Izhaja raxen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo In npraTnUtvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6, ■ii.iL........... l.	nadstropje,	Učiteljska	tiskarna.	  -	■ 1	■
Naročnina po poiti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30a—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7’50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42’—. Posamezne ■=--------------- a	=	Številke	po	10	vinarjev.	•■■■■•
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-nr--T. ■	-	-i macije za list ”>0 poStnine proste. a -Tl = r-T.-:- :	, 1
Inseratl: Knostopna petit vr jca 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica 60 vin.; večkratni objavi po dogovora .—,	i'".-	■■	■	i	primeren	popast.	.1
Štev. 96.
V Ljubljani, torek dne 6, novembra 1817.
Leto I.
Sodrugi! Sodružice !
V	zmislu organizscijsVega pravilnika sklicujemo na 25. in 2G. dec. 1.1. v Ljubljano
redni strankin zbor
z dnevnim redom :
1. Poročila a) tajništva; b) blagajne. Poroča sodrug Josip Petejan.
2. Politični položaj — poroča sodrug dr;
H.	Tuma.
3. Organizacija in taktika — poroča sodr. Me! hi jor Cobal.
4. T.sk — poroča sodrug Anton Kristan.
5. Delavstvo v vojni: a) aprovizacijsko delo — poroča sodrug Anton Kristan; b) socialna zakonodaja — poroča Josip Kopač.
6. Volitev izvrševalnega odbora.
7. Raznoterosti.
Zastopnike na strankin zbor imajo pravico odposlati: a) vsaka krajevna organizacija po enega do 50 članov in za vsakih daljnih 100 članov po enega; b) vsaka okrajna organizacija po dva ; c) vsaka deželna organizacija po dva. — Organizirani sodrugi posameznih industrijskih skupin imajo pravico poslati iz vsake dežele po dva zastopnika; volitev teh odposlancev posreduje okrajni odbor. Kraji, kjer so ženske organizirane smejo poleg so-drugov voliti tudi scdružice za zastopnice.
Predloge je vposlati vsaj 14 dni pred ŽDČronT ižvrševalnemu odboru na upravo „Na-preja“ v Ljubljani.
Izvrševalni odbor.
Naša taktika.
11.
Člankar P. St. razlaga, kakšni naj bodo jugoslovanski socialni demokrat je — stranka ne sme predstavljati le ono pest industrijskih delavcev v Trstu, Idriji, Trbovljah in na Jesenicah — stranka mora dobiti korenine v ostalih plasteh mnogoštevilnega slovenskega proletariata — doslej socialistična stranka ni igrala v našem kulturnem in gospodarskem življenju nobene vloge — o n a j e bila suha veja na našem narodnem telesu ... Na razvoj industrije ne moremo čakati, zato moramo v okrilje stranke spraviti tudi drugi, predvsem agrarni proletarijat . . . Zato pa moramo temu primerno revidirati svojo taktiko in »če treba tudi program«. Vsemu da ■temelj — »deklaracija«, ki je zgodovinski dokument. Od 30. maja t. 1. bi morala biti za ■vsakega sodruga vsa debata o vprašanju centralizacije ki decentralizacije odveč, ker deklaracija je danes živ in resničen izraz vsega našega naroda in nam zato mora biti edini vidik, edino merilo in edin okvir naših zahtev . ,. Vse drugo je po »predvojnem kopitu«.
Tako tedaj! Člankar sicer že naprej pozna moj ironičen nasmeh, in piše Ve-rus se bo ironično nasmehnil češ, to so sentimentalne sanje negotove bodočnosti. Ali moti se. Ni bilo ironije v meni, ampak žalostna je bila duša moja. —
Jugoslovanska soc. demokracija je samostojna stranka, ki si sama začrtava pot. Strankarski zbori so njena najvišja instanca, njene konference so ji vodilo.
Vse naše dosedanje delo je šlo za tem, da slovenskemu proletarskemu ljudstvu do-
povemo, da so njegovi »interesi proletarski«, kar je lepo obrazloženo v knjižici »Narodno vprašanje in Slovenci«. ' Da so se oklenile stranke delavske množice »v Trstu, Idriji, Trbovljah in Jesenicah« — pa ne samo tod s. člankar — ampak tudi v Ljubljani in okolici, pa v Zagorju in Tržiču, pa v Mojstrani in Hrastniku — in se povsod tam, kjer teče železnica in se robota v tovarni — od Lahinja in Pulja do Slovenskih Ooric — da so delavci v industriji socialni demokratje in da so ti v prvi vrsti, je vzrok v temu, ker je industrijski p rol e t a r i j a t najnaprednejši . . . Agrarni proletarijat pri nas ima še daleč do tega, da bo prišel tja, kjer je že industrijski. Pa — jugoslovanska soc. dem. stranke je tudi že vodila pred mnogimi leti resne razprave o tem, kako naj se privede kmetiško ljudstvo v vrste organiziranega proletarijata. Spominjam samo na knjižnico čas. »Naprej« št. 2 pod naslovom »Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo«, ki prinaša poročilo sodr. Antona Kristana iz logaške konference dne 29. junija leta 1907. Dobi se še v upravi »Napreja«.
se bo vsled »deklaracije« in od 30. ■maja 't. 1. dalje izpremenilo vse to naenkrat, kar že delamo trideset let — to je vendar malo pretirana trditev, da ne rečem kaj drugega.
