opravičilo ljenji četrtek, 25. 9. je izšla 39.(1366) šte-. a Dolenjskega lista, ki pa Je zaradi napake našega tehničnega oddelka obdržala , vilko in datum 38. števil-e- Naročnikom in bralcem ^ za neljubo pomoto opra-čujemo, vse tiste, ki Do-enjski list arhivirajo, pa pro-J'.da oznaki tekoče šte-yuke in dneva izida popravi- UREDNIŠTVO °bsodba USMRTITEV V ŠPANIJI i*** °beh zborov izobra-So o.ne, slcuPn°sti v Trebnjem liek ° za^et^u seje v ponede-dvpi,SP0mn^' treh španskih in so nv baskovskih rodoljubov, ki krvn i So"oto padli pod streli r? Frankove fašistične Sade- Z ogorčenjem so °iu h t0 Pocil0 početje v upadah,3 sf,bodo narodi Španije tem Pnb°rili svobodo, za ka- skiCr borili tudi naši špan- Zvoki izpod Kozare V Novem mestu gostovali kulturniki iz Prijedora — Povabilo KUD Krki Na povabilo KUD Krke, novomeške tovarne zdravil, je gostovalo v dolenjski metropoli 26. septembra delavsko KUD Mladen Stojanović iz Prijedora. Gostje izpod Kozare, iz kraja BRANKO PIRC KANDIDAT ZA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA V POSAVJU fRanc skinder predsednik sveta čin v Sveta posavskih ob- sednji^ c1"*!1 Je bil izvoljen za pred-tednik^!^ Posavskih občin predane Qu-Z'ske ol,činske skupsčine P°ložaiu ♦ •TaJnflc sveta je po iz občin J občinske skupščine Franc <$?■' J2 ^tere je predsednik. Kurenta ln zamenjal inž. Nika s^e slm^jS^^dnika krške občin-$jnskpoa e' Po stališču medob-1 Vse ^eta ZK za Posavje bodo , funkcije v regiji v štite taka ^n so v preteklosti Žiti vnl,e r°d°ljubi znali zajeva "lv nemštva na naših vrho-d S|^ f. t^inskoSIni govornik, predsednik ranc Pir, . e ŠZDL Sevnica, t ^ Plani n P°udaril splošen po-A 2lasti^IStVa v tcm času. i po Kl?l?enibna je skrb za nara-' iVn°st r.,- h Franca Pipana širša P i lah£enia'0 Ve 0 razsežnostih, ^ :>epb «.P°vzr°či onesnaževanje t "j!1*1! snovi,kom drugimi strupe-S* 'Cinika Ju' 12 novega orjaškega i S?® Zato |.,P?Ve'jskih termocentral. ^ Doiia , *8°di, da bo kot šte-t iJ °krog starega dimnika, t *°ra njpp. Jutra porjavela tudi ^ rJ^vesnn« Je vPrašal govornik. I ^di nianj nato nadaljevali i m'0niki ^nc!' mcd drugim tudi z I ?o> Kugvia l Ve.Uke? !iubitclja f i § PreHci fevdni planinci so iz i loveniie i Vnika Planinske zveze aneza Kmeta prejeli čast- Pred podpisom vse razčistiti i 5---t--—t—t-t ' "branja" in Pohorje so vseslovenski spomeniki NOB, zato naj k obnovi prispevajo vse slovenske občine-Tako so predlagali v Črnomlju IVfti črnomaljske občinske skupščine so odklonili podpis i^o ^ do8ovora 0 zaščiti, urejanju, vzdrževanju in oskrbi spo-V v NOB na Rogu, ker menijo, da je še precej nejasnosti. I,,PnSp0LrVas° Črnomaljci priprav-skru ^°v in . "rejanju teh spo-Vo, eti 2~n penijo, da je nujno po-iith i tud; 0V0, hkrati pa so po-prav rfVrsto Pripomb. Ne zdi se i dopisniki P v.tcm dogovoru kot ji K^slče samo nekatere J in i- • Pečine, delovne organi-«D?rne. skupnosti. k k' pos^fpis,nikov ic očitno pre-Vl1 Ror ,° k če upoštevamo, da kw ? »Bazo 20 osrednja 1 2a v« c delovala partizanska so Slovenijo. Prav zato bi VALENTIN DVOJMOČ -r GLAVNI DIREKTOR LISCE Minuli petek je osrednji delavski svet OZD sevniŠKe Usce soglasno izvolil za novega glavnega direktorja Valentina Dvojmoča, sedanjega predsednika občinske skupščine v Sevnici Pred to dolžnostjo |c T> Oj-moč vrsto let delal v Lisci kol referent za izvoz-uvoz, ves čas je tudi aktiven družbenopolitični delavec.. Domačin Stane Goršič v pogovoru s komandantom ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnikom Francem Tavčaijem — Rokom. (Foto: Doki) tedenski mozaik Hrup po zadnjem poskusu atentata na ameriškega predsednika Geralda Forda se še ni polegel. Medtem ko je Sara Moore, ki je streljala na predsednika, izjavila, da je to storila zaradi osamljenosti, je prišlo na dan, da Fordov rešitelj ni doslej dobil niti besedice zahvale. Nekdanji pripadnik ameriške mornariške pehote Oliver Sipple, 32, je stal le meter proč od aten ta torke in ko je videl, da meri z revolverjem na predsednika, jo je bliskovito udaril po roki. Strel, ki se je sprožil v tistem trenutku, je zato le rahlo ranil nekega taksista, predsednik pa je ostal živ. Po mnenju mnogih je tako Sipple rešil življenje Fordu - ta pa se mu doslej ni niti z eno samo besedico zahvalil. Reporterji so izvrtali razlog. Tale: Sipple je eden izmed najbolj delovnih članov lokalnega združenja homoseksualcev v San Franciscu in so ga zaradi tega nekoč tudi odpustili iz vojske - potem, ko je odslužil dvakratno dobo službovanja v Vietnamu. Seveda je nerodno, so komentirali nekateri (tudi zelo ugledni) ameriški časopisi, da bi Ford, ki je najprej (v svojstvu vrhovnega komandanta ameriških oboroženih sil) odpustil Sippla zaradi homoseksualizma iz vojske, sedaj tega istega moža obdaroval s kakšnim odlikovanjem. Naj bo že kakorkoli, ko so nekdanjega marinca vprašali, kaj si najbolj želi, je dejal: „Mir in nič drugega. Tačas pa so se na Dunaju končala dolgotrajna pogajanja o novih cenah nafte dežel, izvoznic tega črnega zlata. Sklenili so, da bo nafta od 1. oktobra za 10 odstotkov dražja, toda šele po neskončnih razpravah. Te so bile tako zapletene, da so se morali ministri, ki so o tem odločali, pogosto posvetovati z vladami. Toda glej šmenta: ko je nekega dne hotel minister Saudske Arabije poklicati po telefonu predsednika v glavno mesto Riyad, ni dobil telefonske zveze. In kaj je storil? Odpeljal se je v London in od tam telefoniral domov... pri tolikih (novih) milijardah za nafto nepomemben strošek... Okrnjen krajevni dinar Stiskanje na račun krajevnih skupnosti ni stabilizacija, je prej igračkanje s samoupravo Ob analizah uresničevanja stabilizacije smo nemalokrat slišali, da prizadevanja v krajevnih skupnostih zaostajajo za uspehi, ki smo jih dosegli drugje. Toda za mnoge krajevne skupnosti takšna ocena še zdaleč ne pomeni, da bi razmetavale z denarjem, temveč predvsem, da odnos občanov do materialno-finančnega poslovanja v njihovih skupnostih še ni tak, kot bi moral biti. Kot je znano, temeljijo finančni načrti na letnih in srednjeročnih razvojnih programih in morajo biti usklajeni med seboj v občinskih okvirih, hkrati pa tudi s temeljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z resničnimi potrebami vsake posamezne skupnosti. Zato je treba še posebej predvideti višino sredstev za sprotno dejavnost, prispevke TOZD za področje družbenega standarda na območjih, kjer živijo njihovi delavci, nadalje vloge samoprispevkov in združevanja sredstev za objekte komunalnega standarda, kot tudi vse prispevke iz proračuna občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ki so namenjeni za hitrejše reševanje najbolj perečih skupnih potreb. To pa seveda ne pomeni samo pridobivanje denarja za najrazličnejše namene, temveč hkrati zahteva tudi tiste naloge, ki jih pred krajevne skupnosti in občane postavlja ustava. Prav zato je nujno, da imajo delovni ljudje in občani kar najboljši pregled tako nad tistim delom sredstev, ki je namenjen potrebam v njihovi krajevni skupnosti, kot tudi nad dejanskim uresničevanjem zastavljenih ciljev na področju izobraževanja, kulture, otroškega in socialnega varstva, komunalnih objektov in drugega, še posebej pa tistih, ki jih uresničujejo s samoprispevkom. Žal pa še zdaleč ni povsod tako, kot smo lepo opredelili z ustavo. Mnoge delovne organizacije še vedno nočejo sodelovati s krajevnimi skupnostmi, o načrtovanju odločajo v ožjih krogih krajevnih vodstev in zahtevajo od občanov samo nekakšno moralno podporo njihovim načrtom, ki so nemalokrat zelo osebno obarvani, trgovske in druge delovne organizacije ne želijo videti pdtreb občanov. NEW YORK - Velike poplave v ameriški zvezni državi New York niso sicer teijale smrtnih pa je nastala velika materialna škoda, ko so narasle vode poplavile veliko ozemlje, mnoge hi -odnesle nekaj mostov. Prav tako so hudo poškodovane telefonske zveze. Pod vodo je ostalo tudi sto avtomobilov, resneje pa je bil prekinjen tudi cestni in železniški promet. Na sliki: razdejal poplavah. (Telefoto: UPI) IZ ZADNJEGA PAVUHt — Zakaj je vinski razstavi sledila razstava cvetja? — Menda zato, kej jih je na vinski razstavi bilo toliko v rožicah. Marsikje se celo dogaja, da so v zadnjem času nekatere skupščine občin skoraj do skrajnosti omejile sredstva za samoupravno dejavnost občanov v krajevnih skupnostih in se pri teh odločitvah izgovarjajo na stabilizacijo oziroma na nujnost varčevanja v občini. Toda takšno igračkanje s samoupravo je lahko kaj nevarna zadeva, ki ne samo onemogoča vlogo ljudi v osnovnih celicah naše družbe, temveč jim tudi jemlje pogum ter jih postavlja v položaj objekta, ne pa ustvarjalca družbenega napredka. Znano je namreč, da se najbolj razmetava z denarjem in neodgovorno posluje prav tam, kjer delovni ljudje in občani ne morejo odločati o denarju. Pojem skupnih potreb ni majhna stvar in nujno je, da tudi v sleherni krajevni skupnosti, kot v temeljnih organizacijah združenega dela, v resnici občani odločajo o osvojih načrtih, porabljenih sredstvih, o odgovornosti posameznikov in o vseh tistih zadevah, ki se tičejo predvsem njih in pogojev njihovega življenja. Stara resnica je, da ne vplivajo na produktivnost samo razmere v delovni organizaciji, temveč tudi pogoji življenja in okolja, kjer preživljamo čas po delu. JANEZ KOROŠEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Na pragu novih načrtov tedenski zunanjepolitični pregled. Kljub ogorčenim protestom svetovne javnosti je fašistični režim v Španiji usmrtil pet španskih rodoljubov in tako nakopal na sebe srd milijonov na vseh koncih sveta. Protesti so si sledili ves minuli teden (mimogrede rečeno, jih je bilo v Jugoslaviji iz nerazumljivih razlogov v tem času bolj malo, nadaljevali so se šele ta teden), prihajali pa so tako iz Združenih narodov kot iz vrste držav. Več kot deset dežel je odnoklicalo svoje veleposlanike iz Madrida, demonstranti pa so razbili in zažgali več španskih diplomatskih in trgovinskih ter drugih predstavništev širom po Evropi. Usmrtitev petih španskih rodoljubov (šesterico izmed enajstih na smrt obsojenih je Franco vendarle pomilostil pod pritiskom svetovnega javnega mnenja) je zadnje dejanje v verigi inkvizitorskega mračnjaštva, med katerim je od leta 1939 izgubilo v Španiji življenje več kot 350.000 ljudi. Zanje žrtve fašistične diktature so: 21-letni Jose Sanchez Bravo Sollas, 27-letni Ramon Garcia Sanz, 25-letni Umberto Bane a Alonso (vsi pripadniki antifašistične revolucionarno-patriotične fronte FRAP) ter 33-Ietni Angel Otaeluj in 21-letni Juan Paiedes Manota, oba pripadnika ilegalne baskovske nacionalistične organizacije ETA. Madrid je s tem jasno pokazal, da sega po vseh skrajnih sredstvih samo, da bi se obdržal na oblasti: pred svetom je razgalil ne samo svojo krutost, marveč tudi divjaško nepriznavanje slehernega poskusa, da bi v deželi — za kar so se zavzemali ustreljeni rodoljubi — dovolil vsaj trohico demokracije in svobode. Umor Španiji ; TELEGRAMI odpotoval na daljšo turnej0^: neKaterih deželah Azije. ^ Med drugim bo obiska1 ^ Vietnam, LR Kitajsko, Lanko, Indijo in Singapuf- ^ Dodajamo temu, da sev * goslaviji mudi tudi Pre(k^ britanskega spodnjega ® « Selwin Lloyd (razen njega P ^ nekatere druge osebnosti liko nižjega položaja) *?rjj smo prav včeraj sprejeli predsednika Indije Fakh^j Ali Ahmeda — pa bo cija o stičišču političnih y pri nas te dni še bolj z3° ; žena. Tokrat moramo na tem mestu malce ob- < šimeje odmeriti prostor izredno pomemb- ( nim pripravam za izdelavo družbenih razvoj- i nih načrtov za naprej - saj smo prav sedaj i sredi intenzivnega snovanja samoupravnih 1 razvojnih planov, iz katerih, skladno z ustav- s nimi načeli, se morajo izoblikovati (tako v i republiki kot na ravni federacije) celoviti in < skladni družbeni razvojni načrti bodisi za < prihodnje srednjeročno razvojno obdobje do 1 leta 1980 (s temi plani se res že zelo mudi — i saj se z novim letom že bliža začetek tega 1 prihodnjega planskega obdobja) kot tudi za še daljše obdobje vse do leta 1975. Tudi tokratno zasedanje zborov republiške skupščine- prejšnji teden — je bilo, da tako rečemo, predvsem obarvano s temi „planskimi" pripravami. Delegati v republiški skupščini so obravnavali in slednjič soglašali s pripravljenimi osnutki za dogovor glede republiškega srednjeročnega plana oziroma glede dogovora za družbeni načrt razvoja Jugoslavije za to obdobje, pa še s temelji za skupno politiko dolgoročnega razvoja Jugoslavije do leta 1985. V razpravi je bilo posebej poudarjeno, kako pomembno je usklajevanje razvojnih interesov med posameznimi „udeleženci" teh razvojnih planov — se pravi vseh tistih, ki sodelujejo pri ustvarjanju in porabi dohodka, ob tem pa še posebej med vsemi družbenopolitičnimi skupnostmi, ki načrtujejo skupni razvoj: torej med republikami, regijami in občinami, pa še drugimi. Vse to je kajpak zelo zamotano delo, saj prihaja na dan cela kopica posamičnih interesov, ki niso vedno medsebojno usklajeni. Poudarjeno je bilo, da morajo pri planskem načrtovanju predvsem prevladovati ob-jetkivne možnosti ter interesi, ki izhajajo iz realnega dohodka kot družbene kategorije, upoštevati pa je treba tri bistvene sestavine plana: gospodarske, socialne in prostorske. Glede štirih družbenih razvojnih načrtov (nanašajočih se na vso državo kot celoto) je imela naša skupščina več pripomb — soglašala je pravzaprav s tistimi, ki jih je ob teh vprašanjih izoblikoval že republiški izvršni svet. Predvsem gre za tehten predlog, da bi morali v družbenih razvojnih načrtih za vso državo s posebnim družbenim dogovorom opredeliti skladen nadaljnji razvoj nekaterih ključnih področij, ki so — po ocenah naše republike — zares življenjskega pomena za ves razvoj naše družbe v družbenoekonom- skem smislu. Tu gre za dogovorjen in skladen razvoj glede energetike, prometne infrastrukture, proizvodnje hrane, plačilne bilance in pa razvoja manj razvitih republik in pokrajin. Vse to so vprašanja, ki jih bomo nujno morali reševati v prihodnjem planskem obdobju docela skladno - brez prevladovanja posamičnih interesov. Zato tudi naša republika predlaga, naj bi takoj ustrezno prilagoditi sedanja določila družbenega dogovora glede priprav za družbeni razvojni načrt Jugoslavije za prihodnje obdobje. Posebej je izrazil poudarek, kako tehtno in za naš družbeni sistem docela neobhodno je ustrezno samoupravno planiranje, tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Roman Albreht - ko je v ekspozeju pred skupščinskimi zbori strnjeno orisal stanje glede uresničevanja ustavnih določil na področju združenega dela (skupščina je namreč razpravljala tudi o tej oceni). Ob tem je poudaril, da temeljijo odnosi med organizacijami združenega dela za sedaj žal še vse preveč na starih temeljih — tako da še vedno bolj ustrezajo skupinsko lastninskim interesom posameznih delovnih organizacij, kot pa rezultatom skupnega dela — kar je pravzaprav poglavitna težava sedanjega stanja naše splošne družbene preobrazbe. Tudi na seji predsedstva zvezne konference SZDL, prejšnji teden — ko je tekla beseda o zasnovi dolgoročnega razvoja države in o tekočih gospodarskih gibanjih — je ta problematika dobila ustrezne poudarek. Stane Dolanc, ki je sodeloval v razpravi na tej seji, je izrazil kritično mnenje, da sedanji osnutek razvojnega plana za naprej ni nastal kot rezultat dogovora delavcev v združenem delu, pač zato ne, ker le-ti še niso dovolj in ustrezno organizirani. Različni zasebni ter skupinski interesi se še tepejo z družbenimi — je ob tem poudaril Stane Dolanc — o tem bi morali odkrito spregovoriti. Po besedah Staneta Dolanca pri nas tudi predobro živimo v primerjavi s produktivnostjo. Tega ne bomo mogli dolgo nadaljevati, ie dejal, saj ne bomo zdržali takšnega razvoja osebnega standarda, ki gre na račun družbenega ter na račun akumulacije, ki bi jo sicer morali uporabiti za razširjeno reprodukcijo na vseh družbenih ravneh. Če povzamemo - obdobje priprav za prihodnje razvojne načrte se sedaj zaključuje; na republiški ravni bomo morali sprejeti srednjeročni razvojni načrt do konca letošnjega leta. S tem pa ta naloga seveda še zdaleč ne bo opravljena, sai je ena od bistvenih značilnosti samoupravnega planiranja, ki smo ga uvedli kot temelj za družb -ni plan, tudi nenehno oziroma kontinuirano planiranje osnovnih nosilcev plana, se pravi združenega dela, sle-r herne TOZD. In prav tu bo še vrsta konkretnih bitk za uresničevanje naše stabilizacijske zasnove, ki se mora kot rdeča nit prepletati skoz vse samoupravne razvojne načrte za naprej. To priča o izrednem ki ga neuvrščena socialno Jugoslavija uživa v svetu' jj naporih, da bi naši najugle. venezuelsko ozemlje v primer ijb1 bi nastopile motnje pri Pr ZDA z venezuelsko nafto. *!> ANKARA - Tu so se « , šestdnevni vojaški manevri ki so potekali večinoma na 0 p Turčije, pod imenom press-75. Manevrov se je HSLjij* približno 35.000 vojakov iz «.]# Italije, ZRN, Nizozemske, ^ Kanade, Velike Britanije, V* j burga in ZDA. ^ ej/ BERLIN - Prvi sekretar <> $ ne socialistične partije Erich Honecker se je p°g° ^ sovjetskim zunanjim m^n'st^rlaSr i mikom. Pogovor ie potrdil vseh vprašanjih, ki so bila P tega sestanka. Honecker in :nov<{ sta razpravljala predvsem o ^Letir šem sovjetskem predlogu v razorožitvijo in o skorajsneIT1 Honeckerja v Sovjetski zvezi- j.,# WASHINGTON -Bele hiše za tisk Ron , ^ f«?1, izjavil, da ameriški predsed«1 m*' obžaluje, ker je „v ciklusu na ^ Španiji prišlo do izvršil® yj# smrtnih kazni. Na vprašanje jev je dejal, da ZDA ne bodo r* male nekaterih zahodnoc* držav, ki so v znak protesta ° ^ cale svoje veleposlanike iz Komunista sledilo predavanju Socialistične sile in religija, ki ga je imel v ponedeljek v Kr^em Franc Šetinc, selaetar IK predsedstva CK ZKS. Pred tem so v Brežicah odprli razstavo „50 let pisane partijske besede". (Foto: Vesel) Ob zaključku tedna požarne varnosti je v petek popoldne sirena v Šentjerneju oznanila ,4etalski i^pad" na tovarni Iskra in obrat IMV. Gasilci GD Šentjernej so precej pridrveli na kraj ,4iapada" in že po 8 minutah so zbranim pokas^i, da so dobro pripravljeni. (Foto: Polde Miklič) Letošnja jesen je lepa, toplih in sončnih dni pa si želijo predvsem graditelji, ki jim je ,jesensko" poletje podaljšalo čas gradnje. Posnetek je z gradbišča v Gotni vasi pri Novem mestu, kjer je te dni na številnih parcelah še posebno živahno. (Foto: Janez Pezelj) \vSA T'-m ifu j1 JMl imVPlim Ko so na nedavni skupščinski seji delegati treh občinskih zborov v Črnomlju razpravljali o osnutku dogovora o družbenem planiranju v Sloveniji, so imeli več pripomb. Vse pa te^o k temu, da bi se nerazviti Crno-maljci bolj vključili v republiške plane. O^ • « v v ^ejmisca Na Kolpi, ob njenem spodnjem toku: posnetek z manevrov „Svoboda 71" Predlagajo, naj bi zaradi pomanjkanja energije, pa tudi iz gospodarskih in strateških razlogov zgradili dve elektrarni: eno, hidroelektrarno, na Kolpi, drugo, termoelektrarno, v Rudniku Kanižarica. Elektrogospodarski skupnosti in njenim skladom velja podatek, da je v črnomaljski občini potreb- no zgraditi več kot 30 traiisfor- matorskih postaj, cestni gospodarski skupnosti pa predlagajo na prvem mestu izgradnjo partizanske magistrale, nato pa gradnjo oz. obnovo regionalne cestne povezave Kočevje— Črnomelj in Adlešiči—Podzemelj—Vinica. Zahteva je toliko bolj utemeljena, ker je na črnomaljskem območju kar 40 odstotkov regionalnih cest zelo slabih. Prav tako bi se morale domače SIS z dobro pripravljenimi razvojnimi načrti, ki morajo biti — mimogrede povedano — narejeni vsaj do 15. oktobra, najti kot sestavni del svojih republiških razvojnili planov. Edino vprašanje, ki ga doma še niso razčistili, je, ali na Kolpi sploh graditi elektrarno. Proti izkoriščanju Kolpe v industrijske namene je bilo več pomislekov, predvsem zato, ker se bojijo, da bi uničili še edino zares čisto in toplo reko v Sloveniji. R. BACER 2^akaj bi morala biti v nerazvitih občinah radost otrok manjša? Konec skrivalnic Predsednik izobraževalne skupnosti v Trebnjem Janez Gartnar je na seji skupščine v ponedeljek podal predlog, po katerem bi lahko hitro prišli na čisto, kaj je s takoimenova-nim denarjem iz republiške solidarnosti za šolstvo. Trebanjski izobraževalni skupnosti manjka namreč že okrog milijon dinarjev, učiteljem ne morejo povečati osebnih dohodkov za dogovoijenih 24 odst.. Ce je glede solidarnostni med občinami sporazum verificiran z vsemi samoupravnimi akti, bi ta denar lahko pobrala SDK tistim, ki imajo viške preprosto po avtomatizmu. Ce ni tako, je treba med drugim sprožiti politično akcijo, da se obveznosti do izobraževalnih skupnosti manj razvitih občin vendarle izpolnijo. Delegati so opozorili na podobne težave pri štipendiranju, kjer prav tako dolg republiške solidarnosti iz meseca v mesec narašča, mladina ne more biti brez štipendij, podpisniki samoupravnega sporazuma v trebanjski občini pa ne morejo vrniti novomeškemu Zavodu za zaposlovanje niti lanskega dolga. Kot meni trebanjska izobraževalna skupnost, bi služba družbenega knjigovodstva stanje te solidarnosti lahko preverila v 10 dneh. Delegati bodo zatć postavili to vprašanje tudi na seji republiške izobraževalne skupnosti. A. Ž. Kako dolgo še? v Brežicah so minuh teden ustanovili aktiv zdravstvenih delavcev komunistov, ki povezuje 41 članov ZK iz brežiškega, krškega in sevniškega zdravstvenega doma ter komuniste iz brežiške bolnišnice. V razpravi o nalogah zdravstva, o integracijskih poteh in samoupravni organiziranosti zdravstvenih zavodov je sodelovala tudi članica izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Majda Gaspari. Komunisti iz posavskih zdravstvenih domov, lekarn in bolnišnice so opozorili na razcepljenost regije. Ta dvojna pripadnost je trd oreh, ki ga bo treba streti, če se bodo odločili za enotnejšo organiziranost. Brežiška in sevniška občina sta vezani na cel^ko rizično skupnost, občina Kr^o pa na Novo mesto. Vsaka od obeh skupnosti ponuja zdaj svoj samoupravni sporazum o ustanovitvi sestavljene organizacije združenega dela. Odločitev ne bo lahka, toda pot je nakazana v konceptu dolgoročnega razvoja Posam, ki so ga lani sprejele vse tri občine. Ta predvideva za regijo enotno zdravstveno službo. V Posavju je pereča tudi kadrovska problematika, saj pride na en^a zdravnika v osnovni zdravstveni mm Krava pri gobcu molze: ne vem, kaj je, ampak že lep čas, ne daje dovolj' (Karikatura; Marjan Brepar) organizaciji še vedno 2.900 občanov, na zobozdravnika pa celo 3.500, precej več od republiškega pov^ečja. Tudi razmere, v katerih delajo zdravstveni delavci, so take, da ne privabhajo mladih strokovnjakov. V Sevnici in brežiški občini jih poskušajo spremeniti s sodelovanjem občanov pri investicijah, ven-d^ to ne zadostuje in potrebna bi bila večja pomoč zdravstvenih interesnih skupnosti. V. P. Več iz žepov Osnutki dokumentov, ki jih pri-prafljajo v zdravstvenih skupnostih, ponujajo več tako imenovanih izravnalnih novosti. Ce bodo le-te tudi sprejete, bodo nadomestila osebnega dohodka zavoljo bolniške enaka ali podobna v vseh slovenskih regijah in bo zavarovanec v Črnomlju odštel za doplačilo zdravila prav toliko kot njegov bolni tovariš v Mozirju itd. Predlagajo, naj bi se doplačila ah participacija povečala, češ da republika drugače ne ve, kje dobiti sredstva za dograditev slovensko pomembnih medicinskih objektov. Kot smo nedavno shšah, bodo letos s participacijo zbrali v Sloveniji 90 milijonov dinarjev, ob povečanju in novi uvedbi doplačil (predla^jo doplačila za zdravljenje v bolnišnicah) pa bi se prihodnje leto nabralo okoli 125 milijonov dinarjev. S povečanimi doplačili naj bi zbrali v regijah predvsem potrebna sredstva za kritje stroškov, ki bodo nastali zavoljo več pravic zavarovancev. Pritisk na samoupravne interesne skupnosti, naj povečajo obseg pravic, je namreč čedalje večji. Kajpak ni mogoče reči, da popolnoma utemeljeno, saj se mnenja o tem, ali je pravic dovolj ali premalo, med seboj križajo. Pri tem velja še najbolj upo^evati mnenje, da ne bi bilo treba niti predolgih vrst v zdravniških čakalnicah niti v lekarnah in da tudi participacija ne bi bila potrebna, če bi bili oboji samoupravno zreli: zavarovanci in zdravniki. I. Z. pa gde je ovo selo? Trebanjci se zaman trudijo, da bi zanje in njihovo novo tovarno fasadnih in krovnih plošč, prvo v Jugoslaviji, zvedela vesoljna jugoslovanska gospodarska srenja. Ne zaleže ne sloves o kvaliteti in praktičnosti izdelkov ne reklamna akcija v našem glavnem mestu; metropola, ali prav rečeno, njen gospodarski tisk se noče potruditi in pozvedeti, kje nova tovarna sploh je. Ugledna „Ekonorhska politika" (št. 1223) jo sicer pohvali, ji pripiše celo vrhunski tehnični dosežek v gradnji industrijskih zgradb, pri tem pa vztrajno piše, da tovarna TRIMO stoji v Tre-binju (v Hercegovini). Tako je pač, če si - i/, Beograda gledano — bogu za hrbtom . .. čredno ic sapi»nd Do leta 1980 naj bi m Dolenjskem investirali v zgraditev zdravstvenih objektov 200 milijonov dinarjev. Denar naj bi šel predvsem za zdravstveni dom in dokončanje bolnišnice v Novem mestu. Nedvomno gre za znesek, ki trenutno še nima denarnega kritja. Ta bojazen je tembolj upravičena, ker še ni razčiščeno, ali lahko Dolenjska pričakuje kaj iz republiških fondov. Prikrajšana Dolenjsl(a v osnutku srednjeročnega programa najpomernbnejših naložb v Sloveniji novome-" ška bolnišnica ni omenjena. To je povzročilo m Dolenjskem precej hude komentarje in nerazpoloženje. Čeprav se da še marsikaj popraviti, je na dlani, da so republiški načrtovalci dolenjske interese mirno obšli kljub obljubam iz prejšnjih časov, da bo prišla novomeška bolnišnica v program za obdobje 1976-1980. Ne smemo se čuditi, da so se Dolenjci ob teh razpravah začeli spraševati tudi o smotrnosti denarja na republiški ravni - o tako imenovanem solidarnostnem združevanju. Ni skrivnost, da je bila Dolenjska med pobudnicami in začetnicami take solidarnosti in ima še zdaj težke milijone obveznosti za ljubljanski klinični center. To podčrtuje krepko še posebno zato, ker se je solidarnostno zbranega denarja malo vrnilo nazaj Za letos trdijo, da je obveznost Dolenjske okoli 10 milijonov, iz republike pa je dobila zgolj nekaj nad 3 milijone, in še to za socialno ogrožene kmete. Na Dolenjskem tudi menijo, da solidarnostna pomoč ne bi smela biti v obliki dotacij, marveč v obliki posojil. S tem v zvezi bo nujno napraviti poseben samoupravni sporazum, v katerem bi „predpisali" vse pravice in obveznosti oziroma pogoje za dodeljevanje in vračanje solidarnostnega denarja. Gre predvsem za denar, ki ni namenjen republiškim investicijam Šol ^kmber, dan pionirjev, so učenci osnovne prvi *'na Kotaija iz Šentjerneja proslavili s ^ športnim dnem. Osmi razred se je odpravil Ijon 3^' .Hjer Je bil ustanovljen Goijanski bata-Iie r . ^dmi razred pa sta obiskala Vrhpo-> ^rovi log in Prežek. (Foto: Polde Miklič) take izgube paspet ni! sep^emhlf Del° je v torek' 23" ku n ♦ * ' v tnkolonskem član-PrisnH;f tava^ sevniškega Stillesa tivu u u marljivemu kolek-jev i^1r,5a, staro milijardo dinar-so to r' Nekateri dobavitelji Ve qai u- ?Sres i" ustavili dobavniPrimanjkljaj 300 lcriL N ktaiv res s težavo po-Šuk® ^vršnega sveta ob-°bravnaS^p5čine v ^vnici> ki je P°ročil° Službe ug°tovaw11Hknji?ovodstva' 80 Ijive De« u 4? nekatere razvese-proorarE6 Stillesa pri izvajanju poll?tn stilizacije. Res je v guba iP°S,lovanju "a^13 iz-poi v n le~ta ne znaša niti elu navedenega zneska. A. Ž. km?e\9. MESTO: ponedeljkov se-^ibliinrT sPft ^ar živahen, cene pa Hejci ^ kot na prejšnjem. Pujskov ^'Peljali na sejmišče 278 starejših' ih do 12 tednov, in 16 S so^PodaU pa so jih 225. Mlaj-Pa 440 do 430 din, starejši KB®ŽIfl0din- ?Uo na__ na sobotnem sejmu je 12 tedt^ j 412 pujskov, starih do ^°daiai;V' 111 starejših. Pujske so **ece 21 do 22 din, nad tri din Pra#fie pa po 17 do 18 Pt°daii £}* žjVe teže. Skupaj so - ®et - naravni laboratorij °Pra^uCv^ te prijetno, temveč tudi zahtevno vinogradnikovo VeČkrat a- vreme dovoljuje, jo odrivajmo. Neučakanost * Ođlok-C-St0 nePotrebnem poslabša kakovost pridelka. Celo ram0 d 1 ln Prepovedmi trgatve pred določenim dnem se upi- &obre/• nji bratvi, in ne brez utemeljitve. toflj &° vino je lahko le iz zdravega grozdja. Na mlin ne smejo 'i kad[°X<^' trgatvi ni priporočljivo grozdje tlačiti v brente ^ije vhi ®roz<^n* tnlin ne sme trgati pecljev, zakaj vse to poslab-Dra° ^rav *ak° je škodljivo puščanje mošta na tropu čez v pte^av *° pa počnejo mnogi naši kmetje. Mošt mora čimprej ^ trPk„'.razen seveda pri predelavi črnih sort za rdeče vino, kjer hed barvo. kga en °dtočimo v sode, jih zažveplaino. Pri predelavi dv^ ve^a> ^a zad°šča za hektoliter mošta 3 g žveplo-i? K'Sa' S3 s sežiganjem enega azbestnega traku, "iti 2 j olnega grozdja je treba razsluziti, za kar je.treba uporabe ^ azbestne trakove za 100 litrov mošta. Za razsluzova-i Kaljja yev matabisulfid ni priporočljiv, saj vnaša v vino preveč ' • bo i VJ"enie potekalo kar najbolje, je koristno dodajati selek- 1 7% ^ e kvasniee, ki jih je mogoče dobiti s pomočjo kmetij-; |0v- Da se to izplača, se je pokazalo lani, ko je zaradi r ^taj0 Sadnega vremena vrenje prepočasi potekalo ali celo ' 110 in č P^ro je vedeti, daje najbolj ugodna toplota za počas-' S,. 'lakomerno vrenje — tako pa mora biti — približno 25 H hi D . lziJa- < ^$t0 Popravi rdečega vina strokovnjaki priporočajo naslednji < K^i ^af P^iranje gnilih grozdov, pecljanje ter vretje na tropu |i t° temperaturi tako dolgo, da dobi mošt primerno - ! *tik ?°^a ne Preveč tanina. Pripominjajo, da trop ne sme priti • rw2rakom- ^veplati je treba približno eno tretjino toliko ' ^b°ij, sort, ki je, kot je znano, za bolezni in napake . J'V- inž. M. L. Jožetu Leganu v slovo Prejšnji torek, na mamin rojstni dan, ki ga naj bi praznovali popoldne, je bil Jože še okoli pol desete ure dopoldne po nakupu na žu-žemberškem trgu. Bil je zgovoren in prijazen kot vselej. Srečal se je z mnogimi Žu-žemberčani, z njimi pokram-Ijal in jim zaklical: ,JVa svidenje!" Ko se je vrnil k mami na dom, se je odpravil otepat orehe pri hiši. Toda ko je bil na drevesu in nekajkrat zamahnil s preklo po sadežih, je izgubil ravnotežje, nesrečno padel z drevesa z glavo naprej in se ubil. Tiha, pritajena smrt, s katero se je med vojno tolikokrat soočal, je nenadoma strla njegovo plemenito srce - srce komunista, človeka, ki je razdajal vso svojo energijo in sposobnosti za zmago ljudske revolucije, za napredek in za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov. Kot je bilo Jožetovo življenje povezano z ljudskimi množicami, takšno je bilo tudi slovo od njega v obeh dneh, ko je ležal doma na mrtvaškem odru. Od njega so se prišli poslovit ljudje vseh slojev: sosedi, prijatelji, znanci in sodelavci od povsod kjer je delal. Njegova zadnja pot pa je bila mogočna tiha manifestacija priljubljenosti, hvaležnosti in spoštovanja, ki si ga je Jože pridobil pri širokem krogu ljudi s svojim delom in odnosi. Na čelu sprevoda je pred množico več kot 2000 ljudi z vidnimi predstavniki CK ZKS in drugih družbenopolitičnih institucij SR Slovenije ter občine Novo mesto vihrah 15 praporov družbenopolitičnih organizacij, pred krsto pa so nosili Jo že tova odličja za medvojne in povojne zasluge. Pokojni inž. Legan je bil rojen 16. februarja 1924 v Žužemberku. Njegov oče je kmalu po svoji poroki, še pred Jože tovim rojstvom, odšel za kruhom čez lužo v Ameriko, odkoder se je vrnil po petih letih za 6 mesecev. V skrbi za kruh je odšel oče nazaj v Ameriko in ni mogel pričakati rojstva Jožetove sestre Ivice, kmalu potem je bil oče dalj časa brezposeln in mama je otrokoma sama služila kruh s šivanjem. Kot odličen učenec osnovne šole se je Jože kljub velikemu pomanjkanju vpisal na novomeško gimnazijo, uspešno končal 4 razrede, nakar so ga Italijani kot zavednega Slovenca v decembru 1941 izključili iz šole. Vrnil se je domov k mami in ji pomagal na domu. Že v zgodnji spomladi 1942 je Jože organizirano delal za NO V in še isto leto je bil izdan, aretirali so ga domobranci in ga izročili Italijanom. Po mučenju v italijanskem zaporu v Žu-žemberški sodniji so ga internirali v Gonarsu, Renicci-ju in Trevisu. Internacija, mu ni vzela poguma, nasprotno, še naprej je delal organizirano za NO V. Ob kapitulaciji Italije se je vrnil peš iz internacije. Politična in vojaška vodstva so mu zaupala pomembne funkcije, od člana okrajnega komiteja SKOJ, sekretarja okrožnega komiteja SKOJ. Novo mesto, delegata II. kongresa USAOJ, člana posebne delegacije SNOS za Prekmurje do člana pokrajinskega komiteja SKOJ za Porabje. Po vojni je delal kot funkcionar pokrajinskega komiteja SKOJ na različnih področjih, pri CK KPS in drugod. Julija 1948 se je poročil z aktivno udeleženko NOVZlatko Flis, ki izhaja iz znane partizanske družine. Jože je kljub obremenitvi s številnimi funkcijami in skrbi za družino uspešno končal šolanje na srednji šoli, leta 1958 pa je diplomiral na fakulteti za gozdarstvo v Ljubljani. Kot študent na fakulteti je bil predsednik študentske mladine in sekretar univerzitetnega partijskega komiteja, nato pa je bil dolgo let član CK ZKS. Kot diplomirani inženir gozdarstva se je zaposlil na okrajni gozdni upravi v Novem mestu, bil organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS Novo mesto, generalni direktor podjetja NO VOLES in v dveh zaporednih mandatih ljudski poslanec republiške skupščine. Jožetovo zdravje je bilo že v njegovih dijaških letih šibko, zaradi velikih delovnih naporov pa se je v zadnjih desetih letih dokaj poslabšalo, zato se je 1971 upokojil, vendar je še naprej ostal aktiven družbenopolitični delavec. Za Jožetom žaluje zeio širok krog delovnih ljudi, še posebej pa vsa Suha krajina. Zavedamo se, da nas je njegova rana smrt močno osiromašila, tolaži nas le dediščina njegovega neutrudnega ustvarjanja, v kateri bo živel naprej med nami. MILAN SENI CA K Minuli teden se je po dolenjskih in belokranjskih gričih začela trgatev. Vinogradniki večinoma trdijo, da pridelek ne bo preveč obilen, saj je prevečkrat ponagajala toča, kakšno pa bo vino, bomo poskusili na Martinovo nedeljo. Na sliki: trgatev je praznik tudi za družino Petric iz Trnovca v Beli krajini. (Foto: M. Bauer) Šmihel: že 63 varčevalcev Naj hranijo za šolo učenci? V počastitev dneva pionirjev so imeli v ponedeljek učenci novomeške Eosebne osnovne šole redno letno onferenco, na kateri so pregledali tudi lansko krožkovno dejavnost. V okviru športnega, planinskega, prometnega, folklornega, lutkovnega in literarnega krožka je delovalo veliko učencev, ki so se udeležili tudi posameznih tekmovanj v občinskem in celo republiškem merilu. Dosegli so Zbrane učence je pozdravil pevski zbor posebne osnovne šole. MLADI PEVCI IZ OLOMOUCA GOSTJE TREBANJSKE OBClNE Šolski pevski zbor iz Olomouca je bil minuli teden dva dni v gosteh v trebanjski občini. 25. septembra so mladi pevci iz Ceho-slovaške peli pred 350 poslušalci v Velikem Gabru, kjer jih je pionirska organizacija temkajšnje šole sprejela v častno članstvo. 26. septembra so češki gostje sodelovali v kulturnem programu v Mokronogu pri polaganju temeljnega kamna za novo šolo in prisostvovali slavnostni pionirski konferenci. List za vsakogar »Dolenjski list« nekaj dobrih uvrstitev in izdali dve številki glasila „Preproste besede". Na ponedeljkovi konferenci so podali tudi poročilo o pionirski dejavnosti, ki deluje na šoli že od 22. januarja letos. Od začetnih 4.250 din, ki so jih prispevali novomeška podružnica LB, Pionir, Labod, Štefan Galič in posebna osnovna šola, je do zdaj 57 učencev privarčevalo se nadaljnjih 12.950 din. Zanimanje za varčevanje je precejšnje, saj trenutno varčuje že 63 učencev, kar je več kot polovica vseh. Ob znanih pripetljajih okolK gradnje posebne osnovne šole je upati le, da se bodo odgovorni spomnili na gradnjo prej, preden bodo za šolo zbrali dovolj denarja učenci sami. D. R. PLOŠČA VOSILNICI ZABETONIRANA „V nedeljo, 28. septembra, smo zabetonirali ploščo za montažno zgradbo zdravstvene postaje v Osil-nici", nam je v torek zjutraj sporočil dr. Stanko Nikolić, pobudnik in organizator gradnje zdravstvene postaje v tem odmaknjenem delu kočevske občine. Povedal je še, da je bilo v nedeljo na prostovoljnem delu 40 ljudi, da so doslej opravili 3.581 prostovoljnih delovnih ur in zdaj nadaljujejo z drugimi deli, medtem ko bodo z montažo začeli takoj, ko bo zagotovljen denar za montažni del zgradbe. Vsa dosedanja dela so opravili s prostovoljnim delom in prispevki občanov ter nekaterih delovnih in drugih organizacij. FOKUSOVA RAZSTAVA Člani metliškega Fokusa so minulo soboto odprli v mladinskem klubu v Metliki zanimivo fotografsko razstavo. Gradivo, ki so ga amaterji posneli med počitnicami, bo razstavljeno do 5. oktobra. Nekatere fotografije so tehnično in umetniško dovršene. da GLEDALIŠCNIKI PRED SEZONO Dramska skupina Amaterski oder Stanko Černelič iz Brežic bo tudi v letošnji sezoni na študirala vsaj eno 'edahško delo, katero - o tem bo ta teden odločil umetniški svet. Ob tem bodo dokupili tudi nekaj svetlobne opreme, se zmeraj pa čakajo na odgovor Zavoda za kulturo, ki naj bi jim dodelil prostor za sestajanje in vaje. Skupina vabi k sodelovanju vse občane, ki imajo veselje do amaterskega gledališkega V. P. France Popit: Velik pomen krajevne skupnosti Z novo ustavo so se samoupravne dolžnosti in pravice občanov v krajevni skupnosti bistveno povečale, saj postaja krajevna skupnost sestavni del družbenopolitičnega sistema in združenega dela. S tem smo ustvarili možnosti za integracijo osebnosti občana-prebivalca in delovnega človeka-pro-izvajalca v enotno samoupravno socialistično osebnost, ki naj v celoti odloča o pogojih in sadovih svojega dela, kar je temeljno izhodišče in cilj naših prizadevanj. Delovni ljudje in občani imajo po ustavi vse možnosti, da v krajevni skupnosti na samoupraven način uresničujejo svoje skupne interese na vseh področjih dela in življenja. (Predsednik CK ZKS na zborovanju ob krajevnem prazniku Radeč) Franc Šetinc: Zgodovina se ne da izbrisati Tudi v vrhovih slovenske katoliške Cerkve so posamezniki) ki bi radi pod plaščem krščanske sprave pretihotapili neobe-logardistično tezo o narodni spravi, češ na obeh bregovih so bile napake in zločini, zato ne ločujmo več ljudi po tem, ali so bili partizani ali belogardisti in domobranci. Zahodno-nemški pisatelj Heinrich Boell je celo izjavil, da so se domo-branci bojevali proti komunistom in okupatorjem hkrati. Gospod Boell naj nikar ne zlorablja svojega ugleda! Naj ve. da tedaj, ko bi ga naši delovni ljudje prijemali za besedo, ne bi mogel navesti niti enega samega dokaza, daje domobranska puška kdaj počila v boju proti okupatorju! Nekateri se s pisateljsko bravuro, kakor temu reče Edvard Kocbek, pofe' gujejo za uboge slovenske fante, pri tem pa ne razločujejo« kdo je bil izdajalec in kdo borec za svobodo. Bi radi s takšno spravo potvorili ali celo izbrisali zgodovino? Bi radi, da bj ljudje pozabili, kdo se je na kateri strani bojeval v drugj svetovni vojni in zakaj? Bi radi dopovedovali ljudem, da bi bil vse ljudski odpor, če bi kdo ogrožal našo neodvisnost $ svobodo, nepotreben in nesmiseln, ter da je vseeno, ali stoji človek na strani časti in ponosa ali na strani izdaje in sramo* te? Takšno spravo - naj bo Žebotove, Pahorje ve ali Kocb®' kove vrste - zavračajo tudi verniki. Tem se pridružuje vf več duhovnikov, ki kljub svetovnonazorskim razlikam vid'J0 v praksi in misli socializma in samoupravljanja perspektiv0 človeštva. I Roman Albreht: To je - politično rovarjenja Enostranske ocene pa so navrh vsega kot naročene 23 tiste, ki so „držali figo v žepu", ko smo se opredeljevali23 novo ustavo in z njo za nadaljnji korak v družbeni preobra2' bi... Posamezniki te vrste se ne morejo, ne znajo ali nočej vživeti in vključiti v preobrazbene tokove. Krčevito pa * navadno oklepajo takih opravil v združenem delu in v drug. dejavnostih, katerih nosilci bi se morali ne samo docela v2l veti v preobrazbene tokove in jim biti povsem privrž^'' ampak bi morali dajati delu pri preobrazbi impulze, zgled neposreden delovni prispevek. Ravnajo pa prav nasprotn^ Najraje stoje ob strani. Izgovarjajo se, da gre za družbe^ politično delo, ki ga morajo opraviti politični aktivi Izmikajo se neposrednim delovnim nalogam. Vse, karkob ^ delu pri preobrazbi dozori v izoblikovalne rešitve, gledajo viška, prezirljivo in podcenjujoče ... Kolikor se neposred'1 mu delu pri preobrazbi nikakor ne morejo izogniti, pa trn1 glavo poizkušajo razprave o izpeljavi ustavnih opredelije sprevreči v ponovno odpiranje razprav o ustavnih oprede'1 vah, o njihovi smotrnosti, uresničljivosti itd. Na ta na^1 vnašajo v družbene tokove določen občutek da ustavna 23 snova ne stoji na trdnih tleh, da stvari niso do kraja Prelfl-a šljene, da so po sami zasnovi sporne. Tako ravnanje spodbuJ kali vznemirjenosti, idejne zmede, zbeganosti. Tako, i^JL jemo ga preprosto - politično rovarjenje, ker za to v bist ^rC" (Iz ekspozeja podpredsednika IS skupščineS^^/ Da ne bomo naredili usodne napake Koliko je krompirja in kakšna bo njegova cena letošnjo jesen? Prišla je jesen, z njo tudi čas izkopa krompirja in skrbi s prodajo. Krompir je v posebnem položaju v primerjavi z nekaterimi drugimi kulturami, ker je pridelek do izkopa skrit v zemlji in so vse napovedi o letini narejene na podlagi majhnega števila poskusnih izkopov ter zato lahko tudi zmotne, ro drugi strani pa je pravilna ocenitev letine krompiija in njegova razporeditev med porabnike izredno pomembna stvar, saj je krompir med našimi najvažnejšimi pridelki in še niso tako daleč časi, koje pomanjkanje krompirja v posameznih državah povzročalo pravo lakoto. Območje DOLENJSKE, predvsem pa območje občine TREBNJE, je med največjimi slovenskimi proizvajalci krompirja. Tu je postavljena tudi prva jugoslovanska tovarna za predelavo krompiija v kosmiče za pire (KOLINSKA na Mirni), ki je s svojimi kapacitetami za predelavo 14.000 ton svežega krompiija na leto tudi važen dejavnik pri uravnovešanju med ponudbo in potrošnjo Nesporno je, da je letina krompirja letos slabša od lanske; v različnih krajih Jugoslavije znaša ta razlika 20 do 40 %, pri čemer so južne republike bolj prizadete kot Slovenija. Tudi v Sloveniji je letina različna in morda je še najboljša na Dolenjskem in v Prekmurju. Vesti o „slabi" letini, ki so bile največkrat pretirane, so trenutno najuspešneje izkoristili prekupčevalci in njihovi pomočniki, ki krompir po mestih prodajajo draže, kot ga je možno dobiti za ozimnico prek naših trgovskih podjetij. Nabava direktno od proizvajalcev pa je za sindikalne podružnice še ugodnejša. Ker ta prodaja dejansko tudi teče in je založenost s krompirjem v naših največjih podjetjih, ki sc s prodajo ukvarjajo, dobra, jc pričakovati, da se bo trg s krompiijem normaliziral, da cene ne bodo tako visoke, kot so trenutno še marsikje. K temu bo nedvomno prispevala tudi predelovalna industrija z. MIRNE s svojo odločitvijo, da letos ne bo delala s polno zmogljivostjo. Za kaj gre pri tem? Na jugoslovanskem tržišču je trenutno približno 7.000 ton krompirjevih kosmičev, ki so v prodaji po močno znižanih cenah. Večina teh kosmičev je bila proizvedena^ v Nemčiji iz jugoslovanskega krompirja, ker so previsoke garantirane odkuj)-ne cene za krompir v preteklih nekaj letih povzročile pravo „povodenj" novih \ površin krompirja v Vojvodini na račun drugih, bolj potrebnih kultur (pšenica, sladkorna pesa) in smo tako imeli krompirja preveč. Da ne bi krompir propadel, jc bil v Nemčiji predelan. Zato je domača predelava letošnjo jesen pred naslednjimi dejstvi: 1. krompirja je manj kot lansko leto, cena je višja; 2. krompiija, predelanega v kosmiče za pire, je veliko in ga razprodajajo po močno znižanih cenaii. Zato bi bilo gospodarsko skrajno škodljivo in neodgovorno krompir letos predelovati za vsako ceno, če je svežega premalo. Še večja napaka pa bi bila, če bi krompir predelovali, nato pa svežega ob morebitnem pomanjkanju celo uvažali. Kolinska na Mirni bo odkupila vse pogodbene količine krompirja, ki ji ga bodo nudili dobavitelji. Dogovorili smo se za ceno 1,55 din od kilograma, dodatno pa priznamo še 0,07 din prevoznih stroškov in dogovorjeno maržo. Ker je v krompirju, ki ga odkupujemo mi, lahko več drobnejšega kot v merkantilncm krompirju, predvsem drobnejšega pa je letos precej, smatramo, da jc dogo- voijena cena primerna in stimulativna za dobre P^jjif jalce. S predelavo pa ne ^ začeli prej, dokler ne bo 2 y tančneje razvidno, koli*^ letos krompirja. Če bo sv ^ krompirja premalo in ,o cena začela naraščati, jadali krompir na razpolag0 ^ šču nepredelan. Ne snie fcjli dovoliti, da bi zaradi vl je(0 cen krompirja letos drug0 ^ sadili še več krompiij3.' / zopet ne bomo vedeli, K njim, prav tako ne, karJ^ jr že povedano, da bi kf ^ predelovali, če bo svežega prav za naše potrebe. n0st> V okviru poslovne Slovenije za krompir s, vajij« doseči, da bi bila pridt-krompiija in njegova naj.j bil? prodaja urejena tako, da rubarjeva 16, pp. Krškem slavnostna seja občinske gasilske zveze Krško, na kateri so najzaslužnejšim članom gasilskih društev tega območja podelili zlato spominsko medaljo. Slavnostno sejo je začel predsednik zveze Stane Nunčič, o 20-let-nem delu občinske gasilske zveze pa ie govoril njen podpredsednik Stane Novak. V krški občinski gasilski zvezi je registriranih 24 društev. Zveza ima 4 višje gasilske častnike, 40 častnikov in 110 podčastnikov; 608 članov se je lani spoprijelo zli požari. Letos so še posebno pozornost posvetili ženskam gasilkam. Ob 11. uri se je začela parada, v kateri so sodelovali gasilci in gasilke, pionirji, sodobna gasilska vozila in Krška godba na pihala. Pred gasilskimi garažami so imeli udeleženci prigrizek in tako se je končala ta lepa proslava in parada. BRANKO ŠOBA Rezultati slovenskih tekmovalcev, tako na tekmovanjih za prvenstvo SFRJ kot na drugih, kažejo, da so predvsem tekmovanja v rallyju dobila veliko pristašev. Dobre rezultate dosegajo zlasti tekmovalci društev „Škofja Loka", „Ribnica", „Slovenija avto". Rally tekmovanja so se uveljavila tudi v tako imenovanih turističnih tekmovanjih, ki jih organizira SOLT za svoje področje, Celjani, Ravenčani, Ribničani in Slovenska Bistrica pa v največjem ligaškem tekmovanju v Sloveniji, v „Prvenstvu Štajerske 75". Pravih avtomobilističnih tekmovanj ni v Sloveniji že od tragedije v Škofji Loki. Tatot so predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS, komiteja za fizkulturo SRS in RSNZ sprejeli stališča, ki so jih 17. 