Leto VII., itev. 161.
Poštnina plačana v gotovini.
V Celju, w sredo 25. julija 1923.
Posametna fttev. I Din.
tekaj« razen ponedeljka In dnov« p« prašniku vsak dan.
Uredništvo ta
Stross majorjeva
: C o I j «i it 1, L nadstropja
Nasknr sa dopis« : »NAPREJ«, Celje. Ček. rat St 11.99».
Stane mesečno................M	Dinj
za inozemstvo................M	Din.
Oglasi; prostor 1X45 M 1 Mn.
Hlasllo Socialistične stranke Jugoslavije.
Dopise frankirajte in podpisujte, sfcot
se ne priobčijo. Rokopisi se m vračajo.
Reklamacijo u list so poštnin« prost«.
„Naprejove“ laži.
V	osebnem pogovor« z nekim so-drugom nam je ta rekel sledeče: V ,,Napreju" štev. 146. ste nas pozvali, naj takoj naznanimo vsako laž, ki bi jo v listu ugotovili. Jaz vam danes lahko dve povem. Prva je bila ta, ko ste v 147. štev. pisali, da so bili na diskusiji 5. t. m. pri Svetelu v Celju navzoči sami hvaležniki in podpornik (namreč Koren in pa tisti, ki so od njega užili kako dobroto). Druga laž pa pravi, da je bilo člansko zborovanie SSJ 8. trn. pri Janžeku v Celju tajno.
Zmenili smo se s sodrugom, da javno odgovorimo.
Predvsem moramo pripomniti, da nam zelo ugaja nastop tega sodruga, ki Čuti še vedno odgovornost in svoje pravice v stranki, čeprav se je dal premotiti k podpisu Korenove resolucije. On je navaden delavec, zato si je znal ohraniti velik de! svoje objektivnosti. Tudi je tako ponosen, da hoče imeti to, kar se mu zdi krivično, popravljeno v oficielriem strankinem glasilu, ne pa da bi se šel posluževat kake disidentske »Enakosti«, in tam še po vrhu izjavljal, da mu pri »Napreju-ne bi dali prostora. Tako dela namreč korenovsko voditeljstvo, tisto, ki ima največ interesa na tem, da bi se Korenova resolucija tako sprejela, kakor je. In eden teh mož je celo tako pre-tlrzen in nesramen, da izjavlja, češ : v »Napreju« bi opozicionalnih člankov ne sprejeli, čeprav nam ta čisto navadni demagog niti črke ni poslal v objavo, tako da bi svojo trditev mogel vsaj na dejstvo opirati in čeprav je ta gospod sodrug sploh že vsa leta lenaril, ne da bi za »Naprej« napisal vsaj eno Črko 1 Take moralne eksistence so imele interes od Korenovega puča in takim ljudem je šel naš sodrug na lim. Ker je on poštenjak, bo znal najti pot iz tega zastrupljenega vodnjaka.
Pa da pridemo k stvari: kar se tiče prve ugotovitve, bi ne bilo nič drugega treba, kakor da citiramo do-tično notico iz »Napreja«, pa bi se pokazalo, da tam o samih hvaležnikih in samih podpornikih sploh govora ni. Mi nismo nikoli trdili, da je Koren zmamil samo take, ki so od njega kdaj pol štruce kruha dobili in se mu zdaj
Veseli dogodek g meji rodbini.
V	odličnem spremstvu vsakdanjih križev in težav sem se vračal domov. Mimo slaščičarne in delikatesne trgovine je še šlo, dasi me je sladostrastno srbelo v nosu in praskalo po trebuhu, ko pa sem se poravnal v kavarno, kjer je svirala ciganska godba in vladalo meščansko razkošje, si nisem mogel kaj, da ne bi pljunil v ozračje in zaklel v smeri proti zahajajočemu solncu, ki ga sovražim v dno duše, ker pleše po nebu, sije, pripeka, pa ni demokratično in ne sveti vsem enako. O bombi sem mislil tačas. Okrogla jeklena zadeva, polna smodnika ' in dinamita, blesteča kakor lice rejenega lenuha, brez oči in ušes, brez srca in možganske priprave in vendar bistroumno, tako nadarjeno in plemenito bitje. Zlezlo bi v nedri matere zemlje, napelo svoje junaške moči, počilo in konec bi bilo vse te ostudne komedije. Eej, kako zoperna jo ta golazen ! Kakor polipi se vlači po svetu, jč, pije, pleše in raja na izmozganem telesu, zajeda se v meso, srka kri, oklepa srce, teži možgane in trdi. da je cvet pomladne rože. Prokleti črvi, kdaj boste nehali glodati naše korenine?