In deklaracija! — Leta 1909. se je vvšria, kot sem že poudarjal, izredno dobro obiskana konferenca jugoslovanskih soc. demokratov v Ljubljani, ki je proglasila: da smo za p o p o 1 n o n a r o d n o z d r u ž i t e v v s c h Jugoslovanov . . . Pa o tem bo priobčil »Naprej« obširnejšo študijo, zato naj le konstatiram, da smo jugoslovanski soc. demokratje že leta 1909. natančno precizirali: kaj in kako. Za nas se z izjavo pod imenom »deklaracija« z dne 30. maja t. 1. ni nič izpremenilo, \kaj li še, da bi radi tega izpre-meniJi svoje »predvojne možgane«. Za vsakega razumnega človeka, ki pozna n. pr. strokovne organizacije, je jasno: vsaka samostojna država ima svoje državne organizacije. N. pr. Ogrska hna svojo državno strokovno komisijo v Budimpešti, Hrvaška (ki ni »taka« država) jo ima tudi, pa Bosna in Hercegovina tudi . . . Daigod povsod pa se z ozirom na jasni pomen strokovnih organizacij organizira delavstvo v centralnih skupinah. Dr. Krek je oče jugoslovanske deklaracije. Dr. Krek pa je tudi duševni in dejanski vodja krščansko socialne del. organizacije na naših tleh. Jedro te organizacije tvori Jugoslovanska strokovna zveza, koje edino nekaj pomembne članice so ona strokovna društva, ki so včlanjena pri dunajski kršč. socialin centrali. Dr. Kreku ni niti na misel prišlo svetovati tem ljudem: odcepiti se od dunajskih central. Tobačna tovarna ljubljanska n. pr. ima glavno vodstvo na Dunaju — za vse tovarne v Celovcu, na Dunaju, v Pišeku itd. itd. se mora enotno organizacijo urediti, ker je povsod eden gospodar . . . Kadar se izpremene državne oblike, je jasno, da se z njimi primemo vse izpremeni in preuredi . . . Tudi že poprej se bo v Avstriji marsikaj izpremenilo, ali vse le dogovorno na podlagi dejanskih razmer . . .
V	e r u s.
Agitirajte za »Naprej !a Pošiljajte ga vojakom!
K. K a u t s k y :
Avstrija in Srbija.
10.	Turška revolucija.
Preobrat v Turčiji je gotovo v zvezi z zmagami Japonske nad Rusijo v letih 1904 in 1905, kakor tudi z rusko revolucijo, ki je sledila tem zmagam. Japonska je uničila prestiž Evropejca v orientu, kjer je veljal Evropejec od propadanja Turčije dalje za nepremagljivega v mohamedanskem svetu, v Indiji in na Kitajskem. Ruska revolucija je uničila v orientu prestiž absolutizma, ki je veljal tam kot naravna državna oblika.
Poleg Kitajske, Indije, Perzije, Egipta je dobila tudi Turčija s tem močan nagon. Toda revolucija, povzročena v Turčiji leta 1908 vsled tega nagona, ni bila demokratična za tako revolucijo so manjkali vsi predpogoji. Turčija, kakor je bila brez moderne industrije, brez modernih prometnih sredstev, brez modernega šolstva, je bila torej brez vseh tistih faktorjev, ki bi zbujali pri ljudskih masah interes in razumevanje za državno politiko. Ostala je privilegij tenke vrline plasti in le od te je izhajala revolucija. Bila je le palačna in vojaška revolucija kakor vsi državni preobrati v tem Stadiju gospodarskega in političnega razvoja, kakor so bili državni preobrati v stari bizantinski državi in v rimskem cesarstvu, kakršni so bili državni preobrati prej v Turčiji sami. Ali vendar se je izvršila revolucija ob popolnoma drugačnem skupnem položaju Evrope kale or prejšnje revolucije.
Čeprav so se upirali obvladovalci Turčije še tako modernizaciji svoje države, vendar so morali gledati, da napravijo orodja svoje zunanje politike, diplomacije in armade vsaj nekoliko enakovredna onim drugih držav. V ta namen so bili pošiljali častnike in višje birokrate v tujino, da tam študirajo. Pogosto so bile le zunanjosti — in ne ravno najboljše — zapadne civilizacije, s katerimi so se bili seznanili in jih prinesli s seboj domov. A zadostovale so, da so sprožile v krogih častnikov in birokratov strujo, ki je hotela reformirati in pomladiti državo v evropskem zmislu: To je bila struja reformnih ali Mladoturkov. Od teh je izhajala leta 1908. revolucija in zato ni bila le zgolj izprememba vladajočih oseb. Izpremenila je Turčijo v državo z modernimi oblikami, predvsem je priborila izvoljeni parlament.
Seveda so bile te oblike še brez vsebine. Ker v Turčiji še ni bilo predpogojev za demokratično revolucijo, zato jih tudi ni bilo za parlamentarični režim. V presežnem številu volilnih okrajev je lehko vodila vla-•da izid voliiev po svoji volji in ona mala o-pozicija, ki se je kljub temu pojavila v parlamentu, ni imela zaslombe pri prebivalstvu. Kakor je važen parlamentarizem tam, kjer je v zvezi z močno udeležbo mas na državni politiki, prav tako malo vreden je tam, kjer mase še niso sposobne za tako udeležbo ali kjer se nočejo udeleževati političnega življenja. •
Kljub temu bi bila postala turška revolucija lehko sredstvo za preporod države, če bi bila delovala na to, da ustvari moderni industrijski kapitalizem, moderna prometna sredstva, moderno šolstvo, varnost prebivalcev in lastnine proti legalnim in nelegalnim roparjem in da omeji neplodne izdatke take revne države.
NAPREJ, St. 96, 6. novembra 1617.
