Političen list za slovenski narod.
Po poitl prejeman velja: Za tel« leto predplačaa 16 (14., ta pol leta 8 (ld., za fetrt leta 4 (14., a jedra
meiec 1 (Id 40 kr. V administraciji prejeman velja: h selo leto 18 (14., za pol leta 6 (14., sa četrt leta S (14., ta jeden mesec 1 (14. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 (14. 20 kr. ve« na leta Pot&mne itevilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (1 n » e r a t •) vtprejema ■pravnlitvo 1« ekspedicija t ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice it. S.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo.
Vredniitvo je t SemealSklk nlleah It. 2, I., 17.
Izhaja Taak dan, iznemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefdn - itov. 74.
&tev. 157.
V Ljubljani, v sredo 12. julija 1899.
Letnik XXY.II.
V brezverskem tiru.
V modemi šoli, kateri je namen »nravno-verska vzgoja« mladine, so ob cvetu liberalizma odpravili v Avstriji veronauk iz vrste onih predmetov, iz katerih treba dijakom napraviti zrelostno poskuSnjo, ter bo ob enem katehetom na srednjih šolah vzeli pravico sedeti v komisiji za zrelostne poskušnje; da bi svojo mržnjo proti nravno-verski vzgoji še tem očitnejše pokazali, odpravili so tudi duhovne vaje za šolsko mladino, oziroma so tako uredili učni red, da se jih dijakom ni bilo mogoče udeleževati. — V dobi 30 let, odkar obstoji novi šolski zakon, ki je v mnogih ozirih sicer veliko storil za napredek šolstva, ki pa v najbolj bistvenem oziru glede versko-nravne vzgoje zelo slabo vpliva na mladino, se je moral vsakdo prepričati, da šola ne sme služiti liberalizmu, marveč dobri vzgoji mladine; to prepričanje je prodrlo tudi v odločilnih krogih in zaradi tega je opazovati zadnja letu, da se novi šolski zakoni, kar se tiče ojstrin proti cerkvi, kolikor mogoče rahlo vporabljajo ter se z raznimi odloki oblažujejo.
Mej drugim je učna uprava zadnji čas določila, da se učiteljem veronauka vrne zopet pravica glasovanja v komisiji za zrelostne skušnje ter da se smejo obhajati tudi vsako leto duhovne vaje za dijake. Ta odlok je za pametnega človeka tako jednostaven, da ga ni potreba še obširneje utemeljevati. Ako v katerem predmetu treba mladeniču zrelosti, temeljitega pouka, treba ga mu v najvažnejši stvari, v veronauku, o tem smo na jasnem z vsakim, kedor z nami vred stoji na krščanskem stališču; zato bi bilo le želeti, kar se pa do zdaj še ni zgodilo, da se zrelostni izpit za dijaka zahteva tudi v krščanskem nauku. Jednako koristne so za vsacega, torej tudi za dijaka, duhovne vaje, vzlasti lahkomiselni mladini treba oskrbeti vsaj nekaj resnih dnij v življenju, da pre-
LISTEK.
Drago čitanje časopisa..
(Humoreska.)
»Pojdi«, reče gospa Prosen-ova soprogu, »v gostilno, spij vrček piva, pri tem pa beri časopis. Saj menda veš, da iščem deklico, ki ima otroke rada; torej poglej v oznanila, če so v večernem listu tiskana. Utaj tudi »razne stvari«, zapamti si vsebino »listka« in nauči se na pamet »domače novice«.
Gospod Prosčn, mož pri kakih štiridesetih letih, bil je prepokoren zakonski družici svoji, saj, kadar je hotel iti od doma. — Obuje lepo osna-žene čevlje in prav ponižno prosi premilostljivo gospo soprogo ključ od hišnih vrat.
»Ključ od hišnih vrat?« zavpije premilostljiva, »za božjo voljo, kaj pa misliš? Ali naj ves večer sama tu sedim? Otrok nimamo, časopisa nimamo naročenega, kaj misliš, kaj hočem sama delati. Saj bi bilo vendar škoda denarja, ki se je potrosil za tvoje šolanje, ako ne znaš toliko čitati, da si gotov z večernim liBtom v jedni uri!«
mišljuje o svojem namenu, o spolnovanju svojih dolžnosti itd. Zato z veseljem pozdravljamo odlok ministerstva, s katerim se zopet dovoljujejo duhovne vaje.
Vsak bo s tem zadovoljen z nami vred, kdor stoji na krščanskem stališču; kdor pa zaBtopa tudi v vzgoji brezversko stališče, tak se b tem odlokom ne bo mogel sprijazniti. V Slovencih v jav-nosti brezversko stališče z vso odločnostjo zastopa »Slovenski Narod« in zato se nam je popolno umevno zdelo, da je »Narod« zropotal zaradi tega nad vlado ter da premišljuje, ali še kaže našim poslancem tako reakcijonarno vlado podpirati. »Narod« glede omenjenih odlokov vlade piše:
»Naredba, s katero se je katehetom dala pravica glasovanja pri maturitetnih skušnjah, je pro-vzročila prvo razočaranje in to razočaranje je toliko večje, ker ni dvoma, da je b tem storjen prvi korak k uvrščenju veronauka mej predmete, iz katerih je delati maturo, saj bi drugače vsa ta naredba Bploh ne imela smisla. Ta namera pomeni očitno reakcijo in kakor druge svobodomiselne stranke, tako se tudi mi ne moremo sprijazniti ž njo. Ravno tako nam ne ugaja naredba, s katero so se obnovile eksercicije na srednjih šolah, ker tudi te, kakor mature iz veronauka, nimajo druzega namena, kakor mladino zapeljati v klerikalstvo, dati klerikalizmu priliko, da jo priklene na se in osvoji. Stvarnega in pedagogiškega razloga ni nobenega za ti odredbi. Izdani sta bili zgol in jedino, da se poveča vpliv klerikalizma na šolo, in to perhoresciramo z vso odločnostjo, ker je tak vpliv na občno škodo.«
To je enkrat jasna beseda iz ust brezver-skega lista. Veronauk, duhovne vaje to vse vodi v »klerikalizem« in zaradi tega treba vse to odstraniti ali vsaj skrajno omejiti.
Ta »Narodova« izjava pa tudi dokazuje, da gonja »Narodova« proti »klerikalizmu« je boj .........—	' ——e—— i __i_
»Le nikar ne kriči«, odgovori Prosen, »ključ je tako potreben v tem polletju, kakor dežnik v dežju ; le hitro ga daj, b ključem dobi šele moja točnost pravo vrednost. — No, zdaj pa grem, čem prej se ločiva, tem prej bodeva zopet skupaj!«
Kam, kam pa ? Ni tako lahka naloga ne: jedna ura časa, vrček pive, »domače novice«, »razne stvari«, »oznanila« in pa še »listek«. Gospodu Prosenu je bilo to jako hudo. Stopi v dobro obiskovano gostilno in zavpije v polnem basu:
»Vrček piva in večerni list!«
Ko bi trenil, stal je že natakar z dolgim frakom in brisačo na rami pred gospodom Prose-nom in mu ponudil vrček piva, zraven pa pristavil z milo donečim salonskim glasom: »Večernega lista še ni«; na to je pa izginil z dvajsetimi vinarji v žepu.
»Moram pa iti v gostilno, ki je bližja ekspe-diciji«, reče gospod Prosen sam pri sebi, »ura je kratka; da, da, prav pravijo, da je čas denar; pri meni je oboje jednako, ni jednega ni drugega nimam veliko« Naglo spije in odide.
proti krščanstvu in da je s irazo »klerikalizma« dosedaj le slepil one, o katerih je vedel, da se jim zameri, ako nastopi naravnost proti krščanstvu. Sedaj pa, kakor se vidi, so se pri »Narodu« že toliko zjasnile razmere, da sme očitno nastopiti proti krščanstvu.
Ker Be ta kočljiva izjava tiče uprav šole in vzgoje, imajo naši učitelji priliko spoznati, b kakimi idejami da se prijaznijo, ako se vdinjajo pri »Narodu« v službo.
