTER P o Mercatorju in Sparu se je v Murski Soboti pojavil tudi tretji veliki trgovec - Engrotuš. Na Bakovski cesti (pri Pomgradu) je namreč odprl supermarket na 2.400 kvadratnih metrih prodajnih površin z okrog 16.000 različnih izdelkov. Težko je sicer reči, kaj privlači velike slovenske trgovce, da se v gospodarsko šibki regiji odločajo za tako obsežne investicije v trgovine, Tušev supermarket je stal več kot 1,2 milijardi tolarjev. Gotovo pa je za kupce dobro, da vlada v ponudbi živilskega blaga in pri blagu široke potrošnje konkurenca. Ta pomeni dvig kakovosti ponudbe, vpliva pa tudi na cene. Ker moramo vsako novo pridobitev v mestu gledati s pozitivne plati, je razlog za to tudi 60 novih delovnih mest. V bližini supermarketa gradijo še bencinski servis, ki bo nared v začetku prihodnjega leta. Ponudba vseh naftnih derivatov bo za pet tolarjev cenejša kot na drugih bencinskih servisih. Tušev supermarket sta predala namenu Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engrotuš, in župan Mestne občine Anton Slavic. Ob tej priložnosti je direktor Svetelšek županu za potrebe soboškega Kriznega centra za mlade predal ček v vrednosti milijon tolarjev. 6 december 2003 DROBIR 9. LETNA KONFERENCA POMURSKEGA DRUŠTVA ZA KAKOVOST P omursko društvo za kakovost (PDK) je v prostorih Zavarovalnice Triglav pripravilo tradicionalno letno konferenco. Moto letošnje, že 9. po vrsti, je bil Z motiviranostjo do uspeha. Pomurska podjetja se ponašajo z 52 certifikati kakovosti, kar sedem podjetjih jih je pridobilo letos. Pred strokovnim delom konference, na katerem so strokovnjaki iz vse Slovenije predstavili svoje poglede in izkušnje na poti h kakovosti, so podelili številna priznanja. Zlati znak kakovosti PDK sta prejeli Upravna enota Ljutomer in družba Elrad International. Med štirimi podjetji, ki so se potegovala za nagrado PDK, je zmagala družba Saubermacher-Komunala iz Murske Sobote. Med dobitniki priznanj za inovacije pa so tudi Matjaž Pavlinjek iz podjetja ROTO, Jože Pavlinjek ml. iz podjetja INOKS (oba srebrno priznanje) in Danilo Mihorič iz Mure (zlato priznanje). Ker letos mineva natanko deset let od ustanovitve društva, so se spomnili tudi začetkov. Zahvale so prejeli prvi predsednik društva Štefan Ošlaj ter Eva Feher, Andrej Janc, Franc Pucko, Veronika Žunec, Zoran Svetec in Slavko Žalar. Nagrada PDK je prišla v prave roke - predstavniki podjetja Saubermacher-Komunala Dobitniki priznanj ob 10. obletnici PDK (od leve): podeljevalec Jožko Čuk, direktor GZS, Slavko Zalar, Andrej Janc, Franc Pücko in Zoran Svetec ADVENTNA RAZSTAVA CVETLIČARJEV IN VRTNARJEV S ekcija cvetličarjev in vrtnarjev ter domače in umetnostne obrti pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota je v Galeriji Murska Sobota pripravila adventno razstavo. Osemnajst razstavljavcev je predstavilo na desetine adventnih in božično-novoletnih motivov. Prevladovali so adventni venčki, sveče, porcelan in steklo. Brez živega cvetja in zelenja tudi ni šlo. POSLOVNA DARILA I zobraževalni center Rakičan (ICR) je v sodelovanju s Klubom managerjev in podjetnikov Murska Sobota pripravil bližajočemu se prazničnemu času zanimiv seminar o poslovnih darilih ter sejem daril. S seminarjem je Bojana Košnik, vodja protokola na obrambnem ministrstvu, skušala slušatelje seznaniti s protokolarnimi pravili in poslovnim obdarovanjem. Teoretičnemu delu je sledil še ogled prodajnega sejma, ki so ga v sosednjem prostoru dvorca v Rakičanu pripravili ponudniki daril iz Pomurja. 7 DROBIR številka 37 VABLJENI NA SILVESTROVANJE Veseli december se je začel z Mikloševim Senjem in intenzivno poteka. Na trenutke smo mogoče že malce utrujeni od nakupovanja božično novoletnih daril, raznih prireditev, zaključkov ter obiskov sorodnikov. Ampak, glavno šele prihaja. To je seveda samo silvestrovanje ter napeto pričakovanje polnoči. Že šesto leto zapored bomo ta trenutek lahko dočakali skupaj v Murski Soboti. Silvestrovanje na prostem bo v mestnem središču, na prireditvenem prostoru pred zgradbo Ljubljanske banke. Prireditev se bo odvijala v času od 22.00 do 3.00 naslednjega dne. Za glasbeni del bo poskrbela prekmurska skupina STRICI, za gostinsko ponudbo pa podjetje Zvezda -Diana. Opozarjamo vas, da je uporaba pirotehničnih izdelkov (npr. petarde in rakete, ki so v prosti prodaji) na površinah, kjer potekajo javni shodi in javne prireditve, zakonsko prepovedana, zato raje uživajte v pogledu, kajti prve trenutke novega leta bo nebo nad našim mestom ožarjeno z veličastnim ognjemetom. Vsem obiskovalcem prireditve želimo prijetno počutje, vse tiste, ki živijo v neposredni bližini prireditvenega prostora, pa prosimo za razumevanje zaradi hrupa, ki bo povzročen ob izvedbi silvestrovanja. Organizatorji prireditve, Mestna občina in Turistično društvo, vam želimo prijetno silvestrovanje ter obilo vsega dobrega v prihajajočem letu. Darja Potočnik Mladi za napredek Pomurja V organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije oziroma Regionalnega centra v Murski Soboti je konec novembra potekal že drugi festival Mladi za napredek Pomurja. Štiridnevni festival je praznik ustvarjalnosti in znanstveno-raziskovalnega ter kreativnega delovanja mladih. Namenjen ni samo šolajoči se mladini, temveč tudi predstavnikom gospodarstva, uradnikom, raziskovalcem in prosvetnim delavcem. Na odmevnih in dobro obiskanih prireditvah, vse so bile v kavarni soboškega hotela Diana in njenih spremljajočih prostorih, je osrednje mesto zavzemala prav razstava ustvarjalnosti. Na njej so mladi iz skoraj vseh pomurskih osnovnih in srednjih šol predstavili svoje tehnične izdelke, raziskovalne naloge in druge rezultate svojega raziskovalnega in ustvarjalnega dela v minulem šolskem letu. Razstava ustvarjalnosti mladih. Pripravili so še niz strokovnih srečanj, okroglih miz, pa študentski forum, bila je predstavitev vpisnih možnosti bodočih dijakov. Novost letošnjega festivala, ki naj bi postal tradicionalen, je bila znanstvena konferenca Pomurske akademije (PAZU) na temo Znanje za gospodarski razvoj Pomurja. V ciklus prireditev na festivalu se je z letno konferenco vključilo tudi Pomursko društvo za kakovost. 