Take namene so imeli reformatorji prav gotovo. Toda prve naloge, ld so si jih deloma postavili sami, deloma so jih jim vsilile razmere, so bile v tem, da so ojačili armado, da so zvišali izdatke zanjo, da so razširili vojaško dolžnost, ki je doslej veljala le za mohamedance, tudi na kristjane; Mace-donije niso pomirile s tem, da bi bili odpravili fevdalno izkoriščanje, temveč s tem, da so vporabljali prav brezobzirno vojaška nasilna sredstva. Enaka sredstva so uporabljali kmalu tudi proti Albancem. K lemu so prihajali še pomnoženi zunanji spori, povečana oboroževanja in končno še serija vojn, ki se je pričela leta 1911. z italijanskim vpadom v Tripolitaniji. Odslej ni praktično'nič več prenehalo vojno stanje v Turčiji. To nikakor niso bili pogoji, da se pospešuje gospodarski razvoj dežele. (Dalje prih.)
Vojna.
OFENZIVA PROTI ITALIJI.
Dunaj, 5, novembra. (Kor. ur.) Ob Ta-gliamentu se je boj zopet pričel, Avstrijsko-ogrske in nemške divizije so izsilile prehod čez srednji tok in pridobivajo, boreč se, prostor. Divizija generala Feliksa princa Swarzen-berga, ki stoji od predvčerajšnjem opoldne na zapadnem bregu reke, ima posebne zasluge za uspeh sunka s svojim naglim, svežim podjetjem. Sovražnik je izgubil nad 6000 mož vjet-nikov in več topov. Tudi armada generalober-sta Krobatina je povsod napredovala.
Dunaj, 5. novembra. (Kor. ur.) Večerno poročilo. Dogodki v benečanski nižini potekajo ugodno. Tudi italijanska fronta v Dolomitih se je pričela majati.
Prehod čez Tagliamento.
Po večdnevnem odmoru so pričele zavezniške čete zopet z ofenzivo. Med Pinzano in Digniano, ob obeh straneh Spilimberga, so si priborile prehod čez srednji tok Tagliamenta in prodirajo proti Meduni. Sovražnik, ki brani zapadni breg Tagliamenta, se mora umikati. Naš sunek podpira tudi na severu prodirajoče avstro-ogrske sile. V območju zgornjega Tagliamenta prodira Krobatinova armad3," ko je premagala odpor sovražnih čet, v smeri proti zgornji Piavi. Gotovo se sedaj odkrhne italijanska fronta ob koroški meji. Ker smo izsilili prehod čez srednji Tagliamento, so Italijani prisiljeni, da opuste vso obrambno črto ob tej reki in da se umikajo proti Livenzi.
Bazel, 5. novembra. Agenče Havas poroča : Ker so izgubili Italijani utrjeno taborišče Gemono, bodo morali skoraj gotovo opustiti vso črto ob Tagliamentu. Vsled tega postane obramba koroške fronte nemogoča. Te okoliščine silijo italijansko vrhovno poveljstvo, da poišče oporišče bolj zapadno ob reki Piave, ki ščiti na daljavo 30. kilometrov utrdbe Benetk in Benetke same. Čete aliiracev imajo potem čas, da nastopijo z večjimi silami in da se boljše organizirajo na benečanskih tleh. Položaj postaja tem težavnejši, ker je še vedno mogoče ogroženje levega krila Italijanov v Trentinu. Toda italijansko vrhovno poveljstvo je računalo s to možnostjo in je pripravljeno z večjimi rezervami.
Pomoč aliirancev.
Vrhovni poveljnik francosko-angleskih pomožnih čet za Italijo bo general Foch. — Francoski general Pau je dospel v italijansko bojno zono. Francoske čete posežejo v boj naj-brže prihodnji teden. Iz zapore francosko-špan-ske meje se da sklepati, da se izvršuje gibanje čet iz notranjosti Francije v Marseille in Tou-lon. Precej francoskih čet, zlasti kolonialnih čet iz južne Francije, so baje prepeljali iz teh luk v Genuo in jih uporabijo na italijanskem bojišču.
„Secolo“ poroča, da šteje prva pomožna armada aliirancev, ki je na potu v Italijo, 80.000 mož. Najvažnejša naloga aliiranega armadnega vodstva je, da obnovi arteljerijsko pomoč.
Amerikanske čete.
Iz Nujorka poroča »Secolo«, da pripravlja Amerika že vkrcanje pomožnih čet za Ita-
lijo. — Iz Guriha poročajo, da je zbranih precejšnje število ameriških čet v taborišču ob švicarski meji.
Italijansko uradno poročilo.
Italijanski generalni štab poroča z dne
4.	novembra; Ob Tagliamentu je na obeh bregovih artilerijsko dedovanje. Na pritisk, ki postaja vedno močnejši na levo krilo, smo reagirali z ognjem in s protinapadi. Po močni artiljerijski pripravi so napadli močni sovražni oddelki naše prednje straže v dolini Daone in Giumela v Judikariji. Po prav živahnem •boju smo jih zavrnili hi dobili nekaj ujetnikov. V noči 3. novembra so preleteli naši letalci levi breg Tagliamenta in uničili muni-cijska skladišča, ki jih nismo mogli izprazniti med umikanjem. Dve nemški letali so sestrelili včeraj naši letalci čez Oderzo in Co-droipo.
Izjemno stanje v Italiji.
Iz Lugana poročajo z dne 5. novembra: Po vsej Italiji je bilo proglašeno včeraj izjemno stanje.
Benečansko provinco so zapustile iz straJtegičnih ozirov civilne oblasti.