Da bi bili slovenski učitelji v svoji večini tako globoko padli, da bi se v tako diamentralno nasprotje postavili s svojo vzgojeslovno nalogo in z narodom, mej katerim žive, tega mi danes še ne moremo verjeti. Da je mej učitelji nekaj »stre-berčkov«, ki hodijo ne toliko iz političnega prepričanja, kolikor iz osebnih koristij za »Narodom« skozi drn in Btrn, to je znano nam, še bolj pa drugim res zaslužnim učiteljem, to je gotovo, toda večina slovenskega učiteljstva je po našem mnenju v svojem jedru še zdrava, žal, da najboljši mej učitelji nimajo poguma odločno nastopiti proti kričačem, ter svetu povedati svoje mnenje o nalogi učiteljstva. Tudi zato po našem prepričanju mora kmalu čas priti, kajti proti »Narodovemu« usiljevanju prostaškega brezverstva mej naš narod dvigniti se morajo vsi, katerim je blagor naroda pri srcu, ter odločno mu zaklicati: Do tukaj in ne dalje!
Alkoholizem na Francoskem.
Pogubni strup alkoholizma razjeda vedno bolj in bolj človeško družbo, razširja se silovito po vseh civilizovanih državah, toda v prvi vrsti in najbolj po Francoskem. Da opomorejo temu zlu, se je združilo veliko število modrih in vplivnih mož, kateri hočejo zastaviti vse sile, da omeje vsaj deloma razširjanje alkoholizma. Pred nekaj dnevi se je vršil sedmi mejnarodni shod teh mož
aagBHBBBgM^naa—«a |	" i 6
Prišel je v elegantno restavracijo, teka sem ter tje, da bi kje zagledal večerni list, naposled pa sede k mizi za časopise. Sedelo je poleg njega vse polno vinskih bratcev, gospA, v svilnatih oblekah in blebetavih gospodičen, a večernega lista le ni med njimi!
»Natakar«, reče Prosen, »gospod natakar!« zavpije žejni gost; »gospod višji natakar !« zakriči naposled strahovani zakonski mož. »Konečno! — Večerni list in vrček pive!«
»Hm, hm«, je mrmral natakar sam pri sebi, »ta pije pivo časopisu za nameček, ko vendar vsi drugi časopis bero za nameček pijači; i kaj hočemo, vBak po svoje«.
Precej potem že podaje spretni natakar gospodu Prosenu med globokimi pokloni vrček piva.
»Pa večerni list?« zopet vpraša Prosen|[in mu pomoli 20 vinarjev.
Naglo steče med gosti natakar, da mu dolgi frak plapola po zraku ; naglo pride tudi nazaj brez lista, rekoč : »List nekdo drugi bere.«
»Drugi bere,« ponovi Prosen in raztegne
v Parizu, in o tej priliki so prinašala vsa večja glasila dolge članke o antialkoholizmu.
Odlična pariška revija »L' Ami du clergtS« razpravlja v 40 kolon dolgem sestavku o tem vprašanju, temeljito in jasno, zato povzamemo iz nje nekoliko o tem vprašanju.
Razširjanje alkoholove pijače na Francoskem je zadnjega polstoletja grozovito napredovalo. Leta 1850 je bilo obdačenih 585.200 hektolitrov, leta 1870 že 882.790; L 1880 — 1,313.829 hI; v letu 1890 - 1,662.801 hI. In lansko leto se ni obda-čilo nič manj nego — 1,865.000 hektolitrov alkohola.
Ako se pomisli, koliko alkohola porabijo ne-obdačenega za se in za svoje delavce podjetniki, ki ga proizvajajo, in koliko alkohola se proda na skrivaj, tedaj se mora po pravici trditi, da se p o r a b i n a F r a n c o s k e m vsako leto2 milijona hektolitrov alkohola.
Seveda ni odločen ves ta alkohol ravno za pijačo, toda država je obdačila prej omenjenih 1,865.000 hI — čistega alkohola, in pet litrov čistega alkohola d& trinajst litrov žganja. To Be mora vsekako tudi v poštev jemati.
V dobi 50 let se je torej uporaba alkohola na Francoskem potrojila. Gorje, da v tem razmerju tudi nadaljuje! Naš narod, pravi omenjeni list, zaostaja glede namnoževanja prebivalstva bolj in bolj za druzimi narodi; zadovoljimo se že s tem, da prekašamo druge narode glede — alko-holovega pitja.
Ko so primerjali 1. 1855 države, koliko katera porabi alkohola, je zavzemala Francoska predzadnje mesto, za njo je bila le še Italija. Leta 1895 pa so priplezali Francozi po tej lestvi na — drugo stopnjo. Samo Belgija je popila raz-merno še več alkohola. Pa menda ne bode treba več dolgo čakati, da bode zavzela Francija prvo mesto, da pa bode ob jednem v drugem oziru padla globoko pod druge narode.
Kajti neumno bi bilo tajiti: da so učinki alkohola, ako bo ga pije že iz navade in to celo nezmerno, naravnost smrtonosni, za fizično moč človekovo, za moralno životinjo in za ves dotični rod. —
Razločevati je treba med alkoholizmom in pijančevanjem. Pijančevanje je napaka, katera izvira že iz starodavnosti, alkoholizem je pa zlo, katero je porodila novejša doba. In alkoholizem je mnogo nevarnejši strup za človeštvo, nego pijanost. V slučaju pijanosti se velik del alkohola že v naravi izloči in ne more torej preveč vplivati na telo. Ako se pa uživa alkohol tudi le po malem, vsak dan večkrat, se zaje globoko v različne telesne organe (želodec, jetra, obisti, srce, pljuča, živčevje, možgane itd.) in provzroči njemu lastne pogubne posledice: kronično vnetje, celo telo postane nekaka masa brez vsake moči, in oživlja je le še alkohol sam, ki povzroča to zlo.
Poslušaj mo, kaj pravi o tem učeni zdravnik Lannelongue: »Kar najbolj karakterizuje pijanca, je pomankanje vsake eneržije. Sedaj, ko tepe človeka toliko nesreč, ko mu preti tako grozno število raznih boleznij, je pri pravem človeku res
usta malo na kislo, potem pa potegne uro iz
žepa.
Jedna ura je že pretekla. »Ljuba ženka,« si govori gledajoč v polprazni vrč. »Ti mi najbrže ne veruješ, ali čista resnica je: Pivo se lahko pije brez časopisa, ali časopis brati brez piva, to je nemogoče. O, mar Bi bi sam naročil časopis — in ne bi mi bilo treba se nocoj nahajati v takem položaju.«
Med tem je pa tudi včasih pogledal k gospodu, ki je imel v roki večerni list in ga počasi, kakor bi študiral abecedo, pregledaval. »Morda igra z menoj jednako ulogo,« si misli Prosen in naroči še jeden vrček piva. — Pri vsem tem so pa pečene piške tako zelo vplivale na ostri vonj Pro-senov, da se ni mogel vzdržati, da bi ne naročil jedne »porcije.« Kar pa priteče urni natakar ter prinese čakajočemu gospodu Prosenu večerni list. Kakor utapljajoči se poprime za rešilno vrv, tako hlastne Prosen po listu. Vendar ni hotel, kakor kupec, najprej oznanila, ali kaka radovedna gospa novice in zaljubljene romane čitati, on predela v prvi vrsti politične stvari, kar se takim možakom spodobi. Ko je že prerešetal na videz politični članek, švignejo oči naglo pod črto, kjer bi se ^mel pričeti misijon.
karakteristična tista organična eneržija, s katero more kljubovati vsem napadom, ki mu jih prinaša vsak trenotek od neštevilnih, hudih sovražnikov. Pijanec je pa zgubil to eneržijo; to je huda rana, to je huda bolezen. Pri 40 letih izgleda šestde-setleten starec. Starček in pijanec sta Bi podobna; a ne motim se, ako trdim, da ima starček mnogo več eneržije in odpora.
Alkohol uničuje toraj telo in krajša življenje, vpliva pa tudi uprav Btrašno na duh in na zarod.
Ako pride to nesrečno zlo v živce in žile, ako ugonobi notranje telesne organe, ali bi ne bilo mogoče, da pride tudi z možgani v dotiko ? In res se za j d tudi v možgane, sicer počasi, toda tembolj gotovo.
Vsi zdravniki, ki so proučevali to vprašanje, so konštatovali, da pitje alkohola sčasoma provzroči izgubo razuma.
Dejstvo je, da raBte število umobolnih vspo-redno z razširjanjem alkoholnega pitja. Leta 1865, ko se je porabilo 873.007 hI. alkohola, je bilo 13.983 znorelih oseb na Francoskem. Deset let pozneje je narastlo število hektolitrov do milijona, in število norcev je bilo 21.962. L. 1885 je bilo na jedni strani 1,444.342 hI. alkohola, — na drugi strani pa 51.207 norcev. Koncem leta 1892 je bilo na Francoskem 58.753 norcev, dočim se je proizvedlo 1,735.367 hI. alkohola.