8 december 2003 DROBIR 35 let društva Sožitje Murska Sobota D ruštvo Sožitje Murska Sobota, ki na območju soboške upravne enote vključuje ljudi z motnjami v duševnem razvoju in njihove svojce, letos obhaja 35 let uspešnega delovanja. Društvo je v tem času na področju pomoči staršem pri sprejemanju svojih otrok z motnjo v duševnem razvoju naredilo neprecenljivo poslanstvo. Za starše je pripravilo niz seminarjev in izobraževanj, srečanj s strokovnjaki, jim nudilo strokovno pomoč pri vzgoji njihovih otrok, vseskozi pa izvaja tudi program za mladostnike, ki temelji na vseživljenjskem učenju oziroma pridobivanju čimveč znanj in spretnosti za njihovo čim samostojnejše življenje. V počastitev te pomembne obletnice, ki sovpada tudi s 40-letnico Zveze društev Sožitje Slovenije, so v športni dvorani Osnovne šole III pripravili osrednjo slovesnost, na kateri so zaslužnim aktivistom in donatorjem podelili priznanja in zahvalne. Priznanji Zveze za strokovno pomoč in sodelovanje sta prejeli sedanja predsednica društva in ravnateljica OŠ IV Marija Bačič ter pobudnica za ustanovitev društva Marija Gruškovnjak. Med donatorji, ki stojijo društvu ves čas ob strani, so se v društvu spomnili Mestne občine Murska Sobota, Zavarovalnice Triglav in Zveze Sožitje Slovenije. Zahvale za prispevek k delovanju društva so dobili tudi nekateri posamezniki. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ IV in člani društva Sožitje. Geza GRABAR DA BO MESTNI PARK BOLJ SNAŽEN M estna občina je naročila postavitev dveh stranišč za pse in treh pokritih košev za pasje iztrebke v soboškem parku. Postavitev je opravilo podjetje Komunala, ki bo skrbelo tudi za vzdrževanje. Za to je občina namenila 800 tisočakov in je v slovenskem prostoru med prvimi, ki skušajo tako rešiti ta problem. OTVORITEV TENIŠKEGA IGRIŠČA V KUPŠINCIH Krajevna skupnost Kupšinci je v letu 2003 v okviru Športnega centra dogradila teniško igrišče. Slavnostna otvoritev je bila 27. septembra s prerezom traku ter nagovorom podžupanje Nadje Ivanc Miloševič in predsednice KS Kupšinci Andreje Kuhar. 9 DROBIR številka 37 Obiskali smo soboško tržnico KMETIJSKO ZALEDJE REDČI PONUDBO?! S pred leti zgrajeno sodobno in pokrito tržnico v Murski Soboti, ki je postala izključno živilska, se je ponudba na njej precej zredčila. Med letom ima stalno ponudbo nekaj prodajalcev, ki so v glavnem specializirani za blago iz uvoza. Doma pridelano sadje in zelenjavo pa ponujajo tudi nekateri redki domačini. Minulo soboto, ko smo jih obiskali, je bilo kot običajno ob koncih tedna precej živahno. Ob že omenjenih dobro založenih ponudnikih vsega mogočega sadja ter zelenjave, smo srečali tudi dva s kmetije, ki sta registrirala to dejavnost kot dopolnilno. Pri vseh ponudnikih bi lahko kupili endivjo in motovilec. Za zelenjadarstvo specializirani trgovci so povedali, da endivjo ponujajo skozi vso leto. Ko čas za domačo mine, ponudijo tisto iz uvoza, v glavnem iz Italije. Od tam prihajajo tudi ostale solate. Kislo zelje in kislo repo pa je bilo mogoče dobiti le pri ponudnikih s kmetij, ki jo sama pridelata na polju. Prodajalec z Goričkega nam je zaupal, da v sezoni proda 3 tone zelja in prav toliko repe. Branjevka, ki je ponujala jajca in med, pa nam je olajšala delo pri iskanju domače skute. Te v Murski Soboti na tržnici ni mogoče dobiti že dve leti, ker je bil promet zelo pičel. Utrinki o vlogi in pomenu zdravega življenjskega sloga »Živimo zdravo« iz Pomurja za Pomurje in Slovenijo Z ačelo se je jeseni 2001 v Beltincih. Jesen 2002 - dogajanja v Pomurju v desetih lokalnih skupnostih in v eni na Madžarskem. Jesen 2003 - nadaljuje se zgodba o uspehu - širitev projekta promocije zdravja »ŽIVIMO ZDRAVO« na celotno Slovenijo in na novih deset pomurskih občin, med njimi tudi na Mursko Soboto. Projekt pokriva kar nekaj najpomembnejših področij človekovega življenja -zdravo prehrano, gibanje, družabnost, duševnost... Vsako novo jesen prinašamo še več znanja in smernic za izboljšanje, ohranjanje in krepitev zdravja. Naši strokovnjaki, sodelavci in partnerji v projektu promocije zdravja so se tega lotili na nov in zanimiv način: številna izobraževanja in praktične delavnice po lokalnih skupnostih, svetovanja in predavanja o zdravi prehrani in zdravem življenjskem slogu, kuhanje in priprava zdravih jedi z degustacijo, določanje in kontrola dejavnikov tveganja, pohodi, testiranja telesne zmogljivosti. Ali se vam ne zdi , da je naš odnos do zdravja preveč sproščen? Značilno zanj je mnenje večine zdravih ljudi, da se bolezen dogaja drugim. Samodestruktivnost je postala del sodobnega življenjskega ritma - zaradi nepravilne prehrane, premalo gibanja, zaradi stresa, naglice, premalo prostega časa. Splošno poslabšanje zdravstvenega stanja je rezultat nezdravega življenjskega sloga. Nezdrav življenjski slog se skoraj vedno potrdi z zbolevanjem za kroničnimi boleznimi. Ali se jim lahko izognemo? Nastanek in razvoj večine teh bolezni res lahko preprečimo, že nastale težave pa omilimo z zdravim življenjskim slogom. Vedno znova poudarjamo, da se je za spremembe pomembno odločiti. Za začetek je dovolj, da začnemo spreminjati stare navade in opustimo škodljive razvade. Za najboljši učinek upoštevajmo prehranske nasvete in navodila za aktivno preživljanje prostega časa. Dan začnimo z zajtrkom, uživajmo veliko sadja in zelenjave, pijmo dovolj vode in gibajmo se, gibajmo se, gibajmo se. Recept za uspeh: dobra volja in vztrajnost. Odzovite se vabilom na dogajanja v vaših skupnostih. Naredimo nekaj koristnega zase in za svojo družino, nekaj kar se najbolj obrestuje - vlaganje v zdravje. Jadranka Jovanovič, prof. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota 10 december 2003 DROBIR Tehnični pregledi poslej tudi pri AMZS V valu odpiranja številnih novih enot za izvajanje tehničnih pregledov je svojega na Noršinski ulici odprla tudi soboška poslovna enota AMZS. Pooblastilo zanj ji je izdalo notranje ministrstvo in pomeni verifikacijo z vsemi ostalimi tehničnimi pregledi v državi. Povsem novi objekt obsega okrog petsto kvadratnih metrov uporabne površine, njegova vrednost je, skupaj z opremo, dobrih 300 milijonov tolarjev. Če ne bi bilo zapletov pri pridobivanju soglasij in dovoljenj, bi lahko nova poslovna enota AMZS s to dejavnostjo zaživela že prej. V njej se bodo izvajali tudi tako imenovani servisi HIP. IZOBRAŽEVANJE POLICISTOV O ROMIH N a Policijski upravi (PU) Murska Sobota so se odločili, da svoje može postave, ki se srečujejo tudi s pripadniki romske skupnosti, poučijo o osnovah romskega jezika, romske kulture ter njihovem življenju in navadah. PU je v sodelovanju s Policijsko akademijo in Romsko zvezo Slovenije doslej opravila že izobraževanje v treh skupinah. Omenjeno usposabljanje je bilo prvo te vrste v Sloveniji, med policisti pa je bilo zanj veliko zanimanja, saj se je nanj prijavilo kar 60 policistk in policistov, kar je približno desetina vseh zaposlenih na soboški PU. Zaradi lažjega in učinkovitejšega dela so formirali tri skupine po 20 slušateljev. Geza GRABAR II. potujoči muzej starodobnih vozil po treh deželah P rizadevni člani Kluba ljubiteljev starih motornih vozil, tehnične kulture in motošporta (motoklub Veterani) iz Murske Sobote se tudi letos niso izneverili tradiciji, saj so kljub nekoliko slabšemu vremenu uspešno spravili pod streho tudi tradicionalni mednarodni rally starih vozil II. Potujoči muzej starodobnih vozil po treh deželah. Več kot sto kilometrov dolge poti od Murske Sobote, čez Gederovec in ob meji po avstrijski strani do Gradiščanske, od tam naprej pa v sosednjo Madžarsko in preko mejnega prehoda Gornji Senik/Martinje do Grada na Goričkem, kjer je bil zaključek, se je udeležilo 115 voznikov iz Slovenije in sosednjih držav. Na poti do cilja so si ogledali številne naravne znamenitosti in kulturno-zgodovinske spomenike. 11 AKCIJA številka 37 Vaja >Rakičan 2003< uspešna V Rakičanu je bila zaščitno-reševalna vaja Gasilske zveze Mestne občine (GZ MO) Murska Sobota. Naslov skupne vaje gasilsko operativnih enot GZ MO in enot in služb Civilne zaščite Mestne občine (CZ MO) Murska Sobota je bil »Rakičan 2003«. Lokacija ni bila izbrana naključno, saj je Rakičan kraj, ki je vse od 60. let v intenzivnem razvoju, ima pa tudi več javnih ustanov: bolnišnico, Dom starejših, srednjo medicinsko šolo, otroški vrtec... Vaja je potekala na in v objektu doma starejših. Predpostavka vaje, v katero je bilo po časovnem zaporedju vključenih vseh enajst prostovoljnih gasilskih društev (PGD) in prostovoljno industrijsko gasilsko društvo (PIGD) tovarne Mura v mestni občini, je bila, da je v 3. nadstropju stanovanjskega dela Doma starejših občanov v Rakičanu zagorelo. Požar se je razširil na ostrešje objekta, dim pa se je valil po hodnikih in stopnišču tudi na nižja nadstropja. Zato so bili stanovalci, ki se niso uspeli pravočasno umakniti, ogroženi. Zaradi reševanja so zaposleni v kuhinji na štedilnikih pozabili stvari in je prišlo do vnetja olja in hrane. Zadimi se tudi pritličje. V času, ko poteka reševanje in gašenje, pa ni manjkala niti radovednost voznikov na magistralni cesti, zato eden od voznikov zaradi nepozornosti povzroči prometno nesrečo. Potek vaje: po aktiviranju PGD Rakičan s strani Regijskega centra za obveščanje Murska Sobota to pokliče na pomoč osrednjo enoto v občini - PGD Murska Sobota. Zaradi pomembnosti objekta in velikega števila ljudi pa vodja požarišča preko regijskega centra zaprosi še za aktiviranje sil za reševanje in nudenje prve medicinske pomoči CZ MO Murska Sobota. Ko gasilski društvi na požarišču opravljata nujne ukrepe, zapirata plinske pipe, zavarujeta objekt in usklajujeta reševanje in gašenje preko gasilske lestve, enota za reševanje CZ pa s pomočjo električnega škripca rešuje ponesrečence, se aktivira še ostalih devet PGD in PIGD Mura. Vodja intervencije je potem prispele enote razporedil na določene naloge okrog objektov. Kot sta ocenila poveljnika GZ MO Franc Olaj in CZ MO Stanislav Wolf, je vaja pokazala, da je delovanje sistema obveščanja in alarmiranja gasilskih društev na zavidljivi ravni, prav tako tudi delovanje radijskih in drugih zvez. Čas prihoda gasilskih enot na lokacijo vadbišča je bil v pričakovanih mejah, operativno izvajanje nalog gašenja in reševanja pa usklajeno. Prav tako pa tudi medsebojno sodelovanje in usklajeno poveljevanje gasilcev z enotami in službami CZ MO. Ogled vaje je bil javen za vse prebivalce, prav tako pa so nanjo povabili številne goste. O pripravah, vsebini in poteku vaje je poveljnik soboške gasilske zveze Franc Olaj izdelal tudi poseben elaborat. 12 december 2003 KULTURA ODPRTA VRATA SLOVENSKE KULTURE N a Prešernov rojstni dan, 3. decembra, so tudi v Galeriji Murska Sobota pripravili zanimivo prireditev Dan odprtih vrat slovenske kulture. Z njo skušajo kulturne ustanove kulturo različnih oblik po simbolični ceni ali pa zastonj približati široki javnosti. V soboški galeriji je bilo mogoče tega dne prisostvovati demonstracijskemu postavljanju zadnje razstave v letošnjem letu. Kot svojo pregledno razstavo jo je pripravljal akademski slikar Vladimir Potočnik. Obiskovalci so lahko med 12. in 18. uro iz prve roke izvedeli marsikaj zanimivega iz njegovega sveta umetnosti. Tega dne je galerija po priložnostni ceni ponujala še različne publikacije. RAZSTAVA KOLONIJE PRIMOŽ TRUBAR S oboški klub PAC je v novembru letos gostil razstavo del 9. slikarske kolonije Primož Trubar. Na odmevni razstavi je svoja dela izložilo osem slovenskih umetnikov, ki so se v organizaciji Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar jeseni udeležili tradicionalne slikarske kolonije v Moravskih Toplicah. Med likovniki različnih generacij in s tem tudi različnih likovnih izrazov se s svojimi deli predstavljajo Irena Brunec, Zdenko Huzjan, Fulvio Juričič, Alenka Kodferman, Tomaž Kržišnik, Suzane Moos-Kiraly, Anton Seifert in Branko Simčič. Umetniški vodja kolonije je bil tudi letos prekmurski slikar Nikolaj Beer. KONCERT RITE KINKE S vetovno znana pianistka Rita Kinka iz Novega Sada je spet gostovala v Murski Soboti. V organizaciji Kluba PAC, Lions kluba Murska Sobota, tamkajšnjega Leo cluba ter Rotary kluba Martjanci je v cerkvi sv. Nikolaja nastopila na dobrodelnem koncertu, katerega izkupiček je bil podarjen v humanitarne namene. FILMI V KINU PARK MURSKA SOBOTA Spoštovani obiskovalci soboškega kina! Obveščamo vas, da se bodo filmi v Kinu Park v Murski Soboti vrteli od srede do nedelje po programu, kot je objavljen v medijih, tudi če si bo film želel ogledati samo en obiskovalec. Od 1.1. 2004 dalje bo ob sredah vstopnica za kinopredstavo cenejša za 200,00 SIT. Veliko užitkov ob gledanju filmov vam želimo! ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV MURSKA SOBOTA 13 MESTNI SVET številka 37 Rudi Horvat, podžupan: >Delo mestnega sveta je bilo tudi letos uspešno< M estni svet je začel s svojim mandatom 28. novembra 2002, od takrat pa smo se sestali na devetih sejah. Dnevni redi so obsegali največ petnajst vsebinskih točk, najmanj pa pet - povprečno smo na eni seji razpravljali o enajstih točkah dnevnega reda. Včasih so bile seje občinskega parlamenta maratonske, za novo sestavo pa tega ne bi mogel trditi - najdaljša seja je namreč trajala štiri ure in pol, najkrajša dve uri. Še povprečje: tri ure in štirideset minut. Mestni svet je na devetih sejah obravnaval sedem tematskih vprašanj (poročila, informacije), sprejeli smo trinajst odlokov (od tega je bilo pet odlokov sprejetih tako, da smo na eni seji združili prvo in drugo obravnavo odloka). Opravili smo 37 imenovanj, oziroma smo dali soglasja (ali mnenja) k imenovanjem, obravnavali še 37 drugih zadev. Po vsebinski plati je bilo naše delo pestro, saj je bilo veliko pomembnih vprašanj, ki smo jih obravnavali in so odgovori pomembni za razvoj mestne občine. Tokrat naštevam samo najpomembnejše: - zazidalni načrt za proizvodno-servisno cono Noršinska v Murski Soboti - zazidalni načrt za trgovsko cono Murska Sobota - zahod - zazidalni načrt za severno obrtno industrijsko cono Murska Sobota - odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine odlok o ureditvi cestnega prometa v občini - odlok o ustanovitvi javnega zavoda splošne knjižnice Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota - strategija razvoja socialnega varstva do leta 2005 - pristop k pogodbi o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Mrežni pomurski podjetniški inkubator, podjetje za pospeševanje podjetništva v Pomurju d.o.o. - pristop k pogodbi o ustanovitvi Konzorcija za zagotovitev finančnih sredstev za razvojni projekt Medicinske fakultete pri univerzi v Mariboru Čeprav je teklo delo sveta gladko, so bile nekatere seje polemične, ne pa tudi neproduktivne. Postavili smo 83 vprašanj oziroma podali toliko predlogov in pobud. Ob prazniku mestne občine, 16. juliju, smo opravili slavnostno sejo, na kateri so podelili priznanja mestne občine. Podžupan MO Murska Sobota, Rudi Horvat RAZPIS ZA DODELITEV »POMURSKE RAZISKOVALNE NAGRADE 2003« 1. PODATKI O RAZPISU: Fundacija Znanje za razvoj v sodelovanju s Pomursko znanstveno akademsko unijo (PAZU) razpisuje POMURSKE RAZISKOVALNE NAGRADE za najboljša diplomska dela, magistrske naloge in doktorske disertacije pomurskih študentov v letu 2003. Podeljene bodo nagrade za: 1. najboljše diplomsko delo s področja naravoslovnih ved 2. najboljše diplomsko delo s področja družboslovja in humanistike 3. najboljše magistrsko delo 4. najboljšo doktorsko disertacijo. Nagrajenci prejmejo plaketo in denarni znesek v višini 150.000 SIT za najboljši diplomski deli, 200.000 SIT za najboljše magistrsko delo in 250.000 SIT za najboljšo doktorsko disertacijo. Naloge bo ocenjevala strokovna komisija, sestavljena iz pomurskih akademikov, rednih članov PAZU. 2. POGOJI ZA PRIJAVO IN IZBOR PREJEMNIKOV DENARNE POMOČI: Na razpis se lahko prijavijo študenti s stalnim prebivališčem v Pomurju, ki so diplomirali, magistrirali ali doktorirali v letu 2003. Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. ) za nagradi pod zaporednima številka- ma 1 in 2: - so dosegli povprečno oceno izpitov vsaj 8, - so mlajši od 27 let, - so nezaposleni ali niso zaposleni izven Pomurja. 2. ) za nagrado pod zaporedno številko 3: - so dosegli povprečno oceno izpitov na podiplomskem študiju vsaj 8, - so mlajši od 31 let. 3. PRIJAVA IN ROK ZA ODDAJO VLOG: Prijava mora vsebovati izpolnjen prijavni obrazec ter ustrezne priloge (objavljeno na spletni strani www.pif-ms.org). Prijavitelji lahko oddajo prijave osebno ali jih pošljejo priporočeno po pošti v zaprti ovojnici s pripisom »Prijava na razpis PIF -nagrada« na naslov: ICR Rakičan, Lendavska 28, 9000 Murska Sobota (kontaktna oseba: Sabina Jakob, tel: 031 372 392). Rok za oddajo prijav je 16.01.2004 do 12. ure. 4. ODPIRANJE PRIJAV, OBVEŠČANJE O REZULTATIH RAZPISA Uprava PIF bo kandidate o rezultatih razpisa obvestila do 31. 03. 2004. Odločitev uprave Fundacije PIF je dokonča, pritožba ni mogoča. doc. dr. Mitja SLAVINEC predsednik uprave Fundacije PIF 14 december 2003 MESTNE ČETRTI Mestne četrti Murska Sobota v letu 2003 L etošnje leto je bilo za Mestne četrti Murska Sobota zelo uspešno, saj je bilo izvedeno veliko investicij. Tako sta bili v MČ Center asfaltirani parkirišči pri stanovanjskih blokih v ulici Staneta Rozmana 7 in 9 ter pri stanovanjskih blokih v Stari ul. 16 in 18, urejena je bila javna razsvetljava v delu Sodne ulice in med bloki v ulici Št. Kovača 3 in 5 ter v Kocljevi ul. 4 in 6, zamenjani pa so bili tudi koši v soboškem parku in na Trgu zmage. Asfaltiran je bil tudi neurejen dostop do treh hiš v Zeleni ulici. V MČ Ledava je bila urejena kolesarska steza na delu Markišavske ulice ter urejen asfaltiran prehod do kolesarske steze, ki vodi do naselja Nemčavci, pri stanovanjskih blokih v Lendavski ul. 17 a,b,c pa je bil posajen drevored. V MČ Partizan je bila postavljena manjkajoča javna razsvetljava v Vrtnarski ul., asfaltiran pa je bil tudi pločnik na levi strani Tomšičeve ulice, kjer je bila zarisana tudi kolesarska steza. V MČ Turopolje je bil asfaltiran del Tišinske ul., ki služi kot dovozna cesta do treh hiš, Kajuhova ulica pa je dobila preplastitev ter novo razsvetljavo vključno s prehodom na Kroško ulico. Manjkajoča javna razsvetljava je bila urejena tudi v delu Tomšičeve ulice. Tomšičeva ulica je bila urejena v skladu s predlogi občanov tako, da je bila s strani MO M. Sobota urejena prometna signalizacija in protihitrostne ovire. Vrednost omenjenih investicij prioritetnih programov znaša 25,000.000,00 SIT. V prihodnosti načrtujemo predvsem ureditve manjkajočih pločnikov in asfaltiranja parkirišč pri stanovanjskih blokih, ki jih bodo uredili s 50% soudeležbo lastnikov stanovanj. V ta namen pa so MČ M. Sobota izdelale štiriletne prioritetne programe. V naših načrtih smo imeli tudi ureditev razstavne lokomotive na železniški postaji v M. Soboti. Ker je omenjena investicija zahtevala kar velika finančna sredstva, cca. 1,650.000,00 SIT, smo se z vodstvom železniške postaje dogovorili za sodelovanje. Železniška