7. 1973 poslali vsem PM, UJV in občinskim upravnim organom. Dogovorjeno je bilo tudi, da ta staUšča dajo v razpravo IS skupščine SRS. Po teh stališčih do nadaljnjega niso dovoljene cest-nohitrostne dirke, gorskohitrostne dirke in rally tekmovanja s hitrostnimi preizkušnjami. Dve leti* nas .tovariši iz športne komisije AMZS prepričujejo, da teh stvari ni bilo možno urediti, vendar trdim, da to ne drži in da je to le zavajanje posameznih društev. Športna komisija bi morala po prepovedi dati pismeno vlogo na RSNZ in zagotoviti, da bodo organizatorji takih tekmovanj v pravilnike vnesli zagotovila za zavarovanje gledalcev pred poškodbami. Tako bi bila prepoved že zdavnaj ukinjena, tako pa, žal, velja še danes. Na seji športne podkomisije januarja letos so se celo ze dogovorili, kdo bo letos organizator republi- ških tekmovanj v rallyju. Zal pa so na zadnjem sestanku predstavnikov ŠK in RSNZ izjavili, da letos ni nihče zainteresiran za organizacijo, medtem pa naj bi se „stališča izkristalizirala Čudni smo v tem forumu, ko moramo kar dve leti čakati na nekaj, kar bi lahko izvedli v neprimerno krajšem času! Povedati pa moramo, da so predstavniki športne komisije pri AMZS te stvari skuali urediti. Med prvimi si je to prizadeval Dag-mar S^uster, ki je tudi sam tekmovalec. Predstavniki športne komisije in RSNZ so se res sestali, vendar šele avgusta letos. Med tem pa so minila tri leta nedejavnosti nekoga ali nekaterih, ki za to svoje nedelo nikomur ne odgovarjajo. Višji inšpektor za promet RSNZ tov. Hinko Kapun meni, da je moč vso stvar rešiti v zelo kratkem času. Organizator bi moral predložiti pravilnik, ki bo poskrbel za varnost gledalcev (na rally tekmovanjih teh skoraj ni, razen na časovnih kontrolah), svme bi povedalo cestno podjetje, RŠNZ bi lahko pripravila razgovor in orranizator bi dobil dovoljenje za dirko. Menim, da so bila posamezna društva, ki so hotela organizirati tekmovanja za prvenstvo Slovenije, zapeljana s trditvijo, da še vedno velja prepoved RSNZ. Nihče namreč ni društvom pojasnil, kaj morajo storiti. Zato je zadnji čas, da se nehamo izgovarjati drug na drugega in začnemo delati. Organizirajmo spet znano „Dolenjsko osmico", dirko na Gorjance, na Pohorje, republiška prvenstva in morebiti eno od dirk za prvenstvo SFRJ. Pri svojem delu smo se delegatsko organizirali, delegatsko se tudi obnašajmo! FRANa ŽELEZNIK Trikonu želimo ie dobro Vendar zatiskanje oči in petje hvale kolektivu ne bo pomagalo DomaČa preteklost - neznanka Ilustrirani tednik dnevnika Delo že nekaj časa objavlja na dveh straneh prispevke bralcev - novinarjev. Tako So bili v številki 36 objavljeni prispevki iz Brežic in okolice. Na teh straneh naj bi bralci — novinarji predstavili nafe kraje, sedanjost in preteklost s posebnostmi in posebneži ter navadami. Prav pri opisovanju preteklosti pa se jasno kaže, kako slabo poznajo zgodovino domačega kraja, pa tudi kaj hranimo iz naše preteklosti. Pri tem so napisali toliko netočnosti, da smo dolžni te napake popraviti. Nujno bi bilo, da bi pisec prispevka Zgodovinske značilnosti Brežic preveril svoje navedbe v dostopni literaturi. Tako ne bi napisal, da so dobile Brežice mestne jjravice 1553. Dejansko so bile Brezice mesto že več kot 200 let prej, mesto, kjer so kovali svoj denar, zamenjavali In trgovali. V času lirvatsko-slovenskega kmečkega upora 1573 uporniki pod vodstvom Ilije Gregoriča niso zasedli mesta in gradu. Mestu in gradu so se izognili. Zato tudi niso imeli prilike, da bi ga zasedli in poškodovali. Prav tako brežiški grad ni predstavnik baročnega stilnega obdobja, temveč je zelo lep primer utrjene renesančne grajske arhitekture v ravnini. Dejansko pa je bila v času zrelega baroka poslikana grajska dvorana in kapela. Na žalost pa nimamo v Kaj človek, važen je pes! Globoko me je pretresel dogodek, ki se mi je pripetil. 3. septembra pred trgovino v Ore-hovici. Tega dne sem se z motorjem peljal iz Cerovega loga proti domu na Tolsti vrh, ko mi je nenadoma pred trgovino v Orehovici skočil pred motor lep ovčarski pes, last Franca Zajca iz Novega mesta. Da bi preprečil nesrečo, sem ostro zavrl, tako da sem psa le oplazil z zadnjim delom motorja; pri tem sem padel, dobil nekaj prask in poškodoval motor, pes pa je cvileč stekel stran. Franca Zajca, lastnika psa, sem vprašal, kaj meni glede mojih prask in poškodovanega mo-toija. Zaje pa mi je v odgovor najprej zabrusil prostaško kletvico, potem pa dejal, da je najbolj pomembno, da je njegov pes živ, vse drugo pa ga nič ne briga. Povedal bi rad le še to, da se že vrsto let vozim po cestah pod Gorjanci, pa od domačina še nisem sliš^takih besed. FRANC CONTA Tohti vrh 1 naših krajih slik Jelovška in Bergan-ta. Verjetno sta slikarsko delo v gradu opravila Remb in Flurer. Grad v Brežicah ni bil postavljen v 15. stoletju, temveč že nekaj stoletij predtem. Sedanjo obliko pa je dobil v glavnem med leti 1530 in 1551. Netočne so tudi navedbe o cerkvah v Brežicah. Sedanjo obliko in mesto je župna cerkev dobila v 18. stoletju. Cerkev sv. Roka pa je bila zgrajena v 17. stoletju ter ima vse baročne značilnosti. Zgrajena je bila v spomin na kugo.. Verjetno bi bralce bolj zanimalo, če bi pisec napisal, da je bila stavba sedanjega sodišča postavljena 1909 kot nemški dom. Starejši prebivalci Brežic se še spominjajo, da je bil postavljen v času zaostrenih narodnostnih bojev pred prvo svetovno vojno. Povsem pa drži, da imamo v obnovljenem gradu zelo lep muzej, ki ga obišče vsako leto več kot 15.000 obiskovalcev iz domovine in tujine. Verjetno g3 obiskovalci od daleč bolje poznajo kot domačini. Sicer bralka-novinarka ne bi pisala o devetih prostorih; devet prostorov je imel muzej 1949 ob ustanovitvi, danes pa zo zbirke razporejene v 26 prostorih. Ob dobrem poznavanju muzeja tudi ne bi izpustila celih zbirk, ki so zelo pomembne za prikaz naše preteklosti. Vse, ki bi radi malo več izvedeli o preteklosti naših krajev, vabimo v muzej, naj so ga ogledajo, saj bodo nato lahko veliko bo^ točno in objektivno pisah o nasi preteklosti in značilnostih. MARJAN GREGORIC POSAVSKI MUZEJ Tudi se ne bi strinjal, naj pustimo Trikonove čebelice, naj pridno nadaljujejo s takim delom, saj ta ugotovitev pomeni, naj še naprej ustvarjajo izgubo. Menim prav nasprotno, da bi družba morala odločneje posredovati povsod, kjer ustvarjajo izgubo, ali celo tam, kjer izgube sicer se ni, a je očitno, da bi lahko dosegli boljše gospodarske uspehe. Delovni kolektivi namreč upravljajo oziroma gospodarijo z družbenimi sredstvi, zato ima tudi družba pravico in dolžnost, da na ta aH oni način posreduje v primerih, kjer je tako posredovanje očitno potrebno. Zatiskanje oči pred resnico in dejstvi lahko kolektiv le uspava in ga zapelje še dalj pp slabi poti izgube. Kolektiv Trikona bo dobro gospodaril takrat, ko bo trezno spregovoril ne le o svojih dobrih straneh, ampak tudi o vzrokih za slabe gospodarske rezultate in se tudi lotil odpravljanja pomanjkljivosti. Vsako samozadovoljstvo in petje hvale je kolektivu, ki ustvarja izgubo, le v škodo. Ne drži pa tudi trditev, da je v „preljubem Dolenjskem listu samo graja na račun Trikona". Odkar ustvarja izgubo, smo res pisali o mnenjih, ziJcaj nastaja izguba, in prizadevanjih, kako najti pot iz izgube. Najbolj veseli bomo, če bo kolektiv Trikona našel pot iz težav, da bomo spet lahko poročali o njegovih uspelih, kot smo v preteklosti že in kot smo poročali tudi o marsikaterem c^rugem kolektivu, ki dobro gospodari. J. PRIMC Ob letošnjem prvem jesenskem dnevu so malčki iz otroškega vrtca na novomeški Ragovski ulici s pomočjo vzgojiteljic pripravili razstavo del iz jesenskih pridelkov. Iz rumenih buč, koruze, sadja in drugih plodov so pod spretnimi, čeprav maijhnimi prsti nastali prikupni možici. (Foto: M. Bauer) GLUHI SO TEKMOVALI Tridesetletnico osvoboditve so člani Zveze gluhih in naglušnih iz Krškega in Novega mesta proslavili s tekmovanjem v streljanju z zračno puško; tekmovanje je bilo v Kostanjevici, pomerilo pa se je 15 članov. Prvo mesto je dosegel Franc Kren iz No-vegi mesta, drugi je bil čbn krike ekipe Božo Senica, tretji pa Janez Zaje iz Novega mesta. y A. R. ^Dolenjski list^ Amaterizem - ljubiteljstvo štva in za društveno dejavnost. Tako govore in mislijo oni, ki imajo ljubiteljstvo za zastarel malomeščanski ostanek, sami pa dobijo kot profesionalci (poklicni delavci) laepke honorarje za tako delo, ki ga drugod amaterji opravljajo zastonj. 2^adi tega se je veliko amater-sjcih delavcev umaknilo iz društev. Žal se ta vzrel v društvenem življenju Kočevja že precej pozna. Za dejavnosti društev in organizacij je secbj veliko več denarja, kot ga je bilo včasih, ko smo se morali vedno boriti zanj. Vendar lahko trdim, da je bilo takrat, se pravi še pred nekaj leti, v Kočevju društveno delo veliko bolj živahno, boljše in bolj to-variško, kakor je danes. ANDREJ ARKO Razglas koordinacijskega odbora ob tednu otroka (od 6. do 12. oktobra) Družbena skrb za otroke dobiva čedalje pomembnejše mesto v skupnih naporih združenega dela in prostovoljnega družbenega dela. Kljub organizirani in stalni skrbi zž najrnlajšo generacijo pa še vedno niso izčrpane vse možnosti, ki jih imajo krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in vsi izvajalci različnih oblik družbene skrbi za otroke. Ali smo že dovolj storili za naše otroke? Marsikje so premalo ali nesmotrno izkori^eni rekreativni prostori: otroška igrišča, telovadnice, letovišča, plavalni bazeni, družabni prostori društev in družbenopolitičnih organizacij v vzgojnovarstvene ustanove; premalo je razširjen otroški in mladinski tisk. Kulturne ustanove: kino, gledališča, muzeji, galerije nam dajejo še veliko možnosti za učmkovitejše zadovoljevanje otrokovih potreb. DELAVCI! v organizacijah združenega dela ustvarjate sredstva za dvig življenjske ravni delovnih ljudi in njihovih družin. Namenite večji del teh sredstev za najrazličnejše oblike vzgoje in varstva otrok. Le tako bodo vaši otroci rastli in se skladno razvijali v gotovosti in sreči ter uspešno nadaljevali naše delo, ko bodo odrasli. OBČANI! Organizirajmo se v krajevnih skupnostih, ki dajejo resnične možnosti za zadovoljitev vseh otrokovih potreb. V družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vzgojnih, socialnili in zdravstvenih ustanovah izdelaj-mo in uresničujmo stvarne načrte za napredek vzgoje in varstva otrok. Poskrbimo, da bodo programi interesnih skupnosti zagotovili gradnjo' potrebnih objektov za otroke, da boste zagotavljali izobraževanje kadrov za delo z otroki in da se bodo v njih resnično kazale zlasti vsebinske rešitve otrok in potrebe mladih družin. DELEGATI! Borimo se za uresničevanje enotne in sistematične družbene skrbi za otroke! V kratkoročne in dolgoročne načrte vključite celovite otrokove potrebe, s tem bomo lahko hitreje ustvarili razmere, v katerih bo lahko vsak otrok razvil .svojo osebnost. Uresničujmo letošnje geslo Tedna otroka; USTVARJAJMO BOLJŠE MOŽNOSTI ZA ZDRAVO IN SREČNO RAST NAŠIH OTROK! RAZUMNO GOSPODARIMO, VARCUJ.MO IN VZAJEMNO SODELUJMO NA PODROČJU VZGOJE IN VARSTVA OTROK! Koordinacijski odbor TEDEN OTROKA 1975 uspeh belokranjskih pionirjev gasilcev V tednu požarne varnosti je bilo v Žalcu republiško pionirsko in mladinsko gasilsko tekmovanje. V pionirski skupini A so tekmovah tudi mladi gasilci iz Doblič pod vodstvom mentorja Antona Banovca, v i skupini B pa so se cmerili pionirji iz GD Kot-Brezje. Obe desetini sta dosegli lep uspeh in osvojili bronasto značko. Tekmovanje v Žalcu je bilo lepo pripravljeno, starejši gasilci pa so se najbolj razveseUU pogleda na prizadevne in spretne pionirje. Pionirji gasilci iz gasilskih društev Kot-Brezje, Dobliče in Vranoviči se zahvaljujemo OGZ za lep izlet in tekmovanje. a LOJ Z DERGANf NI NUJNO da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni, na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL V 39. številki Dolenjskega lista smo brali mnenje L. Lavriha „Samo graja na račun Trikona". Strinjam se s piscem le toliko, da je boleče brati grajo na račun Trikona ali pa kogarkoli. Zelo verjetno pa je zmotno mnenje, da kritično pisanje o razmerah v Trikonu, ki so tudi vzrok izgubi, ugledu kolektiva le škoduje. Ugledu kolektiva Trikon škoduje namreč predvsem njegovo slabo gospodarjenje, katerega posledica je izguba. Preprečevanje ^učenja živali ŠT\/aVN| ODBOR DRUŽIVA, PR0T| MUČENJU IVaU srs razpisuje ob 4 , ' oktobru — svetovnem Hate^ -Varstva živali nagradni Daj ^ ,za sPis, v katerem in ^ ?.n'rl' najbolj resničen nat«°2lVet dogodek opišejo ierrio: ^eprečevanje mučenja živali živali in s tem v 1 varstvo narave. P 'ahk°'' razP'sa: Razpisa se 4. ° udeležijo pionirji od spjs a^rec'a dalje. Najboljše knjij . društvo nagradilo s Štvprv'H1' nagradami in dru- značkami. l97c P°šljite do 31. oktobra na naslov: V zadnjem času povsod ponovno poudarjajo velike koristi amaterskega dela. Amaterje spet vabijo k sodelovanju. Veliko amaterjev je delo v društvih opustilo, ker so se počutili nezaželene. Amaterji - po slovensko jim pravimo ljubitelji - so občani, ki delajo v kulturnih telesnovzgojnih, gasilskih društvih ter ostalih dejavnostih brezplačno, torej ljubiteljsko. Saj bi res nerodno zvenelo: biti ljubitelj za denar! Lepo je biti v društvu ljubitelj, marsikdaj pa kane na ljubitelja tudi kaplja pelina. Ce delaš kje več let' in pri tem ostariš, dobiš lahko od mlajših sodelavcev poleg ljubiteljskega naziva še pridevnike vseh vrst, tudi da nisi vec ustrezen za odbor dru- MILAN MARKELJ JOŽE SPLICHAL SOKOUE OKO IN (VRSTA DESNICA NAŠA S PRIJATELJICA JUGOSLAVIJA Janko Kelava je spodbode! konja in zdrvei po 136 metrov dolgi progi proti vrvi, razpeti čez cesto. Z obeh strani so gledalci kričali in nnu vzklikali: „U sriidu, Janko! U sriiidu!" Konj je v galopu hitel po stezi, Janko Kelava je kot prilepljen sedel na njem, z desno roko pa je malo od telesa držal kopje. Za 11 sekund je zbral vse misli v eno samo: zadeti mora železni krog premera 12 centimetrov, katerega od treh predelov znotraj kroga ali celo manjši obroček, ki meri v premeru vsega 3,5 centimetra. Bil je zadosti zbran, jezdil je dobrega konja, potrebno mu je bilo samo še malo sreče. Prijezdil je do obročka, visečega na vrvi, sunil vanj s sulico in pričel zaustavljati konja. Obroček je obvisel na kopju. Počasi je Janko odjahal do častnega razsodišča sredi tribun, se mu poklonil in pokazal nataknjen obroček. Častno razsodišče je dobro pogledalo in dalo naznaniti desettisočem gledalcev, da je Janko Kelava zadel alko „u sridu" in si priboril tri točke. Med gledalci je završalo. Njihov sloviti alkar je spet osvojil častni naziv „slavodobitnika", že četrtič je bil zmagovalec alke, starodavne viteške igre, ki jo še dandanes prirejajo vsako leto v Sinju, hrvaškem mestecu nedaleč od Splita. Z ZLATIMI ČRKAMI ZAPISANI Ni ga mladinca v Cetinski Krajini, da ne bi občudoval alkarjev. Vsak otrok si želi, da bi postal slavodobitnik, kajti zmagovalci sinjske alke so zmage nad Turki, ko so hrabri Sinjča-ni, čeprav jih je bilo komaj 500, odgnali številčno'neprimerno močnejšega sovražnika, ki mu je poveljeval Mehmed paša. starodavnega mesteca blizu Splita si ni mogoče zamisliti brez alke. Na fotografiji: pogled na mesto s trdnjave. lahko samo najboljši! Ta igra, ki je nastala iz nekdanjega viteškega tekmovanja, ima izredno bogato tradicijo. V Sinju jo prirejajo že od 1715. leta, potem ko so jo ustanovili v počastitev. dosmrtni pokrovitelj sinjske viteške igre. Njegovo ime vrežejo v hrbtno stran ščita in z zlatimi črkami zapišejo v knjigo potomstvu v spomin, dobi srebrno plaketo z reliefom alkarskega konjenika, „plamenac", trobojnico, ki V alkarskem muzeju hranijo tudi vso opremo. Na sliki je sedlo, nad njim je alka, fotografija pa prikazuje prve al kar je. Tekmovanje so še do danes ohranili v prastari izvedbi. Prvi dan, v petek, ki se imenuje bara, je prvi poskus pripravljenosti alkarjev. Tekmovanje poteka vse tri dni enako: vsak tekmovalec mora v galopu na konju prejezdi-ti 136 metrov dolgo pot in, sede v sedlu, zadeti s kopjem v alko. Če zadene v manjši krog, dobi tri točke, če zadene v prostor nad njim, ga nagradijo z dvema točkama, spodnja dva pa mu prineseta eno točko. Vsak dan nastopi alkar trikrat. Strogi sodniki merijo konjev galop, in če alkar 12 sekund po startu ne sune s kopjem, ne dobi točke. Prav tako je prepovedano, da bi alkar vstal v sedlu. Domačini pravijo, da mora sedeti v sedlu kot v domačem fotelju. Ime alka je dobil tekmovalni obroček, viseč na vrvi nad cesto, po turški besedi halka, ki pomeni tolkač na vratih. Ti tolkači so bili znani že v starem veku, svoj razcvet pa so doživeli v renesansi, ko so , postali tudi predmet umetniškega oblikovanja. Zmagovalec prvega dne je v starih časih dobil pravico do košnje sena na „bari", danes pa ga nagradijo z 2.500 dinarji. V soboto, drugi dan tekmovanja, dobijo novega zmagovalca. Tekmujejo za nagrado čojo. To je tri metre rdeče tkanine čoje. Danes dobi zmagovalec sobotne generalke razen blaga še 3.500 dinarjev. Zmagovalca sta sicer dva, slavodobitnik in junak alke pa je en sam: to je tisti, ki zmaga v nedeljo. Tekme so vsako leto prvo nedeljo v avgustu in nedeljska dirka vsako leto prinese novega junaka Cetinske Krajine. Zmagovalec dobi srebrni alkarski ščit, darilo predsednika Tita, ki je tudi Za ta ščit, ki leži pred starimi sinjski-mi puškami in ki ga je podaril maršal Tito, se sinjski alkarji vsako leto zagrizeno borijo. mu jo zavežejo okrog kopja po končanem tekmovanju, in denarno nagrado. Ta je sicer vredna 8.000 dinarjev, a je med. vsemi nagradami najmanj pomembna. Navadno ne ostane v njegovem žepu. Slavodobitnik mora po starem običaju prirediti večerjo za vse alkarje in njihove „momke", povrh tega mora počastiti vsakega, kdor mu čestita. OD PARTIZANA DO ALKARJA IVled vsemi povojnimi alkarji je bil največkrat slavodobitnik Janko Kelava. Tega rezervnega podpolkovnika v pokoju iz vasi Hrvaci, 6 kilometrov od Sinja, sva obiskala na domu v Sinju. Pokazal nama je zbirko trofej in sliko, na katero je najbolj ponosen. Ob 80. rojstnem dnevu maršala Tita je šla predsedniku voščit tudi delegacija alkarjev. Janko je bil v tej delegaciji, isto leto pa je potem na alki četrtič postal slavodobitnik. Če prav je vrsto let služboval kot aktivni, oficir v različnih krajih naše domovine, si je vsako leto v avgustu rezerviral redni dopust, da je lahko prišel v Sinj na viteško igro. Prvič je nastopil leta 1959, v tretjem poskusu pa je prvič postal zmagovalec alke. Potem je zmagal še v letih 1969, 1970 in 1972. „Dvakrat sem zmagal za las. To je bilo drugič in tretjič, ko sva imela dva nastopajoča po treh galopih enako število točk. Takrat je prišlo do „pripetavanja", to je še enega poskusa, ki ga predpisuje strogi alkarski statut. Ta med drugim določa, da na alki ne more nastopiti nihče, ki ni rojen v ožjem območju Cetinske Krajine. Prvič sem v takem odločilnem dvoboju premagal Anteja Malbašo, drugič pa alaj—čauša, se pravi vodjo alkarjev, Frana Barezo—Šoro." i / # t Janko Kelava je najslavnejši alkar v povojni zgodovini. Ko sva se pogovarjala z njim — bilo je to še pred letošnjo alko — je imel štiri zmage. Letos je bil spet slavodobitnik! Hrabrost in odločnost, ki ju mora v največji meri pokazati vsak alkar, je Janko Kelava pokazal že s 17 leti, ko je odšel v partizane. Najprej je bil v dinarskem odredu, potem v 1. in pozneje v 3. dalmatinski brigadi. Z njo je tudi iz Grahovca jurišal na nemške padalce, ki so v sedmi ofenzivi izvedli desant na Drvar. Iz partizanskih časov mu je najbolj globoko vtisnjen v spomin dogodek, ko je reševal ranjenega komisarja Uroša Dalbela iz vojnega meteža. Ob koncu vojne se je boril tudi za osvoboditev Trsta. Neprestano je poudarjal: „Alka mi pomeni vse!" Čeprav so imeli starši tudi po šest konj in je torej vajen ravnanja z njimi že od malega, je njegova žena vseeno vedno v strahu. Od tistega usodnega treninga v letu 1966, ko je Janko padel s konja in si zlomil roko, žena Smilja vedno gleda v tla, kadar po zvočnikih napovedo, da je Janko na vrsti za nastop. Vsako leto se sicer Janko, ki ima za sabo že toliko nastopov, odloči, da bo to njegova zadnja alka — a vedno znova ga čar starodavne viteške igre zvabi nazaj. NASTAJA MLADA ALKARSKA ČETA Nekaj časa je bila alka v precejšnjih škripcih, saj je močno primanjkovalo konj. Tisti konji pa, ki so si jih morali sposojati, niso bili vajeni ne jezdecev ne prireditve, pa tudi alkarji sd imeli težave s konji. Sinjčan Josip Milošević, ki nastopa kot alkar že od leta, 1955 in ki je leta 1964 odnesel priznanje slavodobitnika, je danes poklicni instruktor v konjeniškem klubu Alkar. „Pred dvema letoma se je položaj, kar se konj tiče, precej popravil. V Sinj je prišel konjeniški vod JLA in zdaj imamo konje na razpolago vse leto, da lahko treniramo. Pokazalo se je tudi, kako izredno veliko zanimanje je za konjeništvo med mladimi. V klubu je več kot 100 mladincev in mladink in med temi je že zdaj kakih 10 takih, ki bi lahko nastopili na alki. Tako se oblikuje mlada alkarska četa in povsem očitno je, da tradicija ne bo zamrla. IVIorda se vama zdi čudno, ampak naše območje ima izredno staro konjeniško tradicijo. Konje so tu gojili že Iliri — nekateri okraski z Marko Filipović, ki je pri Otočcu ^. dil avtomobilsko cesto, je turisticrf delavec. „Sinj ni zgolj alka, vr^e" f | ogleda tudi zaradi drugih stvari I" muzeji, center za športno jahanje ' gostinstvo. Računamo, da bi ta lahko uresničili v štirih ali petih I®; tih.' ' Filipović, ki je bil 1958 v glavne"! štabu mladinskih delovnih brigad j Otočcu, nikakor ne more pozabi" prelepe Dolenjske. Zato vabi vse lenjce, naj pridejo v Sinj: „Na teleV^"!, ji ni mogoče doživeti razpoloženja«^ ga pričara ponosno in svobodoljubi^ ljudstvo Cetinske Krajine vsako nedeljo v avgustu. To je enostavno treba sam doživeti!" EDINI V VSEJ ZGODOVINI i V tem stoletju se je na alki sai^*® ■ enkrat zgodilo, da je tekmovalec ; deto alko vrgel v zrak in jo še en' Ante Bulj je zadnji sedlar v je slovelo po konjereji. 4#^ nataknil na kopje; tako slovito dej«- Josip Milošević, slavodobitnik leta 1964, uči mlade alkarskih veščin. alkarske noše so baje celo ostanki z ilirskih oklepov — Rimljani so imeli v takih krajih konjeniške legije, tu so se nastanili tudi Napoleonovi konjeniki, stara Avstrija je imela v Sinju močan konjeniški polk ..." „NE BO SE IZRODILA V CIRKUS" Včasih je bila alka viteška igra, ki so jo poznali v številnih krajih. Ohranjeni so viri, da so alko prirejali tudi v Zadru, kjer je bila.zadnja 1820, v Makarski, kjer je izumrla 1832, in v Imotskem, kjer so alkarskega zmagovalca zadnjikrat pozdravili 1840. Iz še starejših časov pa so znani tudi nastopi alkarjev, ki so nastopali peš. Nič čudnega ni, da se je sloves sinjske alke, edine še ohranjene starodavne viteške igre, ohranil po vsem svetu. Tisočerih turistov ne navdušuje le tekmovanje, pač pa ves obred z alkar-skim sprevodom, starodavne uniforme, ki jih alkarjem za ta nastop posodijo iz muzeja, puške kremenjače, ki jih je mogoče najti le še redko kje kot dragoceno družinsko izročilo, ki se podeduje iz roda v rod . . . Prav zato so iz številnih krajev ponudili bogate denarje, da bi sinjski alkarji nastopili tudi v tujini. Vse predloge so gladko odbili! Sinjski alkarji so se le dvakrat pomerili izven Sinja. Prvič je bilo to leta 1922 ob poroki kralja Aleksandra, ko so nastopili v Beogradu, in drugič 1946 v Zagrebu za kongres USAOJ. Marko Filipović, poklicni turistični delavec, sodi: „Sinj — to je alka. Na to igro smo izredno ponosni in nočemo, da bi se izrodila v cirkus. Vseeno pa bi radi, da bi ob alki in z njeno pomočjo razvili turizem in ponovno oživili konjeniški šport. Prav konjeništvo bi lahko Sinju prineslo marsikateri turistični dinar. Želimo vzgojiti tip mešanega konja s križanjem lipicancev in naših arabcev. Kajpak pa bo to mogoče šele, ko bomo uredili žrebčarno in Alkarske dvorce, v k&terih bodo iiaiaiMiii Iia nje, o katerem alkarji in Cetinska jina govore še desetletja z največ) ^ spoštovanjem, prinese alkarju število točk. To je bilo leta ^ alkarje bil Jožo Boko. Bolj pogo^f.^jt zgodi, da slavodobitnik vseh jj zadene „u sridu". To se je zgodilo 1963, ko je postal zmago^ Dušan Jerkan. Vsa Cetinska . pa še danes s ponosom govori L Ceriniću, ki je pred koncem P""®' '(jo* ] stoletja kar devetkrat postal ' bitnik — največkrat med vsemi v j dovini alke! — in ki je kar tn : zapovrstjo vseh trikrat zadel . |(i obroček. Govorijo, da je bil edin''^j<' je rekel: „Zdaj bom zadel v sredin 1 in ki je to lahko tudi storil. . I (PRIHODNJIČ: NA NA^^j NAJVEČJEM OTOI^^ OREHOVICA: TRD OREH ŽIVUENJA j® prišla v deželo; megle se že odev° griči, krošnje dreves se v prelestne barve, s polj, trav-pet goric pa odmeva kle- bm' . klic nad konjem, drugič spet 22nH • ^'^^torja, roke ljudi, Id že od jo d P^n^adi sem skrbno obdeluje-sprav/^^^ vsako ped zemlje, pa hitijo bn'isjrazličnejše pridelke. Zima ° pač dolga! ^dn" ^ letnem času, ko so že ^elj' mesecev dela, ko zatega-niu rad pove, kako in kaj se joče v nenehno spreminja- Dq1 vsakdanjiku, smo novinarji nied'i^ lista spet začeli zahajati gojtgA, ^ tudi v obliki „uredništva v km isto mizo z delav- j^^eti, mladimi, ki jim ni vseeno, iu, o^t Perača svet. Kramljamo o de-os^j„.. j dobrobiti tistih, ki nočejo j^mo ^ obrobju dogajanj. Pogovar-® uspehih, težavah, o željah in o vsem, kar se godi med Veg ' "a vasi, o tistem, kar zadeva Pomenf ° in onem, kar kraip,J Pehanje in nehanje v okviru skupnosti. Rus«smo Marjan Bauer, Drago gostijjj-^ ^van Zoran sedli v Novakovi ni 1 ^ Hrastju za isto mizo s kraja-pod Q .viških vasi, ki varno čepijo strega i^ skrivajo tolikanj pe- ^ zanimivega za vse. * ""RVIC OMENJENI 2E LETA 1227 Kr ■ l3 skupnost Orehovica šteje polje r Dolenje Mokro co, u- Mokro polje, Gmajni- ^e, Loko, Polhovico, Prapre- PUže Staro vas. Tolsti vrh, Za-Vas Qq ^fehovico. Zanimivo je, da se k 1227^*^^ Mokro polje prvič omenja •lo J. • "av tako je pozornosti vred-Pžethii, so stali ali še stoje na I je gj, krajevne skupnosti kar štir-^^hovo^-^' ^""^caijev turn, Prežek, ^ Gn ^ 9^terc. Ta slikoviti predel i ~ rada sta ga obiskovala i ^ slovi Prešeren in Janez Trdina i Jo Ha ^'■heoloških najdiščih; tako ■ ^ gozdu „Gomila" nad ^^ih izkopali več prazgodo- PH ilirske gomile so tudi y gradu Vrhovo pa je 1^ . ^aio prazgodovinsko gradišče; ^a nuje ljudstvo tudi „Ajdov- Orehovica središče je štela okoli 1350 prebival-„CT^dinjstev pa je bUo 277. ''Osti nii .'^^s živi v naši krajevni skup-^ ' povedal naš prvi sogovor-^anko, predsednik krajevne i^Ea K delegat družbenopoliti-' SpSci novomeške občinske ' ^^tja P^ trden kmet iz 1' Jože Franko ni slepomišil, takoj je zadel žebljico na glavico in povedal, da so občani njihove krajevne skupnosti napeljali v domala vsa gospodinjstva vodovod, kraj je dobil telefon, obnovili so električno omrege, zanemarili pa da so kulturo, šport in nekatere družbenopolitične dejavnosti. O slednjem so kasneje podrobno govorili tudi drugi sogovorniki. Jože Franko BODO OBČINSKI M02JE M02 BESEDA? „Naša sedanja največja želja in s tem tudi delovna naloga je asfalt na cesti Mokro polje-Šmarje. Asfaltni trak naj bi bil dolg 9 kilometrov, zanj so že vsa gospodinjstva prispevala po 2.300 dinarjev, dela pa naj bi se začela ob letošnjem občinskem,prazniku. Seveda suha gotovina ni edini prispevek krajanov, pripravljeni so pomagati tudi z delom in materialom, kar bi navrglo blizu 2,5 milijona dinarjev. Pomoč so obljubili tudi nekdanji borci Gorjanskega bataljona, ki jih je to območje vediio gostoljubno sprejema- Franc Pavlin lo. S posredovanjem Zveze borcev naj bi pri podjetjih zbrali za cesto še okoli 3,5 milijona, 4,5 milijona pa naj bi šlo iz občinskega proračuna," je povedal Jože Franko. „Vsi upamo," se je oglasil Franc Pavlin, gojenec beograjske akademije kopenske vojske, sicer pa domačin iz Hrastja, „da bodo občinski možje držali obljubo in da bo asfalt nared v treh letih. Kako naj sicer ljudem, ki so kot en mož že prispevali in še bodo, pojasnimo, da se dogovorjeno ne bo uresničilo? Dodati moram, da so denar za cesto prispevale tudi vasi, ki jih bo cesta obšla, v zameno pa jim bomo ob drugi priložnosti pomagali pri urejanju njihovih komunalnih težav." NEPREHODNA D2UNGLA PREDPISOV? Pavlin je omenil tudi nevšečnost, ki pa zagotovo ne tare samo prebivalcev krajevne skupnosti Orehovica; to so občinski uradi, ki preprostemu občanu s kmetov ne znajo preprosto in z domačo besedo svetovati iz težav, zaradi katerih se je zatekel k njim, pač pa omenjajo samo številke in letnike uradnih listov in ostale podobne literature. Kmetje se morajo zaradi tega največkrat zateči po pomoč k advokatom ali pa si pomagajo z razlagami domačih, največkrat ne preveč obveščenih poznavalcev. Zvedeli smo tudi, da so najštevilnejši in najteže razumljivi predpisi s področja gradbenih in loka--cijskih dovoljenj. Jože Radešček je v tej krajevni skupnosti pismonoša, poleg tega pa tudi sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov. „Stvar je pri nas taka, da se samo od zemlje skoraj ne da živeti," je povedal Radešček, ki že zaradi svojega poklica pozna dobesedno vsako hišo. „Kmetov, ki res lahko žive od zemlje, je okoli 20, ostali pa si pomagajo z zaposlitvijo v tovarnah. Kar 125» ljudi se vozi na delo v šentjernejsko Iskro, blizu 100 pa v novomeško IMV. Tako ta del Šentjernej-ske doline nekako sestavlja konec s koncem. Poudariti pa moram, da se podjetja, V katerih so ti delavci zaposleni, premalo brigajo za razvoj njihovega kraja, vendar se bo to - tako obljubljajo - z novim položajem in vlogo Icrajcvne skupnosti popravilo." RAZKOŠJE - AVTOBUS Za tiste, ki se vozijo na delo v IMV ali Iskro, je prevoz zagotovljen s tovarniškimi avtobusi, sicer pa prebivalci orehoviške krajevne skupnosti niso zadovoljni s povezavo s svetom. ,»Dvakrat na teden, ob ponedeljkih in petkih, si lahko privoščimo to razkošje, da se z avtobusom odpeljemo v Novo mesto. Toda avtobus se vrača prehi- tro, kmetje, ki imajo običajno precej opravkov, ne utegnejo potrkati na vsa vrata," je pripovedoval Viktor Novak, ki je voznik pri IMV. „Mnogi, delavci si morajo pomagati, kakor vejo in znajo, enako pa velja tudi za dijake, ki obiskujejo srednje šole v Novem mestu. Zdi se mi, da bi se ta prevozniški problem dalo rešiti z malo dobre volje, nenehno izgovarjanje na nerentabilnost avtobusa je precej neprepričljivo, saj vemo, da avtobusi „Gorjancev" celo iz Ljubljane vozijo od časa do časa tudi samo nekaj potnikov.". „Na našem koncu industrije tako rekoč ni," je potožil kmetijski tehnik Srečko Ercek iz Cerovega loga, ki se je pred kratkim zaposlil v IMV, prej pa je bil delovodja v vrhovškem oddelku KZ Krka. „Vrhovo se mi zdi vprašljivo, tu stvari niso urejene. Nujno bi bilo popraviti hleve, delavnice, pa tudi kanalizacijo in odtok gnojnice. Po mojem mnenju strokovni kolegij KZ ni storil prav, da je dal letos prednost obiranju hmelja in siliranju koruzne silaže, manj pa senu. Tako je na Vrho- Franc Luzar dih v njih skoraj ni čutiti. Mladi tudi sami ne znajo povezati svojih vrst in storiti kaj določnega, še veselice so opustili. Morda je za tako stanje precej kriva tudi občinska mladinska organizacija, ki posveča premalo pozornosti vaški iTiladini. Sploh pa-rečem takole: ko bi moja kaj veljala, bi se delal samo enoten kruh, ne pa da si eni lahko privoščijo toliko belega, da ga mečejo celo proč, drugi pa še za črnega nimajo." O delu organizacij od SZDL do ZB jc spregovoril tudi Tone Kovačič, Ore-hovčan, ki je zaposlen kot ekonom v IMV. „Saj je opaziti marsikaj, dela se, tudi uspehi so vidni, toda dejavnost med posameznimi področji ni povezana. To pa omejuje ene in druge. Morda bi bilo precej bolje, ko bi že enkrat Srečko Ercek vem ostalo nepokošenih še okoli 28 hektarov otave. Premalo delavcev, premalo mehanizacije — to je osnovno vprašanje, pa tudi odnosi med delavci niso čisto urejeni." Ercek je lovec in povedal nam je, da njihova lovska družina, ki šteje 32 lovcev, edina v krajevni skupnosti dela tako, kot se spodobi. Aktivni so, med seboj se ne prepirajo, tudi tedaj ne, ko dva lovca hkrati ustrelita istega zajca, se je pošalil Ercek in dal za vzor lovskega starosto Franca Luzaija, 81-letnega upokojenega čevljarja, ki se še zmeraj odpravi v bogata lovišča med Trdinovim vrhom in Krko, kjer zajcev, lisic, fazanov, jerebic in srnjadi ne zmanjka. Tu-/di divjih prašičev ne gre pozabiti, saj naredijo precej škode na poljščinah, toda lovska družina vselej poravna vso škodo. MLADI MAJAV „TEMELJ"? Franc Luzar, ki je po lastnem pripovedovanju odbil 11 let, 6 mesecev in 6 dni vojske, se je ob drugih zadregah, ki tarejo vaščane, dotaknil tudi mladine. ,,Kljub starosti še zmeraj delam v raznih organizacijah, toda mla- Jože Zagore dokončali družbeni dom, saj še do danes ni dobil stropa. Za različne dejavnosti — tudi kakšno igro bi lahko uprizorili — pa bi bil nujno potreben oder." O mladinski dejavnosti tudi Bojan Jakše iz Orehovicd ni imel pohvalne besede: „Mladi nočejo na sestanke, da bi se kaj zmenili. So precej razkropljeni, zato lahko tudi v tem vidimo vzrok za njihovo nedelavnost. No, tako slabo pa spet ni, saj nekaj mladih le dela v drug^ .organizacijah." Na mladih svet stoji, toda zdi se, da je mladinski „temelj" v orehoviški krajevni skupnosti kljub vsemu precej majav. Jože Zagore, upokojenec iz Cerovega loga, je omenU gasilski dom. „Postavili smo ga pred petimi leti, pa ga bo treba razširiti, saj zdaj niti kombija, ki smo ga kupili na Uršnih selih, ne spravimo vanj. Večji dom bi bil ob ga-silskili zadevah primeren tudi za dvorano za zbore občanov, volišče in še kaj." KMETIJSTVO NE „VR2E" DOVOLJ Nesorazmernost cen kmetijskih pridelkov, ki vodijo k temu, da se posamezniki močno okoriščajo na račun Tone Zagore ' kmečkih žuljev, prizadeva Franca Jakšeta, kmeta iz Orehovice. „Mešano kmetijstvo, od živinoreje do vinogradništva, mi ne ,vrže' toliko, da bi lahko živel samo od tega. Kmetje, ki so blizu mest, ki imajo zato večje možnosti za neposredno prodajo, so na boljšem. Sam bi že zdavnaj ,zaprl štacuno', če bi ne bila žena v službi. Njena plača pokrije razliko, izgubo, ki jo prinaša kmetijstvo." S podobnim problemom se srečuje tudi Tone Zagore iz Cerovega loga, delavec v IMV. „Kuverta, ki jo dobim v tovarni, je pretanka, da bi lahko preživljal družino. Na srečo imam nekaj posestva, zato pa se moj delovni dan raztegne na šestnajst ur. V naši vasi, ki je zadnja na tej strani Gorjancev, nas je precej takih, ki delamo dva ,šihta' na dan. Najbrž nas to drži pokonci, da se ne odseUmo. KmetijstT^o bi nam dalo večji kos kruha, ko bi imeli možnost priti s posojili do potrebnih strojev. Sploh pa vseh strojev in pripomočkov zdaj tudi uporabljati ne bi mogli, ker je v vasi prešibak tok. Potrebovali bi nov transformator, tod? zanj bi moralo vsako gospodinjstvo prispevati po 3000 din, te obremenitve pa mnogi ne bi zmogli." Z VOLJO DO NOVEGA Tako! Orehovčani so nam razkrili, kaj so naredili, kaj imajo in kaj še želijo. Ni malo ne enega ne drugega, zadnjega je več kot prvega. Toda kaj bi! Življenje je pač tako, da teče, teče in nenehno terja zmeraj novo, še več novega, zato morajo ljudje, ki hočejo živeti ljudem primerno, delati, dohajati zahteve zmeraj novega. Tega pa se Orehovčani docela zavedajo, tudi volje jim ne manjka, zato se ni bati za njihov danes in jutri. TRAKCI PRIČAJO Dr. V. ŠRIBAR O ODKRIVANJU OTOKA PRI DOBRAVI -FREISINŠKEGA TRGA GUTENVVERTH 0"^^___: I I I Pokopališka cerkev sv. Miklavža na otoku, v kateri je grobišče otoških tržanov. V sedmih preteklih letih sistematskega odrivanja visokosrednjeveškega naselja na Otoku pri Dobravi, poznejšega freisinškega trga Guten-vverth, smo dolenjsko in slovensko javnost redno obveščali o poteku del ter o izsledkih raziskovalnega dela. V preteklem letu je terensko delo zaradi zgodnjih jesenskih poplav odpadlo in smo z delom nadaljevali šele v zgodnjem poletju letos. V letu 1974 ter v spomladi 1975 smo opravili obsežno muzeološko, študijsko in publicistično -nost, ki zadeva gradivo in izsledke na Oto-,\u. Muzeološko smo uredili obsežno keramično gradivo iz sond, ki smo jih opravili v prvem letu raziskovalne dejavnosti na Otoku. Objavljen je obsežen katalog tega gradiva ter tri študije v znanstvenih časopisih, ki obravnavajo tipologijo in kronologijo otoške keramike. Poleg tega so na vsaki dve leti objavljena poročila o dokumentaciji in izsledkih odkrivanja otoškega naselja. V tisku je tudi študija o urbanistični osnovi Otoka, ki bo istočasno služila kot turistični vodnik po otoških ostalinah. Kot naš doprinos za letošnji občinski praznik občine Novo mesto pa bo katalog železnih izdelkov na Otoku, ki so bili najdeni ob južnem robu naselja (IP) z odgovarjajočo študijsko interpretacijo, v kateri bo poudarek na tipologiji in kronologiji najdenih predmetov. ODMEVNOST OTOKA V teku so priprave, da bi v naslednjih dveh letih bili objavljeni še nadaljnji katalog železnih predmetov, dva kataloga keramike ter zvezek s popolnim pregledom dokumentacije na dosedanjih izkopnih površinah. Naša prizadevanja po terensko raziskovalnem in študijskem delu na Otoku pa dopolnjuje tudi že muzeološka raziskovalna dejavnost. V tem času smo namreč postavili kar dve zbirki, ki nam predstavljata Otok pri Dobravi v luči najdb. Tako smo postavili v Dolenjskem muzeju oddelek, ki nam predstavlja Otok in Dolenjsko v visokem in poznem srednjem veku s težo na prikazu materialne kulture, ki je bila do-sedaj odkrita na Otoku. Posebno mesto imajo otoške najdbe tudi v Narodnem muzeju v Ljubljani, kjer je v okviru prikaza srednjeveške materialne kulture v Sloveniji razstavljen material z Otoka kar v dveh vitrinah in z eno maketo. Zaradi dosedanjih objav lahko govorimo o upoštevanja vredni odmevnosti tudi izven naših meja, poseb-rio v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Poljskem in v CSSR. V teku naslednjega leta bomo začeli s serijo predavanj v Avstriji in Nemčiji, kjer bomo seznanili zainteresirane strokovnjake s problemi urbanistične zasnove in nastanka naselja na Otoku pri Dobravi. Čeprav letos tečejo dela na Otoku že tretji mesec, se s prv^i informacijami o poteku del oglašamo šele sedaj, ko lahko govorimo že o nekaterih dokončnih rezultatih, ki predstavljajo poseben prispevek k našemu znanju o nastanku Otoškega naselja. Letos opravljamo na Otoku dve raziskovalni dejavnosti: V lepem vremenu nadaljujemo s širjenjem izkopnega polja 2 na osrednjem delu otoškega naselja, kjer smo odkrili visokosrednjeveško cestišče in ob njegovih obeh robovih pa stavbne objekte. V primeru slabega vremena, ki ga letos ni manjkalo, pa smo opravili dokaj obsežno delo v pokopališki cerkvi svetega Miklavža. Izkopno polje 2, kakor imenujemo osrednji del otoške površine, smo letos razširili za dve seriji kvadrantov v smeri proti zahodu, oziroma proti cesti Dobrava—Šentjernej ter nadaljevali s poglabljanjem tistih kvadrantov med zahodnim robom Guten-vvertškega cestišča in na novo odkrito površino. To so kvadranti, katere so dokončali v letu 1973. DRAGOCENE NAJDBE Ko smo leta 1973 poročali o izkopu te površine, smo omenili, da so tu stale stanovanjske hiše. Otoško cestišče, široko do 6 metrov. (12. — 15. st.) za katere smo ugotovili, da so jim bili temelji zgrajeni iz kamna, nadgradnja pa je bila verjetno lesena. Omenili smo tudi, da razlikujemo najmanj dve stavbni fazi. Prvo iz časa tehmčno zelo do-gnanega gutenverškega cestišča, tj. verjetno iz 12. stol. ter drugo fazo hiš, ki so stale višje in so bile uničene v razdejanju ob turškem vpadu na Otoku 1473. Zadnjo fazo je spremljala obsežna plast žganine, od katere imamo še danes ohranjene dele zoglenelih tramov. Hiše so praviloma pravokotne. Na razdalji do 4 m, vzporedno z robom cestišča, so bile v eni fronti fasade hiš. To pomeni, da stojijo tlorisi hiš pravokotno na cestno os. Med značilnosti teh stavb sodi dejstvo, da so skoraj praviloma imele največ dva prostora, pogosteje pa en prostor. V enem prostoru je bilo odprto kurišče in ob njem okrogla luknja, globoka do 80 cm s premerom do 40 cm. Služila je verjetno kot shramba. K obema ugotovljenima stavbnima fazama sodijo številne keramične in železne najdbe. Med keramiko so zastopani vsi tipi posod: bikonični lonci za kuho, sklede, skodele in vrči. Med železnimi najdbami je številno okovje, na podlagi katerega bomo lahko sklepali o vrstah pohištva. Presenečajo nas številni ključi. V eni hiši smo našli šop ključev, ki so ležali pahljačasto razporejeni z zankami na isti strani. Razen keramike, po kateri lahko sklepamo o vrsti prehrane, najdemo tudi dele žrmljev, ki pričajo, da so za osnovne potrebe po močnatih jedeh pripravljali moko sami. To je še posebej veljalo za starejšo fazo hiš 11. in 12. stol. Oljenke ali lojenke pričajo tudi o načinu razsvetljave v teh hišah.. Poseben prispevek k spoznavanju časa nastanka prvih hiš na otoški površini in kako so le te izgledale, so nam dala letošnja izkopavanja. ZASNOVA V ZEMLJANKAH Medtem ko so temelji hiš iz starejših dveh horizontov le redko ukopani še v kulturno plast, so tlorisi hiš iz najstarejšega poselitvenega horizonta na Otoku ukopani v sterilno plast ilovice tako, da so tla znotraj hiš bila praviloma pod nivojem zunanje vhodne površine. Tako lahko rečemo, čeprav izkopavanja tega kompleksa še niso zaključena, da so tla notranjih prostorov bila najbrže 20—80 cm pod zunanjim nivojem vhodne površine. Ta ugotovitev je izredno pomembna, kajti stavbna ideja pri teh hišah ima svojo zasnovo v staroslovanskih zemljankah. Izgleda, da so tudi zidovi teh hiš bili iz phane zemlje ali mogoče iz protja obmetanega z glino. V tem primeru imamo najbrž opraviti s hišami, ki nimajo le staroslovan-ske, tradicije, ampak so tu na Otoku nastale v času poznega 10. ali 11. stol. V najmlajši fazi teh hiš, ko njihova površina doseže že nivo zunanje vhodne površine, so bile številne keramične in nekaj železnih najdb, ki so verjetno iz obdobja visokega srednjega veka oziroma predromantike. Raziskovanje teh objektov predstavlja v zgodovini nastajanja fevdalnodobnih mestnih naselij po- niiJLajnno Del skeleta, na katerem so ostanki srebrnih okraskov. Določanje koordinat s koordinatografom lastne konstrukcije in izdelave. Srebrni trak zvit v špiralo. Vse fotografije: H. b. Offermann sebno in zelo pomembno poglavje. Jasnejše bo treba govoriti o deležu, ki ga je imelo domače slovensko prebivalstvo pri oblikovanju kasnejših fevdalnodobnih naselij, oziroma v našem primeru pri nastajanju in razvoju freisinškega Guten-vvertha. Ko bomo letos zaključili z izkopom hiš ter jih bomo tudi študijsko obdelali, bomo bralce Dolenjskega lista še posebej s tem seznanili. V predgutenvverških hišah, ki jih zdaj odkrivamo, so stanovali verjetno železarji in usnjarji, čigar delavnice smo odkrili na južnem robu otoškega naselja, oziroma ob nekdanjem levem bregu Krke. Raziskovanje zemljank na Otoku predstavlja za našo zgodovino vezno poglavje med slovenskim zgodnjim srednjim vekom in fevdalnodobnim visokim srednjim vekom na naših tleh. IZKOPAVANJA V CERKVI Vznemirljivo poglavje pri našem letošnjem terenskem delu predstavlja izkopavanje v cerkvi sv. Miklavža na Otoku. Že v preteklih letih smo se večkrat spraševali, kje so pokopani otoški-gutenvverški prebivalci. Skeletno gradivo ter način pokopa, bi nam prispevala k jasnejši podobi o samih prebivalcih otoškega naselja. Na temelju lokalnih okoliščin smo sklepali, da so ostanki najstarejšega pokopališča morali biti na prostoru današnje cerkve sv. Miklavža. Že prvo sondo, ki smo jo izkopali po celi širini ladje, neposredno ob obeh stranskih oltarjih, je dala vrsto podatkov. Med nje sodi tudi ugotovitev, da so v globini do enega metra pod današnjim baročnim tlakom, skeletni grobovi, ki so vsi praviloma usmerjeni vzhod-zahod. Ti pokopi ležijo do 1,2 m višje od današnjih grobov na pokopališču zunaj cerkve. V dveh uničenih grobnih jamah smo našli srebrnike, ki so bili izdelani na Otoku in sodijo v čas Henrika Andeškega (1204-1228). Ob severnem robu te sonde so prišli na dan ostanki treh različnih objektov, kasneje se je izkazalo, da sta v vprašanju, tlak iz presbiterija gotske cerkve, tlak neke manjše predgotske stavbe, ki ga omejuje ob zahodnem robu zid, ob čigar zahodnem zunanjem robu smo odkrili tri obzidane grobne jame — grobnice. Srednjo smo odprli. V globini 1 m pod obzidanim zgornjim robom leži skelet visokoraslega moškega z močnimi kostmi. Obe roki ima položeni v naročju. V dnu profila grobne jame so številni žeblji in ostanki lesa, ki pričajo, da je bil pokojnik pokopan v krsti. Preko prsnega koša, od ramena proti pasu, ležijo srebrne niti in trakovi, ki dajejo videz nekega oblačila. Pod drobnogledom vidimo, da so trakovi sestavljeni iz spiralno zvitih srebrnih trakastih niti, ki so široke le 0,025 mm ter debele okoli 0,02 mm. Iz niti so kitasto spleteni trakovi, po principu in vzorcu zgodnjesrednjeveške pleteninaste ornamentike. SREBRNI TRAKASTI OKRASKI Za tem skopim obrisom najdbe v cerkvi sv. Miklavža se skriva pomembno historično in kulturno ozadje, ki ga lahko povzamemo v naslednjih ugotovitvah. V času pred ustanovitvijo fare na Otoku ter pred slovansko naselje na Otoku postane freisinški trg Gutenvverth, je na hribčku, ki je bil na prostoru današnje cerkve sv. Miklavža, stala manjša kapela, zgrajena verjetno v romanskem ali predromanskem slogu, okoli katere so pokopali otoške prebivalce. To grobišče je trajalo vse do tistega časa, dokler vzpetine z grobiščem niso poravnali ter postavili gotsko cerkev, okoli katere nadaljujejo s pokopavanjem. Tako smo prišli do dejstva, da je novo, v času gotske cerkve nastalo grobišče, uničilo staro pokopališče. V grobu, ki smo ga odkrili, leži iz tega časa veljak ali mogoče duhovnik, ki so ga pokopali koncem 11. ali v začetku 12. stol. Srebrni trakasti okraski predstavljajo nesporno povezavo s predromansko in zgodnjeromansko ornamenti-ko, ki je bila v uporabi še posebno v Slovenskem Primorju, Istri, na Koroškem. Kot pa vidimo na drobnih predmetih tudi na vsem tedanjem slovenskem, oziroma karantansko keltaškem prostoru. Ta najdba je tudi izredno pomembna,'ker doslej iz tega časa nimamo na slovenskem in tudi srednjeevropskem prostoru znana oblačila ali njihove sestavne dele. Pomembno je to še posebej v pn* meru, če gre za svečano obleko posvetne ali du hovne osebe. Čeprav vse reprezentančne objekt« tedanjega in poznejšega časa običajno opredelju jemo kot import, moramo glede na bogato umet no obrtno tradicijo, ki jo poznamo v času 9-, W in 11. stol. na našem prostoru, dopustiti možnost, da je to izdelek z naših tal. Zato govori ne samo ornamentika, ampak tudi vrhunska tehno logija: spirala iz 0,25 mm širokega traku, ki jese do danes ohranila elastičnost. Ta predstavlja Še z j današnjo tehniko vrhunski dosežek, ki bi mu ^ kos le makedonski ali šiptarski „kujundjija ' izdelovalec filigranskih okraskov. Kot posrede" dokaz starosti grobišča znotraj cerkve sv. Mik'av ža je tudi dejstvo, da okoli otoške župne cerkve sv. Katarine, ki je nastala v 12. stol., ni bilo P0^ pališča, kjer bi po kanoničnih predpisih mora pokopavati, če ne bi obstajalo že starejše pokop* lišče, ki je izpričano s pokopi v cerkvi sv. Mik'av , ža. , Nadaljevanje izkopa v grobu veljaka, bo najbrz dalo še dodatne podatke za bližjo časovno op^ delitev. Če srebrna najdba predstavlja okrasni^ cerkvenega paramenta-štole v tistem času, Pot, ' bomo še odkrili kakšen srebrn ornament, k'Je5i ' bližje opredeljiv, kot ornament prepleta. i V prag, na prehodu iz ladje v presbiterijs, ugrajeni večji kamniti monolitni obdelani ka^. in na enem od njih je polovica romanskega3 predromanskega križa. Ta kamen predstavljaj jetno del nagrobnika iz romanskega ali Pre • manskega otoškega grobišča. Za takšne nagl^0',,1 ke imamo številne analogije na Koroškem, v°e ti pa manjkajo na prostoru SRS. OSTANKI GOTSKE FRESKE Pri podrobnejši stavbni analizi Mikla^ cerkve, je v njej z lahkoto ločiti staro goj5 dobno zasnovo ter baročne dodatke in predela . Ni dvoma, da je stari gotski presbiterij bil !