*
Z ostalih bojišč.
Na vzhodnem bojišču in v Albaniji ni posebnih dogodkov.
Zapadno bojišče. Berlin, 5. novembra. Na Flanderskem je bilo arrtiljerijsko delovanje šele zvečer živahnejše, zlasti v nižini Ysere. Tukaj in na bojišču med gozdom Houthoulster in prekopom* Camines-Yper>n je bil ponoči močan motilni ogenj. Angleški poizvedovalni oddelki so napravili več sunkov, a smo jih povsod zavrnili. Vsled megle je bilo pri ostalih armadah bojno delovanje le neznatno. — Na v z h o d n em bojišču nobenih posebnih dogodkov. — Macedon-s k a fronta: Po več dni trajajoči artiljerijski pripravi, ki je trajala tudi včeraj med Vardarjem in Dojranskim jezerom, so napadli angleški bataljoni Stojakovo. Njihov napad se je izjalovil pred bolgarskimi pozicijami.
Politični pregled.
— Velik shod za mir priredi socialno demokratična stranka v nedeljo ob pol desetih v > Konzerthausu« na Dunaju. V oklicu »Za mir« pravi vodstvo stranke, naj povedo mase jasno in glasno, da imajo vladajoči krogi le eno najvišjo in nujno dolžnost, da uvedejo takoj mirovna pogajanja. Oklic pravi:	»Ravno	sedaj, ko j'e izrinil uspešen
sunek sovražne armade iz območja naše države, je primerno, da dvojno potrebno, povedati svetu, da je bil ta sunek akt obrambe, a ne napada, da je naša vlada kakor že davno tudi naši narodi prav oddaljena od vsake misli na osvojitve, da je pripravljena na mirovna pogajanja«.
— Gonja proti drju. Šmeralu še vedno ni prenehala. Češko nacionalno časopisje, predvsem »Lidove Noviny« posl. Stranskega, in za tem praško radikalno časopisje poizkušajo uprizoriti »novo afero Smeral«. »Dokazati« hočejo, da je informiral Smeral vojna sodišča o razmerah med češkim narodom. Ti listi pripovedujejo, da je pri de-želnobrambnem divizijskem sodišču v Pragi zapisnik, podpisan od drja. Smeral a in »znanega voditelja persekucijskih akcij proti Čehom« drja. Premingerja. Ta zapisnik pripoveduje, da je predložil dr. Smeral dve pismi: 1. Pismo Josipa Linharta iz Švice s prošnjo za pravno zastopstvo za njegovo soprogo Alojzijo Linhartovo in 2. pismo urednika Josipa Stivina, ki je bil na bojišču na rusko Poljskem, ki vsebuje pozornost vredno poročilo o njegovem mišljenju. Prvo pismo — tako piše dunajska »Arbei-ter-Zeitung« — je očitno prošnja, da preskrbi dr. Smeral odvetnika obtoženi ženi Linharta, kar gotovo tudi s češkonacional-nega stališča ni obsodbe vredno, a drugo pismo zamore le umazana fantazija drja.
Stranskega tolmačiti napačno. Vse skupaj ni drugega nego navadni zapisnik priče, zlasti še, ker ima'citirani zapisnik na koncu opazko »obe pismi je dobil priča danes po pošti«. Le v zastrupljenem ozračju češke politike so lehko razblinili vso stvar v gonjo proti drju. Šmeralu. Dr. Smeral pojasnjuje »afero« v »Pravo Lidu« tako popolno, da ne ostane najmanjši sled obdolžitve. Dr. Šme-ral pripoveduje, da je bil povabljen v novembru 1915. od dunajskega divizijskega sodišča za pričo. Poslanec dr. Soukup je bil aretiran zaradi zločina veleizdaje, dolžili so ga, da ima veleizdajalske zveze s tujino.
Dr. Smeral kot priča je predložil sodišču dokaze, da je obdolžitev samovoljna. Predložil je tudi sklepe češkoslovanske stranke od leta 1897. do 1913. o stališču stranke napram državi in je izjavil, da so ti sklepi za stranko obvezni tudi še sedaj. Obenem je predložil tudi pismo urednika »Prava Lidu«, Stivina, ki ugotavlja, da izvršujejo češki vojaki svoje dolžnosti zvesto, vztrajno in zanesljivo. Predložil je takrat tudi dopisnico Josipa Linharta, kjer prosi Linhart Šme-rala, naj preskrbi njegovi ženi odvetnika, ki je bila aretirana obenem s Soukupom. To je vse! Ob koncu opozarja dr. Šmeral na to, da se poslanca dr. Stransky in Švehla, katerih listi so pričeli to gonjo, v veleizdajaJ-niških procesih, kjer sta bila zaslišana kot priči — Švehla v procesu proti Kramaru, Stranskv proti Chocu — nikakor nista obnašala kot junaka, za kakršna bi rada ve- -ljala danes.