postaja je zagotovila kader, ki je strokovno pristopil k ureditvi lokomotive, MO M. Sobota pa je zagotovila nakup materiala, tako da je bila investicija izvedena z desetkrat manjšo vsoto, kot pa če bi bila dela predana drugim izvajalcem. SREČANJE ČLANOV SVETOV MESTNIH ČETRTI lani svetov mestnih četrti so se srečali na zaključku uspešnega leta v gostišču Zvezda. Na srečanje so bili povabljeni župan Anton Slavic, direktor občinske uprave Tibor Cigut in sodelavci MO MS, predstavniki izvajalcev in nekdanji sodelavci. Prisotne je nagovoril tajnik Mestnih četrti Zoran Hoblaj, predsednik Mestnih četrti Center ter predsednik koordinacije, Vladimir Goldinskij. Veliko govora je bilo o bodoči ureditvi mestnih četrti in prilagajanju ob vstopu v EU. Srečanje se je končalo s pogostitvijo, ob tej priložnosti pa je nastala tudi fotografija. Zoran Hoblaj, tajnik Mestnih četrti 15 ŠOLSTVO številka 37 Kdaj (in katero) visoko šolstvo tudi v Pomurju? >V IGRI< ŠTUDIJSKI PROGRAM MENEDŽMENTA IN BIOTEHNIKE O b obisku ministra za šolstvo, znanost in šport dr. Slavka Gabra v Murski Soboti, pred tem si je na Srednji poklicni in tehniški šoli ogledal prvo iz serije regijskih predstavitev srednjega poklicnega izobraževanja oziroma praktično predstavitev deficitarnih poklicev, je bila v organizaciji Regionalne razvojne agencije (RRA) Mura v Pomurskem akademskem centru (PAC) še predstavitev Regionalnega razvojnega programa (RRP) Pomurje 2000+. Minister se je z regijskimi predstavniki s področja izobraževanja in znanosti pogovarjal tudi o projektu Raziskovalno-izobraževalno središče (RIS) ter o vzpostavitvi visokošolskih programov za biotehniko in menedžment ter gostinstvo in turizem. O slednjem, prizadevajo si, da bi ta zaživel v Radencih, je govoril Zlatko Erlih (podjetje SUN). Po predstavitvi RIS-a dr. Mitje Slavinca (Pedagoška fakulteta v Mariboru) kot zavoda za koordinacijo in združevanje visokošolskih in drugih oblik izobraževanja v regiji, je dr. Stanko Kapun (KGZ Murska Sobota) orisal še načrtovani program za biotehniko in menedžment. Omenjeni visokošolski študijski program naj bi se v prostorih gradu v Rakičanu izvajal kot dislocirani oddelek mariborske Fakultete za kmetijstvo. »Pripravljeni predmetnik ni kopija nobenega izobraževalnega programa obstoječih ustanov v državi. Na izobraževalnem področju je novost in bi nudil znanja, povezana s kmetijstvom, menedžmentom oziroma pridelavo, predelavo in trženjem, kar je tudi prioriteta RRP Pomurje 2000+ ter projekta Mura,« je med drugim povedal dr. Kapun. Dodal je še, da bi predmetnik zajemal 35,5 % vsebin iz menedžmenta in trženja kmetijskih proizvodov, 25 % vsebin bi zajemalo predelavo kmetijskih pridelkov, ostalo pa ekološko pridelavo in vsebine, ki so pomembne za izvajanje visokošolskega študijskega programa. Pri 100 % obvezi bi program zahteval skupaj 16,65 delovnih mest, pedagoški del naj bi bil pokrit iz sredstev šolskega ministrstva, pokritje materialnih stroškov pa naj bi pokrivala regija. Minister dr. Slavko Gaber je vsa prizadevanja, vključno z zadnjo, podprl, žal pa ugotovil, da s pripravami programov Pomurci krepko zaostajajo. V naslednjem študijskem letu (2004/2005) je, tako Gaber, šolsko ministrstvo pripravljeno financirati že delujoče visokošolske programe. Do teh kot dislociranih oddelkov programov v okviru katere od fakultet pa je v regiji, po omenjenih predstavitvah sodeč, še daleč. Razlika med idejami in realnimi možnostmi ali prakso je namreč ogromna. Zato se je tudi vprašal, koliko moči v regiji imajo, da programi dejansko zaživijo tudi v praksi. Svetoval je, naj se odgovorni na nivoju regije dogovorijo, vzpostavitev katerega programa ali dislociranega oddelka ima največ možnosti, in potem vanj vsi usmerijo energijo za njegovo zaživitev. Posvaril jih je, da naenkrat peljati več programov, ne bo rodilo sadov. Odločno pa je nasprotoval namigovanjem o ustanavljanju novih univerz. S srečanja v PAC-u (od leve): Zlatko Erlih, dr. Mitja Slavinec, Rudi Cipot (predsednik programskega odbora za pripravo in spremljanje izvajanja RRP Pomurje 2000+), dr. Slavko Gaber, Danilo Krapec (direktor RRA Mura), dr. Stanko Kapun. DOBILI PRVIH 47 DIPLOMANTOV V išja strokovna šola (VSŠ) iz Murske Sobote je po letu 2000, ko je vpisala prvo generacijo študentov, konec novembra doživela še en pomemben mejnik; v mestni galeriji je pripravila svečanost, na kateri so podelili diplome 47 posameznikom, ki so šolanje v obliki rednega ali izrednega študija, že uspešno zaključili. Direktor VSŠ Štefan Harkai je prve diplomante poimenoval za ambasadorje doma pridobljenega znanja in upa, da bodo sveže pridobljeno znanje lahko s pridom uporabili v praksi. Marika Šadl, ravnateljica VSŠ, pa je na svečanosti ob podelitvi diplom izpostavila, da je bila povprečna ocena diplomskih nalog, ki so jih diplomanti zagovarjali med 1. julijem 2002 in 10. oktobrom 2003, visokih 8,3. Vsebina tem se je najpogosteje nanašala na trženje, trgovinsko poslovanje in poslovodenje. V treh šolskih letih se je na VSŠ Murska Sobota vpisalo čez 200 rednih in blizu 190 izrednih študentov. 16 december 2003 MLADI MIKK tudi podarja S mo tik pred koncem leta in kmalu bomo stopili v novo. Je čas, ko pregledujemo letošnje uspehe in pripravljamo smele načrte za prihodnje leto. Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota se v iztekajočem se letu lahko pohvali s pripravo in izvedbo več programov, namenjenih mladim, največji od njih pa je zagotovo festival TE MIKKA? In prav temu je namenjena predstavitev MIKK-a v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti. Odločili smo se namreč, da ne bomo samo prosili, ampak bomo tudi kaj poklonili. Ta predpraznični čas je kot nalašč za to, da kaj podarimo. Tako smo s simbolom festivala - svežim rdečim in sočnim paradižnikom obdarili mimoidoče ter vsa podjetja, ki so nam v letu 2003 stala ob strani. Ob tej priložnosti se še posebej zahvaljujemo Mestni občini Murska Sobota, Uradu RS za mladino, NLB Murska Sobota, Zavarovalnici Triglav OE Murska Sobota, Pomurskim lekarnam, Galexu, Aeroklubu Murska Sobota in vsem drugim, ki so nam pomagali pri uresničitvi ciljev. MIKK VAM ŽELI VSE SREČNO V LETU 2004. Mladi proti AIDS-u G eslo letošnjih aktivnosti ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti AIDSU, je bilo Živi in