\j manj za 2 m zahodneje od začetka dana->n) ter, da je današnji presbiterij večji in ni v osi? gotske ladje. Začetek starega gotskega P^'^ ^ ja smo ugotovili pri izkopu sonde med seV^ n in južnim delom cerkvene ladje. O obstoj" t ^ ohranjenosti zidov gotske ladje pričajo . f: ostanki gotske freske na zahodni steni, ki l0^ * dr. I. Komelj opredelil v tretje desetletje ^'^ni sj Ker smo na južni steni cerkvene ladje v vl 2,5 m odkrili več gotskih elementov, bi 'a ^ d trdili, da je Miklavževa cerkev doživela isto uS p kot ostale stavbe na Otok, ki so ga poruši'1 ^ ki leta 1473. Od sorazmerno velike gotske P° ^ ra pališčne cerkve so tako v času njene baročne " j jj, delave, najbrž v 17. stol. ostali le temelji in 21 ohranjeni v višini 2,5 m. Baročni mojstri so ^ ^ dali manjkajoči del ladje in dozidali nej- 111 presbiterij. Dozidava zvonika je nekoliko P°zo[r bi ša. O baročnih in poznejših predelavah cer'!. začenja tudi problem plovnosti Krke, kajt« ^ ni slučaj, da so Miklavževo cerkev postav ^ na prostoru med rimskodobnim in srednjev^^ pristaniščem. Sv. Miklavž, kot patron vpo^ ti, je le priča o neki dobi, ko je po Krkite Ji vodni promet in nas s tem nemo opozarja n^ |g. ^ ke spremembe v vodnem režimu Krke Ji i; stol. do danes (O vodnh tokovih Krke in J tokovih ter o spremembah na prostoru mej novim in Kostanjevico v zadnjih dve tiso ,Cna °\ \ bomo spregovorili drugič). Dosedanje delo j krivanju naselja na Otoku prihaja v letošnje ^ do prelomnice. Spoznavamo namreč, da.s°-($' ic stveni aspekti našega dela zelo pomembni >t i dovinsko zelo bogati. Po dosedanjem Pi finansiranja in organizacije dela bi bilo 1 ^ tj$t! ^ vsaj dve desetletji, da bi pred nami sta''| Uć^ 6 deli otošKe poršine, ki so predstavljali k J j »i razumevanje življenja in dela na Otoku. ^ 1 Z delom na Otoku bo treba ali preneb9^ | pa ga tako zastaviti, da bomo lahko 0 fpi | najdbe in objekte vključili v turistično-ko 0 tujpl itinerar Dolenjske. Iz tega zornega kota bo^ ^ di izoblikovali naše raziskovalne progra j ■ Otoku v bližnji bodočnosti. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Vabimo bralce DL, delovne kolektive, ^?'exasu"f stavnike javnega in kulturnega življenja, da si v 1. in 10. okt. ogledajo sedanje rezultate ra i 8 DOLENJSKI LIST Št. 40 (1367) - 2. oktobro i# kultura in izobraževanje s 1 Prvič sam pred občinstvo Miran Hočevar bo razstavljal v Dolenjski galeriji ' Miranu Hočevarju, tekstilcu iz Novoteksa, se izpolnjuje želja: njegovo prvo samostojno razstavo, za katero je pripravil 63 slik (tcmper, pastelov in olj), nastalih v letih 1971 - 1975, z dolenjskimi ter prekmurskimi motivi, bodo odprli jutri ob 18. uri v Dolenjski galeriji. „To, da stopam samostojno pred občinstvo in kritike, je zame velik dogodek, prelomnica. Nekam čudno, nemirnega se počutim in komaj čakam, da bo otvoritev mimo. Saj sem že sodeloval na skupinskih razstavah in torej led že prebil, vendar je tokrat drugače." dil," pravi. Riše o.d svojega dvanajstega leta. Paleta ga je spremljala na vsej življenjski poti. Debele mape slik in skic je prinesel s Češkega, kjer je živel in delal kar nekaj desetletij. S slikanjem napolnjuje svoj prosti čas. Najbolj vesel je, ce lahko sede na trinožnik in nanaša barve na {ilatno. „To je počitek," pravi, n vsa ta dolga leta se mu je slikarskih izdelkov nabralo na ku- Na kostanjeviški razstavi bodo razstavili okoli 120 najboljših grafik, ki so jih učenci jugoslovanskih osnovnih šol izdelali na temo „Koraki v revolucijo" Žirija pod predsedstvom zagrebškega profesorja Vladimira Malekovića je minuli ponedeljek naredila dokončen izbor del za razstavo letošnjega grafičnega bienala jugoslovanskih Tržaški umetnik V Kočevju razstavlja Boris Zulian Likovni salon v Kočevju je proslavljanje občinskega praznika oplemenitil z minuli petek odprto razstavo slikarskih del slovenskega umetnika, restavra-torja in likovnega pedagoga Borisa Zuliana iz Trsta. Z njim je prišel v ta del Dolenjske predstavnik tiste skupine mladih likovnih ustvarjalcev, ki vidno posega v sodobna kulturna snovanja in prizadevanja tržaških Slovencev. Zulian pa je še posebej dobrodošel gost, ker prihaja iz Doline, kraja, s katerim Kočevje v zadnjem času navezuje še zlasti vsestranske vezi prijateljstva in sodelovanja. Zulianova slikarska izpoved je ljudem blizu, naj si išče motive v življenju ulice, obrobja mesta ali v krajini. Kot takega so ga dobro sprejeli, kjer koli je do zdaj razstavljal. Kot umetnik meje tokrat ni prestopil prvič, pred Kočevjem ga je imelo občinstvo priložnost spoznati v Kopru, Piranu in drugih krajih v Sloveniji. V kočevskem Likovnem salonu gotovo ne bo deležen r^anjše pozornosti kot drugod. i lTt^ k; J9.P ~ Kapelski god-h 'etnirr>^° .Ju^ja letos proslavili ni Otonov"1 imaj° letos za sabo že ' h,\'e*ili ti.J-80 ^ nedavno uspešno »nHu rePubliŠkega srečanja j Slovensld Bistrici. l etnicp „ Rovali tudi na proslavi r! b Ce8°dbevZaprešiču D SREČANJE - Pod- ie Za n 2Oženja gledaliških V iSva dM0savje bo 10. oktobra tejNdo S?°. srečanJe> 04 kate- 3 .eaJWbd.ll aktivnost v pre- ftl? in iw* °blikovali delovni pro- Hi ^drufaJ?*^ repertoarni po- il' 0tftnizi i e* ^ Je 0<* tonske jese- "•Jo nekaj seminarjev in srečanje posavskih gledaliških skupin, bo do konca leta izvedlo še nadaljevalni seminar za lutkarje in ponovilo maskerski tečaj. PEVCI VABLJENI - Moški pevski zbor DPD Svobode bratov Milav-cey iz Brežic, ki je letos proslavil 10-letnico obstoja, želi okrepiti svoje vrste, povečal pa bo tudi sodelovanje s pevci iz Cerkelj. Oba zbora vodi Franc Baškovič, zato bosta ob skupni vadbi lahko naštudirala obsežnejši in enovitejši program. JANA OBIRA 57, olje na steklu, 1 pioniijev v Kostanjevici. Iz izbora 350 del je za razstavo v Lamutovem likovnem salonu odbrala okoli 120 grafik, preostali del iz tega izbora pa bodo, kot kaže, pokazali na razstavah v Sevnici, Krškem in Brežicah. Pokroviteljica bienala bo znana akademska slikarka, likovna pedagoginja in pisateljica strokovne literature Alenka Gerlo-vič. To častno funkcijo soji zaupali še posebno glede na 30-letnico osvoboditve (Gerloviče-va je tudi znana partizanska slikarka) in mednarodno leto žensk. Njena bo tudi uvodna beseda v obsežnem katalogu, ki ga bo popestrilo nad 40 reprodukcij pionirskih grafik. Za mecen je Dolenjski kulturni festival pridobil Ljubljansko banko. Ta denarna ustanova namreč posega s svojimi podružnicami in izpostavami povsod tja, od koder so prispela dela za bienale. Naj ponovno omenimo, da je bil odziv za letošnji bienale izreden: iz okoli 100 jugoslovanskih šol je prispelo kar 2000 grafik, izdelanih na .temo „Koraki v svobodo". Dolenjske šole so se odzvale Vse, kar je bilo do zdaj napisano lepega in spodbudnega o magičnem poslanstvu in odmevnosti kulture, je nedavna televizijska oddaja s kostanjeviškim primerom še razsvetlila. Hkrati je prav ta oddaja potrdila, da tiste „večne resnice" o „dolenjskih Benetkah" niso privlečene za lase. Jovita Podgornikova jc pred oko kamere pripeljala galerijo najrazličnejših obrazov iz vseli plasti domačega prebivalstva in obiskovalcev kostanjeviških kulturnih prireditev, da so izpovedali svoj odnos do teh „resnic" in posredno svoj ponos, da so lahko žive priče silnega rojstva galerij in najrazličnejših drugih oblik kulturno-umctniškega ustvarjanja in poustvarjanja na najvišji ravni v tem najmanjšem slovenskem mestu. Kostanjevica In kako prepričljivo je z malih zaslonov odmevala resnica, da bi vsega tega v Kostanjevici ne bilo, da bi kraj brez svoje kulture ne bil kaj več kot eno povprečnih občinskih središč krške občine, da bi ne imel imena, ki ga z največjim spoštovanjem izgovarjajo povsod, skratka, da bi ga na takih in drugačnih zemljevidih že zavoljo njegove majhnosti zaman iskali itd., ko bi se mu ne zaobljubili posamezniki in žrtvo-vaje včasih tudi osebno srečo nenehno, včasih prav trmasto vlekli voz naprej. Bodi dovolj, da tu omenimo le ime Lada Smreka rja. L Z. precej bolje kot pri prejšnjih tovrstnih prireditvah. Po otvoritvi 18. oktobra ob prižgani festivalni plamenici bo v domu kulture predstava baletne skupine iz Ljubljane. Na dan otvoritve pa bo tudi poseben posvet za likovne pedagoge in poseben, za pionirje — likovnike. I. Z. Slikarski polet so dale Hočevarju kolonije. Zelo počaščenega se jc čutil, da je smel kar dvakrat sodelovati v slikarski koloniji, ki jo financira njegova tovarna. Sam pravi, da ga je delo v imenitni in znani slikarski druščini potegnilo iz anonimnosti. „Vse dotlej sem delal bolj zase, le tu in tam sem zanesel kakšno sliko v Mladinsko knjigo, da so jo prodali. Ampak to vse skupaj[ ni bilo nič." Poleg dveh Dolenjskih slikar skih kolonij se je Miran Hočevar letos udeležil tudi republiške kolonije v Seliščih. Nekaj v kolonijah nastalih del jc pripravil za razstavo. Slike, nastale v kolonijah ali mimo njih, razkrivajo njihovega avtorja kot realističnega krajinarja, zaljubljenega v zelene okljuke Krke, stare domačije, kozolce, Trško goro, senožeti, zorečo ajdo in Gorjance. Hočevarja ni spravila k čopiču in paleti moda biti slikar. „Nemara sem se s talentom ro- pe. „Ze zdaj imam pripravljenih" toliko, da bi napolnil obe dvorani Dolenjske galerije. Žal mi je le, da iz obdobja, ko sem bil taboriščnik in partizan, nimam nobene slike. Se danes se čudim, zakaj nisem takrat uporabljal vsaj svinčnika." Za to razstavo mu je dela od-bral vsakoletni komisar Dolenjske slikarske kolonije prof. Andrej Pavlovec in mu napisal tudi tiste obvezne vrste v katalog. Hočevarju pa zori za razstavo nova zbirka. Ne skriva želje, da bi se poslej v Novem mestu ali kje drugje predstavil vsaj vsako drugo leto. Razstava, meni, je sito, na katerem ostaneš ali pa zdrsneš skozi. Ljudje so merilo, kajti s sliko jc približno tako kot z glasbo ali knjigo: bereš in poslušaš ali pa ne. I. ZORAN Knjižnica ni „deveta skrb" Sevnica: o težavah občinske knjižnice spregovorili ob tednu Komunista Zveza komunistov je vedno posvečala skrb razvoju kulture. Ob tednu Komunista je bilo v Sevnici 24. septembra posvetovanje o mestu marksistične misli v knjižnici. Razprava ni mogla mimo težav edine knjižnice v občini, ki niti pravnega položaja še nima urejenega. Letos je na policah te knjižnice okoli 7.000 knjig. Obiskovalcev je 3.237. Primerjave kažejo, da pride ena knjiga na tri prebivalce. „Rdeči kotiček" je še revnejši, saj pride eno marksistično delo na 100 občanov. Tarnanje ne vodi iz tega neslavnega rekorda. Kulturna skupnost ji posveča dovolj veliko pozornost — takoj za naložbami. Očitno je, da se bo potrebno bolj truditi za bralce. Zavod za kulturo je z uvedbo ur pravljic in s tekmovanji o poznavanju knjige že naredil korak naprej. Premalo je delavcev, ki bi zahajali med knjižne police. Kaže, da se stvar konča z osnovno šolo in bralnimi značkami. Morda pa ima knjižnica premajhen izbor knjig, saj so na posvetu opozorili tudi na to. vprašanje. Bralcem bi lahko odprli tudi šolske knjižnice. Knjižnica sev-niške šole ima na primer več knjig kot občinska knjižnica. V letu 1976 naj bi z akcijo dosegli, da bo prišla na prebivalca vsaj ena knjiga. Pričakovati je, da se bo marsikaj izboljšalo tudi-v občinski knjižnici, ki je po dolgem času le dobila svoj svet. A. ŽELEZNIK AMATERSKE DEJAVNOSTI -MEDREPUBLIŠKO Medrepubliško sodelovanje na področju amaterskih dejavnosti naj bi dobilo v prihodnje nove oblike. Tako so poudarili na nedavnem posvetu občinskih zvez kulturno-prosvetnih organizacij Posavja, Dolenjske in sosednje Hrvatske v Cate-ških Toplicah. Vsaka od doslej sodelujočih občin (priključile naj bi se še iz Banije in Korduna) bo predložila svoj del programa, o katerem se bodo dokončno dogovorili na prihodnjem posvetu 15. novembra v Novem mestu. Že letos bosta izvedeni dve srečanji: v Črnomlju se bodo zbrali pevski zbori, v Karlovcu pa'harmonikarji in tamburaši. V. P. ^ | | i ^ | | | ^ ^ ^ I ^ ^ | t^j ^ ^ Ob tednu časopisa Komunist so se na sevniški osnovni šoli „Savo Kladnik" izkazali: na hodniku šole so razstavili likovna dela učencev, ki v glavnem prikazujejo lepake, kako si predstavljajo 30-letnico svobode. Ob tej priložnosti so 22. septembra odprli tudi razstavo marksistične literature. Tako bogate razstave takšnih del še ni bilo v mestu. Na spodnji sliki: ena od prikazanih knjižnih redkosti je tudi Speransovo (Kardeljevo) delo Slovensko narodnostno vprašanje. SLOVENSKI SLIKARJI AMATERJI V SELIŠČIH V Seliščih v Prekmurju bodo 1 2. oktobra odprli razstavo del druge kolonije slileujev amaterjev Slovenije. Kolonije se je kot edini Dolenjec udeležil in bo tudi predstavljen na razstavi Miran Hočevar iz Novega mesta. O VZROKIH ZA RAZPRTIJE V DRUŽINI Glavni vzrok nesporazumov (v družinah) vidim namreč v sebičnosti in samoljubju, ki človeka silita v omejenost, ozkost, nestrpnost, spričo katere nastane spor. Bodisi med zakoncema, bodisi med njima in otroki.. . Sebičnost vodi končno tudi do razdora. Kajti še na misel ji ne pride, da je družina prej dolžnost kot pravica. Sledi ločitev; tem več jih je, kolikor bolj prevladuje ozračje sebičnosti. Zanimivo jc, da jc v sporu krivec vedno nasprotna stran. Sebe vsakdo opravičuje, in če je že pripravljen, da si sam pripiše kaj krivde, jo hitro omili, ceš kako pa naj bi v takem položaju mogel drugače ravnati! Zato tudi hočemo najprej spreminjati drugega ter pozabimo na spreminjanje samega sebe ... Sebičnost ne vodi vedno le do prepirov med člani družine. Posebno danes rada zapelje k pridobitnistvu: imeti čim več, biti čim več . . . Vsa ta pozunanjenost ukrade domu toplino. Dom postaja zoprno prebivališče, jc kot zakoten predmestni hotel. Družina se počasi razide, ne da bi se sprla. Ljudje so le še sence. Ko so vse pokupili, nagrabili in postali, so ostali brez srca. Dr. J. Zalokar v Novi mladiki 1975, št. 2, str. 53 SOCIALIZEM O LJUBEZNI Socializem ne propagira askeze, ne zahteva od človeka, naj se odpove življenjskim radostim, socializem ni sestavljen iz samih prepovedi, ne duši, temveč nasprotno osvohuja najboljše, najlepše, kar jc v človeku. Toda ljubezen ima faze, ima svoj razvoj v vsakem individualnem življenju. Ko govorimo o sodobni individualni spolni ljubezni, mislimo predvsem na psihofizične pojave zrelega človeka. Lna največjih napak seksologov je v tem, da ne vidijo v dozorevanju mladega človeka najlepših pojavov - namreč dozorevanja za ljubezen, te podlage sodobne zakonske zveze. Dr. Jože Potrč, O socialistični etiki in morali, str. 196 M 11367) - 2. oktobra 1975 Stran uredil: IVAN ZORAN Pričevanja dalae5faY.no je v Novem mestu zagle-Nnv knjižica z naslovom dil . 0 mesto v revoluciji in osvobo-zhrwV°Jn'V njej so v glavnem mešv l - ki iz glasil štirih novo-daiat r-m stoPiške osnovne šole, iz-°^bod'ta S° Posvet^ 30-letnici 0D^®,.Zaradi enkratne pojavnosti, w'Jenega. truda sestavljalcev in 1°. da Zav°y° vsebine zasluži to dežnik ^ P°drobneje prelistamo in kot 0 n^em nekaj stavkov več, johiJkr-0 to borimo ob množici ca 'lstov» ki od začetka do kon- UtedniSv83 leta Prihajajo na našo ^'u»Ko mizo. ne Iful Se.?di sam naslov omenje-Ven s ■v. cye nekoliko prezahte-je d'PuJ. ,z nJim lahko naslovil svo-vale„. udi kakšen priznan razisko-deiu n ?1SCC ZS°dovine NOB v tem ftzočar -njske' P° branju nismo so »„„i-1111: ^hko bi celo dejali,- da pisova)1 ^10n^ 'n mladinci kot za-voluriif1- sP9minov udeležencev re-*6dati tm .9® v teb zgodbah izpo-v boličT^av! 'n. z mukami ter z vero bolj icv Zlv'jenje prežeti čas mnogo to knt 0' ,neposredno in prizade-ska kni-rnars^Catera čista zgodovin-lahko rpH- ° obdobju. Zato bi v°luciii ■ ^ Je »Novo mesto v re-vina v,:!0 0sv°bodilni vojni" zgodo-tod,' 7?83113 23 mladi in najmlajši življenj, generacijo, ki sta ji čas in Vim *J Prizanesljiva kot njiho- Vsehi : ^ed°ni in babicam, kih. TaJia Je razdeljene po razdel-nju Kp ° zvemo v prvem o delova-jenjskpm e, delavci in kmeti na Do-^0vem L Svobode in Sokola v fantov društvih kmečkih Zma, nr„5c .e.1 Pa ° študiju marksi-čem. S ®dvpjnih sestankih in še o S^0zi nri1S1 V .^"gen1 razdelku se njajo IP^di pričevalcev spomi-^■flovinn0*? napadu na našo Pa Že oro, eta 1941, v naslednjem retHu : ^niziranega odpora, h kate-'ek» Mn^°.?1Va'a Zadnji razde- no?svobodilni b°j se Je J^aika ' i-e najobsežnejši. Iz in aktivi sP°minov vrste partizanov '5,1ie no hI u V se Pred bralci zaokro-^niiirn revolucionarnih in od-^oS°SVobodilnih dni dolenjske bližnjj ; ^n malone vseh krajev v drobne f okolici. Te sicer PripoveH? Z otoško roko zapisane ln takn hS0 v^asih tako neposredne po ohšiJr^lati^ne> da kar kličejo {.etarni ov2 i' ^meljitejši in tudi li- i.e šolarjeveinViH I1\ustracije ~ ^afije h dokumentarne foto-~ Spolnjujejo vsebino. I. ZORAN SUNA „POTUJE" gj9w|| v.; J so odprli v mari-No " ' kovnem salonu retrospek-b enskem i°i akvarelov znanega NtaVo ^karja Franceta Slane. k^niutovPM Ponesli v Maribor iz 60star\ieviH ,..ikovnega salona v to ^niJa in je bila odprta od r.'eta nriH^).jJ0.ob začetku šolske-«fe(*ali » 50 s' j° lahko f?..^Šteli V Kostanjevici iih^itvenr^u 7 obiskovalcev. Lado S e^° v Mariboru je RAZSTAVA BO - V okviru ljubljanske kulturne skupnosti že tečejo končne priprave za postavitev prve mednarodne razstave spomenikov iz Egipta v Jugoslaviji. Obeta se nam torej znamenit kulturni dogodek, katerega je napovedala že lanska razstava „Spomeniki starega Egipta" v ljubljanskem razstavišču Arkade, ki je pritegnila izredno veliko obiskovalcev. UMRL JE SAINT-JOHN PERSE - Prejšnji teden je umrl v 88. letu starosti znani francoski pesnik, Nobelov nagrajenec Saint-John Persc, ki jc prispeval v zakladnico svetovne poezije neprecenljive pesmi. Saint-John Perse je poznan tudi na Slovenskem, saj je Državna založba Slovenije letos spomladi izdala zajeten izbor njegovih pesmi. Takole je taboriščno življenje likovno upodobila trinajstletna Sonja Špenko, učenka 7. razreda osnovne Šole Vič — Ljubljana. Grafiki je dala naslov „Prizor iz taborišča", del s podobno in za letošnji bienale predpisano tematiko „Koraki v svobodo" pa so učenci jugoslovanskih osnovnih šol izdelali več tisoč, od tega jih je bilo 2.000 poslanih za osrednjo razstavo v Kostanjevici. Bienale najmlajših pred vrati Kažipot v preteklost in prihodnost " ~ Pišece:*19. oktobra bo počastitev obletnice zmage in odkritje spomenika revolucije V Pišecah bodo 19. oktobra slavili trideseto obletnico zmage'z (ulkritjiem špomenika revolucije v preurejenem središču vasi. Spomenik bo posvečen kmečkim uporom, Brežiški četi, Srečovi četi, desetim talcem, ki so jih nacisti postrelili 1, maja 1943, skupni borbi Kozjancev in I. zagorskega odreda decembra 1943 na Orlici ter zmagi Kozjanskega odreda nad nemško postojanko v Pišecah 7. julija 1944. Posamezni betonski elementi so usmeijeni v kraje dogajanj. Avtor inž. arh. Karel Filipčič je zasnoval spomenik kot kažipot v zgodovino in vodnik mladim rodovom. Do praznika bodo Pišečani izdali brošuro z opisom svojega krjqa v času kmečkih uporov in narodnoosvobodilnega boja. Dogodke po nemški zasedbi in boje partizanskih enot na tem območju opisuje Milan Ko-stevc, čigar opise danes delno povzemamo. začetek oborožene vstaje Za aprilsko okupacijo 1941 so bili prebivalci Pišec prepričani, da bo kratkotrajna in da tujci ne bodo dolgo gospodarji na njihovi zemlji. Že prve dni po vzpostavitvi okupatorske oblasti so se začele aretacije, streljanje in izseljevanje napredno mislečih prebivalcev iz brežiške okolice in drugih krajev Po-savja. Vasi na Pišeškem so ostale na meji izseljenskega pasu. Prebivalci so v strahu pričakovali, da bodo na vrsti v drugi etapi, pa do tega na srečo ni prišlo. Od jeseni 1941 pa do 1944 je pribežalo v Pišece več kot 400 beguncev iz izseljenskega pasu in iz taborišč za izgnance po Nemčiji. Prebivalci so begunce gostoljubno sprejemaU medse, jim ddi stanovanje, hrano ter jih spretno skrivali pred okupatorsko oblastjo. 28. oktobra 1941 je bila ustanovljena Brežiška partizanska četa, ki je novembra večkrat taborila na Trobojniku nad Pavlovo vasjo. S svojo prisotnostjo je v teh krajih zanetila misel na vstajo. Okupatorjeva policija in žandarmerija sta uničili Brežiško četo 28. novembra 1941 v Kunejevem hramu na Goijanah pri Podsredi. Organizirano delo aktivistov OF je vzniknilo na Pišeškem leta 1942 s pomočjo političnih delavcev, ki so prišli iz Zagreba. To so bili Jože Preskar-Ilija, Slavko Rožanc, Svetozar Coporda-Miha in drugi. V brežiškem rajonu je bilo tedaj že 14 odborov OF, povečalo pa se je tudi število zaupnikov in simpa-tizerjev. uničena „srecova" četa V drugi polovici septembra 1942 je prišla na orliško področje druga četa Kozjanskega bataljona z nalogo, da bi z vojaškimi akcijami po'živila boj proti okupatorju in pomagala aktivistom OF, ki so se na tem področju znašli v izredno težavnih razmerah. Vodil jih je Hinko Zakšek-Miloš, doma iz Leskov-ca pri Krškem. Kmalu ga je zamenjal Srečo Žgajnar iz Ljubljane. Po njem so se poimenovali v ,,Srečovo četo". Politkomi-sar je bil tedaj Janez Slovenc-Popaj, doma iz Spodnje Po-hance. Četa je večkrat taborila na Drenovcu nad Pavlovo vasjo. Delovala je na brežiškem območju, kjer so bili naseljeni oborpženi Kočevaiji in Besa-rabci, zato jo je želel okupator čimprej spraviti s poti. Uničenje se mu je posrečilo s pomočjo vohunke Vide Joštove, iz okolice Celja in drugili izdajalcev. Policija in vermanšaft sta 18.'februarja 1943 obkolila četo v rajonu Trobojnik — Dreno-vec nad Pavlovo vasjo. V boju je padlo 14 borcev, sedem pa je bilo ujetih. Spomladi 1943 je prišla na območje Srečove čete tretja četa Kozjanskega bataljona, ustanovljenega iz druge grupe Odredov, to je r. slovenske brigade. Poveljeval ji je Anton Ljubič-Zidar, politkomisar pa je bil Bogomir Gorjan, Četa je opravila uspešne akcije ob hrvaški meji, na Bizeljskem, v Sromljah, v Globokem in v Pišecah, kjer je likvidirala vodjo pišeškega vermanšafta Karla Recerja rnl. Njene akcije so ponovno razgibale teren, dvignile zavest in zaupanje ljudi v partizansko gibanje. Po kapitulaciji Italije-se je večina partizanov iz drujje grupe odredov morala vrniti) na Do- lenjsko, in tako je ostalo na tem območju samo še manjše število borcev pod poveljstvom Ivana Skvarča — Modrasa, poUtkomi-sar pa je bil Jože Planinc-Kostja. Ta Kozjanska četa je že decembra 1943 štela 28 borcev, večinoma iz pišeškega in sro-meljskega okoliša ter drugih krajev brežiškega območja. 1. maja 1943 so na sejmišču v Pišecah ustrelili 10 talcev kot povračilo za likvidacijo pišeškega vodje vermanšafta. Vodja spodnje-Štajerskega ' vermašaf-ta Franc Steindl je predlagal, da bi streljali domačine, proti temu pa je protestiral Karel Recer st. Med talci so bili ustreljeni: Ivan Požar iz Globokega, Hinko Zakšek — Miloš iz Leskovca pri Krškem, ostali pa so bili iz drugih krajev Štajerske. Med njimi sta bila tudi dva Grka. zgubili poveljnika modrasa Od 19. do 22. decembra 1943, to je 370 let po hrvaško-slovenskem kmečkem uporu, sta se v predelu Orlice spopadla' s sovražnikom Kozjanska četa' in prvi hrvaški Zagorski bataljon pod skupnim poveljstvom operativnega oficirja Zagorskega odreda Branka Cikojeviča -Nena. Poveljstvo Modrasove če- te ni vedelo, da pripra\^j2 sovražnik uničenje Kozjanske j čete na Drenovcu med 18. i" 23. decembrom. Okupatorje bil prepričan, da šteje četa 60 — 90 partizanov in da predstavlja nevarnost za Brežice. Sovražnik pa tedaj seveda ni vedel u skupno akcijo Kozjancev in hrvaških partizanov v orliškeni predelu. Tako so v noči od 19-na 20. december kozjansld in zagorski partizani napadli Bistrico ob Sotli. Utrjeno postojanko je branilo 80 mož in j^r niso zavzeli. Sovražniki so imeli v Bistrici 10 ranjenih, 4 pa so ujeh partizani. Naši borci so izgubili poveljnika Kozjanske te Ivana Skvarča — Modrasa iz Zagorja ob Savi, ki so ga l95i leta proglasili za narodnega hc-roja. Modrasova četa je 16. cembra 1943 dopoldne v PavW' vi vasi napadla patruljo 8 ' darjev s pišeške žandarmeriji''®' postaje. Ubila je 4 žandaqe, ^ nila pa tri. Popoldne istega dfl so Nemci napadU četo celo z tah s cerkljanskega letališča-napadu je sodelovalo 150 ve manov, Kočevarjev, Besarab^ in pripadnikov redne vojs^' Sovražniki so imeli 2 mrtva j ranjenih. Kozjanska četa je j daj izgubila borca Antona M. ža — Brkiča, ranjen pa j® y ' Martin Sumrak — ■' Škofovi hiši sta bila ranjena | domačina. Vodja ' štajerskega vermanšafta i Steindel je po tej borbi po^® . J svojim predpostavljenim, , banda na brežiškem 1 zelo aktivna, da napada i^ ^ ja. V Pišecah bodo 19. oktobra slavili in se spomnili vseh tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo. Iz pišečke krajevne skupnosti je sodelovalo v operativnih enotah NOV 250 borcev, 62 pa jih je za vedno ostalo v gozdovih. (Foto: J. T.) SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja GRADNJA ŽALEC Bolniki rešeni, ogenj pogašen vsak četrtek DOLENJSKI LIST Ob tednu požarne varnosti so novomeški gasilci minuli četrtek v sodelovanju z osebjem novomeške bolnišnice priredili na internem oddelku v Kandiji vajo reševanja bolnikov. Vse je potekalo tako, kot če bi bolnišnico zajel požar ali prizadejala kakšna druga elementarna nesreča, ki terja zahtevno reševanje. Zelo uspelo vajo si je ogledalo tudi nekaj sto dijakov in šolarjev novomeških šol. Najprej so gasilke, oblečene v okusne uniforme, razložile zgo- dovino in delovanje ročnili gasilskih aparatov od tistega na navadno vodo do najmodernejšega na ogljikovo peno. ■ Nato sta pridrvela gasilska avtomobila, gasilci so po lestvi-cali splezali v poslopje (slika skrajno desno spodaj). Ko so se povzpeli na ostrejše, so od tam spustih dve vrvi, na kateri so njihovi tovariši spodaj navezali reševalni prt. V nekaj deset sekundah so prt potegnili do zadnjega nadstropja, in že se je po prtu laliko spustila navzdol^ v varen objem trdnih tal prva bolnica (v pižamo preoblečena gasilka). Omenjeni trenutek vaje prikazuje druga slika levo zgoraj. Spodaj so varno spuščeno „bolnico" sprejele izkušene gasilske roke (skrajno desna slika zgoraj), medtem pa so gasilci reševali manj bolne „bolnike" tudi na druge načine, tako na primer po vrvi (prva slika levo zgoraj). Na koncu vaje so gasilci iz bolnišnične kleti z najsodobnejšo napravo izčrpali tudi „dim", ki ga je izzval „požar". Pri tem so uporabili namesto dima, ki ga ni bilo - šlo je namreč le za vajo - solzilec. Med solzenjem v očeh smo se gledalci jadrno razšli, vendar je reporterju na koncu kljub jokanju uspelo posneli pogled z vrha na reševalni prt, po katerem bodo' v primeru resnične nevarnosti varno spustili prav vsakega bolnika novomeške bolnišnice. Slika levo spodaj pripoveduje, da je rešitev kljub višini varna. rOTO:M.BAUER Rokometna „črna nedelja" Izgubili: Inles in obe ekipi iz Brežic — Sevničani igrali neodločeno, čeprav so bili tik pred zmago — Dobova: prva zmaga v SRL Kot kaže, je II. zvezna rokometna liga (sever) liga slovenskih ekip. Po štirih kolih so na prvih štirih mestih še naprej ekipe iz Slovenije, na tretjem in četrtem mestu pa so Sevničani in Ribni-čani. Nekoliko drugače je v moški in ženski republiški ligi, kjer obe ekipi iz Brežic in Dobovčani še niso zaigrali tako, kot znajo. Tako lahko zadnjo rokometno nedeljo poimenujemo kar „črna nedelja'4, saj so rokometaši od desetih možnih osvojili le tri točke. vomeški Aeroklub je prejšnjo soboto in nedeljo organiziral na P censkem letališču v Novem mestu zanimivo modelarsko tekmo-na katerem so nastopili skoraj vsi jugoslovanski reprezen-. \)e. Na sliki: tekmovalci pred pričetkom tekmovanja pregleduje-J° modele. (Foto: Slavko Doki) VARTEKS-SEVNICA 26:26 Ce bi sodnika sodila tako, kot bi morala, bi Sevničani v nedeljo prav gotovo slavili. S slabim sojenjem sta moža v črnem goste oškodovala predvsem v drugem pol- Pokal „Dolenjske" osvojili Štajerci Na modelarskem prvenstvu v Novem mestu so se izkazali tudi tekmovalci z Mirne jj^vomeJki Aeroklub ima za seboj še eno veliko in uspešno orga-^ditev0, ^rei^*ev ~ prvenstvo za pokal Dolenjske. Zanimiva pri-iz nuJ.e v Prečno pri Novem mestu pritegnila kar 82 modelarjev ie. MirJS-nei Kranja, Nove Gorice, Ptuja, Novega mesta, Liti- Kiin? ? m Maribora. '° nakirv ^mu ^ tokrat vreme ni bi-dan so hrenc? tekmovalcem - prvi tX)ji »*> slabi takmovalni poster _ ® Pa je pihal močan skuDnpm Je tekmovanje uspelo. V Hodelari; ,.evku so bili najboljši 2magali tnH- JS jega »Ema". ki so eno Drv« v dveh kategorijah. Po $ razdpiir16^0 med posamezniki so ujčani domači tekmovalci in di modeiaffiesewetili pa so tudi mla-^ bodr!^ f Mirne, ki so dokazali, tekmovali kratkem med boljšimi Rez£-Vrepublikl tekmoval,- Pionirji; A-l (21 ^elje) 5oqCy a, Ustnik (Emo, 4 ' Medved (Mirna) • bustar (Novo mesto) 427, 5. ^EiVIBERK ZMAGAL krškem11!?6111, republiškem odboj- [^°6je Doip1^"' ki Je bil 23 ob-ijane jn JenJske, Gorenjske, Ljubit zmarrorske v Brezovici, so ter ^ ^ ' P'onirji iz Žužemberka holjia m6«? Uvrstili med štiri naj-t}Hnir ^ovenije. Finalni kanalu i| e ho 11. oktobra v V^nanip Vrsti^ev in zmaga sta lepo da je trphoPre em Pa spodbuda, ^°nttjih v %Vadbo začeti že pri ^j začeli ^emberku se bodo P10nirie-7lxr! ^ treningi tudi za ?■ "are 8 do U , ' ki sta i l hosta starejša vrstni-^iteliski tAOS- v Mariboru končala J0 14 le, JičfJ-Pionirji, stari od 11 S^sko'n^iJJJ že pripravljajo za b°4 o£Tnstvo v niali odbojki, oktobra v Braslovčah. P. S. ^ nogometaši kota tec„ieKbu 'N«is; (V e^P in «• °r treh nogometa-či^°^jic v .12 Semiča, Kota in J!11', i^ Eo«i P17'tekmi med doma-Dr^e (f-l/ rz Semiča so zmagali a Kastelic (Mirna) 412, 7. Vidrih 385, 8. Umek (oba Mirna) 353, 9. Vučko f ZRIMŠEK JE ^ DRŽAVNI PRVAK Zadnjo nedeljo še je z dirkami v Zagrebu končalo letošnje državno prvenstvo, na katerem so nastopili tudi novomeški kolesarji in dosegli izvrstne rezultate in uspehe. Tako je v vožnji na kronometer med mlajšimi .mladinci zmagal Zrimšek, med starejšimi mladinci je bil Antončič tretji, dobro pa so vozili tudi ostali člani novomeške kolesarske posadke. Zrimšek se je izkazal tudi v zasledovalni vožnji. 2000 metrov dolgo progo je prevozil v 2:40,8 in v konkurenci mlajših mladincev prepričljivo osvojil prvo mesto. Tudi v ekipni tekmi so bili najboljši Novo-^neščani: ^ MOKRONOG - TRIMO 0:3 V prvenstveni tekmi druge slovenske lige sta se v Mokronogu pomerili ekipi domačih odbojkaijev in gostov ' iz Trebnjega. Srečanje je bilo v prvih dveh setih izredno zanimivo, predvsem zaradi izenačene igre obeh moštev. Bolj izkušeni Trebanjci pa so imeli več športne sreče in so oba seta dobili. V zadnjem nizu so domači odbojkarji igrah brez volje in gostje so ga osvojili brez težav. ŽUŽEMBERK -LJUBLJANA-POLJE 3:0 Pomlajena ekipa TVD Partizan Žužemberk - nastopili so tudi mladinci Kolarič, Brulc in Skrbe —Je v nedeljo v drugem kolu II. SOL doma z lahkoto premagala nedorasle Ljubljančane s 3:0 (2, 3, 4). O tekmi je škoda izgubljati besede, pač pa zasluži kritiko odbojkarska zveza Slovenije, ki dovoljuje nastop povsem začetniškim moštvom, mislec, da tako spodbuja množičnost. Toda od tega nimajo dosti ne gledalci ne igralci, ne tekmovanje ne odbojka nasploh. Razdelitev druge lige-zahod se v dve skupini, kar je bilo narejeno letos, se je že pokazala in se še bo kot slaba usluga temu lepemu športu. M. L. 336, 10. Petrič (oba Novo mesto) 316 itd. F 1 - b (11 tekmovalcev): 1. Zupane (Novo mesto) 1085, 2. Peček (Ptuj) 1092, 3. Stankovič 1055, 4. Šuštar (oba Novo mesto) 957, 10. Brudar (Novo mesto) 711. F 1 - c (7 tekmovalcev): 1. Ve-lunšek (Ptuj) 1082, 2. Leskošek (Emo) 987, 7. Grošelj (Novo mesto) 770. F 1 - a (43 tekmovalcev): 1. Leskošek (Emo, Celje) 714, 2. Peček (Ptuj) 668, 7. Grešak 596, 8. Grošelj 595, 9. Stankovič 581, 10. Šuštar (vsi Novo mesto) 580 idr. Vrstni red za prehodni pokal: 1. Emo-Celje (Mastnak, Robič, Mili-činski, Klenovšek, Leskošek, Bezgo in Vešek) 5786 točk, 2. Ptuj 5488,. 3. Novo mesto 4864, 4. Kranj 2966, 5. Ljubljana 1965, 8. Mirna 900 idr. času, da pa sta delila pravico res pristransko, priča podatek o dosojenih kaznih. Sevničani so morah presedeti na klopi za kaznovane igralce 15 minut, domača ekipa pa je igrala ves čas kompletna. Tik pred koncem srečanja so Sevničani vodili z zadetkom, v zadnji sekundi pa so domači rezultat izenačili. Tudi v tej tekmi je zelo dobro igral Sumej, ki je sam dosegel 17 zadetkov. Sevnica: Možic, Krištoflč, Gane 5, Vrtačnik, Jazbec 1, Bučar, Koprivnik 2, Dob-lekar, Novšak, Sumej 17, Gologranc. SENJ - INLES 26:25 Ce bi Inlesovi rokometaši igrali v Senju bolj zbrano, bi se lahko vrnili domov s polovičnim uspehom. Domači rokometaši so vodili že s petimi zadetki, gostje pa so pred koncem srečanja zaigrali bolj zbrano in le malo je manjkalo, da niso rezultata izenačili. Ko bi Ribničani imeli na voljo še nekaj minut, bi prav gotovo izenačili, če ne celo zmagali. Inles: I. Kersnič, Mikulin 8, S. Kersnič 3, Matelič, Sile 4, Andolj-šek 2, Ambrožič, Tanko, J. Kersnič 1, Radič 5, Žuk.2, Laibacher. GROSUPLJE — Novomeške rokometašice, igralke Krke, so v soboto gostovale v Grosupljem in v tekmi, ki je bolj spominjala na resnejši trening, zmagale s 26:20. Največ zadetkov je dosegla Hodnikova (8), Kastelčeva pa 5. (M. P.) ŠMARTNO - BREŽICE 15:12 Brežičanke so v Smartnem ob Paki zamudile lepo priložnost za zmago. Medtem ko so v prvem polčasu igrale dokaj zbrano, so v drugem popustile in domače igralke so s hitrimi protinapadi in točnimi meti zasluženo zmagale. Brežice: Hribernik, Balon 2, Stau-ber 2, Vogrinc, Bah 4, Dimič 1, Zakšek, Rožman 2, Lipej 2, Lenarčič. POLET - BREŽICE 21:20 Iz Murske Sobote so se Brežičani vrnili praznih rok. V prvenstveni tekmi sta si bili ekipi ves čas izenačeni, toda tik pred koncem tekme so domači rokometaši dosegli dva zadetka in tako najprej izenačili in nato še povedli. Tako so Brežičani po štirih prvenstvenih tekmah na zadnjem mestu. Brežice: J. Rožman, Bužančič 6, S. Rožman, Ban 2, Bršec, Novose-lac, Zore 1, Knific, Kebe, Vervega 6, Blatnik 5, Jurkas. DOBOVA - RADGONA 22:20 Končno je več kot 500 gledalcev pozdravilo prvo zmago domačih rokometašev. Po dokaj izenačeni, a slabi igri v prvem polčasu so domači igralci odšli k odmoru z zadetkom prednosti. V drugem delu prvenstvenega srečanja pa sta obe moštvi še naprej slabo igrali. Ce ne bi na domačih vratih branil Tomše, bi bil lahko rezultat precej drugačen. Dobova: Skufca, Ostrelič 3, Kolnik, Novak, Deržič 4, Arh 4, Ogorelec, Vašcer, M. Doberšek 2, Bosina 5, B. Doberšek 4 in Tomše. Novoteks: kljub vodstvu - poraz Beti zanesljivo do novih točk — V dolenjski ligi bo prvak znan jutri V 21. kolu slovenske košarkarske lige so bili doseženi pričakovani rezultati, če pa bi novomeški Novoteks igral bolj zbrano, bi lahko Kranjčane premagal. V Metliki so nastopili košarkatji iz „spodnjega doma" — Trnovčani. V nezanimivi tekmi so brez težav zmagali Metličani. Črnomaljski košarkarji — nastopajo v drugi republiški ligi — bi lahko v soboto premagali enega od favoritov, igralce Medvod. Žal so sicer obetavni mladinci zaradi brezglave igre v odločilnih trenutkih zamudili lepo priložnost, da bi dosegli drugo zmago v letošnjem ligaške m tekmovanju. V dolenjski košarkarski ligi je tekmovanje praktično že končano, zmagovalca lige pa bo dal jutrišnji dvoboj v Žužemberku. VRHNIKA - BETI 71:73 Vrhničani bi skoraj presenetili ne-borbene Metličane, ki so bili pred tekmo prepričani, da bodo osvojili nove točke. Tako je bil rezultat ob koncu srečanja neodločen: 67:67. Sele v nadaljevanju je gostom uspelo nadigrati borbene domačine. Beti: Kremesec 3, Jankovič 6, Z. Vergot 10, Lalič 8, Svinger 24, Medek 22. ^ BRANI K-NOVOTEKS 75:59 Novomeščani so doživeli poraz tudi v 20. kolu SKL. Gostovali so pri mariborskemu Braniku in po dokaj izenačeni igri v prvem polčasu so v nadaljevanju popustili. Domači igralci so dosegli kar 11 košev, Novomeščani pa nobenega. Organizirano delavsko rekreacijo so za nekaj časa prekinili dopust-niški dnevi, iz nekaterih tovarniških športnih društev pa so nam sporočili, da so pričeli z redno rekreacijo te dni. Na sliki: posnetek z ure ženske rekreacije, ki je žal na Dolenjskem še skoraj nerazvita. P. Seničar 2, Bajt 10, Cukut 2, Z. Kovačevič 10, Kopač 8, S. Kovače-vič 10, Janežič 4, Besednjak 9 in Plantan 4. BETI -TRMOVO 76:63 Domači košarkarji so, kot kaže podcenjevali Ljubljančane Dobro so zaigrali včasin, toda kljub njihovi slabi igri gostje niso bili nevarni. V srečanju se je odlikoval Svinger, zlasti dobro je igral v obrambi, v napadu pa sta bila nekoliko boljša Jezerinac in Medek; le-ta se je s to tekmo za nekaj časa poslovil od košarke, te dni odliaja namreč k vojakom. Beti: Kremesec 1, Jankovič 2, Lalič 8, Svinger 20, Jezerinac 20 in Medek 25. NOVOTEKS - TRIGLAV 71 : 78 Ekipa, ki v zadnjih šestih minutah igre ne more doseči več kot en koš, pač ne more računati na zmago proti količkaj enakovrednemu nasprotniku. To seje, žal, zgodilo Novotek-su v tekmi s kranjskim Triglavom. Novomeščani so do usodnih zadnjih minut igrali dobro in ves čas vodili, trikrat celo z več kot desetimi koši razlike. Potem pa so naglo popustili ne le v napadu, ampak tudi v obrambi in borbeni Kranjčani so zamujeno nadoknadili. Novoteks: P. Seničar 4, Bajt 2, Cukut 2, Z. Kovačevič 19, S. Kovačevič 1 2, Ivančič 26, Plantan 4. ŽUŽEMBERK ALI LOKA 74? V 17. kolu dolenjske košarkarske lige je iz boja za prvo mesto odpadlo še Podbočje, ki je izgubilo tekmo v Dragatušu. V novomeškem derbiju je Obutev na svojem igrišču izgubila z Loko 74, tako da sta dve koli pred koncem ostala le še dva kandidata za prvo mesto: Žužemberk in Loka 74. Prvaka bo odločilo bržkone že njuno neposredno srečanje v tem kolu, ki bo v Žužemberku. Rezultati: Žužemberk - Metlika 96:30, Mirna peč - Straža 45:64, Semič - Mirna 79:88, Obutev -Loka 74 61:69, Dragatuš - Podbočje 69:61. Vrstni-red: Žužemberk 30 točk, Loka 74 28, Podbočje 26, Obutev in Mirna po 22, Dragatuš in Semič po 14, Straža 12, Metlika 9 in Mirna peč 2 točki. ČRNOMELJ - MEDVODE 66:83 Medtem ko so Crnomaljci v prvem polčasu igrah počasi, so jim gostje dajali koše predvsem iz hitrih protinapadov. V drugem polčasu pa so domači igralci spremenili taktiko. S posamično obrambo so popolnoma nadigrah goste, toda za več kot časten poraz jim je zmanjkalo časa. Črnomelj: Jankovič, Einsigler, Poljšak, Banovec, Vrščai, Grdiša, Stefanič, Strucelj, Kamnikar, Milič, Bilič in Grdešič. RIBNICA-IHAN 4:1 Tokrat je prišla v Ribnico ena od slabših ekip. Kot lahko sodimo po ribniških nogometaših, so gostujočo enajsterico močno podcenjevali, to pa se je poznalo na igri. Številni gledalci, ki so ^pričakovali dobro igro, so bili razočarani. Domači so igrali leno, gostje še slabše, toda kljub temu so Ribničani dosegli kar štiri zadetke in osvojili novi prvenstveni točki, ki sta jih močno utrdili na vrhu lestvice ljubljanske podzvezne nogometne lige. G. M. ELAN - GROSUPLJE 0:1 Novomeški nogometaši in njihovi privrženci so v nedeljo pričakovali novo zmago, doživeli pa so razočaranje. Gostje, ki se do sedaj niso izkazali z dobrimi igrami, so bili ves čas enakovreden nasprotnik. Obe ekipi sta igrali slabo, toda najslabši del na igrišču je bila novomeška obramba. To so gostje izkoristili in dosegli zadetek, domači napadalci pa so bili v nedeljo preveč nespretni, da bi izenačili ali celo dosegli zmagoviti zadetek. M. G. TABOR - BELA KRAJINA 2:4 Crnomaljci so v nedeljo gostovali pri ljubljanskem Taboru in v prvenstveni tekmi zahodne conske nogometne lige dosegli prepričljivo in dragoceno zmago. Tokrat seje izkazal predvsem napad. Skozi vso tekmo je oblegal domača vrata, naj-spretnejši pa je bil "Grguraš. ki je dosegel kar tri zadetke, četrti gol pa je dal Zupančič. Kot kaže, se ie črnomaljska enajsterica le „našla \ zato številni navijači upravičeno pričakujejo, da bodo njihovi nogometaši v prihodnje dosegli nekaj zanesljivih zmag. jpj ž i N it n jjlP NOVO MESTO — V soboto zvečer so v Novem mestu gostovah rokometaši iz Šmarja. Igralci Krke so bili v prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige precej boljši in so zmagah brez težav 36:19. ČRNOMELJ - v prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so v Črnomlju gostovale Ribni-čanke. Tekma - ogledalo si jo je okoli 40 gledalcev - je bila ves čas izenačena in se je končala neodločeno 9:9. (P. P.) NOVO MESTO - Rezultati 6. kola občinske mladinske nogometne lige: skupina A - Uršna sela - Milka Sobar 3:3, IMV - Cešča vas 0:3, Bršlin — Dvor 7:1, Gabrje — Reger-ča vas 3:9; skupina B: Kremen — Dolenjske Toplice 3:0, Stopiče -Mirna peč 3:4, Paka - Zalog 3:4, Pionir - Birčna vas 1:10. (A. B.) SEVNICA - 29. septembra je sevniško kegljaško društvo pripravilo prvo volilno skupščino zbora delegatov, kegljačev in občanov. Na skupščini so razpravljali o osnutku društvenega statuta, pripombah, predlogih k statutu in o novem imenu. Sedaj se društvo imenuje KD narodnega heroja Dušana Kvedra. (D. M.) KAJ, KJE, KDO? V zadnjem kolu slovenske košarkarske lige se bodo Metličani predstavili Mariborčanom. Po vsej verjetnosti bo tekma zelo izenačena, glede na to, da bo Beti gostovala, pa bodo točke verjetno ostale v Mariboru. Košarkarji novomeškega Novoteksa gredo v Ljubljano k Iliriji, ki je v vsem prvenstvu izgubila eno samo srečanje. V drugi zvezni rokometni ligi-sever bodo Ribničani gledali slovenski derbi. Ker so Inlesovi rokometaši prejšnjo nedeljo izgubili in so v dokaj dobri formi, bodo po vsej verjetnosti osvojili novi točki. Sevničani igrajo doma z zagrebško Industromon-tažo in vsi navijači pričakujejo nove točke. V slovenski rokometni ligi se tudi to nedeljo obetajo porazi. Dobovčani gredo v Šoštanj, Brežičani pa imajo nekaj več možnosti v tekmi z Mlinotestom. Ce bodo Brežičanke zaigrale zbrano, bi lahko v tekmi s Savo - igrajo jo na domačem igrišču - slavile zmago. Peli je četrta V nedeljo so se v Ljubljani na zadnji letošnji konjski dirki zbrali vsi najboljši tekmovalci in njihovi konji iz republike. Med številnimi tekmovalci je bil tudi Sentjernejčan Jože Antončič, ki je s svojo Peli veljal za enega od favoritov. Toda v zadnji dirki za krožno prvenstvo Slovenije Antončič ni imel največ sreče. Kljub temu je skozi cilj pripeljal kot šesti in s tem osvojil s 15 točkami četrto mesto. Rezultati finala prvenstvene krožne dirke Slovenije po posebnem pravilniku: 1. Labizona (Hojs, Ljubljana) 1:24,3, 2. Kima (Jožica Vavpo-tič, Ljubljana) 1:26,4, 3. Fisa (A. Slavič, Grabe) 1:27,1, 6. Peli (Antončič, Šentjernej) itd. Končni vrstni red: 1. Labizona 42 točk, 2. Fiadina 30, 3. Kima 21, 4. Peh 15, 5. Fisa 12, 6. Romy 6 itd. Jože Antončič in njegova Peli, s katero je v letošnjem prvenstvu premagoval skoraj vse favorite. Na zadnji krožni dirki pa je imel Antončič med tekmovanjem precej smole. N°v aeroklub 'Cl^^0..SO*)0tO s0 50 telo- Športa ,KJulf)itelj» letalskega ^ovnp-. v.avli metliške vflj ...'e> kjer so ustano-NSlski klub. Udaril rj®J Je tovariš Žbogar pobuni nri * ietalstvo v Beli ^tizan?llSO no ^ med NOV. 50 ^ela n?n® ^vezniška letala % S ^°J0 „bazo" na Krasin-r1 Preom \mi ohiski so dova-leko in ^.no orožje, hrano, ^njenenn> marsikateremu ^ ravnatpi- cu življenje. Nato Jele fS osnovne šole Ivan >jo, £ ^ « vsi člani za-t , °hs'toj : lmfj° 'epe možnosti th --'P v klubu. Prav he*a\\ 2at' ^ J1!1 ^aka še veliko A?vljenei>a u \ imenu novousta-d?ne "ft3 prosil prisotne x? bi Saškega AK in DLC, V0v°me^,°-lnjcem pomagali. S Pr2w,.bodo tako v krat-i^larskihu1 tvčaJ za voditelje ■ ^i um, Jožkov. Ni S^ovitvi kluba so sode-M^aciio žbenopolitične or-^llika M-Pre,dsednik OK SZDL vH^il vse Pa je opo- družh*1020^® z izjavo, da jjk y Čmnr",0PP''tične organiza-i« Podnih ln mctliški ob-J! da C.,P i Jo ustanovitev kluba l^Prle nr>° di materialno ^' vrsta žirafe mera za drago kamenje zver silhueta lil pod rusko iML_ stjud. kralj napad spomenik visinska točka okolica 100 mz alfi nipič zamah s ev-jelen seneni kup dl rododen dron ujna m. ime S" ilep- igralec sever 100 zlvlj. [tekočina germ. orel n SKLADATELJ DEŽELA■ SMEHLJAJA] ■ mm GR. ČRKA osvež. PIJACA maked. kolo poginja jeze ' odmev ŠIRJAVA i nembrandt pred težko „operacijo Strokovnjaki se pripravljajo na restavracijo Rembrandtove slike „Nočna straža", ki jo je verski blaznež VVillem de Rijk poškodoval z nožem Tale krokodilček se bo f nagačen v izložbi - kols' nek posebne vrste! li. Kam bo pripeljal PraVC?!f kol? — se sprašujejo l°0^ poudarjajo življenjski P^ naravnega ravnotežja, k' J zeče podira. ,. Nikamor ne vodi oi J .