čutijo »hvaležne«. Nasprotno, večno smo povdarjali, da se dado pri takih pučih radi nerazsodnosti in premajhni veri v organizacijo zapeljati in izrabljati tudi elementi, ki spadajo po svoji poštenosti in dobri volji vse drugam nego med podpornike voditeljskega ko-ristolovstva in megalomamije. Tako tudi nismo izključili, da bi ne bili pri tisti diskusiji navzoči tudi nekateri samo zapeljani, samo nepremišljeni delavci. Sodrug, ki se je čutil od naše notice prizadetega, spada tudi med nje. Ce ima kaj resne volje, si bo znal pomagati. Mi torej vztrajamo na trditvi, do so šli za Korenom in tudi na tisto diskusijo po večini taki »somišljeniki«, ki so od njega prejeli kdaj kako do nroto ali ki jih je ganilo, da je kdaj komu drugemu kako dobroto storil. Prevzeti od svojih čustev in drugi med njimi prevzeti od banalnega profitar-stva ne morejo in deloma tudi nočejo objektivno soditi, ali je Koren prav ravnal, ko je zagrešil zločin proti organizacijski disciplini, proti strankinemu štatutu in večinski demokraciji, kar je itak vse točno fiksirano v pravilniku. Tudi ne morejo in nočejo razumeti, da dobrotljivost še ni socializem, naj manj pa taka dobrotljivost, ki se izkazuje samo nad nekaterimi, a se zato maščuje nad drugimi. Mislimo, da smo dovolj jasno govorili in da nam ne bo treba še jasneje govoriti. Kar se tiče diskusije same na sebi, naj pripomnimo še to, da je bila očitna kršitev discipline. Vsi smo dobro vedeli, da se bo redna diskusija vršila na drugem mestu, čemu je bilo torej treba dveh naenkrat? Zakaj ni Koren na to pripeljal svoje »garde« ? Zakaj se je zbal ? Njegov ugovor, Češ, da bi ne mogel poleg tajnika nihče do besede, je smešen kakor vsa njegova enotnofront-tarska pučarija. S tem ugovorom si daje Koren in vsi, ki tako govore, samo slabo spričevalo za svojo inteligenco in sposobnost za odpiranje ust, ker kdor kaj zna in hoče znati, ta si bo besedo seveda vselej priboril. Baš to je žalostno, da prihajamo na diskusije po večini samo zato, da se molče gledamo in nalagoma eni sami osebi neprijetno dolžnost, da mora govoriti za vse.
Ker se tiče tajnosti članskega zbo-
rovanja SSJ pri Janžeku tudi ne vidimo nobenega povoda, da bi se umikali. Prvič je treba vsako zborovanje in to tako, ki naj voli delegate, sklicati dva tedna prej v »Napreju« in v »Ljudskem glasu«, s čimer se da možnost vsem članom,y da si zborovanje vtisnejo v spomin. Če se to ne zgodi, če se meče organizacijski denar za lepake na stran v očitnem preziranju oficielnega glasila, če se lepaki afiSi-rajo dva dni pred zborovanjem, če se to zborovanje policijsko prepove in se nato pod zlagano firmo »zaupniškega sestanka« vrši z ožjo, enostransko povabljeno družbo, ker je bila nasprotna ■stran razen par sodrngov javno opozorjena, da zborovanja ne bo, če se vse to zgodi, e, prijatelji, potem imamo mi zvesti sodrugi pravico misliti, da je na delu skrita klika, ki hoče s stranko razdora, ki se javnosti ženira, in imamo pravico in imamo dolžnost, da po postopanju te klike v javnosti udarimo, da bodo vsi opozorjeni. Ker nič več se ne sme zgoditi, da bi se kdo za hrbtom igral z organizacijo in s tistim, kar smo s trudom postavili! In kdor je poštenjak, nam bo dal prav. Smešno je, kako je skušal Koren dokazati javnost »članskega zborovanja« SSJ v Celju dokazati na svojih tajnih sestankih po Štajerskem — javnih se je namreč povsod bal, ker si ni upal olicielno