pusti živeti. V niz prireditev, ki so se tega dne zvrstile po vsej Sloveniji, so se aktivno vključili tudi v Murski Soboti. Mladinski informativni in kulturni klub (MIKK) je pred Spomenikom zmage na Slovenski ulici in pred svojim klubom v ulici Štefana Kovača postavil informativni stojnici, na katerih so v obliki zloženk razdeljevali informativno gradivo ter brezplačne kondome. Geza GRABAR 17 ŠPORT številka 37 Obisk predsednika svetovne rokoborske organizacije V novembru je Mursko Soboto obiskal predsednik organizacije FILA, Theodor Flamakos. Njegov prihod je povezan z organizacijo evropskega prvenstva za mladince, ki bo julija. Opravil je ogled športne dvorane, hotelskih kapacitet in dal zeleno luč za organizacijo prvenstva. Sprejela sta ga Anton Slavic, župan MO Murska Sobota, in podžupan, Rudi Horvat. Predsednik organizacije FILA Theodor Hamakos je bil zadovoljen s pogovori s soboškim županom in podžupanom. Ob koncu srečanja je izrazil navdušenje nad Mursko Soboto in nad pripravljenostjo tukajšnje občine in prebivalcev, da poskrbijo za izvedbo evropskega prvenstva za mladince. Do takrat sicer ni veliko časa, toda Theodor Hamakos je dejal, da se v takem okolju kot je Murska Sobota ni treba bati, saj je zdaj prepričan, da bo organizacija prvenstva kakovostna, udeleženci pa zadovoljni. Sekretar Rokoborske zveze Slovenije Boris Barač je gostu predstavil trenutno stanje v slovenski rokoborbi, ta pa je obljubil podporo in pomoč pri reševanju vseh težav, s katerimi se srečujejo slovenski rokoborci. Predsednik organizacije FILA se je ob koncu obiska seznanil tudi s slovenskimi tekmovalci, ki bodo sodelovali na prihodnjem evropskem prvenstvu. Obenem jim je zaželel veliko uspeha na prvenstvu. Stanislav ŠERNEK Sprejem pri županu Slovenski udeleženci evropskega prvenstva Po Zemlji okoli Sonca V soboški kinodvorani je bila multimedijska predstavitev potovanja Benke Pulko, ki je spregovorila o svoji knjigi Po Zemlji okoli Sonca, za katero je na nedavnem knjižnem sejmu v Ljubljani prejela Veliko nagrado Krilati lev za najboljšo knjigo leta 2003 v Sloveniji. 19. junija 1997 se je Benka Pulko z motorjem odpeljala iz rodnega Ptuja na pot okoli sveta. Vrnila se je 10. decembra 2002, pet in pol let ali natančno 2000 dni kasneje. Prevozila je več kot 180.000 km in s tem osvojila Guinnessov rekord za najdaljšo žensko vožnjo, glede na čas trajanja potovanja in prevoženo razdaljo. Prevozila je vse celine, se srečala z različnimi narodi, se med potjo tudi poročila z motorjem, spoznala različne navade in običaje, jedla hrčke, spala na prostem in enkrat v hotelu z veliko zvezdicami, vse pa popisala v knjigi Po zemlji okoli Sonca. Več informacij lahko najdete na njeni spletni strani www.benkapulko.com, kjer lahko naročite tudi njeno knjigo. 18 december 2003 ŠPORT Župan sprejel mlade športnike I zjemnih uspehov reprezentance mesta Murske Sobote na dveh letošnjih Mednarodnih igrah šolarjev (MIŠ), starih od 12 do 15 let, in sicer v Grazu v Avstriji in v Patrasu v Grčiji, so bili zelo veseli tudi v upravi Mestne občine Murska Sobota. Tako sta dobitnike odličij sprejela tudi župan mestne občine Anton Slavic in sekretar Športne zveze (ŠZ) Murska Sobota Ludvik Zelko. Oba sta mladim, njihovim trenerjem ter vodji ekipe Stanku Kerčmarju (predsednik ŠZ Murska Sobota) in Viktorju Vildu (član Mednarodnega komiteja MIŠ) čestitala za tako odmeven uspehe, ob tej priložnosti je župan športnikom izročil spominska darila. Spomnimo: najbolj žlahtno odličje so iz Grčije prinesli Dejan Čeleš, ki je zmagal v skoku v višino, ekipa igralcev namiznega tenisa in dvojica Tim Fridrih - Tomaž Roudi, Fridrih se je v Grčiji okitil še s srebrom med posamezniki, prav tako srebro pa je v skoku v višino dobil tudi Čeleš v Grazu. Gotovo marsikdo še ne ve, da ima mednarodno gibanje šolarjev svoje korenine v Sloveniji, saj so bile prve igre leta 1968 v Celju. Med ustanovitelji iger pa je bil tudi Jože Vild, dolgoletni športni delavec iz Murske Sobote. Njegovo reportažo o dogajanju v Patrasu si preberite na naslednjih straneh. Jože Vild S ŠPORTOM JE ŽIVLJENJE LEPŠE portna zveza Murska Sobota je skupaj z Uradom za šport v okviru nacionalnega projekta S športom je življenje lepše pripravila izobraževanje. Udeležili so se ga športni delavci, menedžerji, trenerji, športni pedagogi in ljubitelji športa. Med številnimi predavatelji je Zoran Verovnik med drugim govoril o pomenu športa, o etičnih, vzgojnih in družbenih vrednotah, ki jih ta prinaša. Slišati je bilo tudi, da bo leto 2004 zaradi vključitve naše države v Evropsko unijo in s tem naših velikih pričakovanjih v evropski družini športnih narodov v Sloveniji razglašeno za leto športa. V nizu aktivnosti bo glavni poudarek namenjen vzgoji in izobraževanju v športu. Šport je namreč mogoče razumeti tudi kot učno orodje, ki lahko mlademu človeku privzgoji vrsto pozitivnih vrednot. Poleg tega sodoben način življenja prinaša vedno več življenskih situacij, ki niso povezane z gibanjem. Zaradi tega je v zadnjem času poskrbljeno tudi za vse večjo promocijo rekreacije v prostem času, ki je potrebna v zdravem načinu življenja. Naj športniki 2003 lani predsedstva Športne zveze Murska Sobota so tudi tokrat izbrali najuspešnejše športnike v letu, ki mineva. Podelitev je bila pri Zvezdi, prisotne pa sta pozdravila župan Anton Slavic in predsednik Športne zveze Stanko Kerčmar. Športniki mestne občine se ukvarjajo s 25 panogami, registriranih je 4.100, klubov pa je 80. Pri športnicah je najboljša judoistka Maja Uršič, ki je na Festivalu evropske mladine v Parizu osvojila srebrno medaljo. Druga je hitrostna rolerka Tina Kuplen, tretja pa pilotka Alenka Prah. Med športniki je naziv najboljšega osvojil namiznoteniški igralec Bojan Ropoša, drugi je kanuist Borut Horvat in tretji modelar Boštjan Bagari. Še ekipe: prvi so košarkarji Radenske Creativa, ki so dosegli zavidljive rezultate v B slovenski ligi, poleg tega pa klub namenja veliko časa tudi delu z mladimi; drugi je NTK Moravske Toplice Sobota, tretje pa je strelsko društvo Štefan Kovač. Soboški župan Anton Slavic je na podelitve razglasil tudi prijetno novico o odprtju soboškega drsališča pri nakupovalnem centru BTC. V obdobju božičnih in novoletnih praznikov bo drsanje brezplačno. 