Res je sicer, da pridejo še drugi vzroki v poštev glede naraščaja umobolnih, ali vsakdo bo moral priznati, da ima alkoholizem precejšen delež pri tem.
Razširjanje alkoholizma je v najtesnejši zvezi tudi z naraščanjem obsojenih hudodelcev. Poglejmo nekoliko Statistiko, saj številke govore.
Neki učenjak, ki se posebno peča s tem vprašanjem, doktor Legrain, je priobčil sledeči izkaz:
Izmed 100 kaznjencev: radi zavratnega umora je bilo 53 žganjepivcev radi posilstva	» » 53 »
radi požiganja	» » 57 »
r^di beračenja, postopanja	» » 70 » radi pretepanja in pobijanja » » 90 »
Torej izmed 500 obsojencev, je izračunal učeni doktor, da je bilo 323 žganjepivcev, — dve tretjini.
In samomori ? Leta 1840 je prišel jeden samomor na 13.000 prebivalcev, danes pa pride jeden na 4500.
Žganjepivec pa ne škoduje le sebi, svojemu telesu in duši, temveč tudi lastnemu rodu.
Doktor Legrain je proučeval 215 alkoholu udanih družin, katere so imele 814 potomcev v treh kolenih. In, ali veste, kaj je postalo iz teh 814 ljudij?
427 jih je postalo v življenju pijancev, 60 od 100 jih je bilo fizično in duševno nesposobnih, 14 od 100 je bilo zločincev, 22 od 100 jih je umrlo majnih otrok, 17 od 100 jih je vzela nalezljiva bolezen, 19 od 100 jih je znorelo.
Vsa zla, vse nesreče in bolezni podpira oči-vidno na vso moč — alkoholizem.
»Gospod Prosen,« mu mahoma zakliče znan glas na uho, nocoj pa delate malo časti dobremu imenu Vašemu! Tako pozno tukaj ?«
Prav prijazno pozdravi Prosen starega znanca in položi časopis na stran, kajti ljubši se mu je zdel prijatelj, kakor večerni list.
Kdo pa zamore opisati strah, ko je med go-govorom izginil časopis!
»Tako priljubljen list bi morali vsaj v dveh iztisih imeti,« mrmra Prosen in gre slabe volje iz restavracije. Toda, še ne gre domov. »Sedaj je že vse jedno, »pridigo izza gardin« moram že tako ali tako slišati,« reče ter jo zavije v drugo gostilno, potem zopet v drugo, in na vse zadnje še v tretjo, pa nikjer ni dobil večernega lista. V prvi ni smel motiti nežno mestno hčerko pri či-tanju, v drugi stiskal je Btar gospod večerni list z vsemi močmi k sebi in študiral vsako črko posebej, v tretji ga pa še sploh imeli niso naročenega. V vsaki je šel jeden ali tudi dva vrčka pive po grlu.
Po tolikih zmotah se napoti konečno ves potrt domov. Ura je odbila že davno polnoči.
»Gotovo mi ne bode verovala resničnih dogodkov, ki so me mučili, da ji nisem mogel UBtreči. Moram se toraj poslužiti druzega po-
Srbska kultura na Hrvatskem.
Prigodom proslave Zmajeve petdesetletnice je pala tudi beseda o srbskej kulturi, katerej ima stati središče Zagreb. Govornik gotovo ni sam bil prepričan o tej svojej izjavi, nego se je tako izrazil gotovo v svojej prevelikej gorečnosti za srbsko stvar. Iz njegovih ust je utekla šovinistična beseda, ki ni imela pravega mesta pri tej svečanosti v slavo pesniku, ki je vedno zagovarjal slogo med Hrvati in Srbi, in ki je gotovo sam najbolje prepričan, da se v Zagrebu ne more in ne sme govoriti o drugej kulturi nego o hrvatskej. Tako so se izjavili tudi mnogi drugi odlični Srbi, ko so razgledali Zagreb, kjer niso našli nič srbskega razun onega napisa s cirilico na zgradi pravoslavne občine, kjer se nahaja takozvana srbska banka, in pa napisa nad redakcijo »Srbobrana«' onega lista, ki v središču Hrvatstva slobodno grdi in psuje Hrvate, ki so tako dobročudni, da puste ta velikosrbski klepetec klepetati, kakor ga je volja. Sicer so pa takozvani Srbi tudi po številu v samem Zagrebu tako neznatni, da se bode težko našlo med njimi resnih delavcev za srbsko kulturo. Od 50.000 prebivalcev zagrebških je zdaj pravoslavnih okoli 2000, pa še ti se vsi ne prištevajo Srbom. Res je, da se je v novejšem času pojavilo med pravoslavnimi neko gibanje, da pri vlečejo čim več pravoslavnega življa v Zagreb, da s tem pokažejo, kako njihova srbska stvar napreduje. Toda tudi to jim ne more pomoči, kajti hrvatskega prebivalstva niso v stanu nikdar nadkriliti.
Kaj pa vendar miBlijo ti ljudje s to svojo srbsko kulturo? Hočejo, da imajo vse svoje zavode kakor Hrvati, da se tedaj vse dualizira, celo svoje vseučilišče bi hoteli imeti. Jeli to potrebno ? Kdor ve, da se srbski jezik čisto nič ne razlikuje od hrvatskega razun po pismu in je vsa književnost pristopna vsakemu, saj vsakdo zna oba alfabeta, potem se mora kar čuditi omenjenemu za-htevu. Sicer pa je ta zahtev tudi nemogoč z gmotnega stališča. Hrvatska ima za prosveto svojega naroda še toliko storiti, da bi trebalo za to milijone denarja, a zdaj naj pa bi radi nekih prena* petih glav trošila še enkrat na take zavode, ka-koršnih že ima za vse prebivalce svoje. Komur niso ti državni zavodi po volji, naj si jih osnuje sam in naj jih rabi pod državnim nadzorom. Sicer je pa hrvatska vlada vrlo tolerantna ter nastavlja po vseh zavodih pravoslavne veroučitelje in tudi mnogo učiteljev Srbov za druge predmete, a ravno tako se nahaja med drugim činovništvom vrlo mnogo Srbov v najvišjih službah. Saj so od 8 velikih županov štirje Srbi. In vse to tem ljudem še ni zadosta; hočejo še več, kakor da bi hoteli gospodariti na Hrvatskem. In pri vsem tem jih je komaj ena tretjina vsega prebivalstva Hrvatske. Na Ogerskem jih ni manje nego na Hrvatskem in tam se še popolnoma razlikujejo po jeziku od drugih prebivalcev, a posebno še od mažarskih. Zakaj pa tukaj ne zahtevajo svojih zavodov, svojih gimnazij in vseučilišča. Na Ogrskem, kjer so vse višje šole mažarske, bi bil tak zahtev umesten in tudi pravičen. Toda Srbi so v svojej borbi proti Mažarom kukavni, pa bodo izgubili še
močka«, si šepeče, ko odpira na lahko hišna vrata. Na stopnjicah se sezuje. »Dvajset vinarjev za vrček pive,« zašepečo in stopi na prvo stopnico ; »deset vinarjev za ,omnibus',« šepetne, ko stopi na drugo stopnico. Tako je šlo vedno dalje, in pri vsaki stopnici je napovedal druge stroške, katere je napravil. Pri poslednji Btopnji pa še ni bilo konca. »Dve kroni za pečeno pišče,« vikne še pred vrati.
»Da, peščeno pišče,« se zasliši jokajoč ženski glas, »o me uboge ženske!« In temu je sledila dolga »pridiga izza gardin,« in le počasi se je pričel šele bolj tihi govor.
»Večerni list si moral gotovo prav dobro pregledati ?«
»O, da, da, kakor si ti želela!« odgovori v potrebi.
»Kako je pa kaj s pripovedko v podlistku ?«
»Prav počasi in dolgočasno se nadaljuje,« odgovori Prosen, »še ničesar ni slutiti o koncu.«
»In v oznanilih, si li kaj videl naznačenega o dekletu, ki ima rada otroke?«
»Nikakor nisem mogel kaj zapaziti; sploh pa, saj nimava otrok, in torej ne potrebujeva tudi ne dekleta, ki ima otroke rada «
Priloga 157. štev. „Slovenca" dn<§ 12. julija 1899.
to, kar imajo, saj jim Mažari pomažarujejo že njihove ljudske šole.