= Sodrug Pittoni o jugoslovanskem vprašanju. Sodrug Pit toni je napisal za madžarsko revijo »A Monarchia« članek »Avstrijski Italijani in jugoslovansko vprašanje«. Piše med drugim:	Narodi	Avstrije	iščejo
nove okvirje in nove forme za možnost svojega razvitka. Načelo samoodločevanja narodov, ki si krči pot v sedanji svetovni krizi, slavi slavje tudi v svetu misli, katere prevevajo avstrijske narodnosti. Vprašanje eksistence je za Italijane v Primorju problem o ustanovitvi jugoslovanske države v okvirja monarhije, kateri bi imela pripasti tudi ■mesta in ozemlje, kjer bivajo Italijani, med temi Trst. Kot pristaši samoodločevanja narodov in narodnoisti in prežeti prepričanja, da ima vsak narod po naravi pravico, da se svobodno razvija, nimamo mi napram narodnim prizadevanjem Jugoslovanstva ni-kakih predsodkov, marveč želimo, da se ta prizadevanja realizirajo v določenih mejah, ki so dane z ene strani po prometnih interesih države, z druge po interesih, katere od-rejuje eksistenca rugih narodov. Jugoslovani naj imajo pred očmi, kako se je Srbija trudila, da bi dobila pristanišče. Sedaj pa ho—** čejo Jugoslovani dvema takima kontinentalnima državama kakor sta Avstrija in O-grska, vzeti pristanišča, kar bi se komaj moglo spraviti v sklad z višjimi prometnimi oziri, marveč bi provzročilo izredne komplikacije. Glede primorskih Italijanov stojimo na stališču, da more jugoslovanska država v zmislu narodnostnega principa obsegati samo Jugoslovane, Srbolirvate in Slovence. Utelešenje italijanskega naroda v Primorju bodoči jugoslovanski državi bi pomenilo negacijo tega načela. Italijanski narod y Avstriji se s tako rešitvijo narodnostnega vprašanja v južnih delih monarhije ne bo mogel nikdar zadovoljiti, ker smatra svoje gospodarske in politične življenske interese samo takrat zajamčene, ako mu bo zasigurana neposredna pripojitev državi.
= Poslanec dr. Gregorič med svojimi volilci. Iz Kamnika poročajo ..Slovenskemu Narodu*: Pretekli praznik se je mudil v Kamniku deželni poslanec dr. Gregorič, da se pogovori s svojimi volilci. Dr. Gregorič je obširno razpravljal o politiki deželnega glavarja. Pristaši S. L. S-so izrekli svojemu poslancu zaupanje in so ostro obsojali poskuse gotovih političnih krogov, ki skušajo okraj pokojnega drja. Kreka spraviti v roke Krekovih nasprotnikov. Dr. Gregoričevi volilci odobravajo stališče, da spada zastopstvo interesov osirotelega okraja v izključno kompetenco Jugoslovanskega kluba.
= Parlamentarične zadeve. Delegacije se sestanejo 3. decembra. Za predsednika bo izvoljen skoraj gotovo D o b e r n i g in vitez Bil inski za podpredsednika. Referent za proračun ministrstva za zunanje zadeve bo baron B e c k. — Vlada predloži poslanski zbornici predlogo, s katero se podaljšuje na-godba z Ogrsko provizorično za dve leti.
= Amnestija v Bosni. V sarajevskem uradnem listu je izšel ammestijski odlok, s katerim spregleduje cesar 32 zaradi političnih deliktov obsojenim ostanek kazni.
= Kronski svet v Berlinu. Včeraj je bil pod predsedstvom cesarja v Berlinu kronski svet, ki so se ga udeležili razen pruskih državnih tajnikov tudi gemeralfeldmaršal Hindenburg, general Ludendorff in šef admiral-nega štaba mornarice von Holtzendorff.
= Nemški državni kancler grof Hert-ling. Nemški državni kancler dr. Michaelis
-	je odstopil. Njegov naslednik je grof Hert-ling, star parlamentarec, ki se je prej posvetoval z večinskimi strankami državnega zbora, preden je prevzel .mesto kanclerja. Pozabljati ne smemo, da imenuje cesar kanclerja neoziraje se na parlament, torej popolnoma po svoji volji, oziroma po nasvetih svojega ožjega kroga. Pri imenovanju grofa Hertlinga je pa imenovanje dobilo nekaj bolj demokratično: lice. Nemški vladni krogi poznajo položaj, vodo, da je'ves svet Proti nedemokratičnemu vladnemu sistemu v Nemčiji, kar deloma žali tudi nemški parlament in zbuja v njem hrepenenje po parla-mentariziranju vladnega sistema. To ve tudi grof Hertling in se je zato posvetoval s parlamentarci večine, preden je prevzel po-nudeno mesto. Seveda ne smemo misliti, da pomeni ta Hertlingov korak že demokratizacijo Nemčije. Ne. A kljub majhnemu vplivu državnega zbroa na imenovanje novega kanclerja so zagnali konservativci, vsenem-ci in težka industrija velik krik, češ, da s tem posega parlament v pravice in avtoriteto cesarjevo. V resnici pa- ta razburjenost ne pomeni nič drugega kakor bojazen pred demokracijo in spremembo vojne politike v
-smeri mirovne resolucije. ki jo je bil sprejel
■nemški državni zbor. Vojne stranke so se končno'vdale, a to prej kompromitira Hertlinga nego potrjuje, da je Hertling odločno pristopen demokratizaciji. Vsekakor pa je način imenovanja novega kanclerja pomemben, ker se prvič naslanja na parlament. V ^ novo Hertlimgovo vlado bodo vstopili tudi parlamentarci: v. Paycr (svobodomiselna stranka) bo kanclerjev namestnik, namestnik ministrskega predsednika bo Fricdberg (nacionalni liberalec), trgovinsko ministrstvo (prusko) dobi napredni poslanec in za ». ministrstvo za prehrano še oseba ni določena. S tem je zmagalo načelo, da sc smejo pozvati poslanci na vodilna državna mesta. Nemška socialna demokracija si obdrži proste roke gleda na stališče napram novemu kanclerju in njegovi vladi, ker nima nikakršnega jamstva, da nastopi izrazito nov kurz, dasi je novi kancler po svojem bistvu bolj demokratičen nego so bili njegovi predniki. Hertling sc je izrekel za program mirovne resolucije, ki jo je bil sprejel državni zbor. Razentega je obljubil, da odpravi S 153 obrtnega reda, ki je pravcati izjemni zakon za stavkajoče delavce. — Grof Hertling je rojen 1843. leta v Darmstadtu. Študiral je modras! o v je in postal vseučiliščni profesor. Najprej je služil v Bonu, pozneje v Mona-kovem. Hertling je upoštevan zgodovinar in politik. Sedaj ni bil državni poslanec nego bavarski ministrski predsednik. Po poliitič-netm prepričanju pripada Hertling centrumu in med njega voditelje.
== V švedski zbornici za mir. Na izredni seji švedskega državnega zbora dne 2. t. m. je prosil poslanec Lindhagen (socialist) za dovoljenje, da sme zbornico in ministrskega predsednika interpelirati v sedmih vprašanjih glede bede na Švedskem in po vsem svetu, ter je vprašal med drugim, ali hoče švedska vlada, Če že ne obeuem z drugimi nevtralnimi državami pa vsaj v imenu švedskega nar*da energično protestirati proti vojni in nje posledicam in izraziti vročo željo narodov po miru.
Vprašal je tudi, jeli se hoče švedska vlada izreči proti takozvanemu diplomatskemu miru, ki bi mu sledili le novi spori, in se izjaviti za mir pravičnosti in humanitete. Zbornica je dovolila predložitev interpelacije.
= Splošni kongres delavskih in vojaških sovjetov iz vse Rusije je bil otvorjen v nedeljo.
= BoljŠeviki agitirajo med tovarniškim delavstvom in ga poživljajo, naj se maščuje nad vlado, ker je pahnila državo v propast.
= Amerika in Avstrija. »Herald« poroča iz Nujorka: Lansing je informiral časopisje, da za enkrat ne pripravlja Wilson vojne napovedi Avstro-Ogrski.
Dnevne beležke.
— Kaj bo z moko in kruhom? Ljudje se s strahom povprašujejo, kaj bo, če moke in kruha ne bo. Poročila iz ljubljanske mestne aprovizacije so res preresmična. Opozarjamo' vse prizadete činitelje, da je ljudstvo lačno, da je kruh prepotreben. Naj store vse, kar je mogoče, da dobe ljudje: kar jim gre. Saj je t o z e 1 o m a 1 o.
— Pazite na špekulante! Po deželi hodijo razni nakupovalci in kupujejo: krompir po 100 K za 100 kg;, repo po 60—70 K za 100 kg. Kdor kaj takega vidi, naj to na primernem mestu naznani. Taki ljudje silovito škodujejo konsumentom, ker mu podraže in odvzemo nujno potrebna živila. Ni prijetno ovajati, ali sedaj je to samoobramba. Tudi jedilni kostanj se na drobno prodaja po 1 K, 60 vin. do 1 K 80 vin. Kar je čez 1 K 30 vin. do 1 K 40 vin. — je n a v i j a n j e c e n.
— Presojevahiice za oblačilne potrebe. Povsod so se že uredile poleg »Deželnega oblačilnega mesta« tudi presojevalnice za oblačilne potrebe — pri nas na Kranjskem pa ni nič! Opozarjamo pristojne organe, da to urede: Ljudje hočejo obleke. Zima je tu!
Kaj je s petrolejem za železničarje? Pišejo nam: Državni železničarji smo dobili tudi nakaznice za petrolej za mesec oktober. Določili so ga nam po pol litra. Plačali sirno ga vnaprej, a do danes ga še nismo prejeli. Na naše vprašanje pri pristojnih faktorjih, kaj je s petrolejem, so nam odgovorili: Preskrbite si ga, kjer si ga morete! Ker železničarji vsled pomnožene službe nimamo skoraj prav nič prostega časa, nastane vprašanje kdaj in kje naj si preskrbimo petrolej. Prizadeti železničarji nujno prosijo, da odpomorejo temu ncdostatku poklicanci takoj, ker se vendar poleg naporne službe nikakor ne more od nas zahtevati, da bi svoj skromni zaužitek ponoči, ko se vračamo iz službe domov, za-uživali v temi in ga nam naše žene istotaiko pripravljale v temi.
— Posebne vrste pikantnosti za kadilce. Finančno ministrstvo poživlja trafikante, naj nabirajo bukovo listje, ki se porabi kot tobak za pipe. Ta »tobak« naj nabirajo trafikant je, a prodajala ga bo tobačna režija. V Dunajskem gozdu upajo nabrati okolo 1000 vagonov bukovega listja. — Zdi se nam, da si te vrste tobaka nabavijo kadilci sami, če hrepene po takem užitku, in da ni treba ne trafikantov, ne tobačne režije.
— Čudne razmere, 31. oktobra je bila pri štajerskem namestniku Qlaryju deputa-cija industrijalcev, ki je tožila, da ni masti, in če se je dobi stanc K 32 ena kila, na Dunaju pa jo oddajajo po K 14.25. Da je prišlo 80 vagonov marmelade na štajersko, ali — cene ni, tako, da se razdajati ne more. — Pri nas na Kranjskem je prav tako. Pomanjkanje masti je na celi liniji — kjer pa jo dobč, pa je tako draga kot na Štajerskem, če ne še dražja. Tudi nekaj marmelade je prišlo, pa tudi
—	cene ni . . . Čudne razmere.