povabiti nasprotnega zvona (samo po ovinkih smo za nekatere sestanke zvedeli), tako oficielno povabiti, kakor je bil on obenem z nasprotnim zvonom povabljen od brežiških organizacij, a se povabilu iz strahu in slabe vesti — iz česa drugega neki? — ni odzval. Koren in njegovi prilimanci so torej na teh sestankih dokazovali redno sklicanje članskega zborovanja, češ, da so bili plakati že tri dni prej v tiskarni naročeni, nego so jih nalepili. Kaj pa, če bi tiskarna do zborovanja lepakov sploh ne izdelala? Ali bi v tem slučaju naročilo tudi veljalo za redno sklicanje? Kdor po treh zmagovitih kongresih še vedno ne ve ali noče vedeti, kaj se javnost pravi in kako se opravljajo take malenkostne organizacijske zadeve, kdor dela proti sklepom na svojo pest in ne čaka na kongresne odločitve, ta pač ne spada med nas in je bolje, da se pobere. Kolikokrat smo
že rekli, da bomo Intrigante na znotraj še veliko manj trpeli nego na zunaj?
Hvaležni smo našemu sodrugu, da nam je dal priliko o teh rečeh govoriti. O neki posebni zadevi bo Se govor. Naj se le še kaj oglasi. Tako pridemo še najprej na čisto. Mi, ki bomo tako prisiljeni Še vse drugače gledati na to, v kakšni obliki pride kaka stvar v list in bralci, ki se bodo naučili še vse drugače natančno prebrati in premisliti vse, kar v »Napreju« stoji. Saj ne gre za osebe. Kdor je pameten, bo vedel ceniti to, da mi svojega stališča ne zavzemamo v zraku, temveč da ga objavimo takoj s konkretnimi, makar osebnimi primeri, v kolikor se stranke tičejo. Laži zavestno ne pišemo, rekli pa nismo nikoli, da smo nezmotljivi papeži. Baš nasprotno. Našo zmotljivost naj bralci prav pridno kontrolirajo. Toliko pa zahtevamo, da kdor nam kako laž očita, da jo očita javno in pa z dokazi. Le tako bomo pripravljeni dajati odgovor in delati eventuelno pokoro, drugače ne. Mislimo, da je tako prav in socialistično. Tudi to prosimo, da bi se ugotovitve laži ne omejevale samo na Korene, puče, diskusije, temveč, da bi se razširile na vse. Ker po našem mnenju je Koren, puč in vse, kar je s tem v zvezi že mrtvo po zaslugi naših članov in naših organizacij, ki so pravočasno spoznale, da gre za individuelistični atentat na skepe naših kongresov z umazano frazo neodkrito-srčnega »zedinjenja«, in ki so ta atentat tudi takoj ustavile. V času, ko je bila nevarnost, ko nismo imeli za obrambo skoro nobenega drugega orožja nego list, se nam je izplačalo tratiti prostor s temi rečmi, zdaj mislimo, da je še kaj važnega in važnejšega na svetu.
Politične vesti.
* Izročitev Radiča sodišču je bila
točka dnevnega reda na ponedeljkovi seji1 narodne skupščine. Gospodje se še pa niso odločili, ali naj sklenejo končno-veljavno in ugode ministru pravde, ki zahteva Radiča radi kršitve 92 in 104 kazenskega zakona ali ne. Sklenilo se o teni še ni nič podrobnejšega.
* Zagrebška vohunska afera. V Zagrebu so odkrili, kakor smo že zadnjič
Doma za mizo žena, pred njo skleda J čorbe ali jote ali sam ne vem, kako l bi krstil to sivkasto mlako brez žab ' in postrvi. »No, Minka, kako je in kaj bo?« »Tako je in nič drugače ne bo. Danes ni mesa, jutri primanjkuje moke, v sredo sva pojedla ves krompir, v četrtek se je posušila mast, v petek je izhlapelo kislo zelje, v soboto so pogledali palci iz čevljev, v nedeljo ni čistega perila in praznične obleke, v ponedeljek pa lahko uživava in oblačiva to, kar sva si prihranita prejšnji teden«.