19 REPORTAŽA številka 37 Z MLADIMI ŠPORTNIKI NA 37. MEDNARODNE IGRE ŠOLARJEV V GRŠKI PATRAS PO TRI ZLATE IN ENO SREBRNO ODLIČJE Veliko letalo Airbus Adrie Airways rahlo podrhteva in komaj slišno brni v letu, ko reže zračne višave. Polno potnikov, ki se iz grškega juga vračajo v domače kraje, v Slovenijo. Med njimi je skoraj stotnija mladih športnikov iz sedmih slovenskih mest, na povratku iz Patrasa, po petih dneh sobivanja s skoraj tisočero množico mladih športnikov, šolarjev iz treh kontinentov, na 37. Mednarodnih igrah šolarjev. Iz razmišljanja me zdrami glas pilotske kabine: »Letimo na višini 9.300 m, pravkar smo preleteli otok Krf in že smo nad albansko obalo...«. Pa, saj res! Vračamo se domov. Tudi naša peščica treh fantov in treh deklet, soboških šolarjev, ki z velikega mednarodnega tekmovanja prinašajo tri zlate in eno srebrno kolajno. Ugibam: le kaj jim bo ostalo v spominu na dogodke nekajdnevnega bivanja v Patrasu. Ostanki prizorišča prvih (začetek) olimpijskih iger Sreda, 27. avgust Polet z letališča Brnik je bil predviden za 12. uro, a se je zavlekel v popoldanski čas. Vreme je bilo lepo, sončno, nič oblakov, polet miren in med letom je bilo moč videti pod seboj velik del Balkanskega polotoka. Srečno smo pristali na letališču otoka Zakyntos, od tam s trajektom na obalo Peloponeza in dalje po uri vožnje v mesto Patras. Večerilo se je, ko se je vsa slovenska druščina nastanila v prijetnem hotelu Astir, v središču mesta, v vzporedni ulici ob pristanišču in s pogledom na morje. Po že kar zapozneli večerji in nestrpnih pričakovanjih, po srečanju z novimi prijatelji, je vse premagala utrujenost- mirno spanje do jutra. Četrtek, 28. avgust Prvi dan po prihodu v Patras je minil v prilagajanju novemu okolju, v lepem mestu. Patras je drugo največje grško pristanišče ob vhodu iz Jonskega morja v Korintski prekop, ki je stičišče z Egejskim morjem polotok Peloponez spremenil v otok. Število prebivalcev Patrasa- mesto je veliko kot naša Ljubljana, se je tega dne povečalo za 1000 radoživih mladih iz 23 mest iz treh celin in še več mest. Mladi ne potrebujejo navodil za spoznavanje, še posebej ne športniki, zato so nevsiljiva prijateljstva nastajala povsod. V hotelu, v mestu na ulicah, zvečine vsi v enotnih oblačilih z oznakami in simboli svojih mest. Pred večerom, ko so zbrani preplavili široko in dolgo ulico ob pristanišču do starega gradu na vzpetini ob severnem obrobju mesta, spremljani z množico meščanov na pločnikih ulice, so se zlili v čudovito mavrično podobo, ki se je v prvem somraku v soju gorečih bakel in ob igranju velike mestne godbe, živa pomikala po strmini 460 stopnic do arene za starim gradom. Moj dan je minil na seji Mednarodnega komiteja Mednarodnih iger šolarjev, ogledu športnih objektov, sprejemu pri županu mesta in večih razgovorih z organizatorji igre. Zato je bil večer v areni tudi zame čudovit, navkljub malo predolgim nagovorom v programu otvoritve iger. Čarobnost večera se je zgodila v nastopu mladim domačinov- v pesmi, glasbi, akrobatskih in čarodejskih spretnostih in velikem ognjemetu nad grajskimi zidovi. Kraj, kjer se prižge olimpijski ogenj, ki potem potuje po svetu do kraja - gostitelja olimpijskih iger 20 december 2003 REPORTAŽA Mesto Patras je tudi kandidat za organizatorja 16. mediteranskih iger 2009. Petek, 29. avgust Prvi tekmovalni dan. Moj dopoldan se je strnil v razgovorih članov komiteja s predstavniki mest Cleveland, Coventry in Bankok, ki kandidirajo za organizacijo velikih iger v naslednjih letih. A na igriščih so mladi merili svoje moči in športno znanje. Termometer je kazal +41°C. Z mladimi sem bil le v mislih. In gojil upanje, da bo naši šesterici športna sreča naklonjena. Na dokaj pozno kosilo v pristaniški restavraciji Porto, je prišla tudi znanka, Milena Zagernikova, voditeljica ravenskih športnikov. Na moje vprašanje, kaj se dogaja na tekmovališčih, je razglasila najlepšo novico: »Sobočanci imate že zlato kolajno«! Dejan Čeleš je najbrž žarel od veselja. Na igrah v poljskem Plocku peti, v Grazu tretji in v Patrasu zmagovalec, preskočil je letvico na višini 182 cm. Popoldne se je veselje nadaljevalo. Ko sem prišel na atletski stadion, mi je Stanko Kerčmar, sicer predsednik Športne zveze M.Sobota in vodja naših športnikov na igrah v Patrasu ves nasmejan navrgel novo zadovoljstvo: v ekipnem tekmovanju v namiznem tenisu sta Tim Fridrich in Tomaž Roudi, osvojila našo drugo zlato kolajno. Z zmago nad korejsko ekipo iz večmilijonskega Seoula. In še: v velikem finalu teka na 400 m bo tekla tudi naša Amela Zekovič. Več kot dovolj za veselje, čestitke - in mirno spanje. Sobota, 30. avgust Finalni obračuni, ves dan na igriščih. Na atletskem stadionu smo navijali za Amelo, ki bi skorajda pritekla kolajno. A tudi 4. mesto v močni konkurenci in nepopustljivi vročini je zanjo uspeh. Timi in Tomaž sta že v drugo tolkla finalni boj z belo žogico v igri dvojic, spet s Korejcema. Težko je bilo, a šlo je: pri stanju 0:2, sta igro obrnila in zmagala 3:2! Zgodila se je tretja zlata kolajna. S četrto, srebrno, je našo ekipo posladkal še Tim v igri posameznikov. Prijetno in sproščeno veselo je bilo na podelitvi priznanj zmagovalcem. Še posebno v našem »taboru«. Iz stotnije slovenskih udeležencev iger so poleg naših na zmagovalni oder stopali samo še mladi športniki iz Velenja. Nedelja, 31. avgust Popolna sprostitev. Po zajtrku zapuščamo hotel. Pred nami je dan izleta na prizorišče prvih olimpijskih iger, v antično Olimpijo, kjer bodo tako, kot pred več kot dvema tisočletjema, prižgali olimpijsko baklo, jo ponesli čez mnoge dežele v Atene in tam prižgali olimpijski ogenj v letu 2004. Zadnjo noč smo prebili v hotelu Florida Blue Bay, 40 km nižje od Patrasa, v turističnem kraju Psathopygros, tik ob morski obali. Bil je lep večer in prijetno »žuriranje«, je bilo dogovorjeno do 24. ure. Končano tako, kot se spodobi za športno radoživost. Mesto Patras - Grčija, gostitelj 37. mednarodnih iger šolarjev 2003 Ponedeljek, 1. september Vročina je malo popustila. Jutranja napoved obeta »samo« +38°C. Malo pred deveto smo že v avtobusih. Do pristanišča, od tam s trajektom na obalo Zakyntosa, na letališče in let domov. A časa je bilo še dovolj, da porabimo zadnje eure za nakup drobnih spominkov in napišemo še zadnje razglednice. Dan je sončen. Spet smo preleteli grški otok Krf in