Zadružno gibanje.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico r. z. z o. z. bo imelo v novembru svoj redni občnizbor. Za ta zbor so pjredlo-
žiii delegatje okrožja Sava-Jesenice in Javornika sledeče predloge:
I. Podpora bolnim članom je določena doslej na 20 K; ta svota naj se zviša na 40 kron, ako je član štiri tedne bolan in če je oddal najmanj dve leti dividendnih znamk za 400 K letno.
II. Pogrebna podpora naj se zviša in sicer: po 51etnem nepretrganem članstvu na 30 I<, po lOletnem na 50 K.
III. Ako ima član pravico do pogrebne podpore, naj dobe po njegovi smrti dediči tudi bolniško podporo, če je bolni član ni prejel in imel pravico domje.
Nadzorstvo in načelstvo pa je vložilo predlog, da se izpremeni § 6. pravil tako-le:
»§ 6. Zadružni delež vsakega člana znaša 50 (reci: petdeset) kron«.
Ta predlog stremi za tem, da se naj delež zviša od 40 K na 50 K za člana.
Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku je imelo 28. oktobra svoj občni zbor. Iz poročila načelstva posnemamo: Društvo je razpečalo blaga med zadružnike za 265.367 kron 79 vin.; ima dve prodajalni in zadružno gostilno. Članov je bilo 30. junija 19(7 545. Društvena bilanca izkazuje aktive 123.551 kron. Rezervni sklad društva znaša 43.459 kron, deleži 10.432 K 54 vin. Čistega prebitka izkazuje račun: 11.874 K 73 vin. Kakor je razvidno, vrši društvo zelo zadovoljivo svojo dolžnost. Načelstvo in nadzorstvo poslujeta vestno in skrbno. — Povrnitev članom bo letos 5%, ostanek čistega prebitka pride v rezervni sklad.
Aprovizacifa.
Sveža repa na rdeče izkaznice št. 451 do 750. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A št. 451 do 750 prejmejo svežo repo v sredo, 7. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: Od pol 2. do pol 3. št. 451 do 550, od pol 3. do pol 4. št. 551 do 650, od pol 4. do pol 5. št. 651 do 750. Vsaka oseba dobili 0 kg. Kilogram stane 10 vin.
Rumene B izkaznice. Mestna aproviza-cija ljubljanska je razposlala pretečene dni nekaterim strankam, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B, vabila, da se zglase v uradu mestne aprovizacije. Precej strank se temu vabilu še ni odzvalo. Opozarjamo dotične stranke, da se nemudoma zglase, ker bi drugače ne dobile več živil.
Opaža se, da stranke, ki odhajajo ali se preselijo iz Ljubljane, ne vrnejo izkaznic, ki jih imajo za ubožno prehrano mestne aprovizacije. Opominjamo vse udeležnike ubožne prehrane, naj izkaznice vrnejo, kadar zapuste ljubljanski okoliš, drugače se bo moralo proti njim sodnijsko postopati.
Prodaja petroleja na rdeče (obrtniške) izkaznice. Petrolej na rdeče (obrtniške) izkaznice se bo oddajal od 7. novembra naprej v' sledečih trgovinah. V I. okraju pri g. Vrhovcu, Poljanska cesta št. 55, v II. okraju pri g. Trdimi, Stari trg št. 17, v 111. okraju v kon-zumu Krakovski nasip, v IV. okraju v kon-zumu Kongresni trg št. 2, v V. opraju pri g. Fabijaniju, Prešernova ulica št. 54, v VI. o-kraju pri g. Mencingerju, Resljeva cesta št.
3,	v VII. okraju v kanzumu Spodnja Šiška, v
VIII. okraju pri g. Sušniku, Zaloška cesta, v
IX. okraju pri g. Klemencu, Dolenjska cesta št. 2. — Na vsako rdečo izkaznico se dobi en in pol litra petroleja, liter po 56 vin. Na sive in modre izkaznice se bo oddajal petrolej kakor hitro pride v Ljubljano. Prodajalci petroleja se opozarjajo, da sprejema v-saka karta le z rimsko številko svojega okraja.
Prejemnice za sladkor, kavino mešanico in maščobne Izdelke se izdajajo pri mestnem magistratu za zavode in druge opravičence le vsako prvo sredo v mesecu. Na poznejše prijave se ne bode oziralo.
Prodajalci sladkorja v III., VII., VIII. in IX. mestnem krušnem okraju se vabijo, da se zglase zanesljivo v četrtek, dne 8. novembra v blagajni mestne aprovizacije, Poljanska cesta št. 13, kjer dobe prejemnico za kavino mešanico. Vsak trgovec naj prinese s seboj
I
tudi svoj o b l' t n i list. — Čas in način prodaje kavine mešanice se bode objavil v
tukajšnjih dnevnikih. Trgovci v občini Moste in Zgornja Šiška, ne dobe prejemnic, k,er je magistrat prejel kavino mešanico le za Ljubljano in Spodnjo Šiško. Drugi mestni okraji pridejo na vrsto pri prihodnji dobavi kavine mešanice. Kavina mešanica se bo prodajala istočasno kakor sladkor in ne preje.
Razno.
* Kristus in vojno posojilo. Opat šotskega reda na Dunaju Amand Oppitz piše v »Neues Wiener Tagblatt«: »Pretečena nedelja nam kliče v evangeliju: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu kar je božjega«. Vsebina Kristusove besee je večna, toda njena izvršitev po časih različna. Danes tolmačimo te besede pač tudi tako: »Dajte cesarju sredstva za zmagoslavni konec svetega boja za domovino s tem, da požrtvovalno1 podpisujete vojno posojilo«.