»Kaj pa o bombi nič ne misliš, Minka?« »O bombi —« me je pogledala začudeno. «0 kakšni bombi?« »Mhe, he, he, o bombi, da. Misli si, da je človeštvo docela preprosta stvar. Modrijani sicer pravijo, da je to zve-rižen mehanizem, znamenita ura brez nihala in z miliardo kolesc, pa ni res. Samo dva bistvena dela tvorita vso to golazen. Prerok Jona in morski som. Som je pogoltni! Jono in ga prebavlja že tisoče let. Oglodal mu je kosti, okužil možgane, zvezal roke in noge, ostal je samo že okostnjak, ki se krči in zvija v zadnjih utripih. Sedaj pa pomisli. Ali bomba in razparan trebuh soma, ali pa srnrt preroka. Kaj je bolje ?»
Žena me je gledala po strani in zdelo se mi je, da ne razume mojih besed. Blagor ubogim na duhu, mi je šinilo v glavo in obrnil sem se k skledi, ki dobro ve, da je trebuh začetek in konec vsega življenja. Po kosilu mi je Minka položila roko na rame in zašepetala nekaj na uho. »Kaj vraga? Ni mogoče! Ura, dušica, živio srček, na zdar bonbonček, evviva carissima, vive le roi ! Proč bombe, naj živi življenje, zdravsvuj som, pereat Jona!«
Tako sem kričal na vse pretege in v eni sapi sklenil, da nemudoma in brez odlašanja ukrenem vse potrebne ukrepe in storim vse tozadevne korake. Brez klobuka in ves upehan sem planil k svojemu znancu. Mimogrede omenim, da je moj znanec vsestransko izobražen in jako inteligenten. Dvanajst let je že vpisan na ljubljanski univerzi in pravi, da bo ostalo njegovo ime v znanstvenih registrih dotlej, dokler to središče slovenske kulture ne dobi primerne podružnice tudi v Bizoviku.
»Prijatelj«, sem mu zaklical brez ovinkov, »če me spoštuješ, pojdi takoj z menoj. Žena, mož. zakonska zvestoba, rajski greh in množiev človeškega rodu ter tako dalje. Saj veš, kaj bi ti pravil.
Samo ne verjamem, kakor Tomaž sem in ne vem, kam- bi položil svoj prst. Nisem strokovnjak in ne razumem ten stvari. Tebi bo gotovo znano, v knjigah je vse lepo razloženo in pojasnjeno. Pomagaj mi iz zadrege, dobro delo storiš, nebesa si zaslužiš in vice ti bodo odpuščene.«
Omehčal sem blagorodno dušo in ni še petelin dvakrat zapel, ko je bila stvaT dognana in jasna kakor na dlani. Poklical sem soseda, njegovo ženo, teto, kuharico in mlekarico, ki je ta čas pripeljala v hišo mleko in v navzočnosti verodostojnih prič smo sestavili uradni zapisnik nekako takole: Spodaj podpisani. dolgoletni akademik prve in največje ljubljanske univerze, član vseh naprednih društev n velik prijatelj temeljitega znanstvenega preiskovanja vseh prirod-nih pojavov Miha Zaletel’, hišni posestnik kandidat pri volitvah v pogrebni zavod Peter Sver luga, njegova žena Urša, njegova teta Klara, njegova kuharica Francka in mlekarica Jera so danes pregledali deviško ženo državnega praktikanta Jerneja Sedeja in našli, da je v^ blagoslovljenem stanju (namreč ona) že nepopolnih pet mesecev. Stanje iri ležanje je popolnoma normalno. Glava je tani, kjer bi morale biti noge, rok
poročali, čcdno družbico ki se je ukvarjala z vohunstvom v 'korist Italije* Zadnje dni pa so prišli tej veleizdajniški a-ferici še dalje v mozeg in so celo dognali, da je pravi vodja te družbe Sti-pica Radič sam. Vohuni so bili zvezam z makedonstviijuščimi. hi z Italijani. Anetirance so gnali v Beograd, kjer bodo preiskavo nadaljevali. Armadni poveznile v Zagrebu je predlaga] proglasitev p rekega soda, ker bodo drugače mogli uiti vsi zločinci s pomočjo civilnih oblasti. Vlada na ta predlog še ni odgovorila.