Seveda Mažar Srbu ni brat, ki bi mu dozvo-ljeval vse, kar ga je volja, nego ga tlači in skuša ugonobiti. A brat Srb je tako kratkoviden, da v tej nejednaki borbi noče pripoznati Hrvata za svojega brata, premda mu le ta podaje roko ter ga brani mažarskega nasilja. Mesto da se združi s Hrvatom, da bi oba lažje odbijala mažarsko napredovanje, pride on delat na Hrvatsko, v to jedino pribežališče njegovo, zdražbo, da oslabi tudi Hrvata v nejednakej borbi proti tolikim sovražnim sosedom.
Tako ravnanje se mora ne samo s hrvatskega in srbskega stališča, nego tudi sploh s slovanskega, najhuje obsoditi. Vse, kar počno v novejšem času takozvani Srbi na Hrvatskem, v Dalmaciji ter Bosni in Hercegovini, ne vodi na korist njihovo, a žalibog le na škodo vsega prebivalstva teh dežel. Dokler se Hrvati in Srbi prepirajo, se tretji smeje in izvaja svoje osnove proti njim. — Mesto da se združujejo in jačijo za to borbo, drobe svoje sile in se slabe. Kaj pa vendar morejo izvesti Srbi v kulturnem pogledu na Hrvatskem, kjer jih je le nekaj čez pol milijona, a če prištejemo še one v Bosni in Hercegovini, v vsem jeden milijon. Kaj more ta peščica naroda storiti na kulturnem polju, more si vsakdo lahko misliti. Slovenci so mnogoštevilneji, pa tudi v kulturi napredneji, nego Srbi, pa so se vendar izjavili za najožjo zvezo s Hrvati v kulturnem delovanju, ker oni dobro vedo, da se morejo le v duševni zvezi s Hrvati vzdržati v hudi borbi s svojimi nemilosrdnimi sosedi. Srbi delajo v svoji ošabnosti čisto protivno, a to je najbolji dokaz, na kako nizki stopnji kulture se nahajajo, ko mislijo, da jim ni treba sloge. Kratkovidni in zaslepljeni so, da ne morejo bolje biti. Žalibog da ta prepir škodi največ sami Hrvatski, ki bi trebala v sedanjem kritičnem času v vsem složno prebivalstvo.
Mažari in drugi protivniki Hrvatske pokazu-jejo zelo radi na to perečo rano domačega prepira, pa gledajo, da se s tem položajem tudi izkoriščujejo. Ni neverjetno, da Mažari sami goje ta prepir, kaj drugega bi jih bilo namamilo v Zagreb k omenjeni svečanosti, samo da pokažejo pobratimstvo med Srbi in Mažari proti Hrvatstvu. In vendar Mažar prezira Srba ter ga ne mrzi nič manje nego Hrvata, ali katerega drugega Slovana na jugu, ker so mu le ti vsi na potu pri snovanju njegovega gospodstva na balkanskem polu-otoku. Kaj Srbi tega ne vidijo, kaj so zareB tako kratkovidni, da jih bode rešilo propada prijateljstvo njihovo z Mažari ? Nikdar ne. Ce že mora kdo postati žrtva v tej borbi, postali bodo oni prvi po vsej prislovici: »Kdor ne trpi brata za svojega brata, postane sluga tujemu gospodarju.« Tedaj jim ne bode pomagala tudi njihova srbska kultura, katero hočejo širiti proti hrvatski na onem kraju, kjer jej ni bilo nikdar mesta in kjer se ne more nikdar razviti v onem duhu, s katerim so navdahnjeni začetniki tega nepotrebnega in neumestnega prokreta v srcu kraljevine Hrvatske.
»Razne stvari ?« vpraša nestrpno gospa dalje. —
»Razne stvari,« ponavlja Prosen v zadregi. »Iz Miinchausena se poroča, da so tam ženske, ki hodijo z možmi v gostilne; zato imajo javni Btražniki veliko več opravila, torej so tudi njih uradne ure veliko daljše.«
»Domače novice si pa najbrže vse pozabil ?« vpraša milostljiva bolj tiho.
»O ne, ljuba moja, še vse na pamet vem. Preteklo noč je bilo zopet dosti nemirov- Motilci javnega miru so kmalu prejeli plačilo, kajti ne dolgo potem so že spali v kaznilnici!« — »Ne bodi tako glasna,« reče naposled še svoji ženi. »stražnik ne stanuje daleč od nas, in kakšna sramota bi bila, ako bi tebe odpeljal zaradi motenja miru; kako bi mogel potem tudi jaz zaspati brez tvoje »pridige izza gardin?«
Malo potem je dobri gospod Prosen že ležal na postelji in glasno smrčal; kajti, po toliki jezi, skrbi in blodnji se lahko zaspi.
Gospa Prosenova je pa sklenila, naročiti se na časopis, da zabrani s tem možu nadaljne prestopke hišnega reda.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. julija.
Parlamentarni dogovori. Praška »Politik« poroča z Dunaja, da so se vršile minule dni na Dunaju konlerence mej grofom Thunom in nekaterimi voditelji desniških strank. Omenjeni list imenuje mej zastopniki desnice samo posl. dr. Pacaka, dr. Ferjančiča in Dzieduszyckega. Razgovor je bil o notranje-političnem položaju in o sklicanju državnega zbora. Vlada je baje tem možem pojasnila, da namerava nekaj dni pred sestankom državnega zbora sklicati k skupnemu posvetu parlamentarne voditelje desniških in tudi levičarskih strank. Pri tem posvetovanju bo vlada skušala doseči nekako sporazumljenje mej desnico in levico ter si zagotoviti redno parlamentarno delo. Kako misli vlada doseči tako sporazumljenje, dosedaj še ni znano in reči moramo, da je morala najti neko izredno ugodno sredstvo, ako meni, da bo spravila dva največja nasprotnika. Da bi se že sedaj ugodno rešilo pereče narodnostno vprašanje, na to pač skoro ni misliti, ker priprave še niso tako daleč prospele, da bi se že danes moglo govoriti o kakem uspehu v tem oziru.
Vlada §. 14. Te dni izide zopet nekaj vladnih naredeb na podlagi § 14. Z njegovo pomočjo je vlada, kakor javlja dunajski uradni list, dovolila predvčeraj tržaški občini, da sme najeti posojilo v znesku 12 milijonov kron, toraj za sedaj polovico zaprošenega posojila, katero pa porabijo tržaški iredentovci z zelo neznatnimi izjemami največ samo v prid italijanski stvari. Bolj občutna za avstrijske davkoplačevalce bo pa uvedba novega davka na sladkor in sladkorne izdelke, ki stopi v veljavo najbrže že s 1. avgustom. Priprave za uvedbo te nove davščine so pri finančnih uradih že skoro docela dovršene. Ta davek bo posebno za nižje ljudstvo zelo obteževalen, ker se podraži sladkor s tem za celih 6 gld. od 100 kg. Vendar pa je pričakovati, da bo imel novi davek to dobro posledico, da se že vendar jedenkrat uravnajo plače državnim služabnikom, ki se že skoro poldrugo leto morajo tolažiti s praznim upom. Na podlagi omenjenega paragrafa izda vlada tudi znane nagodbene predloge, glede katerih so se podali trije avstrijski ministri včeraj zopet v Budimpešto, da se konečno dogovore o času in načinu objavljenja. Zasilni paragraf 14 nam toraj prihodnje dni ne prinese nič ugodnega, pač pa več novih in težkih bremen.
Dogodki v Srbiji. Napad na razkralja Milana bo usodepoln za vse protivladne stranke v Srbiji. Nepopisna gonja se je vprizorila proti ra-dikalcem. Blizu dvajset odličnih pristašev radikalne stranke imajo že pod ključem in vedno še naglašajo srbski oficijozni listi, da bo aretovanih še več oseb. Postopanje belograjskih oblastev je tako nasilno, da se gabi celo ožjim Milanovim pristašem, ker nikakor ne morejo verjeti, da bi bilo res toliko uglednih mož zapletenih v zaroto proti Milanu. Kogar koli navede prijeti napadnik Kneževič ali kdo njegovih tovarišev, takoj mora pod ključ in prične se dolgotrajna hišna preis kava. Kajpada se vrši vse to samo pri radikalcih. Ravno to dejstvo pa z nova potrjuje sumnjo, da je vsa komedija vprizorjena samo iz tega namena, da se zatre v Srbiji ves radikalni živelj in odstranijo sovražnikom domovine nevarni voditelji.