* Demonstracija v Budimpešti. 2. in 3. novembra so bile v Budimpešti velike demonstracije, ker je oddajalo mesto pokvarjeno margarino, ki se razdeljuje namesto masti. Demonstracije so bile tako silne, da je morala nastopiti policija. Urad za prehrano je izdal nato oklic, kjer pravi, da je razdelitev margarine le provizorična in da dobi prebivalstvo kmalu zopet pravo mast.
* Izgube Angležev v oktobru. Iz Londona poročajo:	Angleške	izgube v oktobru zna-
šajo: 1200 častnikov mrtvih, 4247 častnikov ranjenih, 10.914 mož mrtvih, 60.284 mož ranjenih. Vsled ran je umrlo 350 častnikov in 4508 mož, pogrešajo 282 častnikov in 4365 mož.
* V Italijo so odpotovali Lloyd George, Robertson in Smuts in še nekateri angleški generali.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan.
Tisk „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
*Razpis raznih ustanov za dekliško balo in za reveže.
Mestni magistrat ima za tekoče leto podeliti sledeče ročne ustanove:
1.)	Janeza Krstnika Bernardinija ustanova v znesku  .............................K	230’—
2.) Janeza Jakoba Schillinga ustanova v znesku...................................... 250'—
3.) Jurija Tollmainerja ustanova v znesku........................................... 250'—
4.) Janeza Jošta VVeberja ustanova v znesku...........................................................  230’—
Do	ustanov pod 1.) — 4) imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile
ter	so	uboge in poštenega slovesa.
.5.)	Miklavža Janeza Kraschkoviza ustanova v znesku..............................K	128 —
Do te ustanove ima letos pravico revna meščanska, kmečka, rokodelčeva ali dninarska hči iz šentpeterske fare, če se je letos omožila.
6.)	Antona Jakoba Fanzolja ustanova v znesku..................................  K	128 —
Do te ustanove imajo pravico poštena dekleta meščanskega ali tudi priprostejšega stanu; katera so ubožna in so se letos omožila.
7.)	Josipa Feliksa Sinna ustanova v znesku.......................................K	96'—
Do te ustanove, ki jo je deliti, imata pravico dve izmed najrevnejših ljubljanskih deklet.
8) Mihe Pakiča ustanova v znesku.................................................K	244‘—
Do te ussanove imajo pravico ubožni ljubljanski	meščani	obrtniškega stanu ali njih	vdove^
9.) Janeza Kovazha ustanova v znesku.............................................K	302'—
Ta ustanova gre na 4 enake dele po K 75. 50, do katerih imajo 4 v revščini v Ljubljani živeči rodbinski očetje ali vdovljene rodbinske matere, ki so brez lastne krivde v uboštvu, so-katoliške vere, neoporeklega slovesa in imajo rediti nepreskrbljene otroke.
10.) Marije Kosmatscheve sirotinska ustanova	v znesku.........................K	2041 —
Do te ustanove imajo pravico nepremožne uradniške sirote ženskega spola, ki so Ljubljančanke in poštenega vedenja.
11.) Marije Kosmatscheve poselska ustanova, tri mesta, vsako po .... K 40-— Do te ustanove imajo pravico dekle, ki so stare, betežne, za pridobitek nezmožne in so delj časa zvesto in pošteno služile pri kaki rodbini v Ljubljani.
12.) Ustanova neimenovanega dobrotnika za onemogle posle v znesku . . K 100'— Do te ustanove imajo pravico 4 revni, dela nezmožni posli, ki so zvesto služili in so neo-madeževanega slovesa, vsak na 1U ustanove (25-—)
13) Helene Valentinove ustanova v	znesku........................................................K 168'—
To	ustanovo ima mestni magistrat razdelititi med popolnoma osirotele in	zapuščene otroke,
ki prebivajo v frančiškanski fari in niso še 15 let stari.
Koleka proste prošnje za eno ali drugo izmed teh ustanov je vlagati do konca novembra 1917 pri vložnem zapisniku mestnega magistrata.
Kdor prosi obenem za več ustanov,	mora vložiti tudi več	prošenj, a v vsaki tudi povedati,	za katere druge ustavove je obenem	prosil. Le prošnja za	ustanovo	pod 1.) — 4) je
lahko enotna.
V	vsaki prošnji je navesti okoliščine, ki dokazujejo prosilčevo uboštvo in jim priložiti dokazila, da je prosilec do dotične ustanove v zmislu tega razpisa upravičen. Kdor vloži obenem več prošenj, se lahko v ostalih sklicuje na podatke in dokazila one prošnje.
Na prošnje, ki nimajo točnih navedb ali dokazov o prosilčevi upravičenosti, se ne bo oziralo.
Na vsaki prošnji mora biti tudi natanko označeno prosilčevo stanovanje in ime razločno podpisano.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 2. novembra 1917.
Podpisani denarni zavodi sprejemajo prijave na
VII.avstrijsko vojno posojilo
po originalnih pogojih, in sicer:
I. 5‘IA davka prosto amortizacijsko drž. posojilo po K 92 50
odštevši 11“» bonifikacije netto K 92’—,
II. Zli davka proste 1.1 VIII. 1926. po vračljive drž. zakladnice
po K 94*50 odštevši Vlo bonifikacije netto K 94*—
in dajejo radevolje vsa tozadevno pojasnila.
Podružnica c. kr. priv. avstr, kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani. Češka industrijalna banka, podružnica v Ljubljani.
Ljubljanska kreditna banka.
Jadranska banka, podružnica v Ljubljani,
C. kr. priv. splošna prometna banka, podružnica v Ljubljani. Ilirska banka.