* Jugoslovansko - avstrijska konferenca v Mariboru bo 3. avgust« zaradi sklenitve potrebnih konvencij o obmejnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo. Predmet te komisije bo tudi še nekaj važnih še nerešenih vprašanj, kj so ostala pri pogovorili za reguliranje prometa nerešena.
* Konferfenca v Sinaji je v teku. Zastopnik Male antante pri društvu narodov je dr. Beneš. Načeli so vprašanje o razmerju med Bolgarsko in Jugoslavijo, ki pa se bo razpravljalo na konferenci Male antante. Naša vlada je zahtevala tudi popolno razorožitev Madžarske.
* Na Nemškem je gospodarska kriza prišla do vrhunca. Resni izgredi se ponekod porajajo, nekateri elementi pa delujejo na hujskanju razburjenega ljudstva-!
Odbori so marionete.
Tako je imenoval socialist gospod Filip llratnik dne "'14. trn. pokrajinski odbor SSJ tn KOZ v Celju.
Ljubljančani že dolgo časa nismo imeli priliko videti marionete. Da se tej nesreči stopi’na pot, je sklicala Korun-Koren-Uratnik & eomp. ljubljanske socialiste za dan 14. trn. k posvetovanju, kako naj se sedaj ustanovi marionetno gledališče. češ. Bernotovi marioneti so odšli v Celje in v Ljubljani ni več zabave.
Nismo vidtrali vabila. Konštatiraii pa smo, da so se odzvali klicu Pcričevcr teT Oolouhovci. Videli smo Koruna, Ool-majerja, Uratnika, Vrankaria. Jankoviča, Tomca^Sleia. Golouha, Eržena’ in Celia ter tn, štiri socialiste nižjega ranga. Debata ie bila krasna! Uratnik zavija vrat Bernotu in izjavlja, da je sedaj-ni pokrajinski odbor _ v Celju marioneta. Računa, da je že vse v Korun-Uratnikovem taboru in je samo le potreba še formalnosti, potem pride vc-jica in pika socializma sama od sebe-Korun po advokatski ugotavlja smrt Bernota in zahteva od Peričevccv. da se' odrečejo dosedanji komunalni politiki, nadalje, da se pri inkorporiranju vseli sedajnih socialističnih struj pogodbeno privzame klavzula, _ da bodo samo liogovi potrjevali sprejem članov v stranko, kajti Bernotov ne marajo več. Tem izvajanjem je ostro ugovarjal Pe-ričevec in povedal je„ da je Beruot lahko navadni vojak. Ce boste tako delali, bo moral tudi naš Perič ven. Na, tegn pa- ne damo. (Smeh). Golouh se ie malce iti samo na videz popraskal s Korunom in Uratnilkom. vendar pa sta se kar hitro pobotala ~ (saj bo gotovo spet za vse tri poslanski mandat) —. Besedo je zahteval delavec Troboujača in čim je povedal, da se pri tem omizju ne sme voliti odbor za Ljubljano, je začelo goreti iPod nogam Korunovih telesnih stražnikov in so hoteli takoj z vodo gasiti ognjene besede. Troboujača se ni
še ni opažati, oči pa so že na nravem mest i tako, da bo novorojenček bržko ne Sokol in naprednega mnenja. Zena se počuti vrlo dobro im je sploh zanimivo, da je spočela tak o rekoč brez posebnega madeža in da vsak zakonski mož še ni oče ter da kri ni voda in vreča zlatnikov tudi ni pesek v oči. Zapisnik je sestavljen p0 vseh predpisih in stopi
v	pravo veljavo takoj, ko bo obelodanjen. V Ljubljani na Karl Marksovem trgu,-hišna števiika 12, pod pritličjem.
In sem takoj odnesel prepise v vsa uredništva naših glasil Drugi dan so bile,dnevne vesti jako zanimive in .ie bil tairn natisnjen tudi prepis zapisnika o veselem dogodku v moji rodbini. Bajc so prodali to pot dvakrat toliko izvodov kakor po navadi. Ljudje se zanimajo za take dogodke in če bi vsi zakonski moZ-je vestno vršili svoje očetovske dolžnosti in sestavljali take zapisnike ter jih v prepisu pošiljali urednikom, bi bilo našv novinarstvo mahoma na Krpanovi kobili.
  , .
pustil motiti in je odkrito vprašal: Kdo naj govori, če delavec ne sme govoriti?
Bogovi naj govorijo in nas naj še naprej vodijo, tega ne bomo več priznavali.
Arijak, telesno razvit Korunov stražnik je silno motil govor Trobonja-če in bi se kmalu vnel pretep, če bi ju ne bili 'navzoči ločili. Ker še ni bilo konca je sodrug Meznarič protestiral proti predsedstvu, zakaj ie pustil motiti mirnega govornika. Nič ni pomagalu, prepir je'začel zavzemati ostrejšo obliko. Sodr. Meznarič je, ne da bi kaj govoril mirno razdvajal v laseh se nahajajoče sodruge in rinil s. Trobonjačo stran iz tega ime teža,, ker je vse, razen pametnih bogov (ki so sedeli’ v kotu in sc smejali') bilo okrog njega.
Socialist Vrankar. je imel dobro voljo umiti Trobonjačo in Mezneriča. vendar si je premislil, ali kaj čes, spaka od Oolmašerja. ki .ie precej bojevit, se je rinil do Meznariča, ga prijel za prsi ter ga hotel odnesti ven. Zahvaliti se je dejstvu. da je sodr. Meznarič, čeravno Se presuh, še toliko težek, da so slabe Golmajerjeve ročice obnemogle. — in!
- Golmajer je moral svoje težko delo opustiti, ker je uvidel da ni varno. Za Golmajerjem je poskusil srečo stari Tomc kot predsednik in vendar ni šlo. nakar je od jeze zaključil sestanek. Korun je uvidel nerodnost predsednika, ker je zaključil shod, ne da bi že bil izvoljen zaželjeni odbor in je‘sam ponovno otvoril shod ter zahteval volitev-Predloži! je kandidate: Tomca, Golmajer ja, Magerla, Vrankairja, Vidmarja in Šleia. Velikansko število navzočih članov je potrdilo predložene kandidate ;proti glasu Trobonjače in še enega nesrečneža. Ko je bil Tomc izvoljen v no-
vi	odbor za predsednika .ie dobil korajžo in rekel, če ravno bodo gospod Meznarič o meni grdo pisali, bom ostal zvest ‘Kor. socializmu.
Torej Ljubljančani1 smo imeli priliko videti marionetno gledališče v Prešernovi dvorani. Ravnatelja, ki sta vlekla za vrvico, sta bila vodnika socializma, marioneti pa ona dva. ki sta se za socializem meti sabo kregala in skoraj .stepla! To gotovo ni pisal Meznarič ali Trobonjača, ker ta dva nočeta biti' marioneti, pač pa je pisal oni. kateremu se gnusi izzivanje Koruna in Uratnika. Zagotovljeni naj bodo pučisti, da ni ih barka ne ho dolgo plavala, fn če se bo organizacija razbila in če bo ljudstvo stradalo, preide na vas naše prekletstvo.
Nemločni socialist iz Ljubljane.
Razno.
r Ker jc bil »Naprej« št. 160 z dne 24. julija konfisciran, p on a tis kujemo danes važnejše članke. Zdi se na,m namreč. da je ni dobil noben naročnik, ker je policija še celo celjskemu ra znašale u na tttici odvzela vse izvode. Ne reklamirajte torej te številke!
r Policijski oddelek okr. glavarstva v Celju nam jc poslal sledeči, odtok o včerajšnji konfiskaciji:	»Prepoveduje
se širjenje in prodajanje št. 160. v Celju izhajajoče periodične novine »Naprej«, ki se tiska v tukajšnji Zvezni tiskarni:, radi članka »Politične vesti; Govoril je« od besed: a) »Radič je privlekel« do besed »m trpi«, b) »Jugoslavija nima« do besed »kulturne" stopinje«. Vsebina rečenih odstavkov utemeljuje dejanski stan pregreška žalitve člana kraljevskega doma po S 91 b srp. k. z. z ozirom na člen 13 Vidovdanske ustave za kraljevino SHS. Izvršitev zasege se je poverila nadstraŽniku Daneu. Tiskarski Sestav zaseženega članka jc sporazumno s stavcem razstaviti.« Vodja oddelka: Policijski svetnik: Dr. Senekovič.
r Današnji podlistek nam je poslal zelo navihan človek. Tisti zapisnik o njegovi ženi In bližnjem porodu je dal sestaviti čisto gotovo zato. da bi čim prej začel dobivati draginjske doklade za novorojenčka.
r Čemu plačujemo diplomate? »Arbeiter Zeitung« je poročala pred par dnevi o nasledn jem sluča ju : Pred dunajskim sodiščem je stala neka El-frida Kostialova iz Znojma, ki sta jo dva njena ljubčka obtožila, da ju je opeharila za velike vsote. Lepa Elfrida je namreč že kakih 9 let bila metresa laškemu generalnemu konzulu na Dunaju Franceschiju, kar pa je ni čisto nič oviralo, da bi ne imela — prvemu seveda neznanega — drugega ljubčka v osebi jugoslovanskega delegata pri mednarodni podonavski komisiji Franca Vilfana, ki je poleg tega zvest
zakonski mož. Oba možakarja sta torej diplomata najčistejše pasme in ker sta sama priznala, da sta se dala od ene same ženske strašno lahkomiselno za nos voliti, pripominja »Arbeiter Zeitung«, ju gotovo ne moremo smatrali za diploinatična ženi ja. Pa Elfri-dici se je to dobro Izplačevalo, Pod pretvezo, da je noseča in da mora v zdravilišče, ne da bi podala dokazov za svojo nosečnost in ne da bi hotela povedati, v kakšno zdravilišče gre, pri čemer se je pri obeh tičih Se poslužila grobe laži, da »nekdo« za njeno nosečnost slučajno 've in da rnu mora molk odplačevati z zlatom, dalje pod pretvezo,, da pričakuje dediščino 20 milijonov švicarskih frankov, je izvabilo obema ostroumnima kavalirjema tekom časa take vsote, da se moramo za glavo prijemati, ki vemo, odkod da prihaja ta denar. Sam g. Franc Vilfan je dal svojemu idealu 10.000 francoskih frankov, 24.000 češkoslovaških kron, 1,570.000 avstrijskih kron !! In to v teku enega leta H! Nam se zdi čisto odveč, da bi k tel prašičeriji dodali še kak komentar. Slučaj je tako vne-bovpijoč, da bo še butelje zabolelo ob njeni, v kakšne čedne in državotvorne namene se uporabljajo davki, ki jih od dela žuljave roke itak komaj zmagujejo. Samo to se nam še zdi vredno pripomniti : o tem slučaju ni doslej črhnil niti besedice noben buržujski list, najmanj pa tisti, ki so vajeni zgražati se po celih kolonah, če kje kak revež radi gladu ukrade žemljo za '/2 Din.
r »Glas Svobode«, ljubljanski seveda, je 12. t. m. spet pogledal enkrat v »Naprej« in našel tam precej na
uvodnem mestu članek, ki je povdarial, da je ruski komunizem za nič. »Glas Svobode« izjavlja v svoji nesramnosti, da so se naši sodrugi v Rusiji svoje-časno nedostojno obnašali in so celo kradli. Če je »Glas Svobode« res že tako propal, da ne ve, da je treba takšne tatove takoj izročiti lavnosti, ne pa šele potem, ko mu nekaj na uho povedo, potem |e čisto vreden svojega okrožja, iz katerega vsak teden smukne. Lopovi pač ne morejo pisati pošteno, ker tudi pošteno ne mislijo. Bnolnofrontorji so zgubili zadnji košček morale, odkar so se zvezali s klerikalno bando, zato naj si raje zapišejo za uho, da jih bo kmalu vzel hudič, čim zmaga pri nas zavednost in se začne širiti v proletarske mase. Pika.
POPRAVEK.
Prejeli srno sledeči popravek: Ker ,ie notica o mojem delu, izrečena v Ljudskem glasu z dne 19. 7. 1923. zelo dVo-uiiMia, pojasnjujem, da sem obračune samo sestavljal', nisem pa imel ničesar opraviti s prispevki, ki- so poverjeni blagajniku. Tekauc, uastavljenec bolniške blagajne v Šoštanju, kakor me »Naprej« dobesedno tituli ra. Šoštanj, 21. 7. 1923. Kdor si še enkrat prečila omenjeno notico, bo videl, da ni prav nič dvourna. Izrecno mio napisali, da se ne briga več za obračun in da misli, da bo organizacija zaspala, ker drugi niso vajeni teh poslov. Delal je sam, ker je hotel tudi odločevati sani organizacija bi
bila pa zgubila svoje pravice, če ne bt bili ugotovili, da je samo Tekauc kriv. da ne obračunava več, ker je kar sam brez sklepa nehal obračunavati. Zdaj se pa hoče kazati mučenika, češ. dvoumno ste mi očitali.'kakor da bi bil ka.i poneveril. Tega očitka tam ni bilo! Le točno!
Celje.
e Dramatična šola celjskega mestnega gledališč« so začne v sredo 25. tm. v gledališču točno ob pol 9. zv. Ponovno se vljudno vabijo vsi, ki žele vstopiti v ta tečaj in žele sodelovati v gledali-!-šču, da se vpišejo pri društvenem blagajniku g. Hubertu (tv. Goričar & Leskovšek) ali pa v sredo v gledališču pri otvoritvi šoje.
Iz strok, gibanj«,
g O okrožni strokovni konferen ci podrobneje ne bomo poročali, dokler ne dobimo poročila- od tajništva okr. srok. komisije v Celju. Načelno je zmagala resnica vkljub demagogiji omizja zastopnikov, s. Leskošek je dobil absolutorij in ponovno ostal tajnik. Zastopanih je bilo 30 delegatov, izmed teh je eden pred volitvami odšel, en glas se je zgubil in 4 glasovi so bili proti s. Leskošku.
g Stavka rudarjev v Trboveljskem revirju se mirno in nemoteno nadaljuje.
Izjava.
»Odbor Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnik strok na Slovenskem ozemlju v Ljubljani/ na razne govorice v in izven pokreta stoječih raznih ljudih, cla je predsednik našega društva s. Izidor Štern radi neposlušnosti odpustil iz službe osrednjega tajnika s. Ivota Meznariča, iz javlja, da osrednjega tajnika ni nihče odpustil iz službe in da imenovani ni pregrešil ničesar, kar bi dalo povod za odpust iz službe, pač pa je resnica, da je sodr. Ivo Meznarič s svojim dopisom z dne 26. junija t. 1. sam svojevoljno službo odpovedal. Vse dose-daj krožeče vesti o odpustu tajnika so torej neresnične in tendeciozne, z namenom, da škodujejo ugledu organizacije in osebi dosedanjega tajnika s. Meznariča. Vsako nadaljnje kroženje takih in sličnih vesti bomo ostro ob sojali ter iskali zadoščenja pri mestu, ki je za take stvari merodajno.
V	Ljubljani, dne 17. julija 1923.
Izidor Štern s. r. t. č. predsednik.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Alojz Leskošek. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Sprejmem
ki bi bil zmožen nekoliko vodstva. Stanovanje v hiši, plača po dogovoru, delo trajno I. Zgonc, mizar !n trgovec, v Cerknici pri Rakeku.
UČITELJSKA TISKARNA
L j u b 1 j a n a, Frančiškanska ulica štev. 3
r e g i s t r o v a n n zadruga z omejeno zavezo.
>«.
A.
ZA ŠOL F., ŽUPANSTVA IN UR ADR. NAJMODERNEJŠE PLAKAT^ IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE Letne zaključke
NAJMODERNEJŠA U R E D B A Z A T1 S K A N J E ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD, STEREOTIP/JA	LITOGRAFIJA
JLnd. Jakil
tovarna kož in čevljev d d., prodajalna Ljubljana, Poljanska c. št. 13.
Bogato skladišče moških, ženskih in otroških j|$ čevljev iz telečjega boksa v vseh barvah, go-vedjega boksa in rujave kravine. Solidno delo !	Nizke	cene	!