Obsedno stanje in nagli sod v Belem-grodu. Niso se motili oni, ki so trdili, da bo srbska vlada ozir. razkralj Milan fruktificiral napad za-se in proti radikalcem. Gonja, ki se je pričela proti somišljenikom radikalne stranke, se še vedno nadaljuje. Nič manj ko 45 oseb so že do včeraj prijela belgrajska oblastva. Mej aretovanci so trije bivši ministri, trije državni tajniki, dva kasacijska Bodnika, pet visokošolskih profesorjev, štirje gimnazijski profesorji, štirje učitelji, deset poslancev, štirje pravniki, dva prelata, dva polkovnika, dva stotnika, več dijakov itd. Umevno je, da je razburjenost mej prebivalstvom jela naraščati in da se je vlada jela bati splošnega ljudskega odpora. Zato je včeraj proglasila obsedno stanje za Bel-grad in okolico ter nagli sod, in sicer se razteza poslednji tudi na vse aretovance. To je pač naj-
boljši dokaz, da se želi vlada čim preje iznebiti vseh neprijaznih jej ljudij.
liuski prestolonaslednik Jurij f. V ponedeljek je umrl v kavkaškem zdravišču Abbas Taman ruski veliki knez Jurij Aleksandrovič, starejši brat ruskega carja Nikolaja. Pokojnik je bolehal že od leta 1892, ko si je na ladiji »Sve-tlona« pri nekem padcu nakopal neozdravljivo bolezen. S politiko se prestolonaslednik ni pečal, tem bolj je bil pa vnet za mornarico, astronomijo in druge znanosti. Bral je zelo mnogo in dohajali so mu največji časniki ruski in inozemski. Pred nekaj dnevi so poročali angleški časniki, da namerava veliki knez resignirati na pravice prestolonaslednika, kar so pa uradni krogi demen-tovali. No sedaj je smrt potrdila in izvršila to misel Novi prestolonaslednik je drugi brat carja Nikolaja, veliki knez Mihael Aleksandrovič, in sicer, kakor naglaša car v svojem včerajšnjem manifestu na ruski narod, tako dolgo, dokler mu Bog ne podari kakega sina.
V Španiji pričakujejo v kratkem nove mi-nisterske krize. Provzročil jo bo finančni minister Villaverde, ki se je že do dobra spri z minister-skim predsednikom. Kabinetni načelnik Silvela je namreč povodom zadnjih nemirov moral obljubiti raznim deputacijam, da bo črtal nekaj najbolj ob-teževalnih postavk v državnem proračunu. S to mislijo pa nikakor ni zadovoljen finančni minister ter je že izjavil, da hoče vztrajati pri prvotnem načrtu. Kriza je toraj neizogibna, ker bo velika večina prebivalstva odločno zahtevala, da se zdatno zmanjšajo proračunjeni stroški. Vendar pa je voljan finančni minister tako dolgo počakati z javno izjavo, da se v zbornici dovrši razprava o odgovoru na kraljičin prestolni govor.
Admiral Cervera oproščen. Kmalu po zaključku nesrečne špansko-ameriške vojske je zahteval španski vojni svet v Madridu, da se admiral Cervera pozove pred sodišče radi svojega samovoljnega postopanja v omenjeni vojski. Ta mož je, kakor znano, poveljeval onemu delu španskega brodovja, katero so Amerikani dne 3. julija -1. 1. popolno pokončali. Vojni svet je dolžil mej drugim Cervero, da je preveč dolgo vztrajal v nevarnem zalivu in da se ni pravočasno umaknil nasprotniku. Drugih večjih pregreh mu sodišče ni moglo očitati. Pri konečni obravnavi pa je bil Cervera z vsemi svojimi podpoveljniki popolno oproščen. Mesto obsodbe bo toraj Španija zopet občudovala izreden pogum admiralov.
Cerkveni letopis.
Cerkev Matere Milosti v Mariboru.
Od več strani nam dopisujejo in nas popra-šujejo naši zvesti dobrotniki in častivci Marijini, kako napredujemo z našim bogoljubnim delom, z zidanjem cerkve Matere Milosti.
Hvala Jezusu in Mariji. Slikarijo smo ravnokar dokončali. Pridite in si jo poglejte, kličemo z radostnim srcem. Delajo se zdaj orgle, cerkveni tlak in priprave za novi oltar Matere Milosti. Ker so nekateri družbeniki zaostali s svojimi milodari, ne bode nam mogoče iti letos v novo oerkev. Večinoma so pa družbeniki zvesti ostali, kar nas neizrečeno veseli in tolaži in za kar smo angelom varuhom, ki tako ljubeznjivo opominjajo na obljubljene milodare, največjo zahvalo dolžni. Družbenikov je zdaj blizu 60.000, družba bo trajala kakove 3 ali 4 leta in se še toraj zmiraj družbeniki sprejemajo. Da se nam bode to veličastno delo posrečilo, ni več dvoma; samo zakasnilo se je nekaj časa, ker so nas, kakor smo omenili, nekateri družbeniki zapustili. Kaj bi nam tudi ne bilo mogoče, če mislimo na geslo, ki smo si ga izvolili za to bogoljubno delo: Vse za Marijo!
Frančiškanski samostan v Mariboru meseca julija 1899.
P. Kali s t Heric, gvardijan in predsednik Marijine družbe.
Slovstvo.
Die socialen Zustande und das Gymnasium.
Ein Beitrag zur Socialreform von M. Petschar 8°, str. 83. — Pod tem naslovom je izšla pred kratkim v Herdcrjevi zalogi knjižica, ki strokov-njaško razpravlja velike pomanjkljivosti sedanjega
gimnazijskega pouka. Gospod pisatelj, — naš rojak, iz Krajske Gore, sedaj vpokojen profesor v Gradcu
—	opozarja v njej na mnoge pereče rane, za katerimi boleha naše srednje šolstvo in katerih tudi prijatelji moderne šole ne morejo prikriti. Nasproti vladajočemu formalizmu, ki navdaja sicer glave z obilnim znanjem, srce pa prazno pusti, zastopa pisatelj stališče krščanske pedagogike, da ima gimnazija tudi namen vzgojevati. Da je vspešna vzgoja mogoča, vladati mora med učiteljem in učencem isto razmerje, kakor med sta riši in sinovi; vzgoja sama pa bodi narodna in verska. V harmoniji z družino, ki je prva vzgojiteljica, z narodnimi svojstvi in cerkvijo mora učitelj delovati, ako hoče doseči kaj vspeha. Pogosto se sliši iz ust znamenitih šolnikov pritožba, da je mladina podivjana. Vzroki tiče v mnogem tudi v moderni vredbi gimnazij. Liberalizem je razrušil vez, ki je bila nekdaj med gimnazijo in cerkvijo, in jo izročil državi. Država pa ne zna vzgojevati.
—	Zakaj staroklasični poduk nima več tistega blažilnega vpliva na značaj kakor nekdaj ? Zato ker se zbok samih formalnosti: analize, etimologije, slovniških pravil prezira vsebina klasikov. — Klasična izobrazba se ne naslanja več na krščanstvo, zato ji primanjkuje potrebno izpopolnilo. — Velik nedostatek sedanje vzgoje so dalje vedne spremembe učiteljev in učnih knjig, ki zabranju-jejo trajen vpliv na mladino. Pa tudi učiteljstvo mora prešinjati pravi krščanski duh in zavest vzvišene naloge, ki jo ima izvršiti, ako hoče vspešno vzgojevati.
Iz načrtane vsebine je razvideti, da zagovarja pisatelj zdrava načela krščanske pedagogike in podaja obilo dobrih misli in nasvetov. Ker manjka stroge logične razdelitve, in se iste misli, izražene z drugimi besedami, ponavljajo, zato je razprava tu in tam vtrudljiva. — Vendar bodi knjižica učiteljem in prijateljem šole priporočena ! G.
Iščimo resnice!
(Dalje.)