(-prekupčevanje s krzni, .J za posledico iztrebljanje i i živali. Tako so ^e.-zro izumrle nekatere zveri 1 mačk. Za ohranitev Pre. ^ i vidijo nekateri edino m°z. ^ tem, da bi krznarski trg 0 j vali izključno samo s k°z JI vali, ki bi bile vzgojen^ (£);! i sebnih farmah. Kajpak Kj* enkrat še dokaj ne'z.ye^: morebiti tudi zategadelj! skoraj nobena ženska, naša z dragocenim * plaščem, ne zaveda, das , — pri zločinu zoper na^j,:■ Živalski svet se krći ^ radi ljudskega pohlepa P jc minkih. Tako v krajih«^ ^ kaj krokodilov, „lovci "S. Ijeno lovijo mladiče, j1 ' j nagačijo in drago Pr° ('"{[J radi oklov pa na leto 1 1 kar 25.000 slonov. „j t Kam bo to pripeljal0' ba dolgo ugibati! Riše in piše: Marjan Bregar Restavratoiji današnjega SVeta so pokazali svojo vred-Jj°st, ko so obnovili poško-ovan kip Michelangelove „eta", ki ga je neki "furavnovešenec napadel s adivoni. Zdaj jih čaka no-a težka naloga. Pred krat-Je namreč neki drug ver-1 blaznež z nožem za sadje apadel slovito Rembrand-Vo sliko „Nočna straža" v ,"zeju v Amsterdamu. V siiko, ki šteje letos že 333 e > je vandal zarezal trinajst-I 'n jo močno poškodo-a • Po natančnem pregledu 0 strokovnjaki ugotovili, da 0 potrebno vsaj šest mese-^ev dela, preden bo slika Pet takšna, kot je bila. Najprej bodo sliko sneli iz okvira in jo položili na očiščena tla, nato bodo odstranili podporno tkanino, ki so jo namestili leta 1947, ko so „Nočno stražo" očistili in retuširali. Šele potem bo sledilo najzahtevnejše in najnatančnejše opravilo. Vsak košček grobo razrezanega platna, na katerega je Rem-brandt. sliko naslikal, bodo morali ponovno povezati Muzejsko vodstvo se je odločilo, da bo od vseh znanih tehnik restavracije starih slik uporabilo tako imenovano „lrolandsko metodo", ki je ena najstarejših in so jo razvili v 18. stoletju. dflk?^Sne^u s'avne Rembrandtove slike so dobro vidni van-K* razrezi z nožem. skupaj. Vsaka nitka, celo deli nitk bodo stkani nazaj. Platno je že tako staro, da bo to delo zahtevalo mikroskopsko natančnost. Ko bo osnova sestavljena na vseh trinajstih mestih, bodo platno na poškodovanih mestih prevlekli s posebnim lakom ter šele nanj nalepili delce barv. Tudi pri tem opravilu bo natančnost igrala največjo vlogo, čeprav v svetu restavratorjev ta neverjetni postopek ni tako nenavaden. Sliko bodo torej rešili, ni pa gotovo, ali je ne čaka v prihodnosti še kaj hujšega. Direktor muzeja Van Thiel je ob očitke svetovnega tiska pristavil, da slike ni mogoče povsem zaščititi drugače, kot da je ne razstavljajo več — tega pa seveda nočejo storiti, saj imajo ljudje pravico videti največje mojstrovine človeškega duha. Da bi bodoče obiskovalce prepričali, da bo original res spet razstavljen, je vodstvo muzeja zaukazalo, naj bo ves proces restavriranja viden javnosti — seveda le skozi neprebojno steklo. In zakaj pravzaprav prihaja do eksperimentiranja? Kot trdijo strokovnjaki, bi lahko s pomočjo teh, za sedaj še izredno nevarnih poskusov v prihodnosti preprečili nekaj težkih bolezni, kot sta na primer hemofilija in shizofrenija. SUROVEM DIVJEM ZAHODU 2. Žarko so sijale ZV0 p^V^di*,, ,1 ^eseeje risal razposajene sence P ,01'V^n ** in Klara sta vlekla dreto za t> ■ žyi^njCe . Je stražil ujetnike. Lovil je 0P0;L^I^\JwJn strigel z ušesi. Odnekod se je je stisnilo pri srcu. Kje si, moj , JL drezalo v PtJEkscelenca!" « f] „Vas smem motitiv „Kaj bi rad? "je skušal ostati strog Potegon. „Odkod prihajate? Kje vam je tekla zibel? " je zvitorepil Jack. Zadel je žebelj na glavo, lisjak! Potegon je požrl solzo, se zagledal v pečino, kije bila natanko taka kot njegov rodni dom na skali in izdavil: „Na gradu Kukenberk!" v In tedaj, glej šmenta! Zasmrkal je surovi Jack, se zagledal v sosednjo pečino — tudi to je mati narava izoblikovala kot grad vrft hriba - in dejal: „Veijamete ali ne, dragi baron, tudi meni je tekla zibel na gradu . .." Plešasti Jack je globoko vzdihnil: „Da, da . . . Grofija Pimplseks v južni Škotski... in vojvodinja pimplseška, moja ljuba mamica .. ." „Nehaj!" se je zastrmel vanj Potegon. Vroče solze so mu lile po licih. Jack mu je vrnil pogled poln aristokratske miline. „Eno samo roko mi odvežite, baron, da se useknem," je krotko zašepetal. Igre z geni so lahko nevarne Poskusi naj bi preprečili hemofilijo in shizofrenijo Nekateri svetovno znani biologi že dalj časa opozarjajo, da so poskusi z geni izredno nevarni. Rezultati, do katerih prihajajo znanstveniki, namreč vse bolj zaskrbljujejo znanstveno javnost, kajti kombinacija genov različnih organizmov je že večkrat pripeljala do popolnoma nove oblike življenja. Znanstveniki so namreč ugotovili, da lahko povzročijo nove oblike življenja katastrofalne posledice, ki jih z današnjim znanjem ne bi mogli preprečiti, kaj šele odpraviti. Sliši se zastrašujoče, če pa vzamemo na primer poskuse z vzroki nevarnih obolenj, ki bi se lahko nemoteno razvijali, bi bile posledice za človeštvo lahko nepopravljive. Da bi novi obliki življenja preprečili, da bi se nekontrolirano razvijala izven laboratorija, je 139 najbolj znanih biologov sklenilo, da morajo poslej eksperimentirati s tako tehniko, ki bi „novemu življenju" onemogočila, da bi slučajno pobegnilo iz laboratorija. Tako lahko poslej nekatere poskuse - na primer z organizmi, ki lahko nevarno spremenijo ravnotežje v naravi ali izzovejo strahovite epidemije smrtonosnih bolezni -opravljajo le v posebnih znanstvenih delavnicah s tako imenovanim negativnim pritiskom, in to le s takimi geni organizmov, ki se ne morejo razmnožiti nikjer drugje razen v -laboratoriju. f -----. ISKANJE POTOPLJENIH ZAKLADOV Srebrni dar Atlantika Iskalec potopljenih zakladov Robert Stenuit je iztrgal morju dvesto petdeset let čuvano srebro Potopljeni zakladi že od nekdaj burijo človekovo domišljijo in spodbujajo pustolovce, da se klatijo po. vseh morjih sveta z željo iztrgati morskemu dnu dragocenosti, ki so jih nosile španske, portugalske, angleške in holandske ladje. Lahko bi celo dejali, daje nastala prav posebna vrsta ljudi - z njimi pa tudi veliko sleparije in verižništva. Preprodajajo, tihotapijo in ponarejajo „stare" dokumente o točnih podatkih, kje leže zlatonosne ladje. Veliko jih je zaman leta in leta rilo po morskem dnu - zakladov ni bilo. Je pa tudi nekaj primerov, ko seje potapljačem nasmehnila sreča. Tak je primer z ladjo Slot ter Hooge, katere dragoceni tovor je lani dvignil znani raziskovalec podvodnih razbitin Robert Stenuit. USODNE ČERI IN VETER Ladja Slot ter Hooge je bila last Nizozemske vzhodnoindijske družbe. Leta 1724 je izplula iz matičnega pristanišča natovoijena s tremi tonami srebrnih palic in štirimi skrinjami kovanih srebrnikov. Ze pri Portugalski je zašla v nevihto, in močan veter, ki jo je gnal proti Madeiri, je dokončal njeno plovbo. Kot poročajo.dokumenti v Haaškem arhivu je v obalnih vodah otoka Porto Santo nasedla na čeri in se potopila. Od 254 vkrcanih potnikov si jih je rešilo živlie-nje samo 33. Toliko je o dogodku vedel Robert Stenuit. Toda tudi to je bilo dovolj, da je sklenil poiskati potopljeno ladjo in dragocenosti, ki so več kot 250 let ležale na dnu, dvigniti. SKRIVNOST SREBRNEGA VRCA Golo naključje mu je priskočilo na pomoč. Pri svojih znancih, prav tako lovcih na potopljene zaklade, je dobil dokument, ki gdje pripeljal k srebrnim palicam in k srebrnikom nesrečne ladje. Rex Cowan in njegova žena Zelide sta mu pokazala skice, ki so jih verno prerisali s srebrnega vrča iz 17. stoletja. Vrč je že davno izginil, ohranil se je samo papir z risbami. Pozornost sta Stenuitu pritegnili skica otoka Porto Santo'z vrisano ladijsko razbitino in skica, kije prikazovala ljudi v čolnu, ko spuščajo v vodo neko nenavadno napravo. Ugotovil je, da predstavlja potapljaško napravo, ki jo je izdelal angleški potapljač John Lethbridge v 18. stoletju. Lethbridge je svojo napravo dal vgravirati v stari vrč in tako ohranil pričevanje o svojih podvigih za potomce. fORTO -SANTO ISLAND iAT •£ H kopiji vgraviranih risb s srebrnega vrča sta pokazali pot do potopljenega zaklada. Stenuita je pot vodila nazaj v Haaški arhiv, kjer mu je uspelo odkriti dokument, ki je govoril o Johnu Lethbridgu. Izvedel je, da se je angleškemu potapljaču posrečilo dvigniti precejšnji del potopljenega zaklada, prav tako pa tudi, da je srebrnikov in srebrnih palic na dnu še dovolj. BORBA S PESKOM ZA SREBRO Precej težav je imel s tem, da je odkril, za kateri otok gre. Koje primerjal Lethbridgove risbe s starimi zemljevidi, je ugotovil, da je nekdanji Porto Santo dejansko otok Porto do Guiherme na severu Madejrskih otokov. Tako je izvedel vse potrebno in reševanje potopljenega zaklada se je lahko začelo. Nizozemska vlada mu je odstopila pravico, da ladjo Slot ter Hooge lahko dvigne v zameno za 25 oddstotkov vseh vrednosti, kar jih bo našel. Portugalska vlada pa mu je pravico do iskanja zaklada v njenih vodali odstopila zastonj. Z manjšo ladjico ter potapljaško ekipo, ki sojo sestavljali Belgijec Fink, Francoza Gangloff in Perquin ter njegov stari prijatelj Louis Gorsse, se je Stenuit odpravil k otoku. Z lahkoto so našli zaliv, kjer se je ladja potopila. Že prvi podvodni ogled je rodil sadove: našli so ostanke ladijskih razbitin. Istega dne je Atlantik podaril potapljačem prvo drobtino zaklada: pod ladijskim topom iz steklenicami za vino so našli prvi srebrnik. Trdo delo se je nadaljevalo. Največja sovražnika pustolovcev sta bila pesek in viharno morje. Skoraj šest mesecev so raziskovali dno nemirnega zaliva, od tega so imeli samo dva meseca lepo vreme. Ker je pesek zasul razbitine, so si morali nabaviti sesalno napravo, s katero so odkrivali posamezne dele ladijske razbitine. Na dan so privlekli predmete vseh vist, od topov, steklenic, orodja, jedilnega pribora, balastnih opek do ostankov navigacijske opreme, samo srebrna bolj malo. Toda tudi sedaj jih sreča ni zapustila. Pod nekim ladijskim topom so našli srebrne palice, še vedno lepo zložene. Prav tako pa se je vztrajno večal tudi kup srebrnikov, ki so zaradi numizmatične vrednosti veliko dragocenejši kot samo srebro. Ko so končno zapustili srebronosni zaliv, so na krovu peljali lep ulov. Celotna vrednost zaklada pa je seveda neznana. Del srebrnikov iz potopljenega tovora nizozemske ladje. Dvesto-petdeset let so ležali v morskem pesku. ipiPPH lIMiM ■iSiga Nesporno je dejstvo, da* življenjski prostor rastlin m vali toliko ožji, kolikor j neokrnjena narava krči za -nenehnega širjenja civilizaClj Zato se podira tudi nara* ravnotežje, ki se v pravem , meiju nahaja le še v narofl parkih in ljudem odmaknje predelih sveta. f J Toliko kot dandanes se o , jih živalih ni govorilo še nM Povod temu je spoznanje ^ grozi popolna iztrebitev kar kaj deset tisoč žival , vrstam, od katerih bodo č#1 setletje ali dve ostali zgolj tografski posnetki in k?y primerek v živalskih vrtov«1' Kljub opozorilom znal15,. nikov ljudje čedalje b°'r usmiljeno iztrebljajo divje j 11 }wnwu '»«1 tnt BUM IM imn W U.vmM* E- 1 M n 1 T jlZ kjjujaptr a 2j_l t o_y_c. ta rT?-E-Ax|JZ_LAi v J_1 0_M A jjfei i K p. u a~T?o7 *lA,Rgp IjA" T r — j- "KIEI I B €. R ^c. Al a v i t i _c_ a POTA IN STlt/ — § I Pripravljeni na petelina? Leto dni zapora za pridržani prometni davek in poneverbo 29-letni Alojz Hodnik je kot uslužbenec v tovarni IMV Novo mesto zlorabil uradni položaj iz koristoljubja in skušal to prikriti z uničenjem in ponareditvijo uradnih listih, za kar je nedavno tega odgovaijal pred senatom novomeškega okrožnega sodišča. Ugotovljeno je, da je Hodnik kot referent za prodajo vozil in Dežurni poročajo TEMU NI BILO ZA KEGLJE -V noči na 22. september je nekdo vlomil na kegljišče Rudnika Kaniža-rica. Vlomilec je prišel noter skozi straniščno okno in vdrl v predal točilne mize, kjer je našel za 900 din drobiža. To mu ni bilo dovolj, zato je vdrl še v shrambo in odnesel ves dnevni izkupiček, ki je znašal 6.500 dinarjev. KDO ŽAGA Z UKRADENO ŽAGO? - Med 19. in 22. septembrom je nekdo z delovišča TGP Metlika odnesel motorno žago, vredno 6.000 dinarjev. Kdo z njo žaga, poizvedujejo metliški miličniki. DOKUMENTE JE PUSTIL, DENARJA PA NE - V avto Novome-ščana Vilija Pavliča, ki je stal pred garažo Nad mlini, je nekdo vlomil v noči na 23. september. Neznanec je vdrl skozi trikotno okence, našel denarnico s 1.200 dinarji in dokumenti Te je pustil, denar pa je kajpak odnesel. TAT V ZIDANICI - Prejšnji teden je bilo vlomljeno v zidanico Ljubljančana Franca Brica na Vinjem vrhu pri Smarjeti. Vlomilec je odnesel več orodja, transistor in elektromotor za hidrofor, pustil pa je tudi razbito okno. Bric je oškodovan za 5.000 dinarjev. GROZIL V GOSTILNI - Novomeški miličniki so 24. septembra dopoldne pridržali do iztreznitve Ludvika Riflja, 26 let, iz Cješnjic. V gostilni Pavlin v Mačkovcu je Rifelj opit grozil gostilničarki in razgrajal, tako da je morala poklicati pomoč. V TUJ K URNIK - V noči na 25. september je bilo vlomljeno v gospodarsko poslopje Marije Cebular na Dobravici pri Vel. Gabru. Vlomilec je odlomil obešanko na vratih hleva in odnesel 25 kur in več piščancev. Čebularieva je oškodovana za okrog 1.700 dinarjev. ZJUTRAJ JE BIL MRTEV - 24. septembra zvečer sta do Otočca pripotovala dva Francoza, avtoprevoz-nika, ki sta vozila tovornjak od Irana proti domovini Po večerji na Otočcu sta legla v kabino tovornjaka, zjutraj pa je eden opazil, da je njegov 33-letni kolega Michel Basai mrtev. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. PREVROČA KRI ŠKODUJE -25. septembra zvečer so žužember-ški miličniki pridržali do iztreznitve 21-letnega Milana Zadravca iz Straže in 19-letnega Dušana Uršiča iz Žužemberka, ker sta razgrajala in se pretepala v gostilni Zupančič. HAZARDERJA PRIJETA -Črnomaljski miličniki so 27. sep-tembra pridržali klateža Stojana •'Djekiča iz okolice Doboja in Safeta Dzenanoviča iz okolice Prijedora. Klatita se iz kraja v kraj in s hazard-nimi igrami izvabljata od lahkover-nežcv denar. Morala bosta pred sodnika za prekrške. RAZBIJAL V SNACK BARU -28. septembra so do iztreznitve pridržali Rifata Sabanovića iz Črnomlja, ker je v snack baru razbijal kozarce in delal nered. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške. Več let so iz novomeške tovarne IMV izginjali razni avtomobilski deli in material, končno pa so prišli tatovom na sled. Organi UJV vodijo preiskavo zoper skupino osumljencev, ki so imeli prste zraven. Štirje so že v priporu, medtem ko za več njihovih pomagačev še ugotavljajo, kolikšna je njihova krivda. Kraja v IMV razkrita Štirje so v priporu, več jih je v preiskavi V priporu so osumljenci: 31-letni preddelavec Milan Gazvoda, 26-letni šofer Vladimir Ilič, 23-letni Andrej Pristavec, strojni ključavničar, in prav tako 23-letni električar Alojz Božič. Vsi so iz Novega mesta. Zaenkrat o zadevi ni mogoče javnosti kaj več razkriti, ko pa bo preiskava končana, bomo še poročali. prikolic 8. 11. 1974 prodal tovarniško prikolico zasebnemu kupcu iz Nove Gradiške in zanjo prejel v gotovini 74.970 dinarjev. Vštet je bil tudi prometni davek, ki ga mora plačati zasebnik. Pri prodaji je Hodnik izdal dobavnico in račun ter pogodbo, vendar je nato vse tri listine uničil in napisal novo lažno dokumentacijo, češ da je prikolico kupilo Ugostiteljsko poduzeće pivovarna Priboj za znesek 61.200 dinarjev. Prometni davek, ki ga izmišljenemu podjetju ni bilo treba plačati, je Hodnik spravil v žep. Tako mu je kanilo 13.770 dinarjev. Obtoženec je dejanje odkrito priznal in obžaloval, razen tega je vrnil celotni prisvojeni znesek že takrat, ko so ga odkrili. To mu je senat pod predsedstvom Janez Kramariča štel kot olajševalno okoliščino, medtem ko so za obtežilno šteli PAKISTANEC / V NAŠEGA 26. septembra opoldne je Breži-čan Avgust Travner vozil z avtom iz Ljubljane proti domu in v Čatežu pred odcepom ustavljal, v tem pa je vanj trčil osebni avto, ki ga je v prekratki varnostni razdalji vozil za njim Pakistanec. Naredil je za 6.000 dinarjev škode. dejstvo, da je bil pred leti zaradi podobnega kaznivega dejanja že kaznovan v Ljubljani. S tokratno nepogojno zaporno kaznijo upajo doseči, da ga gospodarski kriminal ne bo več zamikal. Sodba še ni pravnomočna. Drznost je bila kriva Pojasnjen vlom v trgovino Vlomilec Avgust Grah je star znanec miličnikov Poročali smo o vlomu v trgovino Tehnike v Kočevju, ki je bil storjen v noči od 30. na 31. avgust. Kočevski miličniki in pripadniki kriminalistične službe so ugotovili, da je vlom storil 20-letni Avgust Grah iz Mlake (nova hiša) pri Kočevju. Grah je bil tisti večer na fantovščini Bogomirja Vidmarja, ki so jo praznovati pri Rožnem studencu. Po končanem slavju so šli drugi domov, Grah pa je s kamnom razbil šipo pri TehniKi in vlomil. Iskal je denar, zato je poizkušal vlomiti tudi v blagajno. Ker ni dobil denarja, je odnesel pištolo, nekaj nabojev, tranzistor, baterijo in nekaj drobiža. V trgovini je tudi enkrat ustrelil v blagajno, kasneje pa je pištolo „preizkusil" še v parku Gaj. Drugi dan jo je prodal za 1.000 din Janku Pečni-ku iz rudniške Trdnjave, vendar mu Pečnik še ni dal denarja. Graha so zdaj prijavili zaradi velike tatvine okrožnemu tožilstvu. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je julija letos vlomil v kampu v Poreču v šotor neke Svedinje in ji ukradel 6.000 din in 150 švedskih kron. NAENKRAT V LEVO Na Cesti krških žrtev v Krškem se je 20. septembra spet zgodila hujša nesreča. Jožica Pavlin iz Krškega jc pripeljala avto iz sevniške smeri, naenkrat pa je zapeljala v levo in trčila v naproti vozeči avto Avgusta Re-berška iz Rečice. Pri karambolu sta bila laže ranjena voznik Rebcršek in njegova sopotnica Erika Lešnik, ki so jima nudili pomoč v brežiški bolnišnici. Na avtomobilih je za okrog 5.000 din škode. Čeprav je Grah mlad, je že star znanec miličnikov in sodišča. Iz za- Eora je prišel komaj 8. junija letos, o je odsedel 22 mesecev kazni za različna kazniva dejanja. J. P. ■HR • - Zadnje čase imajo prometni miličniki več akcij na belokranjskem območju, od koder je tudi naš posnetek. Pregledujejo dokumente, tehnično opremljenost vozil in sumljive preizkušajo z alkotestom. Ob trgatvi je vinjenost za volanom skoro vsakdanji pojay. (Foto: R. Bačer) B. je dolgoval A.-ju denar. Ker mu B. kljub poteku časa, dogovorjenega za vrnitev dolga, in kljub nekajkratnim pozivom dolga ni poravnal, je A. ob neki priliki vzel izpred B.-jeve hiše iz čl. 297 kazenskega zakonika stori, kdor si protipravno vzame kako svojo resnično ali domnevno pravico mimo posredovanja državnega ali samoupravnega organa. Ta • njegova pravica je Samovoljnost B.-jcvo kolo, da bi si tako poplačal denarno terjatev. B. je A.-ja prijavil, javni tožilec ga je obtožil, sodišče pa ga jc spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja samovoljnosti iz čl. 297 KZ in ga obsodilo. A. se ni mogel sprijazniti s tem, da ic bil obsojen, ko jc vendar vzel kolo zato, da bi s tem zadostil svoji pravici do B.-ja. Po njegovem je vendar B. ravnal nepravilno in samovoljno, nc pa on. Kaznivo dejanje samovoljnosti osnovana z zakonskim predpisom, toda protizakonita glede načina pridobitve. Storilec tega kaznivega dejanja mora biti prepričan o upravičenosti svoje zahteve. Zato pa ni kaznivega dejanja samovoljnosti, če gre za pridobitev pravice, za katero storilec ve, da n>u ne pripada in da je niti po zakonski poti nc more dobiti. Ni pa potrebno, da ta pravica resnično pripada storilcu kaznivega dejanja. Dovolj je, da on iz opravičenih razlogov smat- ra, da mu ta pravica pripada. To kaznivo dejanje je mogoče storiti le z naklepom; za naklep pa se zahteva, da se storilec zaveda samovoljnosti in da si jemlje svojo, resnično ali domnevno pravico ter to hoče ali vsaj privoli v to. Za to kaznivo dejanje je predpisana denarna kazen ali zapor do šestih mesecev. Zato pa bi moral A. uveljaviti svoj zahtevek proti B.-ju pri pri-stojnerii sodišču s tožbo, s katero bi zahteval, da mu B. plača dolgovani znesek. Ce mu B. tudi po pravnomočni sodbi šc vedno nc bi plačal dolgovanega zneska, pa bi moral A. z izvršbo (rubežem) spet prek pristojnega sodišča seči na konkretno B.-jevo premičnino, lahko tudi na kolo (eventualno tudi na nepremičnino, če ne bi imel premičnin), in predlagati, da se zar u bi in proda ter da sc z izkupičkom poplača B.-jcv dolg. JANFZ KRAMARIC Kaj se ve, kdaj nam rdeči petelin šine pod streho, posebno letos, ko je tudi zaradi strel dosti požarov. In ker smo ravno v tednu požarne varnosti, smo v nekaj kolektivih vprašali zaposlene, kaj bi naredili, če bi nenadoma začelo goreti. Bi gasili, vpili na pomoč ali bežali? JOŽE GUSTIN, brusilec v obratu IMV Suhor: „Vem kako mi je ravnati v primeru požara. Ker je pri nas zaradi lesa, žagovine in odpadkov precej nevarnosti za ogenj, imamo tudi dva lastna hidranta in 60 metrov cevi, pa tudi gasilne aparate. Jaz bi začel takoj gasiti, klical bi na pomoč in nemudoma bi obvestil miličnike, da bi ti poklicali gasilce. Enkrat je pri nas že gorelo, ampak smo takoj gasili in obvarovali podjetje vsakršne škode." NIKA UDOVC, knjigovez v podjetju KNJIGOTISK, Novo mesto: „Naše delovno mesto ie med samim papirjem, kemikalijami, barvami, bencinom in podobnimi lahko vnetljivimi snovmi, zato se nevarnosti ognja dobro zavedamo. Vsi zaposleni smo imeli krajši tečaj za ravnanje s HTV gasilnimi aparati. Znam delati z njim in mislim, da ne bi izgubila prisotnosti duha, če bi se pokazal ogenj. Začela bi gasiti. Povem pa, da smo zelo previdni in da pri nas požara še ni bilo." IVAN SENIČAR, vodia gradbenem oddelka enote Mercator v Ločni: „Ker sem prostovoljni gasilec v društvu v Smolenji vasi, me ogenj ne bi spravil iz ravnotežja. Pri roki imamo HTV aparate in nad telefonom obešen lepak s številko gasilcev in milice, da lahko vsak hitro pokliče pomoč. Važno je, da ravnamo tako, da do požara sploh ne bi prišlo. Nevarni pa so kadilci in pozimi kurjenje peči Ce bo vsak upošteval navodila in bo vselej dovolj previden, potem se nam ognja ni treba bati." R. B. DESKO VA VAS: SUMIJO VINJENOST - Franc Sterbenc iz Črnomlja je 22. septembra popoldne vozil avtobus ljubljanske registracije od Starega trga proti Predgrađu, v ovinku pri Deskovi vasi pa ie naproti pripeljal z osebnim avtom Rudi Sterk iz Sodevcev. Med srečanjem je avtobus zadel v blatnik osebnega avtomobila, nato pa je avtobusar kar odpeljal. Izsledili so ga v Črnomlju in ga osumili, da je vozil pod vplivom alkohola. Škode je za 5.000 dinarjev. MALI SLATNIK: DVA RANJENA - 22. septembra zvečer je Novomeščan Matija Kren vozil avto od Šentjerneja proti domu, na Malem Slatniku pa je zapeljal v levo in trčil v avto, s katerim se je naproti pripeljal Ivan Sašek s Pangerč grma. Voznika sta se laže poškodovala, na vozilih pa je za 20.000 dinarjev škode. IRCA VAS: PO NESREČI IZGINIL - Novomeščan Tone Goltcs je 22. septembra zvečer vozil osebni avto od Straže proti mestu. V Irči vasi je naproti pripeljal neznan voznik fička, oplazil Goltesov avto in odpeljal proti Brodu. Goltes je po trčenju z avtom zdrknil še na rob ceste in zadei v vrtno ograjo. Škode je za 3.000 dinarjev, za pobeglim voznikom pa poizvedujejo. MEDVEDJEK: IRANKA JE MRTVA - 24. septembra zjutraj je v orometni nesreči izgubila življenje 3b-lctna Iranka iz Teherana. Vozila je proti Zagrebu in srečala osebni avto, ki ga jc vozil Zagrebčan Mato Buzov. Ta je med srečanjem zapeljal v levo in tako silovito trčil v Iranko, da ic bila na mestu mrtva, nekaj poškodb pa ima tudi povzročitelj nesreče. Gmotne škode je za 200.000 dinarjev. SUHOR: TOVORNJAK SE JE PRLMAKNIL - Jože Drnaž s Čistega brega pri Šentjerneju je 26. septembra dopoldne parkiral pokvarjen tovornjak na parkirišču pred obratom IMV. Ker voznik ni dobro zavrl in koles ni podložil,-sc je tovornjak premaknil po klancu in zadel v tri parkirane osebne avtomobile. Škode je za 10.000 dinarjev. MHDVI DJ1K: TRClL V PRIKOLICO - 26. septembra je Anton Avscc iz Novega mesta vozil osebni avto proti Ljubljani in pri Medvedje ku dohitel tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Borislav Grgura š iz Fat-rovccv, pri Bosiljevem. Avscc je trčil v zadnji del prikolice. Pri tem sc je njegov sopotnik Vlado Avsec hudo poškodoval, lažje poškodbe pa ima tudi voznik. Gmotne škode jc za 25.000 dinarjev. Dve leti strogega zapora za dve življenji in 3 hude poškodbe Leopold Zaje, belokranjski zdomec, ki je lani zagrešil hudo prometno nesrečo pri Jedinšči-ci, je bil spoznan za krivega in obsojen pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Zaje je prišel lani poleti domov na dopust z avtom in je 19. julija peljal na morje svojo sestro Melito Svajger, svaka Milana in nečakinjo Zdenko. Ker je vozil prehitro, ga je v nevarnem desnem ovinku pri Jedinščici zaneslo v levo ravno takrat, ko ie iz nasprotne smeri pripeljal s fiČKom Jure Ivanušič s Preloke s sopotnikom Tonijem Galovcem s Krasinca. Avtomobila sta čelno trčila; pri tem je Ivanušič umrl na kralju nesreče, Galovec je podlegli poškodbam drugi dan v bolnišnici, vsi štirje v Zajčevem avtu pa so bili hudo ranjeni. Sodišče ni sprejelo Zajčevega za- i;ovora, da je pokojni Ivanušič pripe-jal po levi, niti ne to, da se je pokvaril volan. Sodni izvedenec prometne stroke je namreč ugotovil, da je bila nesreči kriva edinole prehitra in drzna vožnja glede na razmere na cesti. Vozil je z okoli 70 kilometri na uro, cesta pa je bila zaradi dežja mokra. Okrožno sodišče je obtoženega Zajca spoznalo za krivega in mu prisodilo 2 leti strogega zapora, upoštevaje tudi to, da je drzna vožnja njegova lastnost. Pred osmimi leti je že povzročil hudo prometno nesrečo, iz katere se je takrat izvlekel s pogojno kaznijo. Sodba še ni pravnomočna. Ravno na obletnico 9. septembra lani je Benjamin Dcržanič, vajenec iz Sevnicc, vdrl v osebni avto svojega znanca Antona Polovška in mu odnesel magnetofon, vreden 220.000 dinarjev.'Natanko čez leto dni je Derzanič za vlom odgovarjal pred novomeškim okrožnim sodiščem. Obtoženi sc jc izgovarjal, da ni hotel magnetofona ukrasti, temveč da je šlo za maščevanje in spor glede dekleta, pa mu sodniki niso verjeli. Magnetofon so namreč našli pri njem doma skrit pod posteljo in zavit v krpe. Ker prej fant še ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja in ker jc b'l komaj polnoleten, ko je to naredil, so mu prisodili 6 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Upajo, da ga bo kazen za vselej spametovala. TEŽKA VODA: TRIJE ZAPPT' - Trboveljačan Mirko PirnauC*X 23. septembra popoldne vozu o ni avto od Metlike proti mestu in pri Gor. Težki vodi p* ^ teval avto, ki ga je vozila Nem^ Hamburga. Pri prehitevanju je zil Nemkin avto, potem sta ^ obstala na kraju nesreče in doz ^ še en karambol: iz metliške sin *, pripeljal Novomeščan Franc u* m trčil v zadnji del Trbovelj ga avtomobila. Škode je za dinarjev. METLIKA: DVA RANJEN* ' Metličan Martin Pezdirc je 26. ^ tembra popoldne izpeljaval z 0 j nim avtomobilom s parkirišč* gostilno Badovinac na CBE, pa je mimo pripeljal Ljublja" Leopold Jurjevič. Vozili sta se °v žili, pri tem pa sta se Jurjevič U1. ^ gova žena poškodovala. Odpelji* ju v bolnišnico, gmotne škode P8 za 20.000 dinarjev. NOVO MESTO: PEŠEC p BOLNISNICI - Franc Šmajd^. Stranske vasi je 26. septembri ^ poldne vozil z avtom po Zaf? cesti, tedaj pa je prečkal ce* ^ 73-letni Franc Doki iz Nove#1 ^ sta. Voznik je pešca zbil, naj®1 ranjenega prepeljali v bolnišnico- ZA' Šentjanž: oba sta vrla, toda ... - 27. sept^ir popoldne se je Miha Sladič iz ^ ce Šentjanža peljal na kolesu v možnim motorjem proti C'irr.i tj nepreglednem ovinku pa j^^velT pripeljal z osebnim avtom 11 can Albin Kupšek. Oba sta Pre ječanjem zavrla, nakar je kolc*"^ del, avto pa jc zaneslo čez b?i in se je prevrnil pod cesto. <-» škode jc za 5.000 dinarjev. ^ BUSlNJA VAS: GORENJ1^ SREDI - Anton Bajuk z ^>0 je 25. septembra zvečer v05'nJ ^ proti Suhorju, pri Bušinji vasj je, naproti pripeljal po sreui avtomobilist Bogomir Vlasic • vo*? i niče. Med srečanjem sta_?Jn() d»" oplazili, tako da je za 8.UU" ^ gmotne škode. PREHITRO JE VOZlL • na113' 21. septembra ponoči se Jc ki zgodila huda prometna J11- ^ po kateri so morali prepelje1'J, nišnico Alojzijo Gorcnc iz Z osebnim avtom je vozil iz • . £0" ca proti Raki Martin Junk'r v,0ji'-gaSkc Slatine; ker je prehiti ga je vrglo s ceste. Avto sc r „f-Vrnil. Razen hude poškodbCJ^ sreča terjala šc za 15.000 ^ gmotne škode. Nepošteni kupček ni ostal skrit ČETRTKOV INTERVJU Orožje: lesene puške Člani Topliškega pionirskega odreda so si vedno prizadevali biti podobni pravim borcem Vlado Henigman, danes sekretar mariborskega občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije, je bil med narodnoosvobodilnim bojem eden od 50 pionirjev, ki so v Dolenjskih Toplicah sestavili pionirsko partizansko enoto. Spoznali smo ga na tovariškem srečanju nekdanjih pripadnikov pionirskega °dreda, ki je bilo v soboto v Toplicah. .Opominjam se," je povedal Henigman, „da je pionirski bataljon štel več kot 50 pionirjev. Komandant je bil Jože Zupane, komandirja čet Rajko Henigman in Jože Zupančič, namestnika Tone Bučar in Dolfi Zupane, načelnik štaba pa Jože Pršina. ^ado Henigman: „Včasih Sn?° bili, mi, pioniiji, tako rekoč pravi borci". Čeprav smo bili majhni -e8a takrat seveda nismo ho-e" priznati - smo si želeli, a bi bili čimbolj podobni Plavim borcem-partizanom. izdelovali smo si titovke z rdečo zvezdo, lesene puške m drugo ,,orožje'. Ko je bila i Priložnost, smo prišli celo a° pravih pušk. Seveda se nismo samo igrali. Poleg red-nega kurirskega dela smo Partizanom nosili hrano, zbi- 1 zdravilna zelišča in obveze za partizanske bolnišnice er pomagali pri kmečkih pravilih, da je bilo živeža . ^7 za partizane. Pomagali •no iskati padala z vojno vprem°, ki so jo metali zobniki, nekaj časa pa smo imeli tudi pravo partizansko šolo. Dveh dogodkov iz te šole se prav dobro spominjam. Prvi je, ko smo z učiteljem Plantanom prebirali partizanski bilten in iz njega zvedeli za osvoboditev Beograda. Še pred tem se spominjam učiteljice Šoberjeve, ki nas je zaradi pogostih sovražnikovih hajk modro opozarjale, naj na titovkah ne nosimo rdečih zvezd. Rekla je: „Za zdaj jih, pionirji, imejte samo v srcih!" Včasih pa smo 'bili tako rekoč pravi borci Nekoč smo prepoznali sovražnega vohuna, preoblečenega v žensko, pred neko nemško ofenzivo pa smo partizanom pomagali porušiti ovinek na cesti Gradišče-Toplice. Z vozičkom smo tja prepeljali neeksplodirano letalsko bombo, partizanski minerji so jo aktivirali, in kar je po tistem od ceste še ostalo, so temeljito obdelale tudi naše motike. Najlepše za nas pa so bili partizanski mitingi. Vsakič, ko so partizani prišli, se nam je zdelo, da je že svoboda. Bili pa so tudi žalostni in grozljivi dogodki Pošastne so bile belogardistične hajke, italijanski fašisti so poži-gali domove, žalostno je bilo, ko smo pionirji v gozdu našli truplo ubitega partizana, sovražno letalo je z mitraljezom streljalo na odrasle in otroke, da o obstreljevanju s topovi nekje od Novega mesta niti ne govorim. Seveda smo si ob vsem tem skupaj z odraslimi vroče želeli, da bi bila naša domovina Čimprej svobodna. Ko smo ta dan dočakali, je bil to tak dogodek, tak praznik, da tega z besedami ni mogoče dovolj dobro opisati Od tedaj je zame 9. maj za vedno najlepši dan v letu!" je povedal Vlado Henigman, nekdanji partizanski pionir-ček ali kot so tedaj rekli: „mali partizan". M. BAUER Ob našem obisku v Foersteijevi 11 in 12 so bila glavna železna vrata že odklenjena, otroci, ki cel teden niso mogli ven, pa so pokazali, kako je bilo v časih, ki jih bodo težko pozabili. (Foto: M. Bauer) Novoteksova železna zavesa Delavci tega podjetja ali njihovi svojci, ki imajo to srečo, da stanujejo na tovarniškem dvorišču, so bili teden dni ob eno od temeljnih svobod Po pripovedovanju stanovalcev v Foersteijevi 11 in 12 v Novem mestu — teh stanovalcev je 13, kar se veijetno samo po naključju zlaga z nesrečno številko — so bili ljudje v teh dveh poslopjih od 16. do 23. septembra deležni ravnanja, ki ga zagotovo ne bi prisodili niti najbolj more čemu snu. V Foersterjevi 11 in 12 sta poslopji, ki ležita tik novomeškega Novoteksa in ne služita samo za revna stanovanja delavcev tega podjetja, v njih sta tudi tovarniška ambulanta in skladišče Novoteksa. Uprava tega podjetja se je nenadoma odločila, da je treba ti dve stavbi, ki ležita tako rekoč na tovarniškem dvorišču, ograditi z žico in železnimi vrati, da ne bi iz tovarne med malico uhajali „na lepše" delavci najrazličnejših profilov. Med 16. in 23. septembrom so bili k omenjenima stavbama res zaprti in zaklenjeni vsi dostopi, in to med osmo in deseto uro dopoldne, med peto in polsedmo popoldne ter med drugo in tretjo po polnoči. Približno ob omenjenih urah imajo zaposleni v Novoteksu - podjetje dela v treh izmenah - malico. Delovna disciplina je eno, svoboden dostop k svojemu stanovanju, (čeprav ne zasluži tega imena), pa drugo. Trinajst stanovalcev v Foersterjevi 11 in 12 je moralo med ,jedilno zaporo" v mesto ali iz mesta domov mimo tovarniškega vratarja, edini dostop do hiš je bil namreč zaradi „ubežnikov" možen samo mimo uradne osebe. Nič kriva vratarska uradna oseba seveda ni vedela, čc gre za „ubežnika" ali pa za mater, ki ni v službi, a želi kupiti liter mleka in kilogram kruha svojim otrokom. Skratka: ob vročem času se je težko prebil iz Novoteksa tako tisti, ki ni imel zunaj kaj iskati, kot tudi tisti, ki ima samo to nesrečo, da stanuje v stanovanjskih luknjah na tovarniškem dvorišču. Vsa zadeva najbrž ne bi zagledala luči sveta, če se nc bi med trinajstimi stanovanjskimi strankami, ki so tako rekoč živele v taborišču, našel nekdo, ki si je upal povedati besedo ali dve. .Največji največkrat molče 0rr,ar,jkljiva udeležba delegacij na sejah novomeške občinske skupščine krni občanovo ^ z ustavo zagotovljeno pravico do soodločanja iitia več v delegatov na sejah novomeške občinske skupščine ,nevšečnih posledic. Najprej zelo ovira delo občinske skup-ki so'^tHost delegatov pomeni neodgovoren odnos do volilcev, fredvse 23 informacije o delu občinske skupščine, žagoto ? Pa je z neudeležbo na sejah okrnjena občanova z ustavo skup^J?113 Prav*ca so°dločanja o skupnih zadevah občinske ^ne)udpu*I!e bo^o pisali o vzrokih °^insko i na sejah novomeške ?°rda hnr ^!nC| 23 začetek je Le'ef&ciin napisati, katere L°do Vr. r,n?JVečkrat umanjkajo. Da bodnie ?; ,1', W jih izbirajo, v pri- Sp^bolje ravnati. ■ ^tkoJ jeniatT10 z razveseljivim 'Jih su. ' da na sejah zbora krajev-&k8acilin0st' nikoli niso manjkale u P?l=lJ'Wh Toplic, *si> OinA ^f'ega Stotnika, Birčne S9 mn m in Smarjete, največkrat Hga^ka'e ali pa bile nepopolne ^eja e, ^jevnih skupnosti Sent-veifa » Podgrada, Prečne in ^ekie U10,8*3* Preostale delegacije »edini Ž^eno Je položaj na sejah zbora h s sir,?1 ?.e'a- Na temelju zapisni-ali ločenih sej zborov da skupščine lahko zapiše-bile vedno navzoče in A> 22 ->"ne delegacije številka: 7, % 45' 4\4, 25, 27; 28, 30, 34, 38, ^jkal«. V *n. Največkrat so hI dei,.„.u ..Pa "»so bile polnoštevil-te#c'Je . Krke, TOZD ISIS, ^^^^^e^TOZD Upori Sentjer- nej; hotela Grad Otočec, hotela Kandija in Kavarne, Komunalnega podjetja, Dominvcsta, Vodovoda, osnovnih šol Grm, Bršlin, Stopičc, Katja Rupena; Gimnazije, Ekonom- sko-administrativnega šolskega centra, Poklicnc šole in Sole za zdravstvene delavce, Lekarne in Ambulante; Kmetijske zadruge Krka -Kooperacije ter novomeških obrtnikov. Razen tega je zanimivo, da je aktivnost delegacij na sejah skorajda po pravilu porazna, najbolj zaskrbljujoče pa jq dejstvo, da nc sodelujejo v razpravah ravno največje delovne organizacije novomeške obči- Prednost oddelku NOB pri muzeju Čeprav je kulturni razvoj v zadnjih petih letih v novomeški občini opazen, je vendar še vedno v zaostanku za gospodarski-m razvojem, zato so delegati skupščine novomeške kulturne skupnosti na tretji letošnji seji, ki je bila 25. septembra v Novem mestu, pri razpravljanju in ocenjevanju predloga srednjeročnega načrta razvoja kulture menili, da je potrebno dati temu področju našega življenja več poudarka. Srednjeročni načrt razvoja kulture, ki bo kmalu v javni razpravi, izra- ža minimalnv zahteve in potrebe, ki jih moramo izpolniti, če hočemo ohraniti kontinuiran razvoj že uveljavljenih dejavnosti. Na seji so predlog dopolnili s tem, da sc vanj vnese ustanovitev občinske službe za spomeniško varstvo in založniška dejavnost. Temu primeren jc tudi predlog finančnega načrta za leto 1976 in predlog programa investicij po srednjeročnem planu za obdobje 1976 - 1980, ki predvideva sredstva za izgradnjo novejp objekta oddelka NOB in ljudske revolucije pri Dolenjskem muzeju, sedstva za adaptacijska dela v študijski knjižnici, popravila Doma kulture v Novem mestu in ureditev najnujnejšega v drugih domovih. O gradnji oddelka NOB so delegati posebej razpravljali in ocenili, da zasluži prednost. Na seji so imenovali Borisa Savni-ka za predsednika zbora izvajalcev, Romana Celesnika pa za tajnika kulturne skupnosti. M. M. Lojzka Rapuš, tkalka v Novoteksu, pripoveduje takole: „Stanovalci med malico cel teden nismo mogli ven. Otroci so se morali igrati med žicami, vratar (do njegi so morali skozi dobršen del tovarn) jih jp namreč nerad ali pa sploh ne puščal ven. Tovariša Brudarja sem trikrat prosila, naj da nam, stanovalcem, ključe obojih vrat, ki so jih zaklepali ob malicah, vendar je bilo vse bob ob steno. Ko je bila mera polna, sem ena izmed vrat vrgla s tečajev. Prišel je miličnik, bil jc prijazen. Vprašal me je, če nameravam vrata vrniti. Rekla sem, du takoj, ko bomo lahko neovirano prihajali in odhajali v svoja stanovanja. Bilo mu je nerodno, rekel je samo, da ima vsak človek pravico do svobodnega dostopa v svoj dom." Kri je zavrela tudi Mariji Irt, katere mož je zaposlen v Novoteksu. „Ker me vratar ob malici nekajkrat ni hotel spustiti v mesto k zdravniku - bila sem z dojenčkom, ki je zaradi vlage nenehoma bolehen - me je zgrabila jeza. Prerezala sein del ograje, ki nas je utesnjevala. Nihče mi ni m Ali veste, da je bilo Novo mesto v prvi polovici 16. stoletja, ko so se v njem zaradi vojakov (ti so bili v mestu zaradi obrambe pred Turki) radi naseljevali trgovci — vojak vse, kar zasluži poje, popije ali kako drugače zapravi — za Ljubljano drugo najbolj cvetoče mesto na Kranjskem? Njegov z arkadami obdani Veliki trg je bil večji in lepši od ljubljanskega. Ali veste; da so morali v srednjem veku branjevci, trgovci in prekupčevalci, ki so prodajali v Novem mestu, vse svoje blago meriti z mestnimi, uradno potrjenimi merami, in to vsem na očeh: pred mestno hišo? Če so koga zasačili, da je prodajal, kupoval ali meril po svojih merah in temačnih vežah, so ga strogo kaznovali. Ali veste, da jc pred koncem 16. stoletja - zgodovinarji se ne morejo sporazumeti o natančnem datumu — divjala po Novem mestu huda kuga, kije tako razredčila prebivalstvo, da je rasla po Velikem trgu do kolen visoka trava? Ali veste, da so bile novomeške ječe tja do konca 18. stoletja urejene bolj po domače? Jetnikov niso več privezovali k železnim obročem, če je zapornik imel denar, si je lahko privoščil obiske in celo pojedine, nekateri kršitelji zakona pa so bili vsakdanji gostje mestnih gostišč. Ali veste, da sc v novomeški občini rodi vsako leto (statistika velja za nekaj zadnjih let) okoli 1000 novih občanov, pokopljejo pa jih okoli 450? ' Ali veste, da jc novomeška občina nekako lani ob tem času štela nekaj več kot 51.000 prebivalcev? ničesar rekel, nadvse važno pa je, da vrat od 23. septembra med malico ne zaklepajo več." To so gola dejstva - po pripovedovanju strank v Foersterjevi 11 in 12. Ostane vprašanje, kako je lahko nekaznovanemu jugoslovanskemu državljanu moč ukazati, kdaj bo lahko in kdaj ne (mimo vratarja) odšel v trgovino, kino ali mesto in kdaj se bo lahko njegov otrok igral izven z žico ograjenega domovanja. MARJAN BAUER Suhokrajinski drobiž PROJEKT ZA VODOVOD GLO-BOČEC - ŽUŽEMBERK JE IZDELAN. Izdelalo ga je podjetje Projekt za nizke gradnje iz Ljubljane. Ta projekt bo zaenkrat uporabljen za gradnjo vodovoda za območje Smihela oziroma tamkajšnjih štirih vasi. ZA VZDRŽEVANJE LOKALNIH CEST IN KRAJEVNIH POTI, ki jih imajo v žužemberški krajevni skupnosti kar nad 84 kilometrov, bodo odslej morali uporabljati tudi kamen, kajti pogosti nalivi odnašajo pesek in so cestišča večkrat razrita. V krajevni skupnosti upajo, da bodo pridobili zemljišče za kamnolom, ki ga za ta namen nujno potrebujejo. JESENSKA SETEV V SUHI KRAJINI bo letos sicer nekoliko pozna, to pa zaradi kasnega pospravila jesenskih pridelkov. Vendar pa bo zato bolje izvedena kot v prejšnjih letih. K. temu bo seveda prispevala uporaba večjih količin semena visokorodnih sort pšenice, ki jo nudi zadruga. Pravijo, da bo tudi umetnih gnojil dovolj v prodaji. V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK razmišljajo, kako bi izrabili doslej neizkoriščene možnosti za razvoj turizma na svojem območju, in menijo, da je treba čimprej izdelati generalni načrt za ureditev turističnih objektov in okolja v gornji dolini Krke. Pri tem bo seveda potrebno več razumevanja med vsemi prizadetimi. Strokovna služba skupščine občine Novo mesto je poslala vodjem delegacij oziroma konferenc delegacij zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine vprašalnik, s katerim je skušala ugotoviti, kakšni so delovni pogoji delegacij, kako in koliko so aktivne, kakšne so težave pri delovanju, kakšno je mnenje delegacij o delu občinskih strokovnih služb in podobno. Kaj je „zanimivo"? Zanimiv je že podatek, da ie izpolnjeni vprašalnik vrnilo 80 odstotkov anketirancev zbora združenega dela ter le 60 odstotkov anketirancev zbora krajevnih skupnosti Skoraj vse delegacije se pritožujejo nad kratkimi roki in prepozno poslanim gradivom za posamezne skupne ali ločene seje zborov. Povprečno udeležbo na sejah delegacij je težko ugotoviti, po približni oceni se giblje med 30 in 100 odstotki, niso pa tako redki primeri, da je bila seja, ker delegatov enostavno ni bilo, preložena. Zelo važna je tudi ugotovitev, da je za večino delegacij gradivo za občinske seje preobširno, prezapleteno, polno nerazumljivih izrazov in tabel. Tako gradivo vzbudi delegatom odpor in obravnavajo zato samo „zanimive" stvari. Če ni v gradivu nič „zanimivega", se zgodi, da celo bojkotirajo sejo skupščine. lak način seveda ni pravilen in nikamor ne vodi, kaže predvsem na očitno pomanjkanje odgovornosti nekaterih delegatov in delegacij ter na pomanjkanje zanimanja za globalne težave domače regije. Po drugi strani pa kaže ta odnos na pogosto bomo delegatsko znanje o novem skupščinskem sistemu, ki temelji, da je ironija dejstev večja, ravno na delegatskem sistemu. M. B. USPEŠNI NOVOMEŠČANI Prejšnjo soboto in nedeljo je kar devet mladih novomeških atletov obleklo dres z republiškim grbom. Mladinci so nastopili na jubilejnem pokalu republik v Skopju, pionirji pa so nastopili na II. mladinskih športnih igrah Alpe-Adria v Celovcu. V Skopju so bili Slovenci drugi, v Celovcu pa so .bili naši atleti še enkrat prvi. Rezultati Novomeščanov -Skopje: 100 m: 5. Keržan 11,1; 200 m: 3. Keržan 22,1; 400 m: 4. Keržan 49,6; troskok: 7. Križman 13,27; ekipno: 1. Hrvatska 745, 2. Slovenija 743,5, 3. Srbija 718 točk itd. Celovec - pionirji: 1000 m: 3. Košmereli 2,45,5; visina: 2. Gačeša 180, 4. Zulič 174; krogla: 5. Marti-novič 11,99; pionirke: višina: 2. Pe-čavar 158; daljava: 3. Štangelj 450. Novomeška kronika KINO SKOMIN — Na prste obeh rok gotovo ne bi mogli prešteti tistih Novomeščanov, ki so med letošnjim spremenljivim poletjem letovali na Ootoku Krku. Ce je kateremu med njimi že obledel spomin na prijetno dopustovanje ali čc ima kateri prevelike skomine po očarljivem brezdelju, si lahko osveži spomin ali za silo zadosti skominam v novomeškem „KINO KRK" („A" je nekdo ukradel? ), ki je že med počitnicami prenekaterim nadomeščal pravcati otok Krk. ČEVLJI NAMESTO BRITEV -Nekdanji Falknerjev brivsko-frizer-ski salon na Glavnem trgu na zunaj sicer ni spremenil podobe, spremenila se je le notranjost. V teku so zaključna dela in kmalu bodo imeli Novomeščani na volio še eno trgovino s čevlji, tokrat Planikino. Sploh pa se bo vsak čas začelo neprijetno jesensko pršenje in topli, nepremoč-ljivi čevlji res ne bodo nikomur odveč. TRŽNICA - Novomeška tržnica tudi v ponedeljek ni posUcgla s čim novim. Branjevke, kramarji in gospodinje so ze stari znanci, od časa do časa so nove le cene nekaterim živilom. Tokrat so bile naslednje: za kilogram solate je bilo treba odšteti 10 din, krompirja 4 do 5 din, zelja 5 do 6 din, paradižnika 12 din in paprike 10 din. Eno samcato jajce je stalo 2 din, cene sadju pa tudi niso i'ilc ne višje nc nižje od zadnjič: kilogram jrozdja je stal 10 din, ' anun 12 din, limon pa 16 din. Gob tokrat nismo opazili, morebiti so jih pokupili najbolj zgodnji kupci. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden je darovalo kri 49 občanov med njimi največ delavcev: 20 iz Novoteksa, 8 iz Novolesa, 3 iz Krke in 3 iz Laboda. ROJSTVA - Rodili sta Anica Mazovec iz Kettejevega drevoreda 43 - Aleša, in Marija Zmajšek iz ulice Ob Težki vodi 3 a - Damjano. SMRTI - Umrla je Marija Stravs, upokojenka z Broda 2, v 79. letu starosti. Ena gospa je rekla, da so delegati družbenopolitičnega zbora novomeške skupščine bojda samo zato bolje politično osveščeni, ker na sejah skorajda nikoli ne sprašujejo, kdaj bodo v to ali ono vas napeljali vodovod. 15 novomeška tribuna 67) 2. oktobra 1975 ^ DOLENJSKI LIST * OBČINA KOČEVJE PRAZNOJE OBČINA KOČEVJE PRAZNO JE * OBČINA KOČEVJE PRAZNO JE* Ob prazniku občine, ki ga slavimo v spomin na zasedanje kočevskega zbora, čestitamo delovnim kolektivom in vsem občanom za dosežene uspehe ter hkrati želimo mnogo novih delovnih zmag pri nadaljnji graditvi naše družbe. SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ' OBČINSKA KONFERENCA ZSMS vodstva organizacij in društev v občini INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME KOČEVJE PROIZVAJA: PRIKOLICE IN POLPRIKOLICE VSEH VRST POLPRIKOLICE ZA PREVOZ KONTEJNERJEV CISTERNE ZA PREVOZ PRAŠNATIH MATERIALOV AVTOMEŠALNIKE ZA PREVOZ BETONA PREVOZNE IN STABILNE BETONARNE STABILNE SILOSE PRETOVORNE POSTAJE IN DRUGE NAPRAVE ZA PNEVMATSKI TRANSPORT MATERIALOV KOLEKTIVOM IN VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK! SLOVENIMES [7j71 LESNA INDUSTRIJA I I M I KOČEVJE kili NOVA TOVARNA ZA PRAZNIK! 700-CLANSKI KOLEKTIV Letos mineva 27 let, odkar je iz manjših žag nastalo podjetje, ki je pomenilo začetek lesne industrije v Kočevju. Danes 700-članski kolektiv, ki je med razvojem prebrodil številne težave, predeluje hlode in pro-storninski les v deske in iverne plošče ter izdeluje šolsko, otroško in masivno pohištvo. 10 LET RAZVOJA Zadnjih deset let je najpomembnejše obdobje v razvoju tega kočevskega samorastnika. Pomembne delovne zmage so otvoritev tovarne ivernih plošč, zatem obrat za oplemenitenje teh plošč, obrat za proizvodnjo šolskega pohištva v Podpreski, zatem v letu 1972 zgrajena nova tovarna šolskega in otroškega pohištva z več kot 5500 m2 površine in z moderno opremo ter lani zgrajene naprave za predelavo in uporabo odpadnega lesa. Zaradi možnosti nadaljnje predelave bukovega lesa se je kolektiv odločil zgraditi tovarno za proizvodnjo masivnega pohištva, ki jo bodo slovesno odprli ob praznovanju letošnjega praznika občine. Izdelki iz nove tovarne so namenjeni pretežno izvozu. Na ta način nameravajo prihodnje leto doseči za več kot 2 milijona dolarjev izvoza. Proizvodni prostori nove tovarne merijo 3200 m2 in so opremljeni z najmodernejšimi stroji. Delali bodo v dveh izmenah. Z novo naložbo se bo celotni dohodek kočevske lesne industrije v prihodnjem letu približal številki 300 milijonov dinarjev. 4 TOZD IN POVEZOVANJE Lesna industrija Kočevje posluje od leta 1970 v sestavljeni organizaciji združenega dela SLOVENIJA LES. Doma so organizirani v 4 TOZD: TOZD pohištvo z obratom v Podpre- ski, TOZD Iveral, TOZD Zaga in od letošnjega septembra TOZD Inkop. Slednja je znano kočevsko podjetje kovinskih izdelkov. Na ta način se je gospodarjenje in odločanje približalo neposrednemu proizvajalcu, kar vse vpliva na krepitev ekonomske in socialne varnosti vseh zaposlenih v LIK. Kolektivi TOZD pa še naprej raziskujejo možnosti za povezovanje s sorodnimi podjetji in proizvajalci surovin. Dosedanje tovrstne povezave so že dale ugodne rezultate, saj je kolektiv združil sredstva z Gozdnim gospodarstvom Kočevje, Kemično tovarno Melamin iz Kočevja in Slovenijalesom iz Ljubljane. Kolektiv LIK čestita občanom in vsem delovnim ljudem za praznik občine. PO Nova tovarna masivnega pohištva, ki jo bodo slavnostno odprli za praznik občine in kjer bo osrednja slovesnost ob praznovanju. Tovarna masivnega pohištva je moderno opremljena. (Foto: M. Vesel) teksti lana k o C e v j e PREGRINJALA IN ODEJE IZ NARAVNIH IN UMETNIH VLAKEN Za praznik občine čestitamo kolektivom in vsem občanom! X© ljubljanska banka PODRUŽNICA KOČEVJE z ekspozituro v RIBNICI Z AGENCIJO V SODRAŽICI IN LOŠKEM POTOKO Čestitamo občanom in poslovnim prijateljem za praznik občine! Z 1(111 f SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZIDAR KOČEVJE OPRAVLJAMO VSE VRSTE GRADENJ NA OBMOČJA KOČEVJA. LJUBLJANE IN REKE! ČESTITAMO ZA PRAZNIK! 161 DOLENJSKI LIST Št. 40 (1367) - 2. oktobra KflCEUSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE 7. obfslOSt0volinih delavcev z dr. Stankom Nikolićem (čepi prvi z leve), ki je bila na delu med nrav; j01' »'Storilnost prostovoljnih delavcev ni nič manjša kot pri kakšnem gradbenem pod-Nikolić. (Foto: J. Prime) l-jjgeli Petra Klepca grade ambulanto J na delo mlado in staro s slovenske in hrvaške strani - Kmalu bo plošča -k^iozno prek vseh ovir — S seboj prinesejo orodje, hrano in tudi stroje ^ v Osi]ni°Ven^e *n ^rvats^e strani Kolpe in Čabranke so 7. V AmlZiače^ s^ožno graditi ambulanto, ki bi upravičeno iS 1° sHo šred- bratstva in enotnosti". med ..^Ptembra obiskali gradbišče, je bilo na delu okoli Šer^11^ ^-letni Anton Tomac in Jože Poje iz Ribjeka Ia .jfka, ki •r ^°žca. Najstarejši je bil 72-letni Štefan Jelene m*.° prišel na delo že desetkrat. Na delo pa I Hi t °že j r®jši, celo 80-letni Rudi Janež je prišel enkrat, tJU(^ mlaio:ane^ *z Pot uharice pa dvakrat. Seveda prihajajo na Rk^oft?^srednjihlet I »i0 Drin sObotah°nedeljkih> sre" I N lde v 0Sii ln nedeljah, ko S ^ Stanko 1 ^ih ur ^ 000 prosto-\ 22 fn,n vgradili v zi- *21* h- Cerr>enta in 7 ■Ši S sv°Jim ■So. Vzniki str°j'' kot ptinp*' m°torne žage Bi doLl,'st'. katC S SeboJ mali-KceloL°ldne in l , Pridejo na . ffj%j ^°?ilo. so bolj oddalje- »ŽhV^0tS2h-ZaI del° ^ V]1 P^bivalcev tega &-tudi"Deži BSftS6- 1x5(10 P"šli KSA^>idenotank0 Nik°-|t 5'jfiih delnv°-° °Pravlje- llNiS" 0,1? 25 na <*>"■ R'koliko H>t J* za tis« h h' ^ °Pra" RS p^raj £? Predvidi Km ki ^no doeaia B® to neti11 ^ £'}kjcr Prcbi" ! 01>ko 7 0 22 delo, PiRHo?lSli PreHiP°stavljenc' vasi ^■IhNei- J,U(U Za h iCr P°nudi-■r">h T^.1? Ob sobo-11 bodo še ^SjsS » :?SLJ Pa S1 c,est0 'r ?S PraVUajO $§2g?2S; S^n,k |k0 jonesu ^^S^VeS^dkritje Pri j'tje Jonesu AScSSzb^0rnenika %VJ J°čevst °P°l»tiČ- K^«°bčine. SN?(ClJa n; P°zneca J^gla Si ItfšS S V čas in ženske. Domačini hvalijo svojega doktorja, češ da pridno vozi samokolnice, da je vedno na delu in da zato vsi vedno narede tisto, kar jim naroči. Doktor pa je povedal, da je razen vseh občanov pridno tudi ostalo medicinsko osebje iz Osilnice, ki vodi pisarniške posle, zbira prostovoljne prispevke, nadomestuje njega pri delu in opravlja razna druga dela. Nadzor nad gradnjo vodi inž. Duško Maričič s sodelavci iz vojne pošte 2953. Tudi on opravlja delo prostovoljno, se pravi brezplačno, do našega obiska pa je opravil že za okoli 100 ur nadzora. Inž. Maričič je sredi septembra ocenil, da je opravljeno delo vredno preko 500.000 din, se pravi nad 50 starih milijonov. Poročali smo že, da so za gradnjo, nakup materiala in druge stroške zbirali prostovoljne prispevke in da so za osilniško ambulanto že po večkrat prispevali v denarju prebivalci tega območja. Zemljo, na kateri grade dom, so lastniki odstopili brezplačno. Izmed delovnih organizacij je doslej prispeval 5.000 din IN KOP Kočevje, Tekstilana in ZKGP pa sta tudi obljubila večjo pomoč. „Največ pa je prispevalo posestvo Snežnik, zato se vsi lepo zahvaljujemo delovnim ljudem in vodstvu tega kolektiva," je povedal dr. Nikolič in to trditev podkrepil: prispevki Snežnika so znašali namreč 200 kubikov gramoza, 20 kubikov gradbenega lesa, pomoč pri prevozih in drugod. Nadalje je dr. Nikolić povedal, da bodo predvidoma še pred občinskim praznikom 3. oktobrom zabetonirali prvo ploščo in tako končali dela za letos. Prihodnje leto, ko bodo zbrali ostale prispevke in dobili obljubljeno soudeležbo regionalne skupnosti za investicije v zdravstvu, pa bodo na ploščo postavili montažni del ambulante, ki bo veljal okoli 1,800.000 din. Predsednik krajevne skupnosti Osilnica Drago Štimec pa je dejal: „Začeli smo iz nič. Dr. Nikolič se je zavzel za gradnjo tako, kot se ne bi verjetno noben drug. Tudi samokolnice vozi. Ambulanto bomo zgradili, pa če nam nihče ne bi pri tem pomagal. Smo dežela Petra Klepca in premagamo vse ovire, če smo složni." J. PRIMC KULTURNI PROGRAM Člani izvršnega odbora temeljne kulturne skupnosti občine Kočevje so na zadnji seji, kije bila pred kratkim, obravnavah predloge za delovni program za leto 1976. Pogovarjali pa so se tudi o finančnih vprašanjih in o tekočem delu. V. I. Letos en učitelj manj Tudi v osnovni šoli Vas-Fara nemoteno teče novo šolsko leto. Glavice se bistrijo, misli se krešejo ob novi matematiki do 5. razreda, ob novi nemščini v 5. in 6. razredu in novi slovenščini do 8. razreda. Na naši šoli je letos vpisanih 109 učencev ali 11 manj kot lani. Pouk je v nižjih razredih kombiniran, v višjih učimo predmetno. Med počitnicami so našo šolo zapustili trije prosvetni delavci, ki so se z nami borili za boljše uspehe okoli 20 let, in sicer: Dorica Piršič, ki se je preselila v Kočevje, ter Ivanka in Jože Jakšič, ki sta odšla na šolo v Ljubljano. Učitelji so Novi predlog za asfalt ugodnejši Vendar bo tudi po njem kočevska občina glede asfaltiranih cest med zadnjimi K prvotnemu predlogu izhodišč za določanje prednostnega reda cestnih del v obdobju 1976 — 1980 je dala kočevska občinska skupščina več pripomb. Predvsem je predlagala, naj bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju zagotovili, da bi imela vsaka občina asfaltiranih vsaj polovico republiških cest. Prvotni osnutek je namreč predvideval, da bi nekatere ob- Srečanje upokojencev V soboto, 4. oktobra, bo v Kočevju srečanje upokojencev iz Karlovca in Kočevja. V Kočevje bo prišlo okoli 300 karlovških upokojencev z ekipama šahistov in kegljačev ter pevskim in tamburaškim zborom. Goste bodo domačini pričakali ob 10. uri pred domom upokojencev. Takoj nato se bo začel v klubu upokojencev šahovski dvoboj na osmih deskah. Ostali gostje bodo medtem krenili na ogled mesta. Popoldne med 15. uro in 16.30 bo na kegljišču v Gaju kegljaško tekmovanje. Ob 17. uri pa se bo začel v Šeškovem domu koncert, na katerem bodo nastopili pevski zbor karlovških upokojencev in karlovški tamburaški zbor, medtem ko nastop noneta iz Željn pri Kočevju še ni gotov. Vstop na vse prireditve je brezplačen. Na sprejem gostov, športna tekmovanja in koncert so vabljeni vsi občani, posebno pa upokojenci. NI TUJEGA OLJA Na Petrolu v Kočevju, pa tudi na drugih Petrolovih bencinskih črpalkah ni mogoče več kupiti motornega olja tuje proizvodnje. Vsi potrošniki se bo do morali odslej zadovoljiti z domačimi olji, ki po kakovosti menda prav nič ne zaostajajo za tujimi. V. I. čine, ki imajo že zdaj veliko asfaltiranih cest, dobivale še naprej asfalt izredno hitro, medtem ko bi v kočevski občini v prihodnjih petih letih asfaltirali le 2 km cest. Tako bi imeli leta 1980 v občini asfaltiranih le 35,7 odstotka cest, medtem ko jih bi bilo v Sloveniji povprečno asfaltiranih še enkrat več oziroma 71,1 odstotka. Novi osnutek načrta cestnih del je za kočevsko občino ugodnejši, vendar še ne povsem zadovoljiv. Po njem naj bi v obdobju 1976 do 1980 na območju občine Kočevje utrdili cestišče proti Mozlju in 2 km NOV ODDELEK Na osnovni šoli Kočevje so imeli lani 6 oddelkov podaljšanega bivanja, letos pa jih je 7, čeprav šola ne bi smela razširjati dejavnosti. Vendar je to mogoče le zato, ker bo ukinjen en redni oddelek na šoli Kočevska Reka. Novi oddelek podaljšanega bivanja je organiziran za učence 1., 2. in 3. razreda, ki obiskujejo pouk popoldne, zaposleni starši pa jim dopoldne ne morejo priskrbeti varstva. Potrebe po podaljšanem bivanju so večje, kot so možnosti. Prijav za te oddelke je namreč še precej, vendar ni denarja, da bi jih ustanovili več. V oddelkih podaljšanega bivanja šolarjem ni zagotovljeno le varstvo in pomoč pri učenju, ampak tudi hrana. Ti oddelki so pravzaprav prehodna oblika oziroma priprava za bodočo celodnevno šolo. ceste proti Novemu mestu, asfaltirali cesto Kočevje-Stari Log in cesto Livold-Mozelj ter 3 km obkolpske ceste na območju med Bosljivo Loko in Osilni-co. Prelili pa bi z asfaltom tudi del ceste med Kočevjem in Li-voldom. Vsa ta dela so vnesena v prvo inačico načrta, za katero je zagotovljen denar. Izdelana pa je že tudi druga inačica, za katero bi morali na razne načine zagotoviti denar. Po tej bi prišlo na vrsto razen že naštetih del v kočevski občini še prelitje 4,5 km ceste Stara cerkev-Kočevje. Če bo novi predlog v celoti sprejet, potem bo v kočevski občini leta 1980 asfaltiranih 52 odstotkov republiških cest. Kljub temu Kočevje še ne bo imelo asfaltne ceste proti Novemu mestu (Dvoru), Črnomlju (Brezovici) in Čabru, se pravi kar do treh sosednjih občinskih središč. J. P. NOVA ORGANIZACIJA ZSM V Vasi-Fari so se pred kratkim pogovorili predstavniki predsedstva občinske konference ZSM Kočevje, krajevne skupnosti (KS) Vas-Fara in mladine s tega območja o ustanovitvi mladinske organizacije. Mladi s tega območja študirajo in delajo po drugih mestih, domov prihajajo le ob prostih dneh. Zato je organizirano delo mladine težje. Kljub temu svojega dela ne bodo omejili le na šport, kulturo in zabavo, ampak bodo sodelovali tudi pri reševanju raznih nalog krajevne skupnosti. odšli, uspehi njihovega delar so ostali. Ostalo je njihovo minulo delo: učenci, ki odraščajo v delovne in poštene državljane naše domovine. To je za nas, učitelje, najlepša zahvala, ki je ne odtehta nobena mesečna plača ali nagrada. Na šolo pa smo dobili mlad učiteljski par, Vero in Franceta Cimpriča. Manjka nam šc učitelj za predmetni pouk. Te ure smo si morali pač razdeliti ostali učitelji. Pridno smo zastavili delo tudi v krožkih in izvenšolskih dejavnostih. Upamo, da uspehi tudi letos ne bodo izostali- MARIJA VOLF Cene visoke, a v okviru predpisov Pivo, jance in brezalkoholne pijače so prodajali na črno bilo nekaj kršitev, ki sem jili prijavil sodniku za prekrške. Predvsem takrat niso bile označene cene za blago na samem blagu ali na ceniku. Nekaj nejasnosti jc šc Ivan Bartolj, tržni inšpektor: „Občani, ki ugotove nepravilnosti, bi jih morah odkrito prijaviti tržni inšpekciji. Le sodelovanje rodi uspeh. Anonimni pozivi niso primerni." v zvezi z nabavljanjem blaga, ki ga prodajalci nato prodajajo na tržnici, vendar bomo tudi glede tega v kratkem poskrbeli za večji red. Večji problem je pri prodajalcih kiča na tržnici. Vsi imajo namreč obrtna dovoljenja svojih občin, čeprav je malo verjetno, da bi nekdo proizvajal vse, od pločevine, plastike in stekla do slik in drugega. Prav zaradi občinskih potrdil, ki verjetno niso vsa prav izdana, je težko loviti prodajalce. — Med sezono ste gotovo kontorolirali tudi gostišča? - V gostiščih so bile povsod cene v redu. Le v enem so dvignili ceno nad dovoljeno oziroma evidentirano. Pač pa smo ugotovili, da nekateri prekupčujejo s pivom in drugimi pijačami. Dva taka smo odkrili na Oneku in v Cvišlerjih. Eden je tako v dveh mesecih imel pri pivu okoli 5.000 din postranskega zaslužka. Drugi si je zbil celo leseno barako, jo okrasil s fotografijami golih žensk ter prodajal pivo, pečene janjce in drugo. Zaradi tega smo oba že prijavili. J. PRIMC Iz nesreče se je rodilo društvo Ob 50-letnici PGD Vas-Fara na kratko o njegovi zgodovini Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Vas-Fara je slavilo v nedeljo, 28. septembra, 50-letnico obstoja. V oktobru 1924 je izbruhnil požar v Pirčih pri Antonu Ofaku in naredil veliko škodo. Ljudje so takrat neorganizirano reševali in gasili. Ob tej nesreči so dokončno spoznali, da brez dobrega gasilskega društva ne bo šlo več. Pobudo za ustanovitev je dal tedanji nadučitelj Martin Ma-rinč iz osnovne šole Vas-Fara. S pomočjo Jožeta Klariča, ki še danes živi v Vasi in se rad spominja tistih časov, sla čez zimo 1924/25 pripravila vse potrebno za ustanovni očbni /.bor. Finančno jima je pomagal go- stilničar Martin Papež iz Vasi. Ustanovni občni /.bor je bil 18. maja 1925. Na njem so izvolili upravni in nadzorni odbor. Načelnik in poveljnik GD je postal Jože Klarič iz Vasi. Orodja in sredstev v začetku ni bilo. Organizirali so veselice in tako pridobivali denar ter ku- povali potrebno opremo. Hkrati pa so vadili fante in može za nastop in delo ob požaru. Prvi požar so kot organizirano društvo napadli 30. junija 1927 v Slovenskem Kužlju. Gorela sta Šafarjev in Mavrovi-čev skedenj. Teh zgradi niso mogli rešiti, očuvali pa so hiše, saj sta skednja stala sredi vasi. Nakupovali so gasilsko orodje, zato jc bilo treba misliti na lastno zgradbo. Zemljo zanjo so kupili v Vasi pri Japčevi Nežici. Les za gradnjo gasilskega doma je podaril Rudolf Gorjan iz Pirč, domačini pa so ga obdelali, razžagali in speljali v Vas. Pokupovali so tudi ostali material. Leta 1934 so domačini s prostovoljnim delom zazidali temelje. Zgradbo so delno uredili toliko, da so vanjo postavili brizgalno in orodje. Nato so zbirali denar in material za nadaljnjo gradnjo, a je prišla druga svetovna vojna. Material jim je italijanski okupator pobral, denar je izgubil vrednost, dom je čakal lepših časov. In dočakal jih je. Dom so dograjevali od leta 1946 dalje in ga dokončali leta 1956 Zgradba je enonadstropna. V njej so orodjarna in garaža za gasilce, stolp za sušenje cevi ter pošta Vas in krajevni urad Vas-Fara. Naše GD ima od leta 1971 avto-kombi, novo motorno brizgalno „Rosenbauer", električno sireno, vse potrebno manjše orodje in izurjeno desetino, ki je ob vsakem času in vremenu pripravljena pomagati ljudem v stiski. . Zaradi boljše organizacije dela jc naše GD 1971 v Kužlju ustanovilo svojo desetino. Ta si jc našla tudi parcelo in na njej zgradila lično orodjarno za brizgalno in orodje. Naše GD opravlja letno preventivno službo med prebival-etvom, pregleduje dimne naprave in podstrešja ter izobražuje prebivalstvo. PGD je torej odlična organizacija, ki skrbi za varnost naših ljudi in vsega premoženja. MARIJA VOLF iTiff Trmurni i Stran uredil: J02E PRIMC Stran uredil: JOŽE PRIMC Pred kratkim smo zaprosili za razgovor tržnega inšpektorja občine Kočevje Ivana Bartolja. Ko smo mu povedali, da se občani često oglasijo tudi pri nas zaradi slabega blaga, visokih cen, neoznačevanja cen in zaradi podobnih zadev, je odgovoril: - Tudi sam vem, da občani pogosto kritizirajo, žal pa le redki pridejo k meni, še redkejši pa imajo tudi dokaze za take trditve. Dobim več anonimnih pismenih ali telefonskih prijav. Ko jih preverjam, se običajno izkaze, da niso bile upravičene. Tudi danes sva šla zaradi take prijave z veterinarskim inšpektorjem v Struge, vendar nisva ugotovila nobene krivde. - Med dopusti so inšpektorji obiskovali tudi prodajalne mesa. Kaj ste pri takih pregledih ugotovili vi? - Povsod je bilo v glavnem vse v redu. Niso prodajali slabšega mesa za boljše. Meso so označevali po predpisih in cene tudi. - Kočevska tržnica je v primerjavi z novomeško ali ljubljansko dražja. Kaj so pokazali pregledi? - Kakovost sadja in zelenjave na tržnici je dobra. Cene oblikujejo po predpisih. V začetku je Solidarnost ima globoke korenine Gasilske enote v brežiški občini varujejo 6000 stanovanjskih hiš, 160 javnih zgradb, 22 industrijskih objektov in 130 obrtnih delavnic, zato nujno potrebujejo sodobnejšo opremo za spopad z ognjem Teden požarne varnosti je mimo, dolžnosti gasilske organizacije do družbe in dolžnosti družbe do gasilcev ostajajo. V Brežicah so ob praznovanju 20-letnice obstoja občinske Gasilske zveze spregovorili o njih pred javnostjo in opozorili na nekatere stvari, ki jih v vsakdanjem življenju pozabljamo. Vloga gasilske organizacije je pomembna v miru in v morebitni vojni. Gasilske enote v brežiški občini so važen člen v vrstah civilne zaščite in pri organizaciji splošnega ljudskega odpora, zato ni vseeno, kako so opremljene. V zadnjih desetih letih so si enote precej opomogle, vendar še ne dovolj, da bi lahko učinkovito posredovale pri večjih požarih in drugih nesrečah. Občinska skupščina, družbenopolitične organizacije, temeljne organizacije združenega dela in OZD jim bodo morale pomagati po svojih močeh. Nad premoženjem in življenji občanov bedi 800 gasilcev operativcev. V imenu te številne prostovoljne armade je poveljnik občinske gasilske zveze na Z delovne akcije na pokopališču v Brežicah, kjer člani Zveze borcev urejajo grobišče padlih. (Foto: J. Teppey) Ob nedeljah na cesti Cirnik sodi med najtežje dostopne vasi v brežiški občini. Na cesti, ki se vzpenja v ta hriboviti kraj, se vozila ne morejo srečevati. Vaščani so se na pobudo krajevne organizacije Velika Dolina odločili za nedeljske delovne akcije, da bi si tako skupaj prigarali boljšo zvezo s svetom. Sklenili so zgraditi 1300 metrov nove ceste, 5.500 metrov dolg odsek pa razširiti. Čeravno vsi prebivalci že plačujejo samoprispevek za moder nizacijo cest v brežiški občini, so kljub temu zbrali še 30 tisočakov v gotovini, vrednost dela na novi trasi in pri širjenju stare ceste pa cenijo na 60 tisoč dinarjev. Delež občanov je zares velik. če upoštevamo, da ima Cirnik komaj dvajset hišnih številk. Nedavne nedeljske akcije so se udeležili tudi prevozniki krajevne skupnosti Velika Dolina. Vaščani so bili veseli njihove solidarnostne pomoči in potihem upajo, da jim bodo priskočili na pomoč tudi lastniki vinogradov iz drugih krajev. Teh jc več kot petdeset. Nekaj denarja so Cirničani že dobili iz samoprispevka, ki so ga plačevali za cesto na Veliki Dolini, zdaj pa potrebujejo še 50 tisoč dinarjev za strokovna dela, ki jih sami ne morejo opraviti. Toliko bodo morda lahko deležni iz cestnega sklada, saj s svojim delom vsak dinar nekajkrat oplemenitijo. F. H. Novo v Brežicah PAKETI „ETE". - Tovarna Eta iz Kamnika bo tudi letos obvestila sindikalne organizacije v delovnih kolektivih o prodaji zimske zaloge. I^ket z 12 kozarci konzerviranih živil bo veljal približno 120 din, paket s 24 kozarci pa 240 din. PO CEM JE PREMOG? - Rudnik Senovo prodaja tono kosovca po 542,65 din, tono kockovca po 510,55 din in tono orehovca po 456,90 din. Pripravili so tudi cenik za dostavo v različne kraje brežiške občine za količine do dveh ton, od dveh do petih ton in od šestih ton do 6,5 tone. Gozdno gospodarstvo Brežice pa ima na zalogi večje količine drv. Prvorazredna bukova drva prodajajo po 218,70 din kubični meter, drva drugih trdih listavcev pa po 197,60 din. ZLATO ZA GASILCE. - Za dolgoletno delo v gasilskih vrstah so na jubilejni slovesnosti v tednu požarne varnosti s plaketami odlikovali tri najzaslužnejše člane, zlata odličja pa so podelili 25 gasilcem. Za sodelovanje in uspehe pri krepitvi gasilstva so v Brežicah odlikovali tudi 40 predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in drugih organov, svojih članov in gasilcev iz hrvaških občin. Delegat iz Zaprešiča pa je v imenu Gasilske zveze SR Hrvaške izročil odlikovanja Ivanu Leskovcu, Jožetu Jurkasu, Mihu Hotku in Karlu Pinte-riču. NI ČASA. - Kmetje želijo, da bi krajevni uradi obveščali o prodaji kmetijskih zemljišč tudi mejaše. Zgodi se namreč, da ti nc vedo za zemljišča, ki so naprodaj, čeravno bi jih želeli kupiti. Objave so razobe-šenc na oglasnih deskah, toda ljudje jih preberejo le tedaj, kadar pridejo tja po drugih opravkih. Cas je dragocen, ljudi za delo ni, zato bi krajevni uradi ljudem zares ustregli, če bi upoštevali njihove želje pri prodaji zemljišč. breZiSke vesti začetku tedna požarne varnosti opozoril, da je nevarnosti za požare vedno več. V brežiški občini je trenutno 6.000 stanovanjskih hiš, 160 javnih zgradb, 22 industrijskih objektov in 130 obrtnih delavnic. V prihodnjih petih letih bodo zrasle nove tovarne in druge zgradbe, zato se bodo gasilske enote morale sodobneje opremiti, da bodo laže preprečile morebitno škodo. Društva so si doslej kupovala opremo z lastnimi sredstvi in s pomočjo občinskega gasilskega sklada. Vsak dinar se tako naložen bogato obrestuje. Lani je bilo v brežiški občini 18 požarov, ki so povzročili za 1.419.000 din škode. Letos je gorelo osemkrat. Ogenj je uničil za 493 tisoč din premoženja. Pri reševanju je sodelovalo 111 gasilcev, ki so žrtvovali za gašenje 236 ur prostega časa. J. TEPPEY veliko prošenj za denarno pomoč Pred kratkim ustanovljena komisija, ki jo je izvršni odbor skupnosti otroškega varstva v Brežicah imenoval za odločanje o denarni pomoči kmečkim in drugim socialno ogroženim otrokom, je začela reševati prispele vloge. Nabralo se jih je blizu 300. Da bi komisija laže pravično odločala, so v njej predstavniki krajevnih skupnosti, šefi krajevnih uradov, predstavniki skupnosti otroškega varstva in socialni delavci. ure partijske besede Po osnovnih šolah in v Šolskem centru v Brežicah so v ponedeljek in torek posvetili pozornost petdeseti obletnici partijskega tiska. Včeraj in danes pa so učenci osmih razredov osnovne šole in dijaki pisali spise o vtisih srečanja s komunisti. razstava v muzeju V Posavskem muzeju v Brežicah so v ponedeljek, 29. septembra, odprli razstavo „50 let pisane partijske besede", ki sta jo pripravila Posavski muzej in uredništvo slovenske izdaje Komunista. Od ponedeljka dalje je v občinski matični knjižnici odprta tudi priložnostna razstava povojne partijske literature. jutri v brežicah Teden komunista zaključujejo jutri v Brežicah z več pomembnimi dogodki. Sklicano je posvetovanje o kaznovalni politiki, posvetovanje o medsebojnih razmerjih med temeljnimi organizacijami združenega dela in posvetovanje o razvoju šolstva v občini. V Brežicah bo jutri tudi seja uredniškega odbora slovenske izdaje Komunista. V Domu JLA pa bo popoldne privabil številne komuniste in druge občane ustni časopis o sodelovanju in odnosih med Slovenijo in Hrvaško. ajdo Žanjejo Na Krškem polju kmetje pospravljajo koruzo in žanjejo ajdo. Letos je pridelek lep. Za deževnim poletjem je prišel sončen in topel september, ki je posebno dobrodošel za vinograde. Nekateri so že začeli s trgatvijo, mnogi pa čakajo, da bi bilo grozdje bolj sladko in vino bolj kvalitetno. ZA TURIZEM SE MOŽNOSTI -Turistične delovne organizacije v brežiški občini so v prvi polovici tekočega leta zabeležile za več kot 161.000 ameriških dolarjev deviznega prometa. Tovrstni dohodek se bo lahko šc povečeval, čc bodo v občini uresničevali zastavljene turistične načrte. Poleg krškega Imperiala dokončujejo skladišča in proizvodne prostore, ki bodo vselji^ ^77. (f° Oboje sodi v okvire razvojnega programa, ki ga bodo uresničevali še v letih 1976 1 Jožica Teppey) |jl - Gospodarji na preizkušnji Kovinarjem se zatika poslovanje zaradi pomanjkanja obratnih sredstev vse večja, zato najlaže prodaja tisti, ki lahko kreditira kupe Konkure Letos je leto preizkušenj, ki zahteva od delovnih kobktivov veliko pridnosti, iznajdljivosti in drugih lastnosti dobrega gospodarja. Težav je nič koliko. Varčevalni programi opozarjajo na skromnost, na povečano ekonomičnost, na delovno disciplino in iskanje do zdaj pozabljenih poti k zmanjševanju stroškov. Uspehi prvega polletja so najboljši kažipot za delo v drugi polovici leta. Metalni na Senovem primanj- kuje obratnih sredstev za kreditiranje serijske opreme, to pa otežuje prodajo. Podjetje se srečuje z močno konkurenco domačih proizvajalcev. Ugotavljajo, da bi potrebovali vsaj 20 milijonov dinarjev kredita za serijsko opremo, da bi se izenačili z drugimi ponudniki tovrstnih iz- Začenja z voljo Nič mimo Socialistične zveze Prosvetni delavec Franc Rakar, ki je avgusta letos prevzel dolžnosti predsednika občinske konference SZDL v Krškem, seje z optimizmom oprijel dela v tej družbeni organizaciji. „Zavedam se, da so naloge Socialistične zveze sedaj drugačne," pravi, „in naša dolžnost je, da usposobimo zanje krajevne konference in občinsko konferenco SZDL. Fronta Socialistične zveze se širi, in če hočemo vanjo zajeti vse socialistično sile, moramo dosledno izpeljati načrte za organizacijsko utrditev SZDL v slehernem okolju, v mestu in na vasi. Le tako se bomo lahko uspešno vključevali v občinska dogajanja na vseh področjih, od gospodarstva do šolstva, zdravstva, otroškega varstva, kulture in izobraževanja. C e bodo ideje Socialistične zveze živo prisotne v krajevnih konferencah in na občinski ravni, bo delo bolj koordinirano in bo ugodno vplivalo tudi na skupščinski sistem.* Franc Rakar delkov. Za te namene jim je banka odobrila v prvem polletju le 1,37 milijona. S podobnimi težavami se ubadajo tudi v Kovinarski in pričakujejo, da bo položaj na tržišču še težavnejši. Prepričani so, da bodo prodajne razmere zahtevale drugačne konstrukcijske in tehnološke rešitve. Poslovanje se jim zatika tudi zaradi povečane proizvodnje ob enakih obratnih sredstvih, zlasti ker morajo ta sredstva vezati na daljši čas, dokler objekti niso za jubilej o svojem delu V torek, 30. septembra, so komunisti krške občine kritično ocenjevali svoje delo in se seznanili s pomenom dveh obletnic, s 50-letnico Komunista in tridesetletnico zmage. Člani osnovnih organizacij iz Zdol, Dolenje vasi in krajevne skupnosti Krško so se zbrali v domu Svobode v Krškem, komunisti z leskovškega območja, z Rake, Velikega Trna in Gore so prišli na sestanek v Leskovec, komunisti iz Koprivnice, Senovega, Brestanice in Rožnega so se srečali na Senovem, člani ZK iz kostanjeviške in podboške krajevne skupnosti pa v Pod-bočju. __________JgflP dokončani. Zato8ebje,f^ ne proizv°dnJ . tu(ji ^ polletju prev^ ^tei^ čakanja na u lov opreme in na ljenja- ^ RrestaniciK SIGMAT v Br ^ čo pomanjkanj olĐ8jj| stev prevzem tabiln°s ^ la. Zaradi *5 terih .K0\e^ 4 kov je bil tajLodfli d! spremeniti p ^teh lLL ] po količiniin Jnves^T To zahteva nove inatržl ugotavljaj«.w j« nimajo za iza jo. P BOGATO IN PESTRO - Minuli ponedeljek so po vseh osnovnih šolah krške občine proslavili dan pionirjev kot šc nikoli doslej- Poleg osrednjih proslav s kulturnimi programi so pripravili izlete v naravo, pohode po partizanskih poteh, obiskali pa so tudi grobove padlih borcev in spomenike NOB. USPELO PRAZNOVANJE -20-letnieo ustanovitve je občinska gasilska zveza počastila tudi s parado uniformiranih pionirjev, članic in članov ter s prikazom vozil. Na osrednji slovesnosti je gasilcem spr grado dya*u v Krškem je slova# ^ finančnegnra$a sl V n3j bknifgovodstX^ udi ^ nega ^gontroleJ*Lj <§ delavske k m0up^ jc<*$ no< naJ- To^ t1 \ skupnosti^ P zapisn po en izv° seje. Krške novic«. j'lo'do M/ ' POZA AL' Sw5|dh i: Mita je*1 V, ? i&&&&& drug» n!* šine- fao F 3» "H* j Brez „rezanja" ni moglo iti tfp' .- "^upravnih interesnih skupnostih se bo morala izkazati tudi republiška solidarnost — Za kritje naložb manjka še 24 milijonov dinarjev Do 1 WVe Pre1° svoj praz-B* boi v,ra V spomin na J*n, J krojev Milana Sje sli, ya Mevžlja. Sjsi 26 !°Sti bodo v ;. %nje kra- bra- Pro-i 0 zdnrT16^ Prazni->bCn2UUUdiZViS0-i20voljnega Sentjanškega %a ^ §a gasilskega odbn nico- Pri->< rse bo sestal ^ nocoj ob 19. "---- nosti največ 2,1 odst. družbenega proizvoda, to pa da številko 52 milijonov. Po mučnem „rezanju" pri vseh interesnih skupnostih, razen pri socialnem skrbstvu in kulturi, so prišli do vsote vseh naložb - 53,4 milijona dinarjev. Več gospodarstvo ne zmore, saj bi prvotni predlog SIS pobral domala ves družbeni proizvod - ostalo bi samo še za osebne dohodke, v takem pa ne more delati nobeno gospodarstvo. Za gradnjo blanške osnovne šole bi zadoščalo 6 milijonov dinarjev. Največje znižanje pomeni prestavitev gradnje nove sevniške osnovne šole na začetek drugega srednjeročnega obdobja; zdaj bi namenili le 5 milijonov za priprave na gradnjo. Pri otroškem varstvu bi bila prizadeta spet igrišča, tu pa bi manjši denarni znesek, ki je na voljo, oplemenitili tudi s sodelovanjem c krajevnimi skupnostmi, telesnokulturnimi organizacijami in drugimi. Kulturna skupnost je podala tak načrt naložb, da je predvideni denar zadoščal. Pri njeni največji akciji, adaptaciji gasilskega doma za kulturno dvorano, je treba omeniti koristno solidarnost med interesnimi skupnostmi: kulturi pomaga namreč pri gradnji tudi telesna kultura! Pri telesni kulturi so črtali gradnjo športne dvorane v Sevnici, shajali naj bi še nekaj časa z adaptacijo dvorane ,TVD Partizan (gre le za nov pod in centralno ogrevanje), namesto dražjega odprtega bazena pa naj bi gradili manjšega, K>?toBoŠt2nia "*°Že ^ete^' Vilko Pfeifer in Ferdo ^!°Vanju n.Z?. . gič osvojili kipec planinca na orienta-\$j^,Padei v Llsci. Će si ga bodo priborili tudi prihodnje °^k rrraJno 'ast- Pot so zmogli v odličnem času in (Foto: Železnik) ' „Mojc življenje z M. 1 Kingom" in najnovejšo pesniško zbirko Vladimira Gajškn „Beli listi". \ k>*ki paberki j soB°- \t samo > IS- H tuS* Za dru* f feSi^di sobo-WoriSoge,Pntožc- 5 «Sx ?! r^btv^lr 4 V'tS'S'žni &jižnica jc b\vih- Ifc >4ri|c ,ancka 3>e. med toda zaprtega, ki bi lahko služil namenu več dni v letu. Odpirajo se sicer še drugačne možnosti za zbiranje denarja. Tako daje npr. Jutranjka pobudo za gradnjo otroškega vrtca v Boštanju, za kar bi dala kar 3,4 milijona dinarjev. Podobna solidarnostna akcija ostalih kolektivov bi lahko močno olajšala stisko v varstvu, saj je občina po številu otrok v varstvu na zadnjem mestu, med prvimi pa po številu zaposlenih žensk. a. železnik ODLIKOVANI PLANINCI Ob 70-letnici planinstva v Posavju in Zasavju so bila v nedeljo na Lisci podeljena visoka planinska odličja zaslužnim članom planinskega društva Lisca Sevnica-Krško. Najvišje priznanje, zlasti častni znak Planinske zveze Slovenije je prejel Dušan Stupar, srebrni častni znak so prejeli: Andrej Čebular, Franc Tihole in Anton Piltaver. Kar osem planincev je dobilo bronasti častni znak: Ivan Špes, Jože Koštomaj, ing. Jože Raušl, Milka Salamon, Nevenka Zaje, Alojz Stopar, Mirko Mohor in Berta Piltaver. „Cesta bo" Zabukovčani hočejo avtobus do vasi HUJŠI OD KRTOV - Komaj je Sevnica dobila na nekaterih mestih nov zgornji asfaltni sloj čez stare luknje, že so ga spet pričeli prekopavati. Minuli teden so namreč zasadili lopate pri občinskem sodišču, seveda tudi po asfaltu. Ponavadi take luknje tako „spretno" zalijejo (če jih sploh!), da nastane nova „skakalnica" za avtomobile. POSKRBELI ZA 1.200 GOSTOV - V Dani so ob otvoritvi nove tovarne za predelavo sadja po običajni navadi lepo poskrbeli za goste in delavce. V kratkem času se je v tovarniškem skladišču lahko okrepčalo nad 1.200 ljudi. Štefka Vrtačnik i/. Zabu-kovja je predsednica krajevne konference SZDL, kot je bila tudi pred desetimi leti. ko so že uredili nekaj ovinkov na cesti proti vasi. Tudi sedaj sc goreče zavzema za to, da bi cesto v ta partizanski kraj 30 let po osvoboditvi vendarle toliko usposobili, da bi po njej lahko vozil avtobus. Predstavnici zabukovške krajevne skupnosti seveda ni šlo za milijone novih dinarjev kot drugim skupnostim. „Pustite nam vsaj teh pet starih milijonov! Ljudje bodo dali še enkrat toliko in tudi delali bodo." jc dejala, ko je za omizjem stekla razprava, da bi nekje pač ..rezali" in dali denar drugim. „Gre vsega za tri kilometre poti. Če bi vozil avtobus prav v vas, bi si oddahnili vsi šolarji od 4. do 8. razreda, ki morajo sedaj peš v dolino, da jih pobere avtobus za Sevnico. Lažje bi bilo tudi za delavce," opozarja Štefka. Marsikdo od cestarjev seveda nc verjame, da bi na teh zahtevnih vzpetinah lahko kaj naredili s tako malo denarja, vendar ljudske volje nc gre podcenjevati. Čc ho tistih 50 tisočakov le obveljalo za Zabukovje, ljudje v tem delu Kozjanskega ne bodo držali rok križem in bodo res spravili avtobus v vas! A. Ž. Štefka Vrtačnik, predsednica krajevne organizacije SZDL Zabukovje: „Po dolini sedaj po republiški cesti že pelje asfalt; zakaj bi pešačili do vasi, ko bi lahko uredili cesto, da bi po njej peljal avtobus!" Okrog starega mirenskega Partizana je živo: sleherno popoldne sta na delu vsaj dve desetini mladih; v pomoč so tudi stroji mirenskih kolektivov. To je največje jamstvo, da bo kraj pridobil iz te stare, nefunkcionalne stavbe večjo kulturno dvorano z lepo urejeno okolico. (Foto: Železnik) Mirenski Partizan se pomlaja S prostovoljnim delom in s pomočjo kulturne skupnosti bodo do novega leta preuredili neuporabne prostore TVD Partizan v dvorano z 250 sedeži dih. „Vsakič jih je bilo 18,' 'jih hvali. Pri sami gradnji ne bo lahko. Načrte so morali namreč spraviti v okvire možnosti. 300 tisočakov iim je namenila kulturna skupnost. Novi predpisi o gradnji ali samo preurejanju takih objektov terjajo tudi od društev, da je naložba pokrita. Zaradi tega ne bo še dozidav, kot so Okrog starega doma je bilo nekdaj drugače. Duri in okna so bila zapahnjena, da ne bi otročaji delali še več škode. Zdaj za domom brni bager, tovornjaki odvažajo zemljo, da bo tako okolica tudi za domom bolje urejena. 18. septembra so se spravili nad odvečne prezide košarkarji, v petek pa še nogometaši, tako da je ostal le kup opeke, kamenja in prahu. Ostale popoldneve so to navlako vozili iz zgradbe, od katere jc ostal samo še obod. 24. septembra so delavci Gradbeno opekarskega podjetja z Mirne na strope že nanašali izolacijski material, da v bodoči dvorani ne bo tako preveč hladno ali prevroče. Bojan Kolenc, mirenski gostilničar in tudi predsednik gradbenega odbora za ureditev doma TVD Partizan, je zadovoljen z delavoljnostjo mia- Mnogo pričakujejo Veliki Gaber: delegati bi radi marsikaj pridobili v prihodnjem srednjeročnem obdobju Delegat Anton Lavriha iz Velikega Gabra je na zadnji seji občinske skupščine zaprosil za besedo, ko so imeli delegati pred seboj osnutek srednjeročnega načrta družbenega in gospodarskega razvoja občine. Delegacija KS Veliki Gaber je namreč osnutek dobro proučila. V osnutku so iskali sebe, svojo krajevno skupnost. Tam pa jc beseda o prepotrebni telovadnici in otroškem vrtcu le preveč nejasna. „To je za našo krajevno skupnost premalo," je pribil Lavriha. „Poskrbeti bo treba tudi za razvoj kulture, telovadnica. nameravali, temveč bodo do novega leta usposobili samo dvorano (imela bo 250 sedežev), oder, speljali drenažo okrog doma in uredili okolico. Drugo bo moralo počakati na prihodnje leto. Kot po navadi na Mirni pri takih akcijah strnejo svoje sile tudi kolektivi. Sedaj pomagajo pri prevozih Dana, KPD Dob, Gradbeno opekarsko podjetje pa je izvajalec glavnih del; posodili so tudi vse orodje za udarniško delo. Mizarji IMV, TOZD tovarna opreme, so pripravljeni, ko bo prišla vrsta nanje, za stavbno pohištvo in ostala dela. A. ŽELEZNIK f Tudi dekliške roke se ne bojijo starih tramov z obilo zaijavelih žeblje v, in druge navlake, ki nastane pri podiranju vmesnih sten in drugega. Na sliki: med delom 23. septembra popoldne. Iz kraja v kraj Anton Lavriha: „Ne manjka nerešenih starih težav!" če bi do nje le prišli, bi namreč lahko dajala streho tudi kulturnim prireditvam. Krajani pričakujejo telovadnico vsaj do leta 1978, ko bodo slavili 100-letnico šolstva v tem delu občine. Občani že leta in leta pogrešajo trgovino za špecerijsko blago, sanitarni inšpektor jc že grozil, da bo staro trgovino zaprl. Potrebovali bi tudi družbena stanovanja. Največja težava pa je, da 2.000 prebivalcev nima poštne dostave, za vso krajevno skupnost je na voljo le en telefon. Nujno bi bilo postaviti telefonsko centralo vsaj za 20 številk." Lavriha je ob tem navedel še druge stvari, ki težijo občane: hudo je npr., ker nc morejo graditi. Zaradi tega bežijo iz kraja najbolj delavni ljudje. Ne gre pozabiti tudi to, kar je povedal gabrški delegat: imajo lepe možnosti za razvoj turizma; med drugim lovci že razmišljajo o avto-kampu pri lovski koči. Javna razprava o osnutku družbenega plana še teče, tudi drugod ga bodo lahko obogatili s tehtnimi pripombami. / A. Z. $f. žlnska rokometna [■KIPA - Pri mirenskem Partizanu so se za rokomet zbrale tudi ženske-Igrajo že prve tekme, kar bo pripomoglo k še večji pestrosti športnega življenja v kraju. Kot drugi športniki in člani Partizana so se tudi one izkazale pri udarniškem delu v Partizanu. RAZUMEVANJE SOLE - Mirenski Partizan je letos hotel ob nogometnem igrišču zgraditi slačilnico, garderobe in kopalnice za športnike. Zal za to ni denarja, vendar je osnovna šola z razumevanjem ponudila začasno rešitev: športniki bodo namreč lahko uporabljali njeno garderobo. Kar ima šola, torej široko-grudno nudi kraju. MUČNE VOŽNJE - Posebno pri večjih gospodarjjh v Suhi krajini imajo na dvoriščih tudi cisterne, ki jih morajo zadnje čase pogostokrat vpreči, da pripeljejo vodo za živino. Do novega leta bo, kot kaže, rešena te sitnosti vsaj Knežja vas. DENAR VOZIJO MIMO - Na zadnji seji občinske skupščine je bilo v razpravi rečeno, da gre v turistični sezoni mimo Trebnjega vsak dan po 12 starih milijonov dinarjev, ker gostinci nimajo toliko ležišč, da bi sprejeli "kaj več kot dva ali tri avtobuse gostov. BOJIJO SE MRAZA - Nekateri hišni sveti, ki so minulo zimo. čeprav ni bilo posebno hladno, gnali v svojih blokih kotle centralnih kurjav, imajo letos poleg kuriva skrbi še s tem, kdo jim naj bi nabavil nove kotle. Pri iskanju tega strica radi pokažejo na vse druge, samo na to, da so pozabili pobirati kotlarino, se ne spomnijo! ŠOLSKI CENTER IMA DIREKTORJA - Na zadnji seji občinske skupščine je bil predsednik Slavko Kržan imenovan za direktorja novega šolskega centra. Za začetek je steklo izobraževanje učiteljev v oddelku novomeške pedagoške gimnazije. TREBANJSKE NOVICE ,K°t je kmet Leopold Ratajc iz Primštala pri Trebnjem lahko ponosen na svoj par iskrih vrancev, je 'ahko ponosen tudi na svoj krompir. Kljub na splošno slabši letini ga bo oddal trebanjski Kmetijski zadrugi 15 ton sorte draga. Na sliki: pred odkupnim mestom KZ v Trebnjem. (Foto: Železnik) Suha krajina ne ho več suha Glavni cevovod že do Knežje vasi — Občani naj bi v denarju in delu prispevali še 3,5 bilijona dinarjev — Gradnja po etapah — Ob ugodni jeseni letos že do Dobrniča? Minuli teden so bile na občinski upravi v Trebnjem razmnožene Pogodbe za prispevke v denarju in delu za gospodinjstva ob trasi, oder naj bi potekal novi vodovod. Poudariti je namreč treba, da rani denar, ki se na teka od samoprispevka namensko za ta vodo-> še daleč ne zadošča. Ce^ P0godbi z glavnim izvajal-p01' Komunalnim podjetjem D °,SuPye- katere izvod hrani Ai . ednik gradbenega odbora jz Mežan iz Knežje vasi, j?' da bo vodovod Velika a - Dobrnič in Knežja vas din - šni vrh veljal 7.875.433 ^ referenduma se kreHh 1,94 milij°na dinarjev, npD S^supeljskega Komunal-ion JP^tja znaša 2,43 milita a dinarjev, preostalo pa naj v glavnem zbrale krajevne delovne brigade. Če bo jesen ugodna, in seveda če bo tudi denar, bodo še pred zimo prišli do Dobrniča! A. ŽELEZNIK UDELEŽBA ŠEPA Na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine je manjkalo precej delegatov. Občinska skupščina se jc sestala na prosto soboto, kot sc zavzemajo sindikati v trebanjski občini., Najbolj redke so bile vrste delegatov zbora združenega dela: izostala jc skoraj tretjina delegatov. V družbenopolitičnem zboru je vedno veliko opravičil, tokrat je tako ravnalo šest delegatov. Najboljša je bila zasedba v zboru krajevnih skupnosti. ZA HITREJŠI RAZVOJ SUHE KRAJINE Na zadnji seji občinske skupščine so delegati zadolžili za pripravo pobud za hitrejši razvoj Suhe krajine predsednico občinske konfercnce SZDL Ivanko Pavlin in predsednika izvršnega sveta Janez Zajca. DO ASFALTA NE ZASTONJ Nekateri občani ob republiških cestah so prišli nadvse ugodno do asfalta, saj npr. v Štefanu in še kje, kjer so potegnili asfalt, še s prstom ni bilo treba migniti zanj. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo republika potegnila asfaltni trak na svojih cestah še za dve slabi desetini kilometrov, že danes pa je očitno, da ne bo šlo tudi brez prispevka občanov, ki stanujejo ob teh cestah. V Trebnjem npr. so občani morali kar globoko seči v žep, da se jim ne kadi več pod nos z njihovih ulic. O akciji za zbiranje denarja v te namene bo treba pomisliti na Ponikvah, ko bodo stekla dela. kmet in predsed-je vf?dbenega odbora iz Knež-bo j1.' "Malokdo je veijel, da valo!