že smo kmalu nad Dalmacijo in vse bliže slovenskemu svetu. Vse prehitro se mi zdi, ko že pristajamo. Doma smo! Že jutri- vsak po svoje, na dolžnosti. V šolo, med prijatelje. Polno lepih doživetij, novih znanstev z naslovi v beležnicah. Naj ostanejo prijetni spomini. Jože VILD, član Mednarodnega komiteja MIŠ 21 PRAZNIKI številka 37 Murska Sobota je pobratena z božičnim mestom E no od soboških pobratenih mest, ki še posebej žari v tem prazničnem obdobju, je Bethlehem v ameriški državi Pennsylvania. Njegovo ime je neposredno povezano z božičem, na Južni gori v neposredni bližini mesta pa kar 365 dni na leto žari bethlehemska zvezda, ki s svojimi žarnicami razsvetljuje nebo nad pokrajino reke Lehigh. Kmalu deseta obletnica Pobratenje med Mursko Soboto in Bethlehemom se počasi nagiba k praznovanju desete obletnice. Toliko časa deluje v tem mestu tudi društvo pobratenih mest M. Sobota/Bethlehem. Mesto, ki šteje več kot 80.000 prebivalcev, je bilo nekoč središče ameriške železarske industrije. Med ameriško revolucijo je v Bethlehemu našlo zatočišče kar nekaj pomembnih ameriških državnikov. Med njimi so bili George Washington, Samuel Adams pa Markiz Lafayett. Na tamkajšnjem ozemlju so nekoč živeli tudi Indijanci. Mesto se lahko pohvali tudi s prvo lekarno v Združenih državah in s prvim vodovodnim sistemom. Božična zgodba Božična zgodba, ki je povezana z imenom mesta, sega v leto 1741. Bil je predbožični večer in priseljenci z Moravskega, ki so leto pred tem kupili 500 akrov zemlje ter spomladi postavili prvo hišo, ki je imela le dve sobi in hlev, so pričakovali svojega patrona, moravskega grofa Nicholasa Ludwiga von Zinzendorfa. Le nekaj tednov prej je prispel v New York, si v spremstvu grofične Benigne, ki je bila njegova hči, ogledal Philadelphijo, nato pa se napotil proti novi moravski koloniji. Moravci so z veseljem sprejeli svojega grofa, ki se jim je pridružil pri večerni božji službi. Ker Moravci še niso imeli imena za svojo takratno skupnost, so prosili grofa Zinzendorfa, naj ji podeli ime. V skladu s tradicijo je ime moralo imeti biblični izvor. Tako se v hebrejščini Bethlehem prevaja v »Beth-Lechem«, kar pomeni tudi »Hiša kruha« Po naključju je Lecha tudi nemška okrajšava za ime reke Lehigh, kar bi torej v dobesednem prevodu tudi pomenilo »Hiša ob Lehigh«. Zato je grof Zinzendorf odločil, da bo novo skupnost na ameriških tleh poimenoval Bethlehem. Ime tako hkrati zaznamuje geografsko lego kraja (v jezikovnem prevodu), kjer je takrat živela skupnost, hkrati pa je moravski patron s poimenovanjem skupnost in bodoče mesto za vse večne čase povezal tudi z božičnimi prazniki. Božično mesto Združenih držav Amerike Bethlehem je zaradi svojega imena in prizadevanj prebivalcev leta 1937 tudi uradno postal »Božično mesto Združenih držav Amerike.« Vsak božič obišče Bethlehem na tisoče obiskovalcev. Največ zaradi prazničnega vzdušja, ki vlada v vsej dolini rek Lehigh, drugi zaradi moravske zgodovine, tretji zaradi velikega božičnega sprevoda, četrti pa samo zato, da si ogledajo žarenje tisočih drobnih svečk, ki jih v Bethlehemu prižegejo na prvo adventno nedeljo. Bethlehemska zvezda Največ svetlobe od vseh sveč pa oddaja velika bethlehemska zvezda, ki stoji na tamkajšnji Južni Gori, že od leta 1935 in razsvetljuje mesto in njegovo okolico, kakor je nekoč biblična zvezda na božično noč razsvetljevala pot pastirjem in trem kraljem. Bethlehemska zvezda je edina in največja te vrste na svetu. Visoka je petindvajset in široka šestnajst metrov. Električna energija napaja 246 žarnic, ki jih zamenjajo vsako drugo leto. Od leta 1989 je bethlehemska zvezda tudi uradni zaščitni znak mesta Bethlehem. 22 december 2003 FOTOREPORTAŽA TUDI LETOS PRIJETNO MIKLAVŽEVANJE Turistično društvo Murska Sobota ter podjetje Komunala se tudi letos nista izneverila tradiciji, saj sta na dan sv. Miklavža, ko goduje farni zavetnik soboške župnije sveti Nikolaj, zopet pripravila veliko sejemsko prireditev - Mikloševo senje. Zakaj vedo ljudje povedati, da je to največji sejem v mestu, smo se lahko na najlepši način prepričali tudi letos, ko je ljudi iz vseh koncev in krajev kar vrelo. Bila je sobota, za nameček pa je služilo tudi prijetno vreme. V središču mesta se je tudi letos od zgodnjega jutra do pozne večeri med več kot štiristo stojnicami drenjalo kar nekaj tisoč obiskovalcev. Ponudba na sejmu je bila podobna prejšnjim letom - največ je bilo krame in industrijskih izdelkov, pa tudi tekstila in suhe robe ni manjkalo. Razen lončarskih in medičarskih izdelkov ter suhe robe drugega blaga ljudske obrti nismo zasledili. Kot je za sejme nasploh v navadi, je tudi na letošnjem šlo najbolj v promet kuhano vino in klobase ter meso z žara. Ljudje so namreč tudi na tem koncu že zdavnaj spoznali, da so sejmi predvsem družabna prireditev, kjer je dovoljena zabava vsake vrste. Za slednjo so poskrbeli tudi člani skupine Halgato ter domači pihalni orkester. Nepogrešljiv tudi na letošnjem Mikloševem senju pa je bil seveda Miklavž v spremstvu angelčkov in parkeljnov, ki so s sladkarijami in suhim sadjem obdarovali otroke. 23 PÜTRIN BOŽIČKOV VLAK V tretje gre rado in temu bodo z veseljem pritrdili vsi, ki so se tudi letos popeljali s Pütrinim božičkovim vlakom. Čeprav je vlak letos božička in veselo druščino zlasti najmlajših popeljal že tretjič, je bila vožnja od Murske Sobote do Hodoša in nazaj ter obdarovanje otrok drugič v organizaciji Turistične agencije Pütra. V dveh dneh je omenjeno pot prevozilo kar sedem božičkovih vlakov, kar je eden več kot lani, na njih pa je bilo okoli 400 otrok in seveda skoraj dvakrat toliko njihovih mamic, očkov, babic in dedkov. Manjkali niso niti tete in strici, obvezno pa so bili na vsakem vlaku dobri božiček in njegovi palčki. Za prav vsakega otroka so imeli zanimivo darilo, božiček pa malčke nagovarjal, naj mu tudi pišejo. Prav tako je poskrbel, da so želje najmlajših zagotovo slišali tudi njihovi starši, ki so na vožnji z vlakom Slovenskih železnic uživali v enaki meri kot njihovi potomci. Zlasti slednjim pa se bo vožnja z vlakom še posebej vtisnila v spomin, saj se imajo le redko priložnost peljati po železni cesti. In tudi zato so takoj, ko so izstopili iz vagonov že kar na železniški postaji začeli nestrpno čakati na vožnjo z božičkovim vlakom prihodnje leto.