Drugič je pa videti v našem pravopisju nekaka lahkomišljenost in lahkovernost, kar se tiče besed, ki jih že leta in leta pišemo vedno jednako. Kdo nam jamči, da pišemo pravilno: in, ker, zob, gospod, grad, noge, roke, muhe, domoljub itd. Naštete besede pišemo tako, ker smo jih vedno v tej obliki čitali in pisali. Nobenega drugega vzroka ne vemo. A to ni kar tako! Predno se slovenski pravopis končno vredi, je treba vse besede Pleteršnikovega slovarja temeljito preiskati. Treba je dognati: 1. ali so vse res pravilno pisane, in 2. zakaj so pravilno ali nepravilno pisane. Kajti ko bo pravopis vrejen in določen, treba se ga bo držati, ne bo mogoče več premišljati, ali naj pišem tako ali tako. »D'rum priife, \ver sich ewig bindet!«
Stvar je resna. Pomislite, koliko je stala izdaja Pleteršnikovega slovarja, in vendar je to delo docela ponesrečeno. Ne govorim o tem, da se niti Levčev .»Slovenski pravopis« ne ujema popolnoma ž njim, ker v tem vidimo samo pojav slovenske nesloge. Kdo je to zakrivil, ne vem. Ponesrečeno imenujem imenovano delo zato, ker je v Pleteršnikovem slovarju velika večina besed pisanih docela nepravilno! To bom dokazal nižje. Tukaj ponovljam samo trditev, da -vlada v našem pravopisju grozna lahkovernost, da pišemo marsikaj brezmiselno za svojimi predniki, in da je treba še vse besede slovenskega jezika temeljito preiskati!
Velike važnosti v vsakem jeziku je naglas. Pravilen in lep naglas daje govoru moč in krasoto. Zato je tretji moj nasvet, naj jezikoslovci ob končni ureditvi našega pravopisa določijo tudi na-glasna znamenja ter naj zaznamujejo naglas na vsaki besedi in po vseh knjigah, ne le v besednjaku. Moderni Grki zaznamujejo naglas na vsaki besedi. Ce oni morejo, zakaj bi mi ne mogli ? Ni samo v sedanjih starogrških šolskih knjigah običaj zaznamovati naglas, ampak to dela Novogrk sploh v knjigi in v pismu. »Dalje sledi« piše novogrški časnik: »"E^at uuvž/et«.« V cerkvenem koledarju kakega časnika bereš n. pr.: »Tf, 21 'Iavouapfev f, 'Ey.*/.r,«a eip-.zžv. ts |j.aprjptov -r^ 'A-f. 'Avv?,:« itd.
Ako bomo tudi Slovenci povsodi zaznamovali naglas, se bo na ta način tujcu znatno' olajšalo učenje slovenščine. Seveda ko bi peli naši pes-
niki po dosedanjih metričnih pravilih, bi se tujec lahko iz naših pesniških proizvodov učil slovenskega naglasa, kakor se ruskega akcenta učimo iz ruskih pesnikov. Toda sedanji dekadentje in secesijonisti pojo brez pesniške mere — potem se pa uči od njih naglasa, če se moreš! Recimo, kar hočemo, ne preostaja nam nič drugega, ka kor da po zgledu Grkov zaznamujemo naglas na vsaki besedi, tudi na enozložnih, n. pr.: in. ker, pač, j&z, ali: in, ker itd. Samo enklitike naj ostanejo brez naglasa, da se ločijo od drugih eno-zložnic. Popolnoma tako zaznamujejo Grki svoj naglas in že morajo vedeti, zakaj, sicer bi ga ne.
Saj smo že imeli naglas skoraj na vsaki besedi, pa nam je slovenska nesloga, vladajoča med pravopisci, odjedla to pridobitev. Zakaj uprav pri naglasih je bilo toliko razlike med pisatelji, kakor ne izlepa kje. Vendar so že bili nekateri, ki so pisali naglas skoro na vsaki besedi. Kakor bujno cvetje na solnčni livadi so poganjali iz besed nežni popki naglasov! A porazila jih je mrzla kosa kritike in nesloge! Mrzla kosa nesloge, pravim, in sicer sl o vensk e nesloge. Kajti hinavsko je, ako govorimo o slovanski neslogi, kadar hočemo olepšavati svojo needinost. Nesloga ni lastnost vseh Slovanov, ampak samo Poljakov in Slovencev. Rus je n. pr. velik prijatelj sloge, da, še več, Rus je naravnost komunist.
Seveda ima Rus tudi mnogo napak, in gorje slovenskemu narodu, ako bi kdaj prišel v kremplje ruskemu orlu! Toda nesloga se Rusu nikakor ne sme očitati. Te napake Rus nima!
Trdil sem, da nam je v prvi vrsti nesloga ugonobila lepi naglas. Zdaj imajo pa naše knjige prav tako podobo, kakor bi bile pisane v kakem barbarskem jeziku, ker imajo nekatere besede naglas, druge pa ne. Kje ste še videli kaj takega v Evropi drugje, kakor pri na pol omikanih Italijanih? Druga evropska ljudstva ne pišejo naglasa na nobeni besedi, ali pa na vsaki, čeh in Francoz imata nekatere besede okrašene z vejicami, druge pa ne. Toda češke in francoske vejice nad besedami niso naglasi, ampak znaki dolgosti in »širokosti« vokalov.
Pravim, da je to barbarsko, naglas napisati na jedno besedo, a na drugo ne. Tako se namreč pišejo oni barbarski jeziki, pri katerih se nahajajo večzložne besede brez naglasa. Tak je n. pr. jezik Baraev v osrednji Afriki. Barščina ima veliko mnogozložnic brez naglasa; v teh besedah imajo vsi zlogi jednak poudarek, in zato se seveda na njih naglas nič ne zaznamuje; n. pr. ngotenamede, hišna gospodinja; ngurodupejet, dekla; luguludženi, orel itd. Poleg teh oblik ima barščina tudi mnogo dvo- ali večzložnic, v katerih je en zlog naglašen; ti zlogi pa dobe v pisavi naglas; n. pr. lungadžer, brat; lorlongun, dan božji, nedelja; tor6, piščalka; rukeet, odgovor.
Kakor mi sedaj pišemo naglas v slovenščini, je zelo, zelo po barsko ali sploh barbarsko. Urejujoč pravopis torej določimo, da bomo pisali naglas na vseh besedah! Ce nas strešica na č, š in ž nič ne zamudi, nas tudi naglas ne bo.
Sploh čaka nas in naše potomce še od sile dela na pravopisnem polju. Res je, da smo vobče daleč pred drugimi narodi, kar se tiče pravopisa, vendar do vzornega »cilja« se nismo dospeli. Marsikaj načelnega se je ck> sedaj popolnoma prezrlo, in sem spada v prvi vrsti bohinjsko narečje. Zato bi bil četrti moj nasvet pravopis-cem, naj bi se pri urejevanju našega pravopisa oziralo na bohinjsko govorico Ne predlagam tega iz drugih vzrokov, kakor samo zato, ker je bohinjsko narečje najbolj sorodno staroslo-venščini in ruščini. Jotacija in polglasnika T> in b se še natanko slede v bohinjskem govoru. »Dobri« se je n. pr. v staroslovenščini glasil »dobrtij«. Zdaj pa poslušaj Bohinjca, kako pravi, če gre v srenjski gozd drva sekat. Dejal bo, da gre v »srenjsčij« gozd! Namesto »smukati« bo rekel »smjukjati«; vse je jotovano, kakor bi bila polna usta žgancev, ali: kakor bi bila to ruščina. Seveda govori tako samo pristen Bohinjec stare korenine, zlasti oni iz Zgornje doline in z Bukovega. Bohinjska jotacija ni tako krepka, kakor ona v nekaterih krajih na Dolenjskem, zato se pa nahaja skoro v vsaki besedi. Vsled tega so izpre-minjajo k, g, h pred e in i v č. j in š. (N. pr. roč6 namesto roke, noje namesto noge, muše namesto muhe.) Iz istih vzrokov pravi Bohinjec zof
namesto zob in grath (angleški tako zvani brezglasni th na koncu) namesto grad!! *)
V besedah zof in grath se lepo razodeva mehčajoči vpliv polglasnika b na koncu, kakor n. pr. v ruščini: delatj, dejstvovatj, lajatj, lošadj. (Tj in dj se tu izgovarjata kakor zelo mehek t in d.)
Ne morem tukaj natančneje razkladati zanimive podobnosti bohinjskega narečja z ruščino in staroslovenščino. Želeti bi pa bilo, da bi strokovnjaki temeljito obdelali to polje, sicer se nam bo po pravici moglo očitati, da hodimo na tuje študirat stvari, katerih imamo v obilici doma. — Ti moj živi dan, koliko se trudi nekateri dijak, da bi se naučil izgovarjati ruske jotovane soglasnike ! Kako iztika po knjigah! V Bohinj naj gre, pa se bo naučil izlahka! Drugodi iščemo, česar imamo doma dovolj !