<' ta^° kitro napredo- itialQn°n^ °d občanov. To ni yeda u , P°l°ženje ljudi je se- v glavn n°' Saj neg°tova in ba 2 tudi nezdrava preskr- ** v$eh VL kaPn'c huda ovira banjci. • c ^ gospodinjstev v tre- P0 ' Suhi krajini. ku na- ^govorjenem razdelilni-bl si gospodinjstva izra- čunala svoje prispevke takole: Vsako gospodinjstvo plača prispevek 1.500 dinarjev. Na člana gospodinjstva je treba prišteti 500 dinarjev, pri kmetih 40 odst. katastrskega dohodka, pri delavcih pa 5 odst. letnih osebnih dohodkov zaposlenih članov gospodinjstva. Na glavo velike živine je treba prišteti 300 dinarjev, ravno toliko tudi za motorno vozilo. Kot nam je ob pogledu na ta razdelilnik dejal Alojz Mežan, bodo tako nekateri plačali tudi po 15 tisočakov. K temu denarnemu prispevku je treba seveda prišteti tudi obveznih 100 ur dela na vsakega od 15 do 65 let starega moškega člana gospodinjstva (ženske do 60 let). Vrednost te delovne ure se ceni na 20 dinarjev. Mnogo občanov je že sedaj delalo pri izkopih in polaganju cevi proti Knežji vasi. Mežan pravi, da so ljudje najbolj veseli, ker bo voda pritekla tudi do Krušnega vrha. Ta solidarnost med vasmi in zaselki je bila celo tolikšna, da bi grozil skoraj že bojkot vse akcije, če ne bi bilo dogovorjeno, da bo dobil vodo tudi ta del revne Suhe krajine! Zaenkrat je bilo do predzadnjega torka izkopanega že 3,5 km glavnega cevovoda od Velike Loke do praga Knežje vasi. Na vsej tej dolžini so v glavnem tudi položene in zasute cevi. Dela so dobro napredovala, sodelovale so tudi mladinske I Kmetovalci v trebanjski občini, kjer pridelajo največ krompiija v republiki, so dobro izkoristili zadnje lepo vreme. Sonca niso bili veseli le vinogradniki, temveč tudi pridelovalci krompiija. Na sliki: zadružni delavci med izkopavanjem krompirja s kombajnom pri Slovenski vasi. (Foto: Železnik) Špekulacija se ne izplača Inšpektorji stopajo na prste mešetarjem s krompirjem - Nevestni kooperanti bodo izključeni iz zadruge - V KZ Trebnje odkup 10.000 ton krompirja v glavnem nemoteno poteka Peščici kmetov-koope-rantov iz K Z Trebnje bo kmalu hudo žal, če jim že ni, ker so izigravali sklenjene pogodbe o odkupu krompirja- Obstaja namreč resna bojazen, da bodo državne rezerve uvozile krompir iz drugih držav, predvsem zaradi nevzdržne mrzlice, ki jo skušajo ustvariti posamezniki, češ da krompirja ni, za to bi radi iztržili za svoj krompir takšno ceno, da bi ,,zvilo" marsikatero družino, če bi morala kupovati tako drago ozimnico. Slovenska poslovna skupnost za krompir si je prizadevala, da posebno letos, ko je vsepovsod krompirja res nekaj manj, potrošnikov ne bi ožemali, kmetje in tudi trgovci pa bi le dobili pošteno plačilo za svoj trud. Zato so postavili točno ceno za pridelovalce, marže za trgovce na veliko in malo.v Tako odkupuje trebanjska kmetijska zadruga, ki je največji organiziran proizvajalec krompirja, pri svojih kooperantih v republiki (10.000 ton) prvovrstni krompir po 1,70 do 1,80 kilogram; teža takih gomoljev mora biti nad 70 gramov. Kolinska, TOZD tovarna za predelavo krompirja na Mirni, odkupuje krompir manjšega ,,kalibra'1 po 1,55 din kilogram. Zal, tako izvršni svet in gospodarska zbornica• nista prišla do predpisa, ki bi terjal enake cene tako pri podpisnikih, ki se ravnajo po dogovoru v poslovni skupnosti za krompir, kot nepodpisnikih . . . Direktor trebanjske Kmetijske zadruge inž. Slavko Nemanič trdi, da je inšpekcija odločno nastopila, da bi zatrla neupravičeno bogatenje posameznikov v občini in izven nje, ki ustvarjajo na trgu s krompirjem predvsem negotovost in motnje ,pri oskrbovanju prebivalstva. Razveseljivo je, da večina kmetov-kooperantov vzorno izpolnjuje sklenjene pogodbe. Prav gotovo se dobro zavedajo minulega leta, ko je bilo krompirja m pretek, zadruga pa jim ga je odkupila po najvišjih cenah v državi! Ravno tako lepo se je ravnala tudi mirenska Kolinska, ki se še sedaj otepa s pirejem iz lanskega krompirja. Za dežjem pač vedno pride sonce, kdor pa je ,,sne-del" podpis pod pogodbo, bo nosil bridke posledice -sam! A. Ž. Preverjanje V pripravi ocena, kako se komunisti vključujejo v delo drugih organizacij 22. septembra je bil v Trebnjem posvet vseh sekretarjev osnovnih organizacij ZK v občini. Pred kritično oceno dela ostalih družbenopolitičnih organizacij bodo pogledali, kako se sami komunisti vključujejo v njihovo delo. Pri obravnavi poteka akcije gospodarske stabilizacije so terjali od vseh TOZD in KS, kjer tega še zdaj niso storili, naj sestavijo svoje stabilizacijske programe in jih predložijo delovnim ljudem. Skupno z delegati bi sc morali tudi pogovoriti o tem, kako delajo delegacije za zbore občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti. Vse osnovne organizacije ZK z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami imajo pred seboj tudi jasne sklepe 13. seje CK ZKJ o razvijanju družbene samozaščite. Za praznik republike bodo v občini spet okrepili vrste ZK. Razveseljivo je, da bo sprejetih precej mladih, predsedstvo zveze Socialistične mladine v Trebnjem je že pripravilo spisek nekaterih mladih za sprejem v ZK. V osnovnih organizacijah poteka dobro tudi idejno-vzgojno delo, odkar so skrb za to naložili posameznim članom. To ni kakšna meglica nad Kar-teljevskim klancem, temveč drač je in morda še kaj, kar so tik ob avtomobilski cesti kurili vili cestarji v rdečih oblačilih. Kdo bi maral za cestne znake, ki se ne vidijo v taki dimni zavesi? NIHČE SE NE BO IZOGNIL STABILIZACIJI Na ločeni seji zbora združenega dela so ob ocenjevanju polletnih uspehov gospodarjenja govorili tudi o stabilizacijskih načrtih. Načelnih oddelka za gospodarstvo Nace Dežman je dejal, da so nekateri tako varčevali, da so ves program „vrgli" samo na pol ali le eno stran papirja! Doslej na občini še niso videli stabilizacijskih programov šolstva in predvsem zdravstva. Kot kažejo za-skrbljive številke o številnih bolniških, jc na dlani, da bi sc da k) tudi tu prav gotovo kaj prihranili, saj vsi menda le niso bolni. banjSk lani predsednik tre-*al tr j* občinske skupščine re-% r °b vhodu v tovarno, je [3*0 j ceno» da gre le za prvo je padnjc. Ob sedanji izgu-reba pripomniti, da je Trebanjske notice PREDELAVA V ROSALNICE? ! Kot je bilo povedano delegatom vseh treh zborov občinske skupščine v Trebnjem 20. septembra, naj bi bil Novoles odstopil od nadaljnje naložbe v Trebnjem pred 14 dnevi. Takrat naj bi namreč stekli razgovori, da bi predelavo akrila postavili v prazno proizvodno dvorano TGP Metlika v Rosalnicah, kjer se je izjalovila proizvodnja plin-, skih jeklenk. Na opozorila trebanjskih delavcev so predstavni- ki občinske skupščine povprašali o tem v straškem Novolesu. Glavni direktor Novolesa je potrdil razgovore, na sestanek v Trebnje pa ni bilo predstavnikov Novolesa. OGORČENJE DELAVCEV •18. septembra jc izvršilni odbor Ljubljanske banke - podružnica Novo mesto prejel prošnjo Novolesa za spre..:em-.bo programa, češ da gre predelava akrila v Rosalnice! Na četrti strani gradiva banke jc napisana celo finančna konstrukcija naložbe v Rosalnicah! To so seveda izvedeli tudi delavci v Trebnjem. V petek, 19. septembra, je grozila celo prekinitev dela! Predstavniki Novolesa so takrat delavcem zagotavljali (predstavnike občinskih družbenopolitičnih organizacij so hoteli postaviti pred vrata): ,.Bodite pridni, delajte, nič se ne bojte, za vas bomo že mi poskrbeli!" KDAJ BO V TREBNJEM TOZD? Ker v Novolesu odlagajo ustanovitev TOZD v trebanjskem obratu, jc občinska skupščina v Trebnjem 20. septembra zapisala med stališča, da je skrajni rok za oblikovanje TOZD v Novolesovem obratu v Trebnjem 1. januar 1976. Za kakršnokoli spremembo predvidenega načrta naložb v trebanjski obrat do seje občinske skupščine ni bilo predloženih nobenih ekonomskih analiz. Kot so dejali v ponedeljek, 22. sep- tembra, v Novolesu, tudr centralni delavski svet o spremembi lokacije za predelavo akrila v soboto, 20. septembra, ni govoril, ker pač ni analiz. Delegati vseh zborov občinske skupščine v Trebnjem bi seveda zelo radi videli načrt razvoja tovarne akrila v Trebnjem v naslednjem srednjeročnem obdobju, zakaj stekla je javna razprava že o osnutku novega srednjeročnega načrta družbenega in gospodarskega razvoja občine. Kje je najbolj smotrno predelovati akrilne plošče, morajo pokazati ekonomske analize. Glede izida v Trebnjem nimajo bojazni. Še v sedanjih proizvodnih prostorih v Trebnjem ni stiske in je menda prostora še za tri stroje. V minulem tednu so končno tudi stekli razgovori med predstavniki trebanjske občinske skupščine in Novolesa. O rešitvah bomo še pisali. ALFRED ŽELEZNIK Mačehovski do trebanjskih delavcev? —————————^—————————— Treu .krilne plošče res vozili v predelavo v metliške Rosalnice namesto nekaj korakov poleg sedanje tovarne plošč v fljem? — Protest izvršnega sveta ObS Trebnje, ogorčeni tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine — Zahtevek že pri banki N°voiTrebniem dela že od lanskega občinskega praznika obrat' tov *a jz Straže — tovarna akrilnih plošč. Položaj trebanjske '"ožnat- v polletju je naredila za 1,8 milijona izgube, delavski svet Novolesa ji je nato na seji 20. septembra Pisal sanacijsko (ali po starem: prisilno) upravo. oprema trebanjske tovarne izkoriščena le 30 odstotno. Pripraviti bi bilo mogoče tudi drugo izmeno, za vse to pa so slabe možnosti, če ni predelave plošč. Ta nadaljnja naložba je bila najprej ocenjena na 45 milijonov dinarjev, ker denarja ni bilo, je bila vsota najprej skrčena na 25 milijonov, nazadnje pa samo na 17! Jasno je bilo celo, odkod denar: posojilo Beograjske banke iz Ljubljane, posojila izvajalca gradnje nove proizvodne dvorane, sosednjega Trima in seveda udeležba Novolesa. Dokler.. . PRVAK V 2UNICIH Na občinskem gasilskem tekmovanju, ki je bilo 20. septembra v Črnomlju, se je na prvo mesto uvrstilo gasilsko društvo iz Žuničev. Gasilci tega kraja so dobili prehodni pokal. Drugo-uvrščeni so člani PGD Kot-Brezje, na tretjem mestu pa so pristali gasilci iz Doblič. RAZRESNICA IN IZVOLITEV Na željo inž. Nika Požcka, ki je prevzel dolžnost predsednika občinske konference SZDL in je s tem delom precej obremenjen, je občinska skupščina izglasovala njegovo razrešnico v izvršnem svetu. Namesto njega bo v tem organu odgovarjal za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Jože Urh. Ta je domačin in je bil zadnja leta zaposlen v Kopru, pred kratkim pa je postal direktor nove črnomaljske pekarne. Jasno in glasno: Ne velja! Prvi osnutek družbenega plana črnomaljske občine do leta 1980 so na skupščini skritizirali, češ da je v njem premalo poguma 23. septembra so delegati treh občinskih zborov obravnavali zelo pomembne stvari: osnutek dogovora o družbenem planu SR Slovenije za naslednje petletno obdobje, prvi osnutek razvojnega plana za obdobje 1976 do 1980 v domači občini, kmetijstvo in gospodarstvo v občini po polletnih obračunih in drugo. Razumljivo je, da so na seji največ pozornosti posvetili bodočemu razvoju domače občine, pri čemer 2E BLIZU 500 TRAKTORJEV Neveijeten razmah je v črnomaljski občini doživela opremljenost kmetij z raznimi stroji. Pred sedmimi leti je bilo v občini vsega skupaj v zasebnem in družbenem sektorju kmetijstva komaj 31 traktorjev, ob koncu junija letos so jih našteli samo v zasebnem sektorju več kot 450. V tem obdobju se je število žitnih kombajnov povzpelo od 2 na 7, motornih kosilnic pa je že 722 in motornih žag 725, kar je prav tako za polovico več. Po en molzni stroj in električni pastir sta se v občini pojavila šele leta 1971, zdaj imajo 3 molzne stroje in 28 električnih pastirjev. Imajo tudi 18 silosov in 4 strojne skupnosti. NOVI SODNIKI POROTNIKI Za sodnike porotnike občinskega sodišča v Črnomlju je bilo izvoljenih 50 občanov z območja črnomaljske občine in 20 iz občine Metlika. Po-rotniški mandat bo trajal od leta 1975 do 1977. Pri predlogih za te družbene funkcije, ki zahtevajo vestno in odgovorno delo, so upoštevali krajevna zastopstva in poklice, ker je delo na sodišču zelo raznoliko, od obravnavanja mladoletnikov do zadev s področja gospodarskega Jcri-minala. pa so z zelo kritičnim očesom gledali na posamezna poglavja. Prva hiba plana je, da v njem ni podatkov za razvoj kar 11 nosilcev planiranja, med katerimi so tudi zelo važne institucije. Nadalje je po mnenju raz-pravljalcev osnutek plana in bodoči razvoj na zelo trhlih nogah, če bo obveljala kadrovska politika, kakršna je zastavljena zdaj. Po njej bi namreč leta 1980 v črnomaljski občini dosegli kadrovsko raven, kakršna je veljala v republiki leta 1974. Najprej pogoje Nesporna je ugotovitev, daje družbeno kmetijstvo v črnomaljski občini zadnja leta napredovalo, saj se je Kmetijska zadruga Črnomelj izkopala iz težav. V Poljanski dolini so dosegli tudi nekaj vidnih uspehov v kooperaciji s kmeti, ki pridelujejo kumare za tovarno Bel-sad, v splošnem pa se kaže veliko nazadovanje pri živinoreji. To so poudarjali številni razprav-ljalci na zadnji seji občinske skupščine, ko so obravnavali kmetijstvo. Čeprav je bilo v zadnjih treh letih odobreno za zasebno kmetijstvo 7 milijonov dinarjev družbenih sredstev, je tretjina tega denarja ostala neizkoriščena. Kmetje, katerim jc bilo odobreno posojilo za preusmeritev kmetij, so se posojilu zadnji hip odpovedali iz strahu pred negotovostjo v živinorejski proizvodnji- Veliko je bilo zadnje čase govorjenja tudi o kmečkem turizmu, ki naj bi bil dodatni vir dohodka ljudem v-odročnih krajih, toda s tem zaenkrat ni nič, ker ni možnosti za to dejavnost. Kmet za turiste nima časa, ker nima dovolj delovnih rok za obdelavo zemlje, sam išče kupca za pridelke, razen tega ni dobrih cest, marsikje pa tudi nc vode. Črnomaljski drobir ZAČETEK NOVE SEZONE -23. septembra so imeli v črnomaljskem domu kulture Večer poezije in glasbe, na katerega je bil vstop prost. SO L A IMA RAVNATELJA -Ker se na razpis na ravnateljsko mesto v poklicni kovinarski šoli ni nihče javil, je občinska skupščina imenovala za v. d. direktorja inž. Branka Polimaca. TRŽNICA SKORAJ PRAZNA -Razen ob četrtkih, ko je v mestu uradni dan, je črnomaljska tržnica skoraj prazna. Prejšnji torek je na vsem dokaj obširnem prostoru prodajala samo ena ženska- Gospodinje so že vajene, da si zelenjavo in sadje nabavljajo v trgovinah. LETOS MALO GOB - Kakor so se lani jgobarji hvalili, da so nabrali po bližnjih gozdovih cele košare /S? €mmmn osvoboditve in otvoritve n° jfl p* ne ceste. Poleg recitatorje skega zbora iz Hrvatske bos ^ in pila tudi metliški pihalni or ^ u folklorna skupina osnovne Metlike. , AEROKLUB USTANOV^sj V soboto, 27. septembra ' . j je v avli osnovne šole v Met pn lo precej letalcev, modelarji 5u s jatcljcv letalstva. Po dolge'11 je belokranjskim letalcem ' . čila želja: ustanovili so s ,o-klub. Z ustanovitvijo kluW n «|» člani zadali veliko nalog, ninii pa je prav gotovo športnega letališča- Več P ustanovitvi na športni strani- Prireditve za praznile V počastitev 3. oktobra, Pf^nDca občine Kočevje, je ali še bo več prireditev. Danes, 2. oktobra, ob 16. ^ ho tradicionalni tek pioniijev in mladine po uli-^ Kočevja. Ob 19.30 pa v Seškovem domu gosto-^0 Mestno gledališče Ljubljana s Staretovo „Kmetijo". Jutri, 3. oktobra, bo ob U|30 v prostorih TOZD k • svečana seja občuiske skupščine in ™^beno-političnih organi-^cij. Ob 12.30 pa bodo tu tovarno masivnega PoWštva Slovenijales-LIK •kočevje. 9. oktobra ob 18. uri bo-JP odprli razstavo ZKGP očevje „30 let kmetijstva gozdarstva". 24. oktobra ob 11.30 bo voritev novih proizvodnih poslovnih prostorov ti-Kočevski tisk, ki prav os praznuje 204etnico ob-Ob 18. uri pa bo od-razstava slikarskih del S^oleja, rojaka iz ob 17. uri pa v ^^ovem domu sveča-3#^ ®|^demija posvečena osvoboditve in ^etnici tiskarne Kočevski ^ počastitev praznika pa 26. septembra odprli rlco del slikana Bo- vitpi- iz Trsta. Pokro-clfi. je občinska ^Pščma Kočevje. n Tudi letos bomo proslavili občinski praznik 3. oktober z mnogimi prireditvami in otvoritvami. Svečanosti so se začele že 26. septembra in bodo trajale do 25. oktobra. Na fotografiji: Park herojev v Kočevju. (Foto: F. Brus) letos dve Šeškovi nagradi Dobita ju Franc Gorše in pionirska organizacija OŠ Kočevje Odbor za podeljevanje ^ško-ve nagrade, najvišega priznanja občine Kočevje, se je na seji 23. septembra odločil, da bo letos podelil dve nagradi. Dobila ju bosta Franc Gorše iz Cankarjeve ulice v Kočevju in pionirska organizacija „Ljubo Šercer" na osnovni šoli Kočevje. Franc Gorše bo prejel nagrado za dolgoletno uspešno delo na družbeno-političnem in gospodarskem področju. Pionirska organizacija osnovne šole Kočevje pa bo nagrajena za prizadevno delo v izvenšolski dejavnosti ter pri razvijanju tovarištva, solidarnosti, ljubezni do domovine in obujanju tradicij NOB. ^ Nagradi bosta podeljeni na svečani seji občinske skupščine, ki bo jutri. Šeškova nagrada sestoji iz spominske plakete in denarnega dela, ki bo znašal letos za vsakega nagrajenca 5.000 din. J. PRIMC občinska seja Vračajo se v rodni icraj Radi bi delo doma — Gradijo nove hiše Na hrvaški strani Čabranke pri Hešcih postavljajo tudi novo montažno dvorano za obrat Ko-vinopiastike iz Loža. Zdaj je ta obrat, ki zaposluje okoli 60 ljudi, v stari hiši. Nova dvorana bo merila več kot 2.000 kv. m, dela pa bodo z ureditvijo okolice veljala okoli 12 milijonov dinarjev. Prebivalci slovenske strani Kolpe so veseli, da to zaostalo območje na hrvatski strani Čabranke napreduje, še bolj pa bodo zadovoljni, ko bodo tudi na slovenski strani, se pravi v Osilnici, dobili proizvodni obrat. Pravijo, da je za zaposlitev v tovarni na razpolago okoli 200 ljudi. Nekateri prihajajo domov celo iz tujine, ker so slišali, da bo Osilnica dobila tovarno. Ker doma ni dela, so se začasno zaposlili na Hrvatskem. Na račun govoric o bodoči tovarni se je začela tudi gradnja stano- vanjskih hiš. kupno je zaprosilo za ^adbeno dovoljenje ali začelo graditi hiše šest zasebnikov. To sicer ni veliko, vendar pomeni ogromno za ta kraj. Toliko novih hiš namreč ni bilo tu zgrajenih vseh zadnjih 50 let. Celo nasprotno: ljudje so se izseljevali. Kakor prebivalci Osilniške doline grade s prostovoljnim delom ambulanto, tako, pravijo, so pripravljeni prostovoljno delati tudi za postavitev tovarne, seveda če bo potrebno. Domačini tudi ne prodajajo več radi hiš. Pravijo, da jih bodo prihranili za otroke, če se bodo vrnili domov. Največ kupcev hiš je prihajalo iz 2^greta. J. P. Drobne iz Kočevja programe - Se- kulturnih in n ratniu programe - Se športnih ir ''e je prišla. Mora-A ''e bi programe prireditev, Priredff5° in bi bili po r® Uro if ali še celo h dogaja, v ^*i5tv^ organizirala komisija VerencfszD?pri občinski ["^ti,^ - Avtomo- športnike v dom ture, na tamkajšnja igri- tJ/ (medved odgoverje sklepaš, daje med-P'*®st za varstvo ti ^ .P'iJjajata na sestanke v ^^nic^ predsednik. šča ali na kegljišče, imajo težave, ker ne vedo, kje so uvozne ceste do teh objektov, igrišč in parkirišč. Nujna bi bila skupna smerna tabla nasproti slaščičarne za smer proti domu telesne kulture in proti kegljišču. Na vseh križiščih pa bi morali biti še dodatni kažipoti. Ker sedaj oznak ni, se nekateri vozijo kar skozi park. To je mogoče posebno zato, ker nihče ne spoštuje prometnih znakov in ker prometni miličniki zelo redko pridejo v ta konec mesta. To izkoriščajo tudi domačini, posebno mopedisti iti kolesarji, v nočnih urah pa šc avtomobilisti. RADOST EVROPE - PrUožnost-ne znamke „Radosti Evrope" bo izdal biro Jugoslovanske PTT ob VII. srečanju otrok Evrope. Srečanje bo od 2. do 7. oktobra v Beomdu. Nastopili bodo otroci iz 20 držav. Znamke bodo izdane za vrednosti 3,20 in 6 dinarjev. Na njih bodo reprodukcije sliice „Levček", delo Antoniete Savič, stare 7 let, in slike „Otroški voziček", delo šestletnega otroka iz Muenchna. Na tem srečanju bodo otroci izrazili solidarnost otrok vsega sveta in se med seboj spoznali, zbližali, postali prijatelji Prek plesa, pesmi, radosti in veselja, okrovitelj tega otroškega srečanja bo UNICEF. tri razstave Letošnja razstavna sezona v Likovnem salonu Kočevje se je začela 26. septembra z otvoritvijo razstave mladca slikarja Borisa Zuliana iz Trsta. Odprta je v počastitev občinskega praznika, kot bosta tudi še naslednji dve razstavi v oktobru. Tako bo imelo razstavo tudi Združeno kmetijsko gozdarsko TOdjctje Kočevje, in to od 9. do 23. oktobra. En teden bo kmetijska, en teden pa gozdarska razstava. Na razstavah bodo prikazali razvoj kmetijstva in gozdarstva na območju Kočevske in Ribniške doline. Franjo Smole, domačin, sli-kar-samorastnik, pa bo razstavljal svoja najnovejša dela od 24. oktobra do 3. novembra. Mudil se je v dolini Kolpe in v okolici mesta Kočevje ter naredil veliko pokrajinskih slik - akvarelov. Do konca tega leta ima Likovni salon v programu še tri likovne razstave. A. A. '(OČEUSKE NOUKS potujoča mesnica? Mesnice v odročnih krajih kočevske občine, kot Osilnici, Predgradu in Strugah, prinašajo Združenemu KGP čisto izgubo. V teh krajih je potrošnja mesa i/redno majhna, kljub temu pa je treba imeti povsod lokal, hladilnike in zaposlenega človeka. Tudi dovoz mesa je drag, vendar ga morajo dobiti tudi ljudje, ki so daleč od mesta. Nekateri so predlagali, naj bi ob določenih dneh in urah s posebnim avtom razvažali in prodajali meso po teh krajih, vendar predlog o potujočih mesnicah doslej ni bil sprejet. Vodna skupnost Ljubljanica-Sava ureja na Bistrici v Ribnici dvižno zapornico. Letos bodo uredili temelje in delno še pregrado, prihodnje leto pa tudi mehanizurani del zapornice. Pravijo, da bo potem v Ribnici manjša nevarnost poplav. (Foto: I*rimc) Letos 16 priznanj Lončarlje Dobili so jih najbolj zaslužni za razvoj na območju KS Ob letošnjem prazniku Lončarije, ki so ga slavili 20. septembra v Dolenji vasi, so ugotovili, da so z velikimi napori, rednim in dodatnim samoprispevkom ter mnogimi urami udami^ega dela izpolnili prvi del načrtov na komunalnem področju. Tako so dogradili vodovod v Grčaricah, posodobili ceste in ulice v Dolenji vasi, Pri-gorici in Lipovcu, tik pred dograditvijo pa je most na raktiniški cesti. Na proslavi so podelili tudi priznanja vsem organizacijam in posameznikom, ki so se še posebej trudili za nai^redek Lončarije. Skupno jih je dobilo letos 16, in sicer: Tovarna Sukno Zapuže, katere kolektiv je pomagal pri opremljanju družbenega centra, mladi člani tega kolektiva pa so spomladi uspešno iz- vedli pevsko-modno revijo. Vaški odbor Grčarice je uspešno izvedel gradnjo vodovoda. Vaški odbor Lipovec je zaživel tako, kot je predvideno delo takega odbora v okviru krajevne skupnosti. Prizadevno je izpeljal tudi asfaltiranje ceste. Pretvorniic na Gregoriji S prostovoljnim delom do boljšega sprejema Televizijski sprejem je na območju Ortneka precej slab. Slika je motna. Redko kdo pa se lahko pohvali, da lahko sprejema drugi program ali zagrebški prodam. Najslabši sprejem je na Velikih Poljanah ter v Dolenjih in Zgornjih Podpolja-nah. Predstavniki krajevne skupnosti Velike Poljane so že šli na razgovor z vodstvom TV Ljubljana. Razpravljali so o možnosti gradnje pretvornika, kar bi izboljšalo sprejem. Dosegli so sporazum, po katerem bodo lastniki televizorjev, ki jih je tu okoli 40, prostovoljno delali, televizija Čakalnico in razsvetljavo Dolgo že govorimo, da je nujno potrebna čakalnica na križišču v Žlebiču, ref zadnji pa je čas, da jo tudi postavimo. Kar predolgo smo gluhi za želje in potrebe krajanov in turistov. Res ni lepo puščati v vsakem vremenu na milost in nemilost čakajoče potnike, pogosto otovorjene tudi z majhnimi otroki in obilno prtljago. Njihovo negodovanje je upravičeno. Krajevna skupnost naj reši to zadevo, saj to križišče tam še' dolga leta in desetletja. Zgledujmo se po malih, slabo prometnih postajališčih, kjer res Zgledno skrbijo za udobje potnikov in najbolje propagirajo tudi turizem za naše lepe kraje. Ko že govorimo o avtobusnih postajahščih, naj omenim tudi njihovo osvetlitev. Tudi razsvetljava sodi med udobje in k skrbi za varnost potnikov. Zato naj krajevne skupnosti urede osvetlitev v Dvorski vasi, Ortneku in 2lebiču na križišču. Električna napeljava je povsod blizu, samo malo uvidevnosti in dobre volje je treba, pa bodo tudi ta postajališča razsvetljena. V. PREZELJ pa bo dala poUebno tehniko. Gradnja pretvornika je predvidena na ortneškem starem gradu ali pri Svetem Gregorju. Občani so tako sami opozorili, kaj potrebujejo, in izrazili pripravljenost, da bodo pomagali pri postavitvi pretvornika. Ce tega ne bi storili, verjetno še dolgo ne bi imeli boljšega televizijskega sprejema. Zdaj upajo, da lastnik zemlje ne bo prepovedal na svoji zemlji graditi pretvornika, saj bo tudi on deležen boljšega sprejema. M. G. Vaški odbor Prigorica je uspešno in popolnoma samostojno izpeljal priprave za asfaltiranje cest in ulic. KUD France Zbašnik je v zadnjem obdobju pripravil vrsto uspelih kulturnih prireditev. Norbert Cerne iz Grčaric že dolgo uspešno deluje v organih KS, sindikatu, gasilskem društvu, teles-novzg(^nem društvu, na kulturnem področju in drugod. Tone De^k iz Lipovca uspešno dela pri urejanju komunalnih zadev, dolgo let pa je delal za napredek vse Lončarije. Albina Grivec iz Dolenje vasi deluje v KS, družbenopolitičnih organizacijah, obrambnih pripravah in drugod. Alojz Marolt iz Ribnice je strokovno in vsestransko pomagal vaškemu odboru za gradnjo vodovoda v Grčaricah. France Merhar iz Prigorice je dolgo, pridno delal v KS in SZDL. Ladislav Oražem iz Dolenje vasi Uspešno vodi gasilsko društvo in dela drugod. Janez Pahulje iz Dolenje vasi je .strokovno vodil in nadziral posodabljanje lončarskih cest. Ludvik Pahulje iz Dolenje vasi je požrtvovalni gasilski veteran. Janez Petek iz Lipovca je predsednik vaškega odbora, dela pa še v KS, SZDL in pri ^silcih. Pavel Rebolj iz Prigorice dela v ZB, KS in drugih organizacijah. 1'rance Sega iz Grčaric je predsednik krajevne organizacije ZB in aktiven družbenopolitičen delavec. J. P. Na proslavi praznika Lončarije je nastopil tudi pevski zborček osnovne šole Dolenja vas in ubrano zapel več pesmi. (Foto: Prime) Ribniški zobotrebci GENERAL TAVČAR NA GRADBIŠČU Predstavniki ljubljanske vojne oblasti na čelu z generalpolkovnikom Francem Tavčaijem-Rokom so pred kratkim obiskali gradbišče doma JLA v Ribnici. Komandant se je predvsem pozanimal, kako potekajo dela in če bo dom dograjen do roka. Predstavniki doma so generala Tavčarja seznanili s težavami, na katere so naleteli med gradnjo, in na koncu izrazili prepričanje, da bo dom dokončan iri odprt za letošnji dan JLA. 22. december. M. G. ZBIRAJMO PAPIR - Kakor že nekajkrat, tako je tudi v teh dneh Rdeči križ organiziral zbirame stare-papirja v dobrodcbie in človekoljubne namene. V Ribnici je bila ta-^ akcija 1. oktobra. DOKTOR V POSTE UI -Obiskovalci ribniškega kina niso zadovoljni z izborom filmov. V zadnjem letu dni so prikazovali v glavnem stare fiJme, zato so bile tudi predstave razmeroma slabo obiskane. V vrsti slabih filmov je prišel te dni na platno le en zanimiv, vendar ne dober, ki je vzbudil največ pozornosti prav pri mladih. To je bil film „Doktor v postelji", v katerem je bilo precej „golih ' prizorov, zato je bil mladini izpod 16. leta vstop prepovedan. Kljub temu je bil to najbolj obiskan film po „Užiški republiki". IZLET GOLOBARJEV - Golo-barsko društvo iz Ribnice je organiziralo za svoje člane izlet na gobarsko razstavo v Ljubljani. SPREMEMBA NA TRŽNIO -- V juliju in avgustu je bilo na ribniški tržnici naprodaj n^več paradižnil^, paprik in kumar. Zdaj gre najbolj v promet sadje, in sicer grozdje, banane, hruške, jabolka in sveže fige. Tržnica bo poslovala vse leto. M. G. — Ribničani so zelo ponosni na novi čevljarski most. — Pravijo pa, da bi bili še bolj, če bi imeli v Ribnici tudi kakšnega čevljaija. RESETEI jutri občinska seja Jutri "i ločene' na katerih bodo rezultatih1 m sk'epali 0 P°lletnih 0^inskep-g°S^0^arjen«ia' sPremembi r^°ka z/r« Proračuna, osnutku fazvitih nk2.Spf -va,ye razvoJa manj °dkjh jIJ v Sloveniji, o do-ter 0 dri LraZ samoprispevka 5PoiiiPn-if enem dogovoru o varstvu ;Sum»0VNClV N» dn«S * ""»eatsŽ vpSjL" ""'""""j" ^ketarsk1 poizkusi £ Boenm; r^re<^i gimnazije Kočev-^ navdihi rn sc Jc že v osnovni Jieveč m^i iZa modelarstvo. Izdelal 20 «f» V -iadralnih letal in rajnem P eolbra je priredil na po-Vas' Pri k'fU-aVniku na koncu Dolge ? lansira« Cev-Iu spuščanje letalskih 111 so raketnih modelov, Pri Šole L- vVa!' tudi učenci osnov-^arjajo , fvjev ki se že dolgo l eicihi ^l^tnim modelarstvom. Klub rat" ustanovili modelarski V. I. PROIZVODNO PODJETJE OPREMA Xia praznih poseben popust • v sTOZD: - MIZARSTVO - te2ka konfekcija „sintep" - PLESKARSTVO-STEKLARSTVO in delovno skupnostjo skupnih služb priporočamo naše izdelke .in storitve ter hkrati čestitamo za praznik občine. (t V POČASTITEV PRAZNIKA OBCINE KOCEVJE TRGOVSKO PODJETJE M nama LJUBLJANA pripravilo POSEBNO UGODNOST za potrošnike iz Kočevja in okolice: OD 3.10. 1975 DO 7. 10. 1975 je naprodaj VSE BLAGO (razen prehrambnih proizvodov) ^ ^ . VELEBLAGOVNICI Ninama KOČEVJE Z 10-ODST. POPUSTOM. Popust lahko izkoristite pri plačilu z gotovino, s tujo valuto in tudi na potrošniški kredit. Vsem občanom čestitamo za dosežene delovne uspehe in jim želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. AVTO KOČEVJE tavtS: KočevFE mednarodni in tuzemski avtotransport, mehanične delavnicci turizem In gostinstvo — Solidno in hitro opravljamo prevoze blaga v Inozemstvu in doma — Opravljamo tehnične preglede osebnih In tovornih vozli — Nudimo gostinske In turistične storitve v motelu na JASNlC Za občinski praznik iskreno čestitamo! kovinar kotevje — centralne kurjave — vodovodne Instalacije — klimatske naprave — razna druga kovinska gradbeno-obrtna dela PRIPOROČAMO NAŠE STORITVE IN HKRATI ČESTITAMO ZA PRAZNIK! HrnnovoD KOCEVJE - RIBNICA KOČEVJE OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBCINE I ZDRUZENO KGP KOČEVJE Z organizacijami združenega dela: OZD GOZDNO GOSPODARSTVO TOZD Pugled TOZD Rog TOZD Jelenov žleb TOZD Draga TOZD Velike Lašče TOZD gozdarska kooperacija TOZD transport — gradnje TOZD lovišče medved OZD KMETIJSKO GOSPODARSTVO TOZD govedoreja TOZD prašičereja TOZD kmetijska kooperacija TOZD mesarija TOZD agroservls OZD GRAMIS in DSSS pri vseh OZD In ZKGP ČESTITAMO ZA PRAZNIK! iwiercator TOZDTRGOPROMET KOČEVJE ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBCINE i. DROBNE r IZ KOČEVJA DELOVNI P^OGRM Občinski komite ZK Kočevje je sprejel iia zadnji seji delovni program do decembra. V tem obdobju bodo njegove glavne tri naloge; spremljanje izvajanja stabilizacijskili programov, nadaljevanje uresničevanja ustave (predvsem na področju ustanavljanja TOZD) in priprava ter izvedba volilnih konferenc v osnovnih organizacijah ZK. Razen t(^a bodo preverjali uresničevanje sklepov prejšnjih sej ter imeli ponovne skupne seje s komunisti v ITAS in Zdravstvenem domu. SKRB CESTAM Razen gradnji zilravstvcne postaje velja na območju krajevne skupnosti Osilnica v kočevski občini glavna skrb urejanju vaški!) cest in jx)ti. pri čemer zelo pomagata ZKCIP in Snežnik. Po 15. oktobru se bo predvidoma začela gradnja ceste Podvrh Krizmani-Padovo. Dokončujejo tudi cesto Sela-Bezgovica-Cačič. Urediti bo treba tudi še ceste Papeži-Belica. Žurge-Bezga rji in na Malinišče. Letos je gradnjo in urejanje cest oviral dež. IZRAVNATI KUP Graditelji zasebnih garaž v Podgorski ulici v Kočevju so te dni pred občinskim praznikom uredili fasade in tako pripomogli k lepšemu videzu okolice stanovanjskih blokov. Prav bi bilo, dii bi Stanovanjsko podjetje izravnalo kupe materiala za garaži-mi. ki so ga napeljali že pred nekaj meseci. Vsa ta navlaka ovira tudi dovoz k nekaterim garažam. V. I. KOMBI ZA ŠOLARJE Osnovna šola Kočevje je kupila te dni kombi za prevoz učencev iz Ti-sovca do ix)družnične šole Struge. Denar za nabavo vozila je prispevala Izobraževalna skupnost Kočevje. Tako je pot v šolo za učence- iz Ti-sovca lažja in varnejša, saj jih je včasih ogrožala tudi divjad, ki je je v suhokrajinskih gozdičih vedno več. V. 1. vsak četrtek |DOLENmiU^ io?. popust m ivi ese^^ gospodinjske tehnike v 28. proda jaln ah JUOCTEHNIKA IZKORISTITE UGODNOST POPUSTA V MESECU TEHNIKE V PRODAJALNAH JUGOTEHNIKE PO VSEJ SLOVENIJI .OD 10. SEPTEMBRA DO 10. OKTOBRA*?^ 20 DOLENJSKI LIST St. 40 (1367 ozimnicd! KZ „KRKA" Novo mesto - De Draškovec nudi za ozimnico jabolka vseh vrst iz svojega plantažnega sadovnjaka Brezovica pri Šentjerneju, ^ne za jabolka sorte: >natan in rdeči delišes ., carević < I ^'"panjska reneta, bobovec, 31 oranžna reneta, j ► zlata parmena Sindikalne organizacije, ki vzamejo količine nad 5 ton, imajo * poseben popust. Jabolka lahko dobite vsak dan od 7. do 17. ure na Brezovici P*"' Šentjerneju. ........................... 5,00 din 4,00 din 3,50 din PROSTA DELOVNA MESTA! VDOLENJKA", I^Oovsko podjetje na debelo in drobno, ■'ovo mesto 2 p i s u j e (reelekcija) vodilni delovni mesti- VODJE GOSPODARSKO-FINANCNEGA , ODDELKA VODJE SPLOŠNEGA ODDELKA f^ogoji: višja strokovna izobrazba ekonomsko-organizacijske ^^eri in 5 |et delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ® ' srednja strokovna izobrazba in 8 let delovnih izkušenj na - 'nem delovnem mestu ali nižja strokovna izobrazba in 'et delovnih izkušenj v stroki; Pod 5 • •X' visja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri in et delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ali sred-ja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 8 let delovnih iz-u^nj na vodilnem delovnem mestu. ®9 pogojev, navedenih pod 1. in 2., mora kandidat: izpolnjevati splošne pogoje za pridobrtev^ lastnosti delavca 2 • •rneti družbenopolitične in moralne ter organizacijske sposobnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, za vlaganje prijav je 15 dni po objavi. STIPENDIJE! °ESLJUBUANA,n.$ub.o •^LEKTRO KOČEVJE b. o. razpisuje Pq®J'PENDIJE v soli za elektro delavce ^ OJI: Mladinci za to šolo morajo imeti: 'zpolnjeno osnovnošolsko obveznost in uspešno konča-najmanj 6 razredov-šole ter dobro zdravstveno sta- Šoi pj.j^ tfaja samo 18 mesecev, od tega bodo učenci 12 mesecev nas na praktičnem delu, dvakrat po 3 mesece v Elektro- pQ^°^®'"skem šolskem centru v Novi Gorici. ončani šoli si učenci pridobe naziv „monter za električ-^^onirežja". Prii je 15 dni po objavi tega razpisa. Prem' priložiti zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o"" Prij ^^^f^jskem stanju družinskih članov. osebno v administraciji. Cesta na Trato 6, belinka PROSTA DELOVNA IVIESTA! tozd „varnost" kočevje objavlja prosta delovna mesta: 1. nadzornika v tozd „varnost" kočevje 2. vec varnostnikov (vratarjev) v tozd „varnost" kočevje Pismene prijave sprejemamo 15 dni po dnevu objave: Pogoji: 1. Za delovno ^mesto nadzornika se zahteva, da obvlada slovenski jezik, da irna popolno dokončano srednjo administrativno ekonomsko šolo, da ima šoferski izpit A in B kategorije, da ima svoj osebni avto, da stanuje v Kočevju, da ima telefon v stanovanju in da ni starejši od 35 let. 2. Za varnostnike (vratarje) se zahteva poleg splošnih pogojev, da obvladajo slovenski jezik, da imajo dokončano osnovno šolo. Predpisano je poskusno delo, ki traja 90 dni, prestanih na delu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi dohodka in OD. Pod točko 1. se za nadzornika zahteva, da opravi še strokovni izpit za nadzornika v enem letu, in mu traja poskusno delo 90 del. dni, prestanih na delu. Osebni dohodek po pravilniku. PROSTO DELOVNO MESTO! „SLOVENIJALES-STILLES" ' tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA OBJAV U A prosto delovno mesto kurjača Pogoji: KV kurjač na nizkotlačne kotle z' najmanj enim letom delovnih izkušenj Kandidati naj pismene prošnje naslovijo na delovno organizacijo v 15 dneh po objavi. PROSTO DELOVNO MESTO! SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI NOVO MESTO razpisuje prosto mesto STROJEPISKE -ADMINISTRATORKE Pogoj: srednja šolska izobrazba ali dokončana dveletna administrativna šola in najmanj dve leti delovnih izkušenj ter družbenopolitična aktivnost. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o osebnih dohodkih delavcev krajevnih skupnosti SR Slovenije. Nastop dela je možen takoj. , ^ Kandidati naj prošnje z dokazili o izobrazbi vložijo do 15. 10. 1975 na Svet krajevne skupnosti Novo mesto. Tako so v Malinah pti Jugoiju Marko Luzar, Alojz Miklavčič in Jože Golobič pretel^ mesec pletli „bajto** — leskov koš z dvema kolesoma za spravilo sena s pobočij. Letošnji pridelek sena so že pospravili, bodo pa novi koš s pridom uporabili prihodnje leto. (Foto: Andrej Dular) V SPOMIN 5. oktobra bo minilo leto dni, odkar si se moral mnogo prezgodaj za vedno posloviti od mene, moj ljubi mož FRANC VODOPIVEC iz Novega mesta Žalujoča: žena Micka in drugo sorodstvo. V SPOMIN Dne 29. Kptembra sta minili dve dolgi leti, odkar smo ostali sami — tihi in otrpli z bolečo resnico, da nas je za vedno in brez slovesa zapustila naša ljuba žena in mama FRANČIŠKA GRIVEC iz Poljan pri Mirni peči Naša samota in bol sta večni, kot je večna zemlja, ki te je pokrila. Vsem, ki se je še spominjate in obiskujete njen tihi dom, prisrčna hvala. Njeni: mož ter otroci: Joži, Mili, Lojz, Tone, Jo^c, Ciril in Majdi. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila moja draga žena, sestra, teta in botra JOŽEFA CVELBAR iz Dol. Prekope 7 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala vsem dobrim sosedom za vso pomoč v času njene bolezni in v teh težkih trenutkih, dr. Frlanu iz Kostanjevice za dolgoletno zdravljenje na domu ter župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: mož Lojze, sestra Francka, brata Tone in France z družinami, Fani ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani izgubi naš^ dobrega moža, očeta in star«^ očeta JAKOBA GRAHKA . iz Rožanca pri Črnomlju X iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, posebno Lozarjevim za pomoč in izrečeno sožalje. Vsem, ki so njegov oder okrasili s cvetjem in venci, iskrena hvala. Zahvaljujemo se PGD Petrova vas za lepo organiziran sprevod, enako ostalim gasilskim društvom. Hvala tov. Stanetu Grahku in Matiji Springer]u za govor ob odprtem grobu ter vsem kolektivom za podarjene vence, godbi na pihala, in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena in štiije sinovi z družinami ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob nadvse boleči izgubi našega dragega sina, moža, očeta, brata in strica RADA NOSANA se zahvaljujemo sosedom ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter mu poklonili cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo kolektivu podjetja Novotehna za izkazano pomoč in tolažbo, tov. sekretarju za ganljive besede pri odprtem grobu, pevcem pevskega dru^va „Dušan Jereb", učiteljskemu zboru ter dijakom in sošolcem STS Krško, osnovni šoli Brusnice - osmemu razredu ter župniku s Kapitlja za opravljeni obred. Neutolažljivi: žena Fani, otroka Zdenko in Jelka, mama, sestre in bratje ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA RAPUŠA iz Češenc pri Mirni peči se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani. Najlepša hvala zdravnikom in drugemu osebju pljučnega oddelka v Novem mestu. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence in pripravili pogrebni obred. Žalujoči: žena Amalija, hčerki Malči in Jelka z družinama ter bratje in sestre z družinami. tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061 /314177 tele'x 31 260 yu bel SANDOLIN PX 65 'Va Mednarodni sloves ^ Od|j. . uJe ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki • ^°U iskano sredstvo za dolgoletno zaSčito lesa 1 ^'vorn 56,1 m zai®da,ce tef i« odporen proti vremenskim osnovni ter kon£ni premaz in je izdelan v 13 barvah prospekte in navodila za upora- SLUŽBO DOBI GOSTILNA KUŽNIK, KRŠKO, Cesta 4. julija 22, sprejme v službo kvalificirano natakarico ali dekle, ki ima veselje do strežbe v gostilni Nastop službe takoj, plača in vse ostalo po dogovoru. Urejen sedemumi delavnik. SPREJMEM moškega, starega okoli 40 let, za pomoč na kmetiji. Lahko je tudi starejši. Nudim vso oskrbo, po potrebi preskrbim tudi službo. TESAR, izučen ali priučen, dobi službo. Nastop dela možen takoj, osebni dohodek po dogovoru. Tesarstvo Jože Forjan, Devova 15/B, Ljubljana. FRANC SELA.N, avtokleparstvo, Savije 74, Ljubljana, takoj sprejmem vajence. Stanovanje preskrbljeno. SAMOSTOJNO FRIZERSKO pomočnico sprejmem. Naslov v upravi lista (2375/75). TAKOJ SPREJMEM vajenca ali va-jenko za krojaško obrt. Franc Ma-zovec, V brezov log 14, Novo mesto. STANOVANJA Motorna vozila PRODAM škodo 1000 MB po delili. Franc Papež, Jezero 14, Trebnje. PRODAM karambolirano škodo S 100, tudi po delih. Mirana Jarca 36, Novo mesto, od 16. ure dalje. PRODAM karambolirano diano 6, letnik 1969/70. Mirko Jordan, Gor. Prekopa 4, Kostanjevica. . IMV 1600 super B, dostavni kombi, obnovljen, letnik 1970, registriran do septembra 1976, prodam, delno tudi na gradbeni čelc ali potrošniški kredit, v račun vzamem tudi fička od letnika 1970 naprej. Velika Bučna vas 35 A. PRODAM zastavo 101, malo rabljeno, in moped na štiri brzine. Rajko Henigman, Cesta komandanta Staneta 32, Novo mesto. PRODAM PO ZELO UGODNI CENI prodam 2 sadni stiskalnici po 120 litrov in 2 po 160 litrov. Jug Srečko, Savska cesta 20, 68290 Sevnica. PRODAM otroško košaro z vložkom, kombiniran otroški voziček, otroško posteljico z jogi vložkom, otroška sedeža za kuhinjsko mizo in za v avto. Herma Vukoslavovič, Ragovska 10/25, Novo mesto, ali po telefonu 22-928 od 15. ure dalje. UGODNO PRODAM dobro ohranjen kavč, lahko tudi fotelje. Jovan Kapevski, Kettejev drevored 49, Novo mesto. UGODNO PRODAM kompletno žago za rezanje drv, z vozom; pogon na Dieslov motor. Nežka Simon-čič, Ljubljana, Vrtna 19. KUPIM KUPIM zastavo 750, dobro ohranjeno, staro od 2 do 4 leta. Krošeli, OS, Šentjernej, telefon: 85-324. KUPIM manjšo hišo v Novem mestu ali okolici. Ponudbe pod „ČIMPREJ". KUPIM rabljeno harmoniko „melodijo" ali „veltmaister" 80 ali 60 basno. Jožo Čutura, Sokolska 3, Novo mesto. POSEST PRODAM parcelo z lokacijsko dokumentacijo, 2 km iz Novega mesta. Naslov ' v upravi lista (2342/75). PRODAM garažo na Mestnih njivah. Informacije, Ragovska 6a, stanovanje 13 (po 18. uri). NA TRŠKI GORI PRODAM parcelo za vikend z vinogradom. Informacije vsak dan od 8. do 12. ure na tel. 061-323-052. Ogled možen v soboto in nedeljo, 4. in 5. oktobra. Ponudbe pod „SONČNA LEGA". PRODAM 15 arov vinograda (z grozdjem) na Liscu (Gora). Lahko tudi v dveh delih - primerno za vikend. (Nakup grozdja možen do ponedeljka.) Stane Pekolj, Za-gorica 7, Dobrnič. PRODAM takoj vseljivo hišo, Marija Špringer, Dolnja Straža 56. RAZNO POROČNI PRSTANI! Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! .•■ftssifres DRAGI SESTRI REZKI REBSELJ iz Poljan 4 za 65. rojstni dan želimo še veliko zdravih let. Sestra Anica, svakinja Micka, nečaki in nečakinje z družinami. ANICA in MILAN BAUMKIRHER iz Presladola 15 opozarjava, naj preneliajo širiti neresnične govorice ter obdolžitve glede tatvine, posebno Mileno Teraš iz Gornje Blance, trgovko in ostale. Ce tega ne bodo upoštevali, jih bova sodno preganjala. PREPOVEDUJEM Unetič Jožetu iz Novega mesta, Nad mlini 22, hojo, vožnjo, košnjo, pobiranje sadja in podobno na moji parceli št. 1399/1 v Trški gori in zahtevam, da v 7 dneh odmakne gnoj in drugo, kar je navlekel na omenjeno parcelo. Hkrati ga opozarjam, da na parceli št. 129 na Trški gori ne počne nikakršne samovolje in naj upošteva, da hiša in parcela nista samo njegova last. Ce prepovedi in opozoril ne bo upošteval, ga bom sod., i preganjala. Jelka Vesel, Novo mesto, Glavni trg 11. (^OBVESTILAI IZDELUJEM VSE VRSTE ROLET, IZVRŠIM MONTAŽO IN VSA POPRAVILA, CENE UGODNE, DOBAVNI ROK PO DOGOVORU. NAROČITE JIH PRI LOJZU MEDLETU, ŽABJA VAS 47 (pri transformatorju), NOVO MESTO. STROKOVNO poučujem doma klavir za nižjo in srednjo glasbeno šolo. Interesenti naj se javijo na razgovor v sredo popoldne na naslov: Ragovska 6 a (Supan), od 17,30 do 19,30 in v soboto dopoldan od 10,30 do 12. IŠČEM SUKO MOJEGA OČETA JOŽETA OVNIKA, roj. 1885 v Gačjekovi hiši v Dolgi njivi 23, v Ameriko prišel 1910. leta - umrl 1918. leta. Plačam dobro. Javite na naslov: Joseph Ovnik, 115 N, Washington, Pottstovvn, < PA. 19464, USA. KMETOVALCI! Sprejemam naročila za siluspuhalnike na 6 nožev, kakor tudi vse vrste puhalnikov in transporterjev (tekoči trak). Novost je tudi v tem, da lahko vaš stari udarni puhalnik spremenite v siluspuhalnik na 6 nožev. Cene so občutno konkurenčne. Naročila sprejema: Kleparstvo Štuhec - Vojašniška ul. 23, (ob glavni tržnici) Maribor. MEHANIČNA DELAVNICA Aleksander Bilič v Mačkovcu pod Trško goro 89 sprejema v popravilo vsa vozila, tudi amije in DRUŠTVO UPOKOJENCEV STRAŽA-TOPLICE vabi vse upokojence na razvitje društvenega prapora, ki bo dne 12. 10. 1975 ob 14. uri pred domom svobode Straža. Po razvitju bo zabava s kulturnim programom. Vabljeni - odbor. SEillNlM Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka JOŽETAŠTERKA iz Kanižarice št. 15 pri Črnomlju se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo kolektivu Rudnik Kanižarica, sindikalni organizaciji podjetja Belt in Beti iz Črnomlja ter Kovinskemu podjetju iz Dobove. Žalujoči: žena Fanika, otroci Milan, Tone, France, Fanika ter Jože z družinami in drugo sorodstvo. Nadvse zlati hčerki ERIKI R02ANC Največjo srečo s teboj narava nam je podelila, 16 cvetočih let v naši družini si krasila. Usoda kruta te nam je vzela, ko najlepše bi živela. Nesrečna tvoja barka zdaj sama plove in se potaplja brez krmarja v dno morja, a žalost tvojih ljubih vseh razjeda srca vsa. Iskrena hvala vseni sosedom za pomoč, mladincem iz Lcskovca za poslovilni govor ob mnogo prera-nem grobu, gimnaziji Brežice in ostalim za podarjeno cvetje. Hvala duhovščini za pogrebni obred in govor ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Neutolažljiva: mamica, očka, sestrica Marinka in sorodniki. Ob boleči izgubi naše drage mame in sestre JOSIPINE ZUPAN iz Radovlje pri Šmaijeti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in va-ščanom za izrečeno sožalje ter vso pomoč, ki so jo nudili v težkih dneh, in vsem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti. Iskrena hvala SP in sodelavcem trg. podjetja Dolenjka za podarjene vence in cvetje, župniku in častnim sestram za obiske na domu in opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: hčerka Mimi ter sestra in brat z družinami. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta AUGUSTA SLAVNA iz Dolnjih Lakovnic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in va-ščanom za izrečeno sožalje in podarjene vence in cvetje in vsem, ki so očeta spremili na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred in vsem lastnikom avtomobilov za prevoz sprevoda na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Frančiška, sinova Ivan in Franci z družinama. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica FRANCA BRULCA iz Hrušice 26 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč ob bolezni in smrti našega očeta ter vsem darovalcem cvetja in vencev. Iskrena hvala Gozdnemu gospodarstvu, podružnici DELO, IMV iz Novega mesta, govorniku tov. Francu Luzarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki so ga spremili do njegovega zadnjega počitka. Žalujoči: žena Neža, sinova France in Jože, hčerka Marija z družinama. Ob tragični in boleči izgubi našega dragega očeta in strica IVANA PIRCA iz Čučje mlake 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom. Posebna hvala gospe Prašni-karjevi za tolažbo in pomoč v tako težkih trenutkih ter za podarjeno cvetje in vence. Posebno pa sc zahvaljujemo podjetjem: Gorjanci Straža, Tovarni zdravil Krka, sindikalni podružnici Dolenjke ter šolskemu zdravstvenemu centru iz Ljubljane za podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se gasilskima društvoma Dobrava in Škocjan ob zadnjem pozdravu njihovega člana ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Janez in Darko, hčerki Majda in Slavica, sestri Marija in Tončka in drugo sorodstvo. Čučja mlaka, 2. 9. 1975 .ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očka, brata in strica GUSTELJNA ŽUPEVCA iz Gotne vasi 46 pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje ter darovali cvetje. Najlepša hvala sosedi za pomoč v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili do njegovega zadnjega doma. Žalujoči: žena Dragica s sinovoma Gusteljčkom in Tončkom, sestre z družinami ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža in očeta ANTONA ILERJA tkalskega mojstra v Novoteksu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, še posebej pa podjetjema Novoteks, Ela in gasilcem ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Boža, sin Tone in hčerka Božica. ZAHVALA v Ob nenadni smrti naše sestre in sestrične FANIKE FAJTOVE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in ji kakorkoli pomagali. Najlepše se zahvaljujemo govorniku tov. Figarju in kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: sestra Angela in vsi sorodniki. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi, tragični izgubi sina IVANA PIRCA z Vel. Trna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh stal} ob strani, vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja in nam izrekli sožalje. Posebno pa se zahvaljujemo za vso pozornost in pomoč kolektivu Kovinarske Krško, govorniku, pevcem, gasilskemu društvu Veliki Trn za vence, govorniku, svojcem, prijateljem in sošolcem, osnovni šoli Vel. Trn za venec, Lisci za venec in udeležbo in župniku za cerkveni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: oče, mama, sestra, bratec in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljubljenega sina MIRKA KRALJA iz Livolda 47 strojnega ključavničarja podjetja Zmaj v Stični se iskreno zahvaljujemo vsem za sočustvovanje, podarjene ven1* in cvetje in za spremstvo na poslednji poti. Posebno se zahval)^ mo govornikoma, Rudolfu Vrabiču in govorniku kolektiva Zni i ter pevcem „Lončar" in pevovodju Andreju Petku, prav ta* .članom kolektiva Zmaj, gasilskemu društvu Livold, Zvezi mladih Livold, sindikatu Zmaja, kolektivu Trikon Kočevje ter vsem ** vaščanom iz Livolda in okolice. Užaloščeni: oče Rudolf Kralj, mati Katarina, obrat Andrej, sestra Vera z možem, zaročenka Marinka s hčerko Beti in drugo sorodstvo. Livold, dne 12.9. 1975 DOLENJSKI UST 22 DOLENJSKI UST Št. 40 (1367) - 2. oktobra Četrtek, 2. oktobra - Miran Petek, 3. oktobra - Evald Sobota, 4. oktobra - Frančišek Nedelja, 5. oktobra - Marcel Ponedeljek, 6. oktobra - Bruno Torek, 7. oktobra *- Dan topništva Sreda, 8. oktobra - Pelagija Četrtek, 9. oktobra - Abraham LUNINE MENE 5. oktobra ob 4.23 uri - mlaj BREŽICE: 3. in 4. 10. italijanski barvni film Samson in Dalila. Od 5. do 6. 10. ameriški barvni film Dekle iz Hong-Konga. 7. in 8. 10. francoski barvni film Ameriška noč./ KOSTANJEVICA: 5. 10. francoski barvni film Veseli regruti. KRŠKO: 4. in 5. 10. ameriški film Napad na Romula. 8. 10. angleški film V avtobusu. METLIKA: 2. 10. francoski film Nekoč je bil policaj. Od 3. do 5: 10. ameriški barvni film Peter in Tilka. Od 3. do 5.10. ameriški barvni film Mož v divjini. Od 7. do 11. 10. jugoslovanski barvni film Rdeči udar. 8. in 9. 10. ameriški barvni film Vlak. MIRNA: 4. in 5. 10. film Plamen nad Smirnom. NOVO MESTO, KINO KRKA: 2. 10. italijanski barvni film Kruh in čokolada. Od 3. do 5. 10. ameriški barvni film Los Amigos. Od 7. do 9. 10. ameriški barvni film Trdoglavi policaj. RIBNICA: 4. in 5. 10. ameriški barvni film Bulit. TREBNJE; 4. in 5.10. italijanski barvni kavbojski film Skrij se. umi POCENI PRODAM štedilnik Kuepperbusch, kombiniran štedilnik Gorenje, šivalni stroj „Mirna", skoraj nov. Alojz Rogelj, Potok 2, Ivančna gorica. PRODAM dnevno sobo. Vprašajte Nad mlini 41, stanovanje 4, Novo mesto. PRODAM globok otroški voziček. Pajk, Mestne njive 6. ZAMENJAM hladilnik za orehe. Koštialova 16, Novo mesto. PRODAM 30 m3 suliih bukovih drv. Tone Legan, Sela l pri Ajdovcu. PRODAM skoraj nov šivalni stroj znamke „bagat-veritas". Inge Štih, Šmihel 34, Novo mesto. ZARADI centralnega ogrevanja zelo poceni prodam malo rabljeno peč na olje EMO 8. Naslov v upravi lista. PRODAM prikolico za osebni avto, nosilnost do 750 kg. Naslov v upravi lista (2389/75). PRODAM čistokrvne mladiče -nemške ovčarje. Janez Knavs, Šal-ka vas 1, Kočevje. S POMOČJO predplačila zagotovim in oddam več sob v Trebnjem. Stušek, Trebnje, Goliov trg 10. NUJNO POTREBUJEM opremljeno sobo, po možnosti ogrevano. Plačam po dogovoru. Slavka Ribič, Podturn — Jagodnik 21, Mirna peč. SOBO oddam mirni dijakinji. Naslov v upravi lista (2373/75). ODDAM sobo Slovenkama. Rozman, Glavni trg 4, Novo mesto. DIJAKINJI iščeta opremljeno in ogrevano sobo v Novem mestu. Naslov v upravi Usta (2366/75). ZAKONCA brez otrok iščeta prazno sobo ali garsonjero. Naslov v upravi lista (2387/75). ODDAM sobo pridnemu dekletu. Naslov v upravi lista. (2388/75). IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,^ mesto USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL j* ce, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sev UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni uJ^e nik), Ria Bačer, Marjan Bauer, Milan Markclj, Janez Pe^-l',7pjK' Prime, Jože Splichal, Jožica Teppcy, Ivan Zoran in Alfred Žele Oblikovalec priloge Peter Simič. „ .cCd' IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja- P*® nik: Slavko Lubšina. 0Č- IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna n - ^ nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnapr/oZ. Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49.D ,£Un: ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni ra 52100-620-107-32000-009-8-9 čcjii OGLASI: 1 cin višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm-na t|° strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din- v$c mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din- ^ \. druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št- 7 od ;0(j 1975. Pb mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1 / f(r 28. 3.^1974) se za Dolenjski list nc plačuje temeljni davek o meta proizvodov. cStU TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem ^vo 52100-601-10558 - Naslov, uredništva in uprave: 6800« ^ ^ mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) ^. fayeK> Ncnaročenih rokopisov in fotografij nc vračamo - Časopisni s . p filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni i' tisk: Ljudska pravica Ljubljana._ &°(en/sto list RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 4. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Glasba vam pripoveduje. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični po napotki za naše goste iz tujine. 11.05 Sedem dni na radiu. 12.30 Kmetijski nasveti. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 S knjižnega trga. 17.20 Gremo v kino. 18.20 Sobotni glasbeni omnibus. 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Radijski radar. 21.15 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 5. OKTOBRA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.45 Skladba za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši... 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Radijska igra. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT -studio. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 6. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.40 Mali vokalni ansambli in solisti. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Jože Šile: Toleranca novih pšeničnih sort za pozno setev in gostoto. 13.30 Priporočajo ■vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 17.z0 Koncert po željah poslusalcev. 19.40 Minute s triom Avgusta Stanka. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Če bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! odrMb?^ teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem Mat" A. Rozman, Milka Gril, Slavko Dravinec, Peter Pavlin, Bartol- azv°da, Anton Ravbar, Jože Mišmaš, Rajko Petan, Jože Ciriltt ®ranko Bojanič, Tomaž Potočar, Boris Udovič, Jože Luzar, Va *ogar; Valentin Levstik, Rudi Redek, Vojko Mrvar, Dragoslav Mari D^in Doblehar in Jože Vrščaj, člani Novoteksa Novo mesto; Tisov Rozman, članica Lekarne Novo mesto; Alojz Jakše, Pavle Jože ^"drej Strajnar, Ivan Miklavčič, Mirko Črnič, Marija Juršič, ^nto r ^ Franc Lukšič, člani Novolesa Straža; Štefan Hrastar in Tom nv Rajer, člana Novograda Novo mesto; Martin Šafar in Valentin •n jI?« *^'a.n»a Ifv*V Novo mesto; Martin Gazvoda, Franc Germovšek Marolt6 * u^> čkni Krke - tovarne zdravil Novo mestoj Anton Duja V 7?n.„Ele Novo mesto; Marija Štangelj, Anica Žagar in Dom- ^rišek, članice Laboda Novo mesto; Franc Štirn, član Novr»mVeSta Novo mesto; Anica Jurečič, članica Javnih skladišč Gor« mes*°; Albin Božič, fotograf iz Črnomlja; Marjan Bradač, član ^lan roV ^tra^a; Anton Pivliha, član OKP Črnomelj; Rajko Kumelj, potoA Podturn; Zdravko Robek, član Iskre Novo mesto; Alojz Javnju^i . lan Splošne bolnice Novo mesto; Andrej Senica, član L nih skladišč Novo mesto. TOREK, 7. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz asbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, ko in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.05 Promenadni koncert. 12.10 Popevke brez besed. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Matija Kovačič: Zakaj kmetje gradijo skupne hleve. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Skladbe za mladino. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Pota sodobne medicine. 18.05 V torek nasvidenje! 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.27 Zvočne kaskade. 22.20 Dve simfonietti. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 8. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.05 Urednikov dnevnik. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Jože Zupane: Melioracija fozdov na gabrovih rastiščih. 13,30 riporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 18.35 Instrumenti v ritmu. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert orkestra RTV Ljubljana. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 9. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Zborovske skladbe iz dobe čitalnic. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.05 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.05 Predstavljamo vam. 12.30 Kmetijski RADIO SEVNICA NEDELJA, 5. OKTOBRA: -10.30 reklame, oglasi in obvestila -11.00 teden otroka - 11.10 požarna varnost - 11.20 „Po domače" - 11.40 „Naš razgovor" — 12.00 „Za vsakogar nekaj" - 12.30 poročila - 12.50 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa SREDA, 8. OKTOBRA: - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 „Po domače" -16.45 „Vi o nas" - 16.50 „Disko klub brez imena" - 17.20 „Poklic naš vsakdanji" (miličnik) - 17.45 „Predstavljamo vam..." - 18.00 zaključek programa SOBOTA, 11. OKTOBRA: -16.00 SOBOTNI VRTILJAK (napoved in pop glasba) - 16.15 pet minut za ... - 16.20 EPP L del -16.30 poročila - 16.35 EPP II. del — 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo. nasveti - ing. Bojan Šobar: Pri strojni molži se še vedno pk)javljajo napake. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Obiskali smo učence ... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Jezikovni pogovori. 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.05 V središču odločanja. 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 18.35 Vedre melodije. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Slovenska komorim glasba od 1900 do danes. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. TELEVIZIJSKI ČETRTEK, 2. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 10.35) (Bgd) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 17.30 L. Suhodolčan: Babičeve rože - serija Naočnik in Očalnik (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Mikrobi in ljudje, barvna serija (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Konec plovbe v mesečini", serija „110 policija" (Lj) - 21.05 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.15 Četrtkovi razgledi (Lj) -21.45 Jazz na ekranu: Tandem Stivin-Došek, I. del barvne oddaje (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) PETEK, 3. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) — 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bgd) - 14.10 TV v šoli, ponovitev (do 16.30) (Zg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 17.20 Pisani svet, mladinska oddaja (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Ansambel Lojzeta Slaka, barvna oddaja (Lj) -18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Od baroka do današnjih dni, barvna serija Umetnost na jugoslovanskih tleh - 19.10 Barvna risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) — 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.10 Hollywoodski sprevodi - barvni film (Lj) - 21.45 625 (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 4. OKTOBRA: 9.30 TV v šoli (Bgd) - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.00 TV v šoli (do 13.15) (Sa) - 14.25 Nogomet Olimpija : Velež, prenos (do 16.20) za JRT (Lj), v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 17.25 625 (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Francosko slikarstvo do romanike do renesanse, 3. del (Lj) -18.40 Kje je resničnost, barvna serija (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Življenje je lepo, barvna TV nadaljevanka (Bgd) - 20.30 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 20-40 Staro in novo, zabavna oddaja TV Zagreb (Lj) -21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Kojak - serijski barvni film (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj) NEDELJA, 5. OKTOBRA: 9.10 Poročila (Lj) - 9.15 Ch. Bronte: Jane Eyre - barvna nadaljevanka (Lj) - 10.05 Otroška matineja: V 80 dneh okrog sveta, Biseri morja (Lj) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Radost Evrope, barvni prenos (Bgd) - 12.15 Kmetijska oddaja TV Novi Sad (Bgd) — 13.00 Poročila (do 13.05) (Lj) - Nedeljsko popoldne: Bratstvo - enotnost, zaključno tekmovanje šoferjev in avtomobilistov, I. del - Pisani svet, Za konec tedna - 17.25 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 17.35 Poročila (Lj) - 17.40 Ljudje iz labod labod labod F-S. FIN2GAR 13 Mamin grenko v grlo. V hišo so prišli otroci, ki so strmeč poslušali mater, nato planili vsi v jok in se stiskali krog nje. Franceta je zmagalo. Vstal je in šel od mize, del Franci roko na rame in prosil: „Lepo te prosim, nikar, vidiš, zavoljo otroči-čev nikar!" Jančarica je nejevoljno skomizgnila z ramo, kjer je počivala Francetova roka, da se je je otresla. „Podporo gotovo dobiš, boš že kako," ni odjenjal France. „Ti in tvoja podpora," seje nenadoma dvignila Franca. Srd ji je seval v objokanih očeh. Zaprla je pratiko, vtaknila vanjo dopisnico in oboje spravila v miznico. „In zaradi stelje sem mislil," da bi se danes domenila," je še enkrat poizkusil Matic. ,Ah, kaj stelja! Blaža mi dajte nazaj!" Prijela je Janezka za roko in odšla v kamro. France je obstal kakor vkopan sredi hiše. Počasi seje okrenil in se izmuzal na dvorišče. Franca je v kamri odslovila otroke, naj gredo za stricem, naj se igrajo ali naj pobero črvivo sadje, ko se jablane že trebijo. Neradi in tiho so šli otroci drug za drugim iz hiše. Videli so od daleč v klancu strica, ki je upognjen šel po kolovozu. Janezek je zaklical trikrat na ves glas:: „Tliic! tliic, tliic!" Toda stric se ni ozrl. Franca je v kamri sedla na posteljo. Hotela je biti sama. Hudo je bilo, koje odšel, hudo, ko mu je segla v Šent Vidu v roko, hudo doma, ko ga ni bilo -ali tako grozno kot sedaj ji še ni bilo. Pred seboj je videla njegove oči, ki so jo prosile: Pridi, Franca! Videla ga je, kako je ležal na slamnici v vojašnici, ko so drugi popivali po mestu za slovo, sam - in jo čakal. In druge žene so prišle in matere in sestre in neveste in še enkrat so se poslovili in do vlaka so šle z njimi in jim stiskale roko — on, Blaž, je pa čakal — in je ni pričakal. Sedaj se že pelje - morda je že v boju - morda ranjen - umira - o — Franci se je temnilo pred očmi. Grizoča bolečina jo je stiskala v prsih, oči so topo zrle v tla, zaželela si je solz, a se ni mogla razjokati. In v tem trpljenju se je nenadoma oglasilo v njeni duši: ' „Ti, ali nisi pravzaprav hinavka? Kaj ti je bilo tako neprijetno, ko se je smukal Matic okrog tebe? Saj se ti je srce smejalo, ko si spoznala: Še vedno me ima rad. Le jokaj, ko si že prešuštvo-vala v svojem srcu ..." Franca je planila s postelje in padla na kolena. „Nisem, nisem, moj Bog. Ti veš, da nisem! Prizanesi!" Suhe oči so se hipoma zalile s solzami. Zunaj je zajokal Janezek, drugi otroci so se prepirali. Jančarica si je otrla oči in šla iz hiše k otrokom. Matic je od Jančarja izprva hitel po kolovozu in samo ena misel je šla z njim: ,,Ne mara me! Vsa je njegova. Spodila me je — za hlapca bi me še trpela — nak." Še nikdar v življenju ga ni tako zadelo. Tudi takrat ne, ko se je Franca omožila. Takrat je popival in mu je odleglo. Sedaj ga grize in pritiska k tlom, da bi ga zlomilo. Niti prijaznega pogleda, niti ,Bog plačaj' - nič za vsa pota in trud in skrb in delo. Hlapec. Matic je stiskal pesti in se čedalje počasneje bližal domu. Po glavi so se mu drevile misli, kako bi se znesel nad njo. Veril se je, da ne prestopi več praga, da ne žugne ni s prstom več zanjo in da še učaka ure, ko bo vdova Jančarica gledala za njim zaman. Toda v istem hipu se mu je smilila in ji je vse odpuščal in blagroval Blaža pa klel sebe, ko mu je tako namenjeno. Tak je prišel France domov. Jera je naglo pometala po predrju, dasi je prej dobro dolgo stala ob plotu in oprezovala gospodarja, ko seje vračal od Jančarja. „Treba je tega, kot bi bilo pred nedeljo!" seje France razjezil nad Jero brez vzroka, ker gaje vse togotilo • Dekla je vrgla metlo v kot in odšla proti skednju. Toda tamkaj jo je že zmagalo in ni mu mogla prizanesti: „Hm," se je obrnila porogljivo in pomrdala z brado — to je znala tako napraviti, da je moralo vsakogar zbosti — „saj smo vasovali, pa smo tako nabuijeni." „Vsaka baba je hudič," je rekel France, pograbil metlo in jo vrge.l^a Jero, ki mu je ušla na pod. Ali še enkrat je pomolila glavo skozi vrata in mu opo nesla: „No, čemu pa ležeš za njo, če je hudič!" France je izginil za voglom in molčal. Mislil si je: „Taka je ta reč: kadar koli udariš žensko, zaboli tebe!" Pripravil si je koso, nalil vode v oselnik in šel kosit steljo. Jera pa ni bila huda, ampak tako vesela, da se je hahljala sama pri sebi, ko je obirala gosenice z zelnatih glav. „Sedajle izpeljem," je razmišljala, kar jo je greblo že nekaj dni. „Kar udarim vmes in konec bo." Sredi popoldneva je stopila pred Lojzo. „Veš, v mlin bo treba." ,,Ne verjamem, da bi bilo zmleto." „Je, ko mi je mlinarica za trdno obljubila. In veš, France kosi steljo; jutri moramo iti grabit, ne bo časa za mlin. Toliko moke pa ni, da bi še enkrat spekla." „I no, pojdi," se je hitro vdala Lojza. „Še v štacuno stopiš grede po sol in olje." Jera se je naglo preoblekla, toda tako, da se je Lojza čudila. „Ko grem v štacunu, se moram napraviti. Saj jih poznaš, ali ne, dolinke? " Jera je vzela cekar in skrila vanj oprtnice za meh ter šla. Toda na fari je šla mimo mlina in štacune do župnišča. „Ali so gospod gori? " je vprašala kuharico nekam boječe in odšla naglo po stopnicah. „Saj sem te komaj spoznal," se je začudil župnik Jeri, ki leto in dan in še več ni imela poti k župniku. „Maticeva, kajne? Kaj bo? " SPORED £^AK DAN: Poročila ob 5-00, J00 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, ifiAA' 1300< 14-°°. iS-00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00 in ^0 g oo glasbeni spored od 4.30 PipfTRTEK, 2. OKTOBRA: 8.10 jasbena. matineja. 9.05 Radijska sU S ^j° stopnjo. 9.35 Zborov-V"j skladbe iz dobe čitalnic. 10.15 Turi' x ^ kako in po čem? 10.45 tiiiil . napotki za naše goste iz J«6' 11.05 Uganite, pa vam P° želji. 12.30 Kmetijski 14 /a ,, '30 Priporočajo vam ... 16 ffeh^ki. 15.45 „Vrtiljak", dnm x ikovni pogovori. 17.20 Iz srejjiv^a opernega arhiva. 18.05 V p'e£u odločanja. 18.20 Iz kasetne Crukc'Je RTV Ljubljana. 18.35 -aiSu,melodije- 1940 ^nute z latili Mojmira Šepeta. 19.50 veg J1 ' otroci! 20.00 Četrtkov 21 on r?mačih pesmi in napevoy. meloni- lt?.arni večer- 21.40 Lepe itbclu j O Slovenska komorna UtLnrJ? do danes. 23.05 Po£lm 23.15 Paleta P^k in plesnih ritmov. GiSTEK- 3. OKTOBRA: 8.10 g^soena matineja. 9.05 Radijska Voslo? stopnjo. 9.30 1(J K narodna glasba. IO45 t - ^am> kako in po čem? gošte s,^Ktični napotki za naše Poteh i %^e- 11-05 Po Talijinih 13.30 i Kmetijski nasveti. NaS ^Poročajo vam ... 14.30 Pozdravi u^lci čestitajo in 15.45 „Vrtiljak". Ogledali xek 111 zdravje. 18.05 s*nal? i 5\*P časa. 18.15 Zvočni glasba iq'in Ot>vestila in zabavna ^oriP-pops 20. 21.15 22.20 r° IVorjy 'n pomorščakih. dortiaAiu e^r® in zvoki iz logov 23.15 t -05 Literarni nokturno. 422 pred polnočjo. Antonija Petan iz Boštanja -Marčela, Olga Strgar iz Volčjega — Danico, Đurđa Librič iz Samobora - Ivana, Nada Kunjas iz Drenja -deklico, Branka Lukačič iz Laduča - Sunčico, Dragica Runtas iz Dubrave — Maria, Marjetka Biščanič iz Ponikve - Anito, Janina Durakovič iz Šentlenarta — Sabino, Đurđa Gvozdanič iz Kerestinca - deklico, Milica Voza iz Samobora - deklico, Anđelka Granic iz Samobora - Ivico, Barica Kuhtič iz Braslavja -Višnjo, Štefanija Colner iz Sevnice - Benjamina, Katica Grdovič iz Ja-voreka - deklico, Marija Milič iz Kupljenova - dečka, Angela Novak iz Podsrede - Stanislava, Terezija Hervol iz Bukoška - deklico, Marija Volk iz Podgorja - Milano, Jožica Reberšak iz Krškega — Roberta, Marica Milovanovič iz Samobora -deklico. Čestitamo! mmm V času od 4. do 10. 9.1975 so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Gliha iz Meniške vasi - Suzano, Jožica Može iz Gabrja - Mehaela, Ana Korelc iz Vapče vasi - Slavka, Kristina Bele iz Zemeškega - Natašo, Štefka Leške iz Kalce Nakla - Flor- Sna, Vida Blatnik iz Trebnjega -itja, Nada Moravec iz Dolenjskih Toplic - Brigito, Olga Božičnik iz Senovega - Katjo, Jožica Janežič iz Puščave - Bojana, Marija Kambič iz Sodjega vrha - Darinko, Slavka Boh iz Dolza - Staneta, Marija Škedelj iz Dolnje Brezovice - Marka, Antonija Zupančič iz Svibnika - Matjaža, Tatjana Pustavrh iz Vapče vasi -Petra, Marija Kukman iz Dolnjega Kamenja - Rajka, Stanja Zagrija ca iz Ločne - Elvisa, Angela Pavlič iz Velike Bučne vasi - Petra, Marija Hrovat iz Dolnjih Sušic - dečka, Jožefa Murn iz Velikega Orehka — deklico, Dragica Berk iz Gabrijel -dečka, Terezija Andrejčič iz Goriške vasi - deklico, Jožica Pirkovič iz Dolnjega Kro novega - dečka, Zdenka Cimermančič iz Vinje vasi - dečka, Ivanka Seničar iz Šmole-nje vasi - deklico, Danica Starešinič z Otoka - dečka in Marija Marinčič iz Vrhovca - dečka - ČESTITAMO! metroja - barvni film (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 T V dnevnik (Lj) -19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 A. Ingolič: Drugi dom -barvna dramska trilogija Žive vezi (Lj) - 21.05 Devet let skomin -4. del barvne oddaje (Lj) - 21.40 TV dnevnik (Lj) - 21.55 Športni pregled (Lj) - 22.30 Športna reportaža (Lj) PONEDELJEK, 6. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zg) -16.35 Miline: Medvedek Pu - III. del barvne serije (Lj) - 16.50 Mozaik. (U) — 16.55 Kijev: Nogomet Dinamo : Bayern -prenos* (IV) - v odmoru ob 17.45 TV obzornik (Lj) — 18.50 Študij na univerzi: Pedagogika (Lj) - 19.10 Odločamo (Lj) — 19.20 Barvna risanka (Lj) - 19.25 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 S. Rozman: Obiski - TV drama (Lj) - 21.10 Kulturne diagonale (Lj) - 21.40 Mozaik kratkega filma: Trial, Ljudje v modrem - barvna filma (Lj) -22.00 TV dnevnik (Lj) TOREK, 7. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 17.25 Kenguru -otroška oddaja (Lj) - 17.35 R. Crottet: Kit - barvna oddaja (Lj) -17.55 Obzornik (Lj) — 18.10 Biseri morja - barvna serija (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Ne prezrite: Beseda jugoslovanskih pisateljev (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -20.05 Pogovor o... - Za uspešnejše dogovarjanje v praksi o skupni porabi (Lj) - 20.55 Barvna .propagandna oddaja (Lj) - 21.05 L. N. Tolstoj: Ana Karenina - T V nadaljevanka (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj) SREDA, 8. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 17.25 J. Verne: V 80 dneh okrog sveta - TV nadaljevanka (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Mladi za mlade -oddaja TV Beograd (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Impresije iz dežele piramid (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Film tedna: Volk krvolog - barvni film (Lj) -21.35 Gorenje novosti -propagandna oddaja (Lj) - 21.40 Miniature: Mihael Stroj (Lj) -21.50 TV dnevnik (Lj) - 22.20 Športni pregled (Sa) ČETRTEK, 9. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 14.55 Nogomet Sloboda : CZ - prenos (Sa) - 17.30 Devet let skomin - I. del barvne oddaje (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Mikrobi in ljudje - barvna serija (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (U) - 19.55 3-2-1 (Lj) 20.05 Obrazi v somraku -serija „110 policija" (Lj) S ganila m • P0Slec^a'a za hip izpod čela in se Pa in nk atic se Je Prestrašil lastnega veselega „2am H ,S^ Sredi hiše. Oba sta pomolčala. cWa. , a Sem ga," je nato vzdihnila Jančari-Pranc -a Francetu karto in zaihtela. 00 Pf°ti olen S^0v^0va' P°časi in obračal dopisni- Zakaj? " je vprašal in držal list z < -.0 u .ma- je ari^a-' ah si neroden! Poglej na dan!" Po- 1 u je DiPrftiko, P° m'zi in pritiskala s prstom: ^es i v^> eden, dva, tri — tu je šel naprej t "^h t ^an' 56111 dobila." L>0 na a P°^a>" je bil France jezen in je položil f »$aj miZo- I Ve^' ^ako smo v hribih. Za štirinajst dni ! y* Sedel na klop, daleč od mize. Franca Da ' kai^011^ na dlani in jokala. Matic ni j javijo] ' Presedal se je na klopi, pokašljeval, i ji°Čo žen^0^11^' ^a je kP0^ njega pogledoval &ti!«< nikar ne jokaj, Franca, ko se ne da poma- taiJ ti veš — takle — takle — samec. Oh, moj iflftgt. i ^rancofS^-0n^a ^avo na ni*z0 in j°kala glasne-11^ a je bolel ta jok, da mu je prihajalo Trenutki za spomine ,Mcifni, kako bo lepo, ko bo svoboda!" je vzkliknila mlada skojevka Verica Pirče-va iz Žužemberka. Ni je dočakala: februarja 1945 je bila ubita v znanem poboju skojevk v suhokrajinskem središču. Njen brat Franc, ki so ga klicali Mile, je padel v nemški ofenzivi blizu Kočevja mesec dni po italijanski kapitulaciji, moža pa, ki je prestal nekaj mesecev taboriščnega mučenja na Rabu, so ji domobranci ubili, ko je že skoraj vzšla svoboda, aprila 1945. * Kljub temu je življenje ni strlo! Ljudmila Pire je te dni slavila 80-letnico in šopke rož, ki jih je dobila za življenjski praznik, je odnesla na Cvibelj k partizanskemu spomeniku. Ko sta z možem, trgovskim pomočnikom, prišla pred dobrimi petimi desetletji Žužemberk, sta bila pritepenca, zdaj ne bi šla nikamor drugam: „Štirje moji so v tej suhokrajinski zemlji, tu so ostali vsi moji spomini!" Prešernova prapranečaki-nja je, trda Gorenjka iz Mo-šenj pri Radovljici; oče je bil uslužbenec na sodišču in družina se je dosti selibr Ljudmila - kako so že v zi-beli znali izbrati pravo ime za to . dobro partizansko mamo! ~ je šla po končani ljudski, meščanski in trgovski šoli za „šribarco" k odvetniku, po poroki pa sta šla 1922 z možem s trebuhom za kruhom v Dobmič in leto pozneje v Žužemberk. Sredi kraja je imel mož Franc trgovino z mešanim blagom, ki je bila odprta do 1943. Enaindvajset bombardiranj je preživela. Ves čas je s hčerko pomagala partizanom. „Iz trgovine je šlo vse, kar je bilo potrebno - od materiala do denarja, v hiši pa so imeli v kleti sestanke OF", pove na kratko. Po vojni je s posojilom obnovila hišo. Otroka jo vabita, naj se preseli v Ljubljano. ,J^e grem, ne morem pomagati: tu sem pognala korenine... " Zdaj živi sama; v tihih večernih urah ji polzijo med rokami spomini. Pravijo, da delo najbolj lajša bolečine. Bržkone bo res tako; pri osemdesetih je Pirčeva še gospodinja, rada dela tudi v vinogradu. „Vsakič, ko pridem iz gore, se počutim bolj zdravo..." V 'svoji skromnosti ne omeni, da je kljub svoji starosti še vedno tajnica Zveze borcev, predsednica Rdečega križa in predsednica Društva prijateljev mladine v Žužemberku. Jubileji so čas, ko človek obuja spomine. Preden sva se posbvila, se je še enkrat spomnila vojne vihre: „Težki časi so bili in strašno je bilo hudo. A čeprav imam 80 let in čeprav vem, kako je v vojni hudo, bi še enkrat pomagala, če bi bilo potrebno. Ce nič drugega, smo zdaj svobodni in živimo v miru. Da bi nam le uspelo ohraniti mir!" J. SPLICHAL Bron JanBZU Čornaču ^ /iH ljubljanska banka Na razstavi „Diana 75" lep uspeh kočevske sekcije v počastitev 30-letnice osvoboditve je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 19. do 23. septembra razstava fotografij „Diana 75". 21 avtorjev iz 10 klubov in organizacij FKfL Diana je poslalo žiriji 127 fotografij. Dokaj uspeha na tej razstavi so imeli člani kočevske sekcije Diane. Janez Cernač je prejel za kolekcijo fotografij bronasto plaketo, žirija pa je sprejela na razstavo še fotografije Janeza Konečnika in Franceta Brusa. Ta razstava z naslovom „Divjad v okolju in zaščitena flora Jugoslavije" nam je dala priložnost, da smo se lahko seznanili s pri nas do sedaj razmeroma -malo poznano obliko športno - rekreativnega udejstvova- TRIJE M02JE IN VINO v vasi Senberk pri Starem Logu na Kočevskem je bilo še pred devetdesetimi leti štiriindvajset hiš in oseminpetdeset prebivalcev. Zdaj ni več nobenega. Tedaj so se bavili predvsem z vinogradništvom, zakaj njiv so imeli malo. Vendar niso pravilno gojili vinske trte in niso marali posnemati naprednejših vinogradnikov. Grozdje so obirali prerano, zato je nphovo vino vrelo o Mihelovem, ne pa o Martinovem. To je bil tudi vzrok, da so pridelali le kislico. Po njej so bili razvpiti po vsem svetu. Pravijo, da so morali stre-či gostu trije moški; prvi, da ga je vsaj nekoliko zvlekel pod streho, drugi ga je držal, tretji pa je vlival vanj kislico. Zdaj ni več o teh vinogradnikih ne duha ne sluha. Vendar je le res, da so obstajali in pridelovali kislico, znano „po vsem svetu". O vasi in njenih prebivalcih Kočevarjih je ostala le nemška oziroma kočevarska krilatica „Drei Mann und der Wein", se pravi; „Trije možje in vino." NOVO GLASILO Juli_p je izšla prva številka „Avta Kočevje', ki je glasilo delovne skupnosti A*VTO. Za tako obliko obvc ščanja članov kolektiva so se odločili zato, ker menijo, da je najboljša. V AVTU je namreč zaposlenih precej šoferjev, ki so vedno na poti, zaradi česar ne morejo brati obvestil na oglasnih deskah. „Koruza je obrodila, da že dolgo ne tako," je povedal Martin Smalc iz Gornje Suaoe pri Uršnih selih in kot dokaz prinesel s seboj dva storža: pr\'i je sestavljen iz sedmih, drugi pa iz petih storžev. (Foto: Markelj) nja, ki po vsebinskem bogastvu in moči umetniške izpovedi prinaša v lovsko dejavnost dokaj svežine. Lo-vec-fotograf je zamenjal puško s fotografskim aparatom predvsem zaradi želje, da bi življenje divjadi in odnos pravega lovca do nje in narave neposredno, doživeto in razumljivo prikazal vsem ljudem. Skoda je, da se razstave ni udeležilo več avtorjev iz sosedmih repub-Uk. Vendar moramo upoaevati, da smo pri nas v primerjavi z drugimi deželami, kjer ima lovska foto^fija že tradicijo, šele na začetku poti. F. B. Lisjak. (Foto: F, Brus) podružnicaMOVO MESTO ][ Ljubljanska banka, podružnica Novo mesto, obve-šča vse svoje poslovne prijatelje, predvsem pa VARČEVALCE IN DRUGE OBCANE, da je s 1. oktobrom 1975 naša poslovna enota v Novem mestu, Trdinova cesta 2, ODPRTA ZA STRANKE VSAKDAN od 6.30 do 18.30, ob sobotah pa od 7. do 11. ure dopoldne. LJUBLJANSKA BANKA podružnica NOVO MESTO Poklic, ki je na slabem glasu Manekenke sprašujemo, zakaj je pri nas težko dobiti ljudi za ta poklic Kaj vse po svetu počno dekleta, da bi opozorile nase in postale manekenke! Pri nas, vsaj v Metliki, je glede tega ravno obratno. Iščejo dekleta, prosijo jih, prepričujejo, preden se odločijo kazati kupcem izdelke, ki gredo skozi njihove roke. Tak primer imajo v tovarni BETI in v podjetju KOMjET. Vsega imajo 4 dekleta, 2 otroka in enega moškega, ki za več kot me-, sec dni v letu opustijo svoj siceršnji poklic in so manekeni na modnih revijah. Nevenka Judnič ima šele 17 let, dela v BETI za strojem, obiskuje r pa tudi večerno administrativno šolo. Marija Tome je doma iz Bušinje vasi in je delavka v Kometu. Ti dve sta letos prvič stopili na maneken-sko brv. - - Zakaj je med vami tako težko dobiti manekenke? Mar ni to prijetna sprememba v poklicu, razen tega daje dekletom upanje na kariero. „Všeč nam je že, toda nobena noče sodelovati zaradi mnenja, ki ga imajo ljudje nasploh o manekenstvu. Vsak misli, da je to kaj slabega. Pa ni!" - Ste imele doma zaradi tega težave in kako so to sprejeli vaši fantje? „Me smo naletele doma na razumevanje, pa tudi fantje so toliko sodobni, da nam ne branijo. Vsaj naravnost ne." Tretje leto pa na modnih revijah sodeluje 20-letna Martina Jurejevčič iz Rosalnic, šivilja v BETI in študentka srednje tehnične tekstilne šole. Ona pravi: „Sodelujemo predvsem zaradi zaslužka. Mesečni osebni dohodek dobimo, kot bi bile na delovnem mestu, razen tega nam plačajo po 150 din od nastopa na vsaki reviji. Kaj-' pak so naši dopoldnevi v maneken-skem poklicu tudi bolj pestri. Namesto enoličnega dela pri stroju se šminkamo, friziramo, preoblačimo." Četrta v skupini začasnih manekenk je Neda Zorić, medfazna kon-trolorka v pletilnici BETI. Ona na reviji sodeluje drugo leto. Ravne drže, postavljanja nog eno pred drugo pri hoji in neizpremenje-ne mimike na obrazu, osnovne veščine manekenske^a poklica, je metliška dekleta naučila poklicna kolegica Zorica Pesek. V enem dnevu so dojele osnovo in potem same vadile. Bleščeča luč na ozkem in dolgem odru jim ne vliva več strahu kot prve dneve. Pa vendar so mi dekleta rekla, da za stalno ne bi bile manekenke. „Ce se kar naprej slačiš in preoblačiš, po tridesetkrat v dopoldnevu, postane tudi to c čno. Pa še naporno SAMI ODLICNJAKI IN PRAV DOBRI! Vsi dijaki in študentje v trebanjski občini, ki prejemajo kadrovske štipendije, so bodisi odličnjaki ali prav dobri. Sedaj imajo 15 štipendistov šc iz prejšnjili let, 14 pa je novih. Nad 20 štipendistov prejema republiške štipendije. TOKRAT PA GRE RES ZARES Po mučnem molku, ki je nastal zaradi dane situacije, je zaprosil za besedo tovariš sekretar, po kilogramih premožen možak, ki je sicer dremal na vsakem sestanku, tokrat pa se je odločil za tehtne in ostre besede, kajti položaj v podjetju je tako zahteval. Pomembno se je odkašljal in od sten so se pričele odbijati njegove besede o tem, kako bo treba poostriti delovno disciplino, začenši pri snažilki pa tja do glavnega direktorja, čigar priimek je tovariš sekretar izgovoril nekoliko tiše kot snažilkinega. V kotu sejne sobe, kjer sede navadno tisti, ki mrzijo sestanke v dno duše, je bilo glasno in jasno slišati, da bo treba paziti na vsako flikico, na vsako minuto delovnega časa, kajti tovarniški strokovnjaki so izračunali, da velja delovna minuta natanko en novi dinar. Še več: sleherni atom razpoložljive energije bo potreba naravnati v dosego čim boljše kvalitete, v to, da ne nazadnje izteijamo od dolžnikov denar prej kot v devetdesetih dnevih in da si končno že pričnemo postavljati cilje in jih, brez izgovorov na objektivne težave in razmere, tudi dosežemo. Tovariš sekretarje še podčrtano poudaril, da ne gre izboljševati slabega stanja, ampak da je smisel v tem, da v slabem položaju gospodarimo, kolikor se najbolje da. Ogenj prepričljivosti tovariša sekretaija je ogrel stene sejne sobe, da so pričele po kotih odstopati tapete, in Mara Repiška bi mu skorajda segla v besedo z navdušenim ploskanjem, ko ji ne bi v trenutku razgretosti stopila na nogo soseda Bara. Tovariš sekretar je zaključil svoje glasno in v naprej pripravljeno razmišljanje z besedami; „Ce kdo misli, da govorim prazne besede, se globoko moti. Verjemite mi, tovarišice in tovariši, da gre tokrat zares. Najresneje zares. Tokrat gre zares." In je sedel in si obrisal potno čelo. Jožiču Repiču, najstarejšemu delavcu Hitrotkala, so odzvanjale v ušesih tovariša sekretarja besede; „Tokrat gre zares, gre zares, gre zares .. In Jožič Repič se je skorajda ustrašil svojega vprašanja; „Ce gre tokrat zares, tovarišice in tovariši, kaže, da smo se vse doslej šalili. Ni bila ta šala nekolikanj predraga? " TONI GAŠPERlC Manekenke iz domačih logov : prva z leve je iz Kometa, ^ iz metliške BETI. Ta deldeta približno 40 dni v letu hon opravljajo manekenski poklic. (Foto: Ria Bačer) Volkovi okoli Kočevji> V ponedeljek, 15. septembra z;»-rana, je lovec I 'ranc Horvat, član LD Kočevje, odhitel v revir. I'rejšnji dan je pod lx)žinskim vrhom, nekje zahodno od Mrtvic in lx>žin, nastavil dvajset pasti. To jutro pa je samo v eni našel ujetega polha. Stal je na stečini in poslušal. Tudi jeleni se to jutro niso oglašali, (iozd je bil ix)vsod tih in miren. Zdolaj nad dolino je valovala siva megla. PogletbI je v drčo pod seboj in osupnil: zagledal je pet volkov. Svojim očem ni mogel verjeti, da so tam, le osemdeset korakov v stran, res volkovi, (iledal jih je, dokler zverine niso izginile. Že je ugibali, da bi še enkrat nastavil polšje pasti, ko je komaj na •šivst korakov zaglediil volka. Blisko- vito jc dvignil puško in sPr vj|il t Volk je padci, se valil ,n. lCj v<>' pes. Nato jc dospel še j1 jc" Temu je postregel s krogi > mestu obležal. " sij „Na! Mahoma dva vol • ^2, dejal. Toda prvega ni in. najti. Povedal jc,. da že i* tem delu lovišča ugotaviJ1 J c$, srnjad naglo redči. Kriv«;' ske pse in tudi sam ji'1 ustrelil. Zdaj pa se jc Prcp i to niso bili edini tatovi. 16. septembra jc še',"^7 n'V Albin Ciinprič za ^cU1 tega gobe. Tudi on je za to va3l ,jcili ! a videl volka. Volk v dri'7' _{CcCj ščih ni zaščiten, dasi i"13 v j govornikov. ZADNJIC PREČKAL CESTO 0t V ponedeljek, 29. septeni^ t 19.30, se je zgodila pri Stari c i pri Kočevju huda prometna ne^ v kateri je izgubil življenje ^ Franc Knavs iz Kočevja, BraC» 13, star 52 let. Ko je voznik ^ ga avtomobila Ignac Boje iz ^ Rovaši 142 pri Ribnici, peljal Pr° 5ir čevju, mu je pri avtobusnem P -jalisču v Stari cerkvi nenadoflj3 *vj. čkal cesto Franc Knavs. ^ ranju je avto zbil pešca, ki so gj? peljali v zdravstveni dom K'0,.-«-! kier je poškodbam kmalu ^ Na avtomobilu je za okoli 3.5 ^ škode. Vozniku in ponesrečen vzeli vzorec krvi za analizo. ljubljanska banka MED LONČARJI NA ŠENTJERNEJSKEM M POLJU Ma sredini današnje Priloge objavljamo reporta-MAR°d naslovom GRENAK JE IZ BLATA DE-Zapis govori o lončarjih na Šentjernejskem o nekdanji tradiciji, ki zamira, ki pa še ne j Umr'a. Ustavili smo se pri Leopoldu Zupanči-Leo"3 ^r' Šentjerneju, kramljali smo z f srrio'30'^0m ^r*an°m iz Šentjerneja, ogledovali Sta Sl mai°like, peteline, latvice in sklede pri vnetu Pungerčarju na Gruči. rePortaži boste izvedeli, kako nastane lonče- na posoda; lončarski mojstri pripovedujejo o svojem delu od takrat, ko kopljejo glino, pa do trenutka, ko lončina dobi glazuro in jo potegnejo iz vroče peči. . . Čeprav tudi ta obrt že izumira — Zupančičev sin je na primer lončar, a raje dela kot mehanik — smemo še optimistično vzklikniti: „Čeprav je grenak iz blata denar, lončarstvo še ne bo propadlo!" d: JAMA, ODPRI SE! Najdbe, ki so jih našli med izkopavanjem leta 1937, se niso ohranile. Imenitno najdbo pa so dobili tudi kostanjeviški jamarji, ki so med drugim našli žensko lobanjo, umetno podaljšano na temenu. Huni so namreč prinesli v naše kraje modo, po kateri so v 5 in 6. stoletju otrokom povezovali glave in jih tako podaljševali. O septembrski akciji Posavskega muzeja nam takole pripoveduje arheolog Mitja Guštin: „Naše izkopavanje je bilo usmerjeno na prostor pred vhodom v jamo, kjer segmenti niso več ohranjeni v prvotni legi. Kopali smo do dna. V zgornji plasti smo našli 5 bronastih antičnih novcev iz prvega do tretjega stoletja našega štetja, dele rimskih posod in rimsko sponko. Zanimivost med rimskimi najdbami predstavlja fragment žrmlja, ki poleg obilice rimske keramike dokazuje, da so se morali prebivalci v antičnem času dalj časa zadrževati v jami. V starejšem spodnjem sloju, kjer so bile plasti še nepreme-tane, pa smo naleteli na razbito, vendar sestavljivo posodo iz rdeče gline, na koščena šila ter bronasto sekirico. Izredno dragocena j6 najdba te sekirice, saj je prva te vrste pri nas v Sloveniji in sodi med najsterejše kovinski sekirice iz zgodnje bronaste dobe. Košček keramike z značilnim ornamentom pa nam dokazuje, da so hodili v jamo že ob koncu kamene dobe, kar uvršča Leva-kovo jamo med že znani jamski najdišči v Posavju. To sta Ajdovska jama nad Leskovcem in Jermanova jama na Pijavškem. Z izkopavanjem v septembru je bila zaključena prva faza, novembra letos pa bomo s pomočjo kostanjeviških jamarjev odkrivali sedimente v težko dostopni notranjosti jame.' ' JOŽICA TEPPEY (r JJJI.'II I .l'l.l 7.S KAJJlHOm II TRBIMOm nom 2. X. '75 48 PRILOGA DANES mm V OSTARI JI 'Z' m C/J Povojjg ?v? jamo pri Šutni je 1937. leta odkrila Aunlannj" še isto leto je domači starinokop Oto n°Vcev V- n'en' notranjosti odkopal nekaj rimskih ■°v- No C'0veških kosti ter keramičnih fragmen-Drof, d/^kra 1937 si je jamo in najdbe ogledal *a °bdoh ®roc'ar' na^ največji strokovnjak % je starejše kamene dobe. V svojem porodi «0*^.1, da je voda prinesla na dan najdbe, J°.v ^as °d konca kamene dobe do zgod-p3a sinjega veka. 0 iami dolgo nismo nič slišali. Prišla je l^nje 2 .2a'° je, da so vsi pozabili nanjo. Zani-ki SQan*.° so sPet vzbudili kostanjeviški jamar-I^leteij s'uČajnem izkopavanju pred nekaj leti Nr Srpf del ženskega okostja, na delce keramiko* je r'mski prstan. V začetku septembra Pa PQsavskega muzeja zastavila prvo i Jama kopa sedimentov v Levakovi jami. trte. r8*' "ad potokom Sušico, nedaleč od ker ?2'sk°vanie v njej je zanimivo zaradi te-kat'6 V nePosredn' bližini naselbine Stari %ajo ero arheologi že dobro poznajo. Od tam ta :Zanimive najdbe: neolitska kamnita seki->ki --ika iz železne dobe, keltski novec, j a*n'k in velik rimski kamniti lev. Obisko-j danes lahko zasledi ruševine mogočne b^no ^0t*n'e9a srednjega veka. Kontinuirana ^i. s* Starega gradu se kaže tudi v Levakovi ^ ljutjje° Vniake zanima, v katerih obdobjih so v ražl *at.e ' vanjo, saj bodo na ta način laka' v d mars'katero skrivnost nemirnih ča-; j kr|rie nir,i- Jama nima naselbinskega značaja, rw^rebivipoznamo v kameni dobi, temveč je bi-j/*ti, a Cern Starega gradu le zatočišče v nevar- Mesarski mojster Ivan Lampe iz Kočevja je letos presenetil povabljene goste s „pršutno salamiado". Razstavo „kočevskih pršutov" je pripravil v kmečki sobi hotela Pugled, odprta pa je bila v petek, 19. septembra, in soboto, 20. septembra. Skupno je razstavil 13 kočevskih pršutov, ki jih je sam pripravil in posušil. Pripravil jih je iz stegen kočevskih prašičev, vzrejenih na farmi ZKGP. Priprava in predelava je trajala okoli pol leta. Razen pršutov je razstavil še klobase in posebne velike žemlje in kifeljce, ki jih je spekla kočevska pekarna. Za dekoracijo je domiselno izdelal nekatere predmete in izbral priložnostno pesem upokojenec Jože Zalar. Letošnja salamiada je bila že peta po vrsti in torej jubilejna. Doslej je mojster Ivan Lampe v sodelovanju s še nekaterimi izdelovalci suhomesnatih proizvodov prikazal razne vrste salam in klobas ter drugih suhomesnatih izdelkov, razne žolice, med drugim celo več metrov dolgo medvedjo salamo, poseben kotel za kuhanje mesa, klobas in hrenovk itd. Mojster Lampe je med tistimi redkimi prebivalci Kočevja, ki skušajo razen rednega dela v službi ustvariti še nekaj več. Prizadevnost takih ljudi, ki s svojim delom koristijo tudi kraju, pa je bila vedno slabo ocenjena. Tudi delo mojstra Lampeta ostaja, žal, znano zelo ozkemu krogu občanov. Na salamiade je namreč vabljen le ožji krog ljudi in še od teh se jih običajno udeleži samo manjši del. Izkušnje petih salamiad so pokazale, da je škoda, da ostajajo mesarske novosti, posebnosti in zanimivosti znane le ožjemu krogu ljudi. Na razstave oziroma salamiade bi morali s plakati in na druge načine privabiti vse občane. Salamiada bi bila lahko razdeljena na razstavni del, ki bi ga lahko obiskali vsi, in pokuševalni del, kjer bi lahko obiskovalci kupili ali poizkusili razstavljene dobrote. Razen tega bi lahko ostal tudi sedanji krog ozkih povabljencev skupaj s člani komisije, ki bi razstavljene izdelke ocenjevali. JOŽE PRIMC NAJSTNICA V ŠOLI Čeprav doraščajoča dekleta še kar naprej v vseh letnih časih najraje hodijo naokrog v kav-bojkah, pa že tu in tam potarnajo, da so se naveličale te „uniforme". Najteže pa je obleči deklico, ki noče biti več otrok, ki bi se mamice držal za krilo, in ni še toliko stara, da bi jo brez skrbi samo puščali s prijateljicami na potep. Za najstnice je nova moda izumila krilce z životkom, kar spet ni nobena novost, saj smo to poznali že prej, a se je v drugi inačici spet povrnilo. Krilo iz rebrastega ali rožastega žameta, lahko tudi iz enobarvnega jerseya, sega tudi pri malih gospodičnah čez koleno. Zgornji del krilca ima lahko malo višji pas, ki se končuje z naramnicami, ali pa se krila drži tudi hrbtišče in prednji del, ki pa je malo bolj izrezan. Krilo se spredaj zapenja z gumbi, večkrat pa je krojeno tudi tako, da se ne zapenja, ampak se pole prekrivajo. K takemu krilu, pripravnemu za šolo, nosijo dekleta športne bluze ali pulije. Obutev, ki najbolj sodi zraven, so škornji. Za ženski spol v starosti od 12 do 15 let so pete nizke, odlično pa se obnesejo gumijasti podplati. Tudi frizure dobivajo nov videz. Dolgi raz-puščeni lasje, ki so doslej obvezno zakrivali dekletom skoro pol obraza, se umikajo na tilnik. Lasje so ob straneh pripeti, v modo pa prihaja ponovno „konjski rep". Vsekakor bo nekaj časa trajalo, da se bodo najstnice odločile za to novotarijo. Ko bodo čez čas na lastni koži spoznale, da je veliko prijetneje pisati naloge, če ti lasje ne lezejo v oči, pa bodo govorile: „Le kako sem mogla toliko ča,sa vztrajati pri grivah!" Zgodovina se ponavlja . . . | RIA BAČER Pred časom je v 47. letu življenja preminil vodilni alt-saksofonist sveta in eden največjih glasbenikov jazza sedanjega časa — Julian Adderley. Rodil se je 1928 na Floridi. Izhaja iz glasbene družine, njegov prvi inštrument pa je bila trobenta, ki jo je tudi študiral na visoki šoli. Kasneje je presedlal na saksofon, klarinet in flavto. Leta 1948 je postal direktor oddelka za glasbo na Dillard High School v Fort Laurdalu. Isto leto je tudi ustanovil svojo prvo jazz skupino. Med služenjem vojnega roka je vodil plesni orkester 36. armade. Ime „Cannonball" je dobil za časa študentskih dni in se je originalno glasilo „Cannibal", to pa zato, ker je rad veliko jedel. 1955 je s svojim bratom Natom (prav tako znan jazz glasbenik) in prijatelji prišel v New York. Neki večer so se odpravili v „Cafe Bohe-mia", da bi si ogledali nastop basista Oscarja Pettiforda in bobnarja Kennyja Clarka. Ker njunega saksofonista ni bilo, je Oscar rekel Charliju Rousu, ki je slučajno zašel v klub, naj reče „fantu v kotu", naj mu posodi svoj saksofon in pride na oder. Julian pa je Rousu odgovoril, da bi šel rajši sam igrat. Tiste čase so starejši glasbeniki radi vabili mlajše, naj se jim pridružijo na odru, in tako je tudi Oscar dal možnost Julianu, da pokaže, kaj zna. Začeli so z „I Re-member April", in to v hudem tempu. Pričakovali so, da mladi saksofonist ne bo zmogel tempa in da bo kmalu odnehal, toda „Cannonball" se ni dal in je potem ostal na odru še cel večer. Pozneje je ta večer prišel v klub tudi Miles Daviš. Navdušen nad tem. kar ie slišal, si je od Nata sposodil komet in se pridružil onim na odru. Kmalu potem je Julian podpisal pogodbo za snemanje plošč, in kariera se je začela. V svoji 20-letni karieri je sodeloval z velik0 velikani jazza: Milesom Davisom, Johnom Col-tranom, Artom Blakeyem, Billom Evansom, Miltom Jacksonom, Phillyjem Jo Jonesom in drugimi. Ena najzanimivejših skupin, v kateri je sodeloval, je bila tista z angleškim vibrafoni-stom in pianistom Victorjem Feldmanom. Leta 1961 se je njegovemu ansamblu priključil avstrijski pianist Joe Zavvinul (pozneje soustanovitelj VVeather Report), ki je avtor njegovega največjega uspeha, lepe funky — soul skladbe Mercy, Mercy, Mercy, ki se je uvrstila visoko na top lestvice in so jo prodali v več kot 700.000 izvodih. Njegovi največji uspehi sodijo pravv to obdobje, ko je poleg Zavvinula v kvintetu igra' tudi Julianov brat Nat. S svojo glasbo je takrat pokazal, da jazz še ni izgubil zmožnosti komuniciranja s širšim krogom poslušalcev. Z električnimi klaviaturami in ročk ritmi se je v mnogočem približal današnjemu jazz-rocku-Rad se je oslanjal tudi na soul in blues. Njeg°v vpliv na druge glasbenike je bil prav tako velik kot Coltranov ali Davisov. Še nekaj njegovih velikih plošč: Mercy, Mercy, Mercy, Country Preacher, Why Am L treated so Bad, Nardis-Afričan Waltz .. . S smrtjo „Cannonballa" Adderleya je JaZZ izgubil še enega velikana, ki je jazzu dal tolik0 kot malokateri glasbenik, in žalostno je, da je preminil v letih, ko njegova ustvarjalna moč še zdaleč ni bila izčrpana. domaČa nar »UMA lllll Jlliii jil lli Je do pol metra visoka rastlina, ki ima pri tleh iz debelih in po robu dlakavih listov sestavljeno rožo, iz nje pa se dviga olistano cvetno deblo z umazano rožnatimi cvetovi. Raste po gorskih površinah, kjer je dosti skal, ponekod pa tudi v nižini. V starih časih so netresk presajali na strehe, kar naj bi jih varovalo strele, prav tako pa so naši predniki uporabljali to rast- lino v zdravilne namene. Ker ima veliko zdravilnih lastnosti, so jo gojili doma, da je bila vedno pri roki. Netresk cvete od junija do septembra, nabiramo pa vso rastlino. Čaj, ki ga skuhamo iz 10 lističev na skodelico vode, priporočajo kot zdravilo pri krčih in čirih v želodcu, pri driski in griži. Sveži sok pa pomaga ženskam pri nerednem perilu, bolnem mehurju, Pa revmo preganja. . ep Netreskov sok je Pr'^jravi tudi za zunanjo rabo. Z ^ opekline, kurja očesa, 0<^Pr^u£ji bradavice, zelo znan pa le pri zdravljenju ušesnih bole 0 Na vinu kuhan netres ; izkušnjah pomaga bož!a e jz kom, odstranja pa tudi g'lS aH človeka. Kogar boli glava. „ okrog nje zaveže v vodi n čene netreskove liste. tatarski biftek k' „Raznih zrezkov s pomfrijem so se gostje že preobjedli, zato smo začeli pri nas vsak dan pripravljati tatarski biftek. Posebno tujci ga imajo radi," je povedala Rezka Godnjavec, prva kuharica v trebanjskem motelu. Tatarski biftek je surovo meso, ki ga pripravljajo v tem lokalu po naslednjem receptu: „Za dve osebi potrebujemo 20 dkg pljučne pečenke in najmanj devet vrst začimb. Meso sekljamo 10 do 15 minut. Po pravilih ne sme biti mleto. Potem dodamo začimbe, ki jih prav tako na drobno sesekljamo: kumarice, čebulo, kimelj, pfeferone, filete, sol, poper, papriko, kapre in doma pripravljeno majonezo. Ko je mesna masa dobro umešana, pripravimo toast. To so tanke rezine belega k . kruh9 plošči ^ jih opečemo na r maščobe, da zarumeni) tople rezine serviramo t skemu bifteku. Gost nam ^j toast najprej surovo mas » ^ pa z nožem razmaže Še f t0(j3 Jed je precej izdatpa'^ po ker je pikantna, je ^]0 njej žejen. Kozarec J vina ali piva se zelo pn'e p. p 26 W W"^ j||^ ^ itšll šflll IfL jffll if iffl šl šfll llšl JIN§ N MENIORIAM "CANNONBALL" ADDERLV r » ie čreda dinozavrov na gori, na dolgem ?enem hrbtu, ki se nenadoma spremeni v ho-' »! v bleščavo neba nekje visoko, kakor na p J1 davnih dedov. ne .ot®m so poti in steze in košerrice doli do doli-Čni" 7"ezov 9aj in leščevje in tisti podgorski ve-tiso" 6r' k' 9a 'majo rade šoje in polhi in ima c vozlov na svojem grčavem telesu. krhk na '8S0n pa vse be'° ocJ a^e' A^a pre^r"' Z.rc^'m' stebelci, z drobnimi lističi, ki jih ni«^- 'Va*° ^eli cvetovi in so, če ajda medi, upog-1°' pd čebel. rase Jezero ajdovih cvetov naseljuje dolino in te-tek °, vr'?a hriba. To je nekakšen srečen trenu-; potiPokrajine P°d Gorjanci, kjer ni vode in so Čeči Pra^n? 'n ljudje kakor samotna drevesa, mol-tra V Sv°jem vetru in upognjeni od večnega ve- jo Utori'0' pa so na vrbu hriba spremenjeni v svo-so jjv ^ latami in stebri in z lesenimi strehami nje ,a vest v neurbane posege vasi. V nove grad-1 ' 1 rušijo arhitekturo podeželja in nosijo s seboj neslutene posledice. Tako stojijo in dopolnjujejo ero življenja na zemlji, uglašeni na mol in na generacije vrabcev, ki se kotijo za njihovimi preklami. V dolgi vrsti, v koloni stražarjev je šestnajst samotarjev, ki so slikarski privid. Postavljeni so na nevarna pobočja — ampak viharji jim ne morejo do živega. To so toplarji na šest ali štiri okna in dajejo vtis moči, in če pomislimo, da je nekoč v neposredni bližini Pristave stalo srednjeveško gospostvo mehovskega gradu, ni čudno, da so uporni kmetje, ko so premagali svoj večni strah in vrgli čez zid osovraženega Mindorfa, začeli postavljati razkošne kozolce kot znak svobode in kmečkega ponosa. To je samo domneva, ki jo na neki način zagovarja tudi Ivo Pirkovič v študiji o nastanku žitnega kozolca. Ampak v resnici v tem okolišu skoro ni „sabejnkov", in če pomislimo na revne kmetije in težko življenje, je ta domneva še bolj podkrepljena. Stričetov kozolec je bil včasih Jeričkov, pred več kot desetimi leti pa so ga prestavili. Stari Piš pa je bil suh in velik. Imej je čebele, in ko je umrl, je zapustil šest sinov. Šest sinov in kozolec, hišo pa je Tone, ki je ostal na kmetiji kot toliko drugih kmetov na Pristavi, prezidal. Abritov je na šest štantov in je najmlajši; narejen je bil leta 1952. DelaM so ga Bačar iz Koroške vasi pa Adame in Čelč in Škedlov Jože iz Jurne vasi in Podgrajčev Štefan iz Lakovnic. Delali so ga en teden in je narejen za sto let. Ivan Kralj, po domače Abrit, je vozil stebre in tramove s svojimi divjimi furmanskimi konji iz hrastovih host in s Padeža in z Raduhe. Zdaj je oče petih otrok in je pri petinštiredesetih letih z ženo na kmetiji skoro sam in pravi, da bi še šlo, če bi kmetu priznali tisto, kar mu gre, če bi lahko pametno prodal kmečke pridelke in živino in če bi malo znižali davke in druge dajatve. Gospodar pri šestdesetih letih z,dobrim vinom in lepim psom, ko smo prišli z Veselovim Mirkom in slikarjem Jesihom, pa je povedal, da je Lakon-čev. In Jesih ga je naslikal prej kakor kozolec. Kozolec pa je bil tako star in tako blizu, da seje lotil tudi tega in ga je potem odnesel s seboj. Portet kozolčevega gospodarja pa je pustil pri hiši. Zdaj so pa še: Pavlov, Moderjanov, Martinkov, Slivarjev, Kobetov, Čeličev, Kadetov, Štanglov, Zagorčev itd . . . In so napeti na obronke vasi in ponoči pridejo podnje divje živali, posebno pozimi, in vlečejo z lat, če je kaj v latah, in od časa do časa tudi stoje zaspijo. Tisov kozolec je pred dvajsetimi leti zgorel in ko je Lakonc vlekel ven voz, se je Tis razburjal, zakaj ne pusti njegovega voza pri miru. „Verjel pa mi je, ko je že skoraj pol kozolca pogorelo." Kozolci kot čreda dinozavrov ali čreda slonov s sivimi slamnatimi strehami pa so slikarski privid in spomin na stare čase. In morali bi prisluhniti veteranom preteklosti, ko se lotevamo novih gradbenih podvigov. JULE VRBIC in gorje, če se na njegovih straneh pojavi sovražnik naše misli." Vrbič je za urejanje Pavlihe dobil najvišje jugoslovansko novinarsko priznanje: nagrado Moše Pijade. Smisel za pravi zdravi humor je Jule Vrbič podedoval po očetu. Še danes se spomjnja očetovih vicev, ki jih je ta stresal iz rokava. Že od nekdaj pa se je Vrbič rad smejal, tako sebi, kot drugim. Tudi v najtežjih trenutkih v partizanih ga smisel za humor ni zapustil. Takole razmišlja o smehu: „Kadar se človek lahko svojim težavam smeje, je pol hudega že za njim. Ko se ljudje ne bodo več smejali, takrat bo pa hudo . .." Najraje se Vrbič iz svojega življenja spominja lepih, veselih in smešnih dogodkov. Tega pa je bilo v njegovem življenju veliko. Tudi pripoveduje te svoje doživljaje tako šegavo in prisrčno, da bi se še poklicni črnogled nalezel dobre volje. Luč sveta je zagledal na Dolenjskem, v Šentjanžu. Oče in mati sta bila učitelja in kmalu po Juletovem rojstvu se je družina preselila na Karte-Ijevo. Tam je preživel osem lepih let. Še danes mu je živo pred očmi mogočni grad Hmeljnik, spominja se barona VVamboldta in hmeljniških baro-nes, ki sta radi jahali konje. „Res, zelo lepe spomine imam na to obdobje svojega otroštva. Stanovali smo v šoli. Sosedje Žagarjevi so imeli oštarijo in njihov sin Franci je bil takrat moj najboljši prijatelj. Mama pa me je že zgodaj vzela v šolo: komaj štiri leta mi je bilo, in že takrat sem znal pisati in brati, tako da mi je bilo v šoli dolgčas. Tudi to mi ni bilo prav, da sem stanoval v'šoli: drugi otroci so po končanem pouku na poti domov počeli vse mogoče zanimive stvari, jaz sem šel pa samo iz sobe v sobo pa sem bil doma," se razgovori. 1920 pa je bil oče premeščen v Stično. Poleg učiteljevanja je imel veliko opravka z velikim posestvom; kar 11 hektarjev orne zemlje Je moral obdelovati, kajti Vrbičev oče je menil: „Kar tuji ljudje naredijo, tuji pojedo." Čeprav je takrat mladi Jule hodil v Ljubljani v gimnazijo, je vse počitnice preživljal doma in pomagal pri delu. „Dobro vem, kaj je kmečko življenje, in ga znam ceniti," pravi. Iz gimnazije mu je ostal v spominu tudi tale dogodek: nekaj časa je bil njegov sošolec Boris Kidrič. Nekega dne sta se srečala na poti v šolo in Kidrič ga je začel pregovarjati, naj gre z njim „špricat" šolo. Jule pa je bil dobro pripravljen in tako za „špricanje" ni imel nobenega razloga. Ko je Boris Kidrič videl, da sošolca ne bo mogel pregovoriti, je rekel: „Jule, kar pojdi v šolo, ampak povem ti, da iz tebe nikoli nič ne bo!" Po gimnaziji se je Jule po nasvetu svojega gimnazijskega profesorja dr. Stanka Lebna odločil za študij romanistike. Že v gimnaziji je bil najboljši v francoščini in tudi študij mu ni delal nobenih težav. Diplomiral je po štirih letih, ko mu je bilo komaj 22 le+, leta 1934. Kljub temu pa je prvo službo dobil šele štiri leta po diplomi, in to v Koprivnici na Hrvaškem. Oblasti so mislile, da so naprednega mladega profesorja kaznovali, ko so ga poslali tako daleč, Vrbiča pa so tam sprejeli kot svojega. Vendar tudi tam ni mogel iz svoje kože. Na zadnjih volitvah pred vojno ga je njegov kolega iz zbornice^pravoslavni pop, ki je bil tudi na kandidatni listi, vprašal: „Jule, me boš volil? " „Tebe bi, ker si dober človek, ampak tvoje stranke pa za nič na svetu; pa tiste druge tudi ne," mu je pojasnil Vrbič. Čeprav so mu grozili, da bo ob službo, se je edini od profesorjev vzdržal volitev in tako v zbornici veljal za junaka. Mobilizacija ga je zatekla v Mariboru, kamor je bil premeščen 1940. Med dijaki je bil tako priljubljen, da so ga spremili na postajo in mu nesli vojaški kovček. Po razpadu starojugoslovanske vojske se je iz Jastrebarskega peš odpravil čez . Gorjance proti domu. V zasedeni Kostanjevici je prespal pod tepko in se na veliko nedeljo zjutraj peš odpravil proti Šentjerneju. V Prekopi je bilo pred gostilno privezanih veliko vojaških jezdnih konj, ki so jih polovili kmečki fantje. Jule je stopil v gostilno in že dokaj vesele fante vprašal, če kdo proda konja. „S sedlom vred sem dal zanj pet kovačev," se zasmeje. Jahal je do Novega mesta, tam pustil konja in se z vlakom odpeljal v Ljubljano, kjer je do odhoda v partizane učil italijanščino v trgovski šoli. „Čeprav sem se oženil že 1936, sem v zakonski postelji prvič spal šele po vojni, leta 1948," spet šegavo pove in se pod sivimi brki veselo nasmeje, oči pa mu živo švigajo kot mlademu, korenjaške-mu fantu. Kot pravi Dolenjec se je Vrbič tudi oženil na Dolenjskem - v Tržišču, ohcet je bila pa v vinorodnem Malkovcu. V te kraje še danes najraje hodi; znancev in prijateljev pa ima po vsej Dolenjski polno. „Pazite, da boste prav zapisali moj priimek," me opomni na koncu prijetnega pogovora. S svojim priimkom je imel namreč že hude težave. Poziv za služenje vojaškega roka je dobii na ime Verbič. In ko je vojake odslužil, je prišel še en poziv — tokrat na ime Vrbič. Ko pa je moral vojaškim birokratom pojasnjevati, da je to v resnici ena in ista oseba, bog ve, če ga ni vsaj v tistem trenutku zapustil njegov prirojeni čut za humor. Ali pa tudi ne. Pri Juletu Vrbiču tudi to ne bi bilo nič čudnega .. . šil Š \ J ž iifi ^ «§! ffjf '4 \ Ž I ^ \ A P H li i n h ! ' I s flfJflMl i i : ij 1 SLIKARSKI PRIVID |M » | 1 -I H I I Ul ! L J ! | ^ vvvi J ! ^ 5 ! | 5 h "^sak Ai ' Jul x0Vek se bori za tisto, česar nima!" \vorn' ''bič, dolgoletni direktor, glavni in S,, 1 Vrednik Pavlihe v eni osebi („In z eno J«* 2aPnP°mni), sedaj pa odgovorni urednik ? liuri3rnetne Slovence", ko pripoveduje, da w i0, k' so se tako ali drugače videli v fcastj | kot. Petdesetkrat tožili zaradi razžali-(i Pa h *?ub'l ni niti ene same tožbe, na soditi^ 'e d **'Ve' rnarsikaj žalostnega in veselega, k V- živ'ieniu- Nekoč ga je tožil neki > h f.r ie v Pavi i hi pisalo, da je med vojno j^ti v nemški vojski in „heilal" v neki 10r ^azki-3 P^avnavi so razžaljenemu matičarje^ 1 sliko, ki jo je Jule Vrbič dobil malo V^ali n L3 kater' so fantje v nemški uniformi K^Šaij v0ke v nacistični pozdrav. Matičarja so e P°zna koga na fotografiji. ,,Da, po-JJofcg Vese'o odvrnil, „to je Fonzek, to sose-n'9 ^°r' 'e Ene9a v prvi vrsti pa r*tna ' m°9el prepoznati — to je bil namreč K^eliJT* razžaljeni sam. ^1' čevapčiče in ražnjiče, slavni gobarski jedi-,,Pa je sploh še kaj gob? " sem vprašal. ^ „Na tone," so mi odvrnili in začeli našte ,,Francelj jih je včeraj privlekel s Poklj'^'|^ tri košare. Jure jih je pri Pivki nabral P g,>j 'Prtljažnik, Pepca jih je v Beli krajini stran tala ..." „Pa tukaj?" ^g. ,,Še kar, še kar. . . Le za mesta je treba deti .. ' Vseeno sem se odločil, da grem še goščavo. In kaj sem našel? O, veliko: družino, časopis tistega dne, lovski načeto, a nepojedeno konzervo, pol vžigalic in del intimnejše damske gardero Le gobe nobene! . . • jg In zdaj res ne vem, zakaj se meščani, ^ plazijo in lomastijo po gozdu, imenujejo gobarji! 30 DOLENJSKI LIST »ivi Zadnje čase je veliko govora . . . — Ne čutimo posebnih težav. Kaj naj vam P° vem? Pred tednom dni smo uvozili iz neke # hodne države več tisoč metrov odličnega bla9f' Res so šle devize, toda ni nam žal, kajti blago )e kvalitetno. Če obljubite, da tega ne boste nap'*2 li, vam povem, da takšnega blaga ne dobite nik)e pri nas. Tudi cena ni pretirana. — Hvala lepa. Vas smem prositi za uslugo? — Na voljo sem vam. JjB — Od zunaj kličem in težko dobim zvezo. ° dite toliko prijazni pa me prevežite v kontro kvalitete. Boste? — Trenutek. Vežem. — Halo! Kontrola kvalitete? ■ — Idioti! To je višek. Če bo šlo tako nap dam kmalu odpoved. — Halo! Halo! Je tam kontrola kvalitete? — Da, oprostite, ni bilo vam namenjeno morem se potolažiti. To je višek oslarije, člov • « ima, da bi eksplodiral. To se lahko zgodi samo h nas. — Dovolite, hotel sem vas vprašati .. • 0. — Nisem zmožen logično misliti. Pokličite zneje. Si lahko mislite ... Le kdo je to °^°c 0. Sprašujem se: kdo? Pred štirimi tedni smo 1 žili v neko zahodno državo več tisoč metrov g?. Me slišite? — Da, to je vendar Ubpen! at- — K vragu pa tak uspeh, ko smo pa pred kim uvozili iz neke zahodne države več tisoč . trov blaga, za katero smo v naši službi ugo da je to isto blago, ki smo ga izvozili . . • MESCAN NA DOLENJSKEM FILM y zadnjih fazah obdelave je "m'' celovečerni film strahonn In dolžnostjo", 'ga je zrežiral Vojko Duletič. ''fTi so posneli na osnovi tek- bolj neposreden način, brez besed odkriva nnladim svet, ki jih obkroža. Serijo bodo začeli predvajati 7. decembra, na programu pa bo vsak torek popoldne od 17.30 do 17.40, obsega pa trinajst nadaljevanj. PLOŠČE iz slovenskega celovečer-„Med strahom in ^ižnostjo". Grabeljška. Režiser, ^ I® hkrati tudi scenarist, hoče Člo P'^'kazati, kako se mora svet^ ^®^udi je zaprt v svoj določenih zunanjih-JPHvih Odločati. Zgodba pripo- konr l ° .'^'^dih kmečkih za-rgrii fTied vojno skrila giji partizana. Na doma-hpi-^ y''ste Nemci, Italijani, in partizani ter • prenaša!« 9aonr - . notranji svet, ta da se mora- torei Dinamika filma se hom9'^'i® "^ed stra-y 'n dolžnostjo. vlogah so nastopili: Boris Juh, va Ai°. Štefka Drolče- žlani "^der Valič ter drugi njih' ^°^®"skih gledališč. Ob ®'^aterL?h ^ '"°9atca iz Horjula in swija oa>ialih televizija je 2nan„ ameriško poljudno BarJn^. o živalih, bo o ? 'Z živalskega sveta '^egnila mlade, saj na naj- Pri RTB je izšla velika stereo plošča, na kateri so posnetki znanega trobentača CIlifforda Brovvna, ki je 1956 tragično preminil v prometni nesreči. Star je bil samo 25 iet, a se je s svojim talentom že vpisal v zgodovino ameriškega jazza. Svoj slog je do popolnosti oblikoval v poslednjih letih življenja in prav iz tega obdobja so tudi posnetki na novi plošči. Na nji so med drugimi posnetki zlatih melodij,,kot je „Smoke gets in your eyes", „Yesterday" in „Stardust". Pri-. RTB je izšla zanimiva velika plošča, za katero bi lahko rekli, da je posebnost tehnike snemanja. Nastala je z izborom skladb, ki jih je posnel sloviti kitarist ciganskega rodu Django Reinhardt (1910 — 1953), in z dodatnimi posnetki petih električnih kitar. Tako se na plošči srečujejo že umrli kitarist in še živeči glasbeniki. Z Reinhardtove plošče so presneli samo glas njegove kitare, nakar je skupina Les Guitars Unii-mited spremljala posnetek. Tako imamo priložnost slišati '''Vtekmistasoni^, ■PREDSTflvunmo vnm- slovečega kitarista v priredbah, ki so našemu času bližje. PTP J 75 Na tržišču je že moč kupiti veiiko ploščo „Ptuj 75", katere se bodo razveselili ljubitelji na-rodnozabavne glasbe. Plošča prinaša posnetke dvanajstih skladb, ki so jih narodnozabav-ni ansambli izvedli na letošnjem ptujskem festivalu. Z dvanajstimi skladbami pa se predstavlja tudi dvanajst ansamblov, zvečine dobro znanih vsem poslušalcem radijskega programa. Ker gredo plošče te vrste kar dobro v promet, kakor pač vsako manj zahtevno blago, se ni bati, da bo tudi ta obležala na policah. KNJIGE Pol stoletja po zadnjem (prvega je v osemdesetih letih 19. stol. založil J. Krajec v Novem mestu) slovenskem izboru je Mladinska knjiga v zbirki „Biseri" izdala šest pravljic iz znamenite zbirke „Tisoč in ena noč". Premalo prostora imamo, da bi lahko predstavili vsebinske, oblikovne in stilne razsežnosti teh arabskih pravljic, ki so nastajale pod različnimi vplivi od 9. do 14. stoletja in imele velik odmev tudi v evropski književnosti zadnjih treh stoletij. Dovolj je zapisati, da je pričujočih šest pravljic, med katerimi sta najbolj znani „Aladin in njegova čudežna svetilka" in „Ali Baba in štirideset razbojnikov", odjično prevedel Vladimir Kralj in da gre za knjigo, po kateri bo vsak rad segel. Že zategadelj, ker tako slikovito očrtuje v tančico fantastičnosti odeti svet Jutrovega. Svet se dandanes sooča s problematiko Bližnjega Vzhoda, kjer se tarejo interesi imperialističnega Zahoda in neuvrščenih dežel, ki si hočejo z nafto zagotoviti lepšo prihodnost. Začetek bližnjevzhodne drame sega v leto 1947, ko je OZN razdelila Palestino med Žide in Arabce. Tako se je 30. novembra 1947 rodil Izrael in od tedaj naprej so se zvrstile že štiri vojne med Židi in Arabci. O začetkih tega konflikta nazorno pripoveduje knjiga „Jeruzalem, Jeruzalem". ki sta jo napisala Larry Collins in Domenique Lapierre. Delo se bere kot reportaža o usodnih dogodkih, nepričakovanih preobratih in strasteh dveh nepomirljivih si narodov. Gre za prikaz spora, ki je povzročil prelivanje krvi, hkrati pa tudi za razkrivanje zakulisnih dogajanj, ki so pripeljala do spopadov, med katerimi so Palestinci ostali narod brez države. siiqi gakb Zadnje tri knjige iz zbirke „Sinji galeb" Mladinske knjige so otroške zgodbe ,,Utrujeno otroštvo" Janeza Mrdavšiča, lirična pravljica „Škorenjček Matevžek" Saše Vuge in roman o življenju otrok med zadnjo vojno „Zaledeneli cvet" srbskega pisatelja Mihaila Simonovića. Gre za knjige, ki vsaka zase na svojski način predstavljajo svet otrok, svet, poln neposrednosti, igrivosti, pa tudi usodnosti. Ne motimo se, če zapišemo, da bodo tudi po teh treh knjigah mladi radi posegli. Pa ne samo mladi! '///> '//,// m annemarie sejinko bESIREE Avstrijska pisateljica Annennarie Selinko je na Slovenskem docela neznana, zato bo za mnoge zanimivo pogledati, kaj se skriva v njeni knjigi ' „Desiree", ki jo je v prevedu Rada Lukana izdala založba Lipa. „Desiree" je pripoved o svi-larjevi hčerki Desiree, ki se ob možu Jeanu-Baptistu Bernadot-ti>, zagrizenem Napoleonovem nasprotniku, prikoplje do krone švedske kraljice. Zgodba se naslanja na resnične dogodke pred več kot poldrugim stoletjem, pisateljica pa je s pronicljivim peresom uspela napisati roman, ki se bere „na dušek". Prevedli so ga že v 22 jezikov. „Izžgani" je eden zadnjih romanov angleškega pisatelja Grabama Greena, ki ga poznamo predvsem po delih „Mirni Ame-rikanec", „Bojišče" in filmskem scenariju „Tretji človek". V pričujočerh romanu (v prevodu Katarine Bogataj-G radišni-kove ga je izdala Mladinska knjiga) prikazuje pisatelj slovečega arhitekta Querryja, ki se, naveličan uspehov, družbe in žensk, umakne v Belgijski Kongo. V novem okolju se junak znajde sredi gobavosti, ujame se v splet ljubezenskih intrig, ki ga pripeljejo celo do smrti. Ustreli ga obupani mož, kateremu je Querry zapeljal ženo. „Ko bom zrasla, bom tudi jaz pisala. In še lepše," je kot otrok rada govorila Ravnikarje-va Štefka iz Ljubljane, ko je ob večerih ležala poleg peči in prebirala knjige. Seveda so se ji smejali, ker je družina z desetimi otroki težko živela in je starše skrbelo le to, kako bodo vseh deset spravili h kruhu. Iz Štefke se je razvijalo dekle. Vsaka krivica jo je zabolela. In ko je ob večerih oče pripovedoval materi, kaj vse je doživljal kot porotnik na sodišču, je Štefka vneto vlekla na ušesa. Umori in srhljive zgodbe so ji ostajali v spominu. Čeprav se je grozot bala, je o njih kar naprej premišljala. Najbrž je v tisti dobi pri Štefaniji Ravnikar—Podbevškovi, pisateljici dela o morišču pri Sv. Urhu iskati ozadie, da se je ženska s tako občutljivo dušo lotila tako nenavadne teme. Njen Sv, Urh je nastajal že v letih med vojno. Takrat, ko so se zločini v cerkvici nad Ljubljano in v gozdovih okoli nje dogajali. Kot dolgoletna učiteljica pod Urhomje od ljudi sproti izvedela za vse grozote, ki so jih belogardisti počenjali noč za nočjo. pa tudi o belem dnevu. Datume in imena je pisala tudi na pivnike. Ker je nosila v Ljubljano čez blok šolske zvezke, je v njih prinašala tudi zapiske. Podatke je še izpopolnjevala. Vedno je računala na to, da jih bo opisala, toda leta po vojni so bežala. Bilo je toliko družbenih dolžnosti, terenskega dela, da so imeli vsi dnevi zapovrstjo štiriindvajset ur premalo. Prve podatke o Urhu je dala pisatelju Louisu Adamiču. ,,Za Urha se je zanimal Louis Adamič, ko je bil zadnjič na obisku v domovini. Bil je pri meni, skupaj sva šla k Urhu, potem sem mu na njegovo željo dala 105 strani tipkopisa. Rekel je, da bo te podatke uporabil v knjigi Orel in stena. Ko je roman izšel, sem ugotovila, da je pisatelj moje zapiske verjetno izgubil, ker so v knjigi navedbe o Urhu netočne." Rokopis pa je medtem dozorel. Klanje in strahovanje ljudi v imenu cerkve in boga, tragične •usode naših ljudi, del naše najbolj temne in hkrati najbolj slavne zgodovine, zapisane v Sv. Urhu, so zahtevale petnajst let zbiranja podatkov in še nekaj let pisateljskega dela. Kljub toliko navedbam krajev, imen in dogodkov, pa pisateljica ni doživela pripomb. Pač pa se ji "je zgodilo, da so ji del rokopisa ukradli in je morala pred sodiščem podpisati pogodbo za izdajo kronike Sv. Urh. Štefanija Ravnikar je polna novih načrtov. Snuje dan na dan. Huda bolezen, ki jo je prebolela, jo ovira, toda vse kaže, da ji telesna šibkost naravnost spodbuja duha. Več literarnih del ima še v zasnovi, njeno prvo čisto-literarno delo ,,Nad prepadom" pa bo izšlo prihodnje leto pri Prešernovi družbi. Pogodba za izdajo knjige je bila pred kratkim podpisana. ,,Zelo rada živim, še posebej zavoljo pisanja. Zdaj, ko nisem več tako na tesnem s časom in več mesecev na leto preživim ob Kolpi, samo razmišljam in pišem. Pišem in razmišljam." Pisateljica si je za ustvarjanje izbrala belokranjski mir ob Kolpi blizu Metlike. „Zato, ker v Ljubljani stanujemo sredi mesta in so na križišču poleg nas z merjenjem ugotovili, da je zrak nič kolikokrat bolj onesnažen, kot je dopustna mera. Takrat sem rekla; „Če hočem še nekaj časa živeti, potem stran. Na deželo!" Ko je pred leti prepotovala in prehodila vso Dolenjsko in doma vse belokranjske vasi pri zbiranju gradiva za zbornik ,,Slovenke v NOB", si ni mislila, da bo večer svojega življenja preživljala med ljudmi, ki so ji tedaj prirasli k srcu. „Imam gradiva, da bi lahko samo o Beli krajini in njenih dogodkih iz NOB napisala nov zbornik. Če bom le imela dovolj časa. Razen pisateljskih dolžnosti imam še gospodinjske. Ker nisem več mlada, bi potrebovala žensko za pomoč. Žal je ne morem dobiti." » Energična kot je, pa vseeno ni bila docela kos delavcem, ki so gradili njen obkolpski dom. „Ti so ,me dokončno spravili ob živce. S počasnostjo in neodgovornim delom so me spravljali v bes dan za dnem, tako da sem zbrala zapiske za morebitno novo knjigo: ,Med cementom, ilovico in opeko'. Če bi ta kdaj izšla, bi se verjetno marsikdo med domačimi gradbinci in obrtniki prepoznal; Zardel bi, če je še kaj poštenja v njem." RIABAČER ms m FlilM larry collins dominique lapierre ' "I prazna vera „Zaklad na Gradiši in čarobna kost črnega mačka. Nekdo hotel črno knjigo dobiti ali na grobju Baltovskem je duhovi niso imeli, moral je iti na topli-. ško. Stoje z eno nogo na posvečenih, z drugo na neposvečenih tleh poslušal je brati duhove v črni knjigi, da je zaklad na Gradišči - tje naj gre in ga v zdigne. Vzemi črnega mačka in tovariša, poišči si doline, kamor ne sliši se noben zvon, tu skuhaj mačka tako da se bodo odvalile kosti same. Zdaj jemlji jih tako dolgo v roko eno za drugo po-vpraševaje tovariša: Ali me vidiš? dokler nameriš se na pravo, ki te naredi nevidnega. Zdaj greš lahko krast, nihče te ne bo zasačil. - Mora je coprnica. Nekega dečka hodila je tlačit skoz okno s toliko silo, daje bil že podoben mrliču. Jablanski Janez nastavil je zadrgo coprni-ci, ki je prežinjala rž in res je ujel — zajkljo. Pod goro slovela je naj bolj coprnica Kranjčanov-ka (Meta). Spremenivši se v kro-to hodila je mlezt krave. Hlapci ujamejo kroto ter jo denejo v ogenj in drugi dan bila je Kranj-čanovka vsa opečena. - Kdor v pepelnico pred solncem pomete hišo in nese smeti na sosedov dvor, ima potem čisto proso, ves plevel odide na sosedove njive. Kdor-^V binkoštno nedeljo zjutraj pred solncem nabere rose in poškropi z njo svoje polje, stori je plodno prenesši s to čarobijo plen svojih sosedov na svoje njive. — Stari torek, stari petek in ščipov dan ni dobro krme ne sejati ne kositi, ker nič ne izda — tudi gnoj naj se te dni ne vozi, ker ne pomaga tak nič." Trdina je že pred dobrimi sto leti napisal ob rob svojega notesa, da gre za prazno vero; kljub temu na številnih mestih najdemo z njegovo drobno pisavo opombe, kako praznoveren je bil dolenjski človek. Sicer pa se temu ne gre čuditi: še po stoletju je najti dosti takih, ki verjamejo najrazličnejšim vražam. Tako se,še zgodi, da ponekod v zaostalosti bolj verjamejo zeliščarjem in vaškim padarjem kot zdravnikom. Morebiti so res še celo taki, ki skuhajo mačko in čakajo, da kosti odstopijo, da bi postali nevidni. Prav zanesljivo pa so še taki, ki verujejo v zaklade. Žal jih nikoli ne najdejo — ker narobe iščejo ... Včeraj se je začel oktober: sonce je vzšlo ob 5,59 in zašlo ob 17,43: dan je trajal 11 ur in 44 minut. Do petnajstega dne v mesecu se bo dan skrčil natanko za tri četrt ure. V naslednjih dveh tednih sta dve lunini meni: 5. oktobra bo mlaj,- in sicer ob 4,23 uri, 12. oktobra ob 2,15 pa bo prvi krajec. Za tiste, ki verjamejo Herschlovemu ključu, se obetata takile napovedi: ob mlaju deževno vreme, ob prvem krajcu pa deževno in še mrzlo povrhu. Skratka, nič dobrega se nam ne obeta . . . Ime oktober je prevzeto iz prvotnega rimskega koledarja, ko je bil ta mesec osmi po vrsti — beseda octo pomeni osem. Martin iz Loke imenuje ta mesec listognoj, medtem ko izraz kozoprsk, ki so ga od Trubarja naprej dlje časa uporabljali, Martin uporablja za poimenovanje novembra. Kozoprsk je edinstvena beseda, za katero pravijo, da podobnega ni najti pri nobenem drugem slovanskem narodu. Omeniti velja, da so besedo kozoprsk v 19. stoletju močno preganjali. Leta 1592 je Megiser za ime oktober uporabil besedo obroč-nik, z imenom kozoprsk pa je označeval oktober in tudi september. Leta 1603 je potem napako popravil in je za mesec oktober uporabljal imeni kozoprsk in obročnik. Kozoprsk, sodijo, je prišel od tega, ker označuje čas, ko se koza prska. Kozoprsk srečamo tudi v slovenski pratiki iz leta 1741, ohranilo pa se je na Koroškem v Rožu do tega stoletja. Splošno znano slovensko ime za oktober je zdaj vinotok; ime se je uveljavilo leta 1847. Na Slovenskem imamo še več drugih imen za ta mesec, ki so pretežno v zvezi z vinom, tako vinec, vinščak in moštnik ali pa tudi bedimjak (v Reziji), brat-vin, repar, lukovščak, vsesve-šček (v Prekmurju) in podobno. - Novice so že leta 1846 zapisale: „Ni ga lepšiga in veselejši-ga dela na kmetih od žetve pšenice, od košnje merve in pa od bratve v jeseni . . ." Na Dolenjskem in v Beli krajini so peli: „Dolenje pa mora znati svoj vinograd obdelvati. Če ga delal prav ne bo, bo pa pil vodo." V starih časih so vaščani najemali ljudi, ki so stražili grozdje, plačevali so jih v denarju ali pa v vinu. Bratev je oznanilo streljanje iz topičev, „štukov", v katere so nabasali do pol kilograma smodnika. Pri premožnejših hišah so zaklali — ali pa še zakoljejo — ob tej priložnosti prašiča, ovco, kokoši . . . • 2.X.15.X. Na splošno je jesensko delo tudi teritev lanu; to opravilo je danes domala že izginilo. Teritev je bila vedno kmečki praznik, saj so si kmečka gospodinjstva z lanom priskrbela vsakdanje delo. Zegnanje je prav tako jesenski „običaj"; slavje v spomin na dan, ko so si vaščani postavili cerkev. Belokranjci pravijo žegnanju proščenje, med podeželskimi ljudmi pa se je uveljavil tudi izraz semenj, kar kaže na to, da so bila žegnanja za po deželskega človeka nekdaj tudi semanji dnevi. Oglejmo si še nekaj pregovorov iz prve polovice oktobra: Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče. Če vinotoka mraz in burja brijeta, bo prosinca in svečana ljubo sonce sijalo. Oktober — malo dober. Vinotoka deževanje - grudna vetrov divjanje. Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče. Vreme vinotoka daje za april potoka. In še: Če nerado pada listje z drevesa, je spomladi gosenic veliko in mrčesa. Če nerado drevje obleti, marsikdo trde zime se boji. Če zgodaj listje z" drevja pade, so njive rodovitne rade. Če blizu debla list obleta, kaj dobro letino nam obeta. Dež in mraz in sneg začuti živina, če nerada pašnik zapusti. „Starine sem zbiral vse življenje, to je moj konjiček!" ponosno pripoveduje birt Peter Deu iz Mokronoga in se ogleduje po posebni sobi na daleč znane gostilne „Zlata kaplja". „Zbiram vse, kar je v zvezi s kmetom in življenjem na zemlji," razklada svojo strast in dodaja, da ni še nikoli ničesar prodal in da so mu mnoge stvari, ki bi jih sicer nikoli ne imel in ki bi verjetno končale v ognju domače krušne peči ali na smetišču, prinesli ljudje od blizu in daleč. Deu je te starine nabiral tudi sam: najraje se je oglasil v starih, s slamo kritih hišah, zidanicah in kaščah in od vsepovsod je prinesel kaj zanimivega, kar so drugi ljudje že zavrgli. Zdaj je njegova gostilna en sam muzej ljudske tvornosti — a vendar je v gostilni, ki je tudi urejena v takem kmečkem stilu, najbolj ponosen na čisto navadno fotografijo; na njej je fotoaparat zabeležil trenutek, ki se ga bo Peter Deu spominjal vse življenje. Zato ni nič čudnega, da kot iz topa ustreli tudi datum: 11. oktobra 1968 je znano staro oštarijo obiskal predsednik Tito, ki se je v te kraje odpravil lovit polhe. „Saj lahko rečem, da so bili moji gostje ti in ti, a vse skupaj ni nič v primerjavi s tem, da je čez moj prag stopil maršal Tito. To je bila zame velika čast, čeprav sem vajen ljudi vseh sort!" se spominja tistega dne. No, Deu ne bi bil Deu in njegova gostilna bi ne bila tisto, kar je , če ne bi Deu za najdražjega gosta pripravil nekaj posebnega: „Vem, da lahko zrezke in ostale reči vsak gost dobi kjerkoli. Za Titov obisk smo maršalu — mimogrede: ko je hodil po svetu, je gotovo spoznal vse kuhinje — in njegovemu spremstvu pripravili v naši kuhinji domačo speciaNteto in najbolj vesel sem bil, ko je Tito zadovoljen vprašal, kaj smo pripravili . . ." In s čim so postregli Titu? Deu pravi, da z lovsko štruco: spekli so kruh, prerezali štruco in vzeli iz nje sredico. Potem so štruco nadevali s šunko, salamo — Deu pripoveduje: „Malo domače salamice, malo šunkice", tako da človek kar iz besed lahko občuti pristen domači okus in vonj — dali so nekaj sira, majoneze in druge dodatke. To štruco so dali za nekaj časa v hladilnik, potem so jo narezali in servirali hladno. Pravijo, da je Tito odšel na polhe iz Deuove gostilne prav zadovoljen. Deu je hitro pokazal smisel za gostinstvo in turizem tudi v tej stvari: domačini in obiskovalci od drugod so se na moč zanimali, kako je postregel Tita in nasploh so hoteli vedeti vse podrobnosti o njegovem obisku. Že čez dva dni je imel Deu album s fotografijami — nekatere med njimi so tudi barvne — o maršalovem obisku. Sicer pa je v družini ta žilica podedovana; rodovi nazaj so se ukvarjali z gostilno in z mizarstvom. Tako ene kot druge obrti na Dolenjskem nikoli m manjkalo in v obojem so uspevali le spretni in pridni. Deuova gostilna v Mokronogu je znana, zanjo ve povedati vsak otrok. Nekdaj je napis „Gostilna Deu" vabil z druge strani ceste, od tam, kjer danes kot spomin na nekdanje življenje visijo stari kmečki vozovi, koleslji, kočije in sani, množica komatov in drugega, kar spada k furmanskemu in fijakarskemu poklicu. Ko pa je pred prvo svetovno vojno pogorel ves tisti del Mokronoga, ki se je držal tovarne — z besedo tovarna označujejo Mokronožani nekdanjo usnjarno — je zgorela tudi Deuova oštarija. Sedem let pred tem, ko se je rodil zdajšnji lastnik stare gostilne, je njegov oče na temeljih stare tišlarije zgradil novo gostilno. To je bilo leta 1911. Odtlei je bila oštarija odprta vse do druge svetovne vojne, potlej pa so bila vhodna vrata zaprta do leta 1964: tlo leta 1961 je bil Peter Deu Žagar in tisto, čemur so včasih rekli lesni trgovec — to je bil poklic, s katerim se ie ubadal še pred drugo vojno vihro, čeprav je sem ter tja stopil tudi za gostilniški šank v očetovi gostilni. Potem pa""')e zasebnim-žagam odzvonilo in Peter je začel obnavljati, popravljati in v domačem sloyu urejati tisto, kar mu je zapustil oče in s čimer so se ukvarjali njegovi predniki veliko rodov nazaj. Nastala je današnja Deuova gostilna: oštarija, ki ni prav nič podobna tisti, ki so jo imeli Deui v času furmanov in fijakarjev, v času, ko so še vozili pošto iz Zidanega mosta, in v času, ko vsega Mokronoga ni bilo za pošten trg. Peter Deu, ki se zanima za stare stvari in tudi za zgodovino svojega kraja - mimogrede: pravzaprav je on obnovil stari trški grb z boso nogo na podlagi grba, ki ga zdai tako dobro propagira tudi društvo larfarjev — trdi, da ima dokaze o tem, da je bila gostilna v rokah prednikov od leta 1660, torej več kot tri stoletja. V svojih mapah ima*spravi jen tudi papir, da je rodbina prišla iz južne Francije in da je bil eden izmed Deuov, ki mu je bilo ime Herman, nekaj časa v službi pri klevevškem graščaku Jombar-tu, ki je graščino in naslov z njo pridobil na kaj nenavaden način: ko so gradovi že umirali in ko so prinašali le še izgubo ter so zlasti slabe gospodarje pripeljali v dolgove, je nekdanji vojaški krojač Jombart, prav tako Francoz, naseljen v naših krajih, na tomboli zadel klevevško graščino in še Zbure povrhu. No, oddaljila sva se od Deuov. Herman Deu se je kaj kmalu odselil iz Klevevža v Mokronog in se oženil z Marijo Weiss. Od tu naprej ima Peter Deu družinsko deblo natančno narisano in zapisane vse podrobnosti. Že Herman je dosegel velike časti, ko je postal v Mokronogu „markrichter", nekakšen trški sodnik; žezlo, ki ga je dobil hkrati s slavo in častjo, je Peter Deu pred leti odnesel Janku Jarcu v novomeški muzej skupaj z nekaterimi starimi perga-menti in keltskimi izkopaninami, ki jih je Deuova družina dobila kdove kdaj. Kar sega spomin nazaj, so imeli pri Deuovih dye obrti in pol: oštarija je bila tisto, česar se ljudje najbolj spomnijo, v tišlariji so izdelovali orgle, ženske v družini pa so delale „kravajce" — kvaseč, nekako za tri kokosove poljubčke velik posušen domači kvas v hlebčkih. No, pozabiti ne smeva še enega posla, ki so ga predniki opravljali: prevažali so pošto iz Zidanega mosta, zato so imeli doma velike hleve in dosti konj, pozneje pa so se namesto s pošto ukvarjali s fijakarijo; največ so vozili na poroke in potnike po naročilu, lahko bi zapisala, da so bi' mokronoški predniki današnjega taksija. Stopili smo iz gostilne čez cesto in Peter De nama je razkazal vozove in kočije, ki na trdnih ver" gah vise s stropa. Najbolj znamenita od vseh )e domača kočija landaverica, na kateri je še danes registrska številka nekdanje banovinske uprave. Peter razlaga: „Rdeča dvojka na začetku, tista spredaj, vidita, predstavlja bansko upravo, številka 1916 za njo je registrska številka voza, trinajstica na koncu označuje krški srez. To je bila hudo gosposka kočija, kolikor je bila gosposka, je bila tudi draga. Vsakole na pristojbina je znašala 2.000 dinarjev: to je bi približno toliko, kot je bilo treba odšteti za tono semenskega krompirja!" _v| Stopili smo nekaj korakov naprej pod viseči kočijami in si ogledali še en voz, prav tako zanim« ■ To je bil koleselj, značilen voz bogatejših kranjski in dolenjskih domačij, v katerih so se vozili na sejni ali k maši. Ta Deuov, ki je bil narejen 1848, ima pleteno košico ali kripico. Drug podoben koleselj. ga je delal Stupica v Ljubljani, v nekdanji Kolodvo ski ulici, je dobila v dar Petrova mama od svoji staršev, ko je dobila prvega'sina. . ^ Deuovi starši so imeli šest otrok; razen Petra je ^ eden ostal zvest gostinskemu poklicu, priženil se je znano ljubljansko gostilno ,,Pri Amerikancu"- "e je bil določen, da bo doma nadaljeval obrat, dvomno je upravičil zaupanje staršev, čeprav je n ^ prej kazalo, da bo gostilna umrla. Ko je prise partizanov — bil je v Gubčevi brigadi, potem v ar lerijski, na koncu je bil pa ekonom SNOS - se) odločil za žagarsko obrt in gostilno ima odprto se 11 let. . tin ,,Pri nas moramo delati na drug način kot v tis gostilnah, ki so na cestah. Mi smo bolj od rok' ? rat imamo tudi drugačen način. Pri meni se največ zvrste večje skupine, ki se naprej napovedo. Ko s začel tako, da sem goste odpeljal v svojo zidanico, je to mnogim zdelo čudno ali smešno. Zdaj vsi ve ^ da si gost želi domačnosti. Kadar pride stalen go : mora na vsakem koraku čutiti, da je on bog v hiši in da se vse vrti okrog njega. Deset postelj 'm ' ki so edine od Trebnjega sem. Naenkrat 'a , °ng)ri strežem 100 obiskovalcem. Pri nas točimo v glav . vina iz domačega vinograda: dolenjsko belo ček. Kajpak imamo na zalogi vedno dovolj bu nih vin. Tudi za hrano gledamo tako, da ^ vedno kaj domačega. Zlasti mora biti vedno natujj dilniku domača juha, ob vsakem času s\? divjačino, potem pa sezonske jedi. Delamo tu°bani-dice,. mislim, da so gostje zadovoljni zlasti z 9' Pri Deuovih imajo vse poskrbljeno tudi za gando: barvne razglednice, značke, nalepke, vsega pa so še vsi krožniki, pepelniki, majolike ^ kai označeni s simbolom gostilne in Mokronog^, boso nogo. Ob vsem tem pa Peter Deu vendar „ „Ni je boljše reklame od tiste, ki gre od ust do Birt še nima toliko let, da bi ga šteli za staregj3^ vendar za usodo gostilne ni skrbi: sin se je izšola ^ kuharja, povrh ima še dvakrat po dve leti praks Avstriji in Italiji.' ,,Zlata kaplja" ne bo umrla. CShh Bh A. BARTELJ X>\ IJV* J. SPLICHAL —4 ms [ ■J M « « bosa noga v cštariji