Kakor vsak narod, moramo tudi Slovenci vzeti kako živo narečje za podlago pismenemu jeziku. In najprimernejše narečje v to svrho je narečje bohinjsko! Ako se sploh kaj hočemo ozirati na Btaroslovenščino, ko urejujemo in določujemo knjižni jezik, moramo pismeni slovenščini za podlago dati bohinjščino. ki je izmed vseh narečij staroslovenščini najbližja.
Ker se je ta točka do sedaj zanemarjala, zato je ponesrečen tudi Pleteršnikov slovar. Večina besed je v tem slovarju pisana nepravilno prav zato, ker jih bodo naši potomci pisali docela drugače, namrač naslanjajoč se na krasno bohinjsko narečje. Pisali bodo: »V Ljubljani so izhajali časnječi: Domoljut. Slovenjščij Naroth itd.«
Nujna potreba je, da se kmalu začne pismena slovenščina temeljito preustvarjati po bohinjskem narečju! Ne puščajmo potomcem dela, katero sami lahko izgotovimo!	(Konec prih.)
Isti glas zaznamujejo Novogrki s črko d (na primer SaXaoaa), Španjoli z znakom z (n. pr. zorra, feliz) in Arabci v pismenem jeziku s svojim t s tremi pikami. Profesorji arabščine trdijo, da tega t ne zna izreči nihče drugi, kakor le rojen Arabec. Saj ni res. Vsak Bohinjec ga izreče, še predno začne hlače nositi.
»
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. julija.
(Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista nam je zaplenilo državno pravdnistvo zaradi notice »Istrske krivice«. Zaplenjena sta srednji in zadnji odstavek, skupno 28 vrst.
(Presvitli knez in škof) se je včeraj odpeljal v Žužemberk, kjer bo danes birma.
(Imenovani so) za poštne praktikante in sicer Mavrilij pl. Mahrenfeld za Trst, Jos. Magolič za Ljubljano in B. Mendel za Pulj.
(Korel Slane) je imeniten fdozof. (Pričakujemo za to pohvalo odprtega pisma v »Narodu«!) Filozof, folklorist, narodni ekonom . . . Vedno kaj novega »potuhta«. V včerajšnjem »Narodu« je zopet objavil nekatere dodatke k folkloristiki Slovencev in njih fiziologiji. Najprej je po dolgih študijah prišel do tega, da naš narod ni celo brez vse pameti. »Celo brez vse pameti vendar ni nas človek«, tako piše originalno. Kako je pa to po-tuhtal? Ej imenitno! Aristotel naj počepne pred njim! »Celo brez vse pameti vendar ni naš človek, on vsaj godrnja«. Vidite, ljudje božji, tako se filozofira! Naš človek godrnja — celo brez vse pameti torej vendar ni. To je važna pridobitev, in solze bodo stopile bodočemu rodoljubnemu folkloristu slovenskega naroda v oči, ko bo prišel do poglavja »o pameti slovenskega naroda« in bo našel, da je že v 19. stoletju to stvar do dna proniknil dr. Korel Slane in na veke zabeležil, da slovenski človek godrnja in torej ne more biti celo brez vse pameti. Druga pridobitev Slančeva spada bolj v fiziologijo in narodno ekonomijo. Dognal je namreč, zopet po dolgih študijah, »da že res telesna lepota našega naroda pojema in samostanska kuhinja bo kuhala lahko za več ljudi, dobro bo zopet narod rejen, toliko časa vsaj, da se bo te nebeške hrane naveličal«. V tem stavku je velik kos filozofije. Dolgo že nismo brali kaj tako temeljitega in duhovitega! Ne da bi se Korlu Slancu laskali in pričakovali kakega odprtega zahvalnega pisma, a reči se mora, da kdor zna pa zna! Upamo, da skoraj zopet osreči slovenski narod z novimi pridobitvami svojega bistrega uma in žlahtnega srca. Naš narod zeva po Slančevi filozofiji!
(Iz Gorice,) 9.julija 1899. [Slovesen vhod novega kardinala Missia v goriško stolnico.] K tej lepi slovesnosti so prišli pre-milostljiva škofa poreški megr. dr. Flapp, tržaški msgr. Sterk in stolni prošt ljubljanski dr. Klofut ar. Sprevod se je pomikal iz nadškofijske palače v stolno cerkev. Množica je prisrčno pozdravljala novega kardinala po vsi poti od palače do cerkve. Pred cerkvijo je čakal ces. namestnik grof Goess s c. kr. uradniki, zastopniki dežele in mesta in z vojaškimi predstojniki. V natlačeni cerkvi ljudstva so kardinal in oba škofa v ponti-fikalni obleki azistirali pontifikalni maši goriškega prošta msgra. Jordana. Po dovršeni sveti maši je novi kardinai zapel Te Deum in potem podelil pontifikalni blagoslov. Obeda, pri katerem je vo jaška godba poleg drugih komadov izvrstno svi-rala cesarsko in papeževo himno, so se udeleževali poprej imenovani dostojanstveniki in potem še več drugih duhovnikov stolnega kapiteljna. Lepo vreme je še bolj povišalo to slovesnost. Zvečer je bil v malem semenišču (Andreanum) koncert.
(Zrelostni izpiti na ženskem učiteljišču) so bili 10. t. m. končani. Delalo jih je 34 kandidatinj iz 4. letnika in 3 privatistinje. Razun štirih kandidatinj, ki ponove izpite po počitnicah, so vse prestale preskušnjo.
(Gradnja deželnega dvorca.) Jutri ob 10. uri se vrši ogled na lici mesta, h kateremu so povabljeni zastopniki deželnega odbora, mestnega magistrata in mejaši.
(Davčni popust.) Za tekoče leto popusti vlada vsled novega osebnega dohodninskega davka na zemljiškem davku 12'5 odstotkov, pri hišnem pa za 11-2 odstotka. Na 17,732.000 gld. določeni obrtni davek se zniža na 17,457.440 gld.
(Dodatna davščina na slador iu sladorne izdelke.) Glasom naznanila finančnega ministerstva je pričakovali, da se ves repni sladkor, ki je že v prosti promet prešel in se bode kot tak nahajal ali v sladkornatem blagu (tudi negotovih izdelkih), kakor : v sladkorčkih, oslajenem sadju, čokoladi in drugem kakao v sebi imajočem blagu, ter v likerjih, dne 1. avgusta 1899 podvrže dodatni davščini po 12 vinarjev za vsak kilogram. Vsakdo, ki bode imel dne 1. avgusta 1899 zalogo sladkorja kot tacega ali v zgoraj navedenem, dodatni davščini podvrženem sladkornatem blagu, mora prijaviti to zalogo, in sicer posamezno, ne oziraje se na to, ali jo hrani v svojih lastnih ali ptujih prostorih, ter v prijavi navesti tudi hranilni kraj in prostor. Te prijave morajo se vložiti v dvojnem izdatku tekom 1. do vštetega 3. avgusta 1899 po predpisanem vzorcu in brez izjeme pri onem oddelku finančne straže, v čegar okolišu se nahaja prostor, kjer se hrani sladkor, odnosno sladkor-nato blago. Golice za te prijave dobivale se bodo pravočasno in brezplačno pri pristojnem oddelku finančne straže kakor tudi pri vseh c. kr. glavnih in drugih davkarijah na Kranjskem.
(Občinski svet ljubljanski) ima izredno sejo v četrtek, dn6 13. julija 1899, ob šestih zvečer v mestni dvorani z sledečim dnevnim redom: I. Naznanilo predsedstva. II. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Finančnega odseka poročilo o prošnji hišne posestnice Terezije Mak na Sv. Petra cesti št. 42 v zadevi 3% nega posojila. IV. Stavbnega odseka poročila: 1. o komende nemškega viteškega reda prošnji za parcelacijo Mfrja; 2. o ofertnej obravnavi za asfaltne tlakove, ki se imajo po mestu položiti; 3. o ugovorih tvrdke G. Tonniesove in posestnika Josipa Kout-nega proti parcelaciji in proti regulaciji mesta na zahodni strani Dunajske ceste proti Spodnji Šiški; 4. o dopisu c. kr. deželne vlade zaradi prispevka k zgradbi novega šentjakobskega mostu; 5. o gradnji ljudske kopelji in o uredbi prostora, kar ga preostane mestnej občini po razširjavi Kolodvorskih ulic. V. Šolskega odseka poročilo o gra-denju tretje mestne deške ljudske šole. VI. Di-rektorija mestnega vodovoda poročila: 1. o računskem zaključku mestnega vodovoda za 1. 1898 ; 2. o prošnji Frana Kovača in Frana Pravsta za napeljavo vode iz mestnega vodovoda do njunih stavišč ob Vodovodni cesti v Šišenski občini; 3. o prošnji zadruge kovinskih obrtov, da se ji pre-puste navrtalna dela vodovodnih cevfj; 4. o prošnji Antonije Trefaltove in Josipa Fortune glede brezplačne prepustitve vode iz mestnega vodovoda za stavbo njunih hiš ob Vodovodnej cesti.
(Orglarska šola v Ljubljani) konča v četrtek 13. t. m. ob 9. uri zjutraj v svojih prostorih na Vodnikovem trgu št. 5 svoje 22. leto z javnim izpitom učencev.
(III. velika narodna dirka) katero je priredil klub slov. biciklistov »Ljubljana« minulo nedeljo na dirkališču, obnesla se je ob mnogobrojni udeležbi in pri lepem vremenu prav dobro. Sodelovalo je pri določenem vsporedu veliko število dirkačev, celo iz Zagreba, iz Trsta. Najlepša darila odnesel je dobro poznati izborni vozač iz Trsta Fran Počkaj (Iros), ki je pri »glavni dirki« prevozil 1609 m. t. j. 4 krogi 9 m. za časa od 2 min. 55'/5 sek. Tudi naši domači dirkači so se dobro obnesli in odnesli precej daril. Po dirki se jo izvršil koncert na vrtu hotela »Lloyd», pri katerem je igrala vojaška godba skoraj povoljno in izvajala same slovanske komade (!!!). Potem so sledile razne napitnice. To je bil zopet dokaz, kako se širi bicikliški šport.
(Vlak je povozil) minulo soboto na postaji Selzthal rudarja Primožiča iz Škofje Loke, ki je vkljub svarilu železniškega osobja malo trenutkov pred dohodom vlaka hotel čez progo po svojo prtljago, ki jo je prej pozabil. Prepeljali so ga v bolnico. Primožič je baje oženjen in oče sedmerih otrok.
(Pri streljanju proti toči ponesrečil.) Minulo sredo popoldne sta streljala 61 letni vinščak Martin Sršen in 24 letni Al. Grame v vinogradu posestnika Fr. Gregoriča v Krškem. Pri drugem strelu se je pa razpočil topič ter 4 kg. težek kos s toliko silo priletel na prša 20 korakov proč stoječemu Sršenu, da je ta že po preteku pol ure umrl. Njegov tovariš ni poškodovan.
(Pevskega društva »Ljubljane« vrtna veselica.) Za nedeljo 16. t. m. delajo se za to veselico velike priprave. Odbor hoče s svojo neumorno delavnostjo pripomoči tej veselici do popolnega uspeha, občinstvu pa z obsežnim programom do izrednega užitka. Pri veselici igra vojaška godba. Začetek bo ob 4. popoldne.
(Reservistom — kolesarjem.) Poveljstvo 3. voja odredilo je z razpisom z dne 23. junija letos, da smejo rezervisti pehote in lovstva, ki so podvrženi še vojaškim vajam, odslužiti iste tudi kot kolesarji, če so kot taki v vožnji popolnoma spretni ter če pripeljejo svoja kolesa seboj in ne zahtevajo za obrabo nikake odškodnine. Oglasiti se je takim reflektantom pri pristojnem okrajnem glavarstvu ozir. c. in kr. okrajnem dopolnilnem poveljstvu.
(Pogreša se) 28 letna Terezija Terlep, hči posestnika Terlepa iz Spod. Žumberka. Dne 1.1, m. so jo še videli v Višnji gori.
(Iz Št. Petra na Krasu,) 10. jul. Tukajšnja kmetijska podružnica je imela v šolskem poslopju dne 9. julija svoj redni občni zbor. Udeležilo se je tega zborovanja lepo število udov, kakor tudi precej za kmetijstvo vnetih kmetovalcev. Iz poročila gospoda načelnika je bilo razvidno, da tukajšnja kmetijska podružnica vspešno deluje. Razni nasveti, predlogi in pogovori so bili o gospodarski zadrugi, o porabi umetnih gnojil, o sadjarstvu itd. Prišlo je tudi v pogovor že tako potrebno vravnanje vode Pivke, katera je zopet letos velikansko škodo Pivčanom napravila. Zdaj, ko bi bilo treba kositi, stoji voda jeden meter nad zemljo. Uničeno je na tisoče kvintalov dobrega sena in tudi njive z žitom obsejane in s krompirjem nasajene so pod vodo. Pivčanje se tolažijo s tem, da se jim pride skoraj na pomoč, da se zelo potrebna struga izkoplje in vodi pot odkaže. Konečno so se novim družbenim udom diplome izročile. Potem, ko je bil soglasno voljen gospod načelnik J. Zupan zastopnikom za občni zbor si. c. kr. deželne kmetijske družbe v Ljubljani, se je istemu polno zaupanje in hvala izrekla za obilni in neumorni trud in delovanje v prospeh kmetijstva.
(Nedeljski počitek.) Kakor lansko leto sklenili so tudi letos vsi ljubljanski trgovci knjig in papirja imeti svoje prodajalnice od 15. julija do vštetega 1. sept. ob nedeljah zaprte. Edini H. Mei-ninger se ni pridružil, ker mu baje njegova žena ne da odpusta. Slavno občinstvo prosi se, da uva-žuje to okolnost.
(Umor v železniškem vozu.) Predvčeraj smo objavili brzojavno poročilo iz Beljaka o roparskem umoru g. Zenona H ali a de, sodnega pristava pri okrajni sodniji v Beljaku, ki se je peljal na obisk
k svoji nevesti. Umorjeni jo brat profesorja na tukajšnji pripravnici g. Vilj. Hallade. Težko ranjenega je našel zvečer ob 11. uri posestnik Sand-riser ter ga s pomočjo železniškega čuvaja prepeljal na postajo Sattendorf, a je že med potjo umrl. Morilec, po nekaterih virih sta bila dva, mu jo zadal veliko rano na vratu in več ran na spodnjem delu telesa. Morilcev do sedaj še niso zasledili.
(Shod na Vranskem.) Kdor je čital članke v predzadnjih dveh številkah »Domovine«, onemu bo znano, kako predrzn, zavraten napad je poskusil na slovensko narodnost Vranskega okraja ondotni župan, Nemec Ottenschliiger. Svet je strmel nad toliko glupostjo nemškega pritepenca, ki je po tihotapskih potih hotel natovoriti slovenskemu trgu nemško šolo. Našim političnim društvom do sedaj ni trebalo svojega delovanja raztezati na Savinsko dolino, kajti ta raj slovenske zemlje smo smatrali tako deviško čistim, da bi se je nemčurska umazanost niti ne smela od daleka pogledati. Ravno to našo in vseh savinskih narodnjakov zaupljivost je zlorabil človek, ki bi moral živeti med nami kot najpohlevnejši gost, kajti slovensko ljudstvo mu je pripomoglo do potrebnega blagostanja, slovenski zaslužek daje i danes kruh njemu in njegovi družini. Ali dela mar sedla in jermena par nemčurskim uradnikom in mimo potujočim vojakom ? Celjsko politično društvo »Naprej« je spoznalo kritičen položaj ter sklicalo na pretečeno nedeljo, dne 9. t. m. poučni shod na Vransko v slovečo narodno gostilno »pri Slovanu« — gospe Tereze Šentakove. Med drugimi gosti iz Celja — zastopane so bile tudi naše narodne dame — posetili so shod kot govorniki gg.: dr. Iv. Dečko, društveni predsednik; dr. Jos Karlovšek, podpredsednik ter Dragotin Hribar. Politična oblast je poslala komisarja gosp. Pichlerja. Ljudstva iz vseh slojev iz trga in bližnjih župnij prišlo je obilo. Gospod dr. Dečko otvori zborovanje ter zakliče trikratni »Živio" onemu, ki nam je dal ustavni zakon, da so smemo javno zbirati in posvetovati, presvetlemu cesarju. V stvarnih potezah je na to govornik razlagal za Slovence usodno nemško šolanje v pretočeni dobi, zasra-movanje onih slovenskih otrok v šoli, katerim ni šla okorna nemščina, katere nikoli rabili niso. Vsak nemški pritepenec je mislil, da se zaradi njega morajo domačini nemško učiti. Pri tem pa postopajo Nemci vsikdar zvito, ni jim toliko na tem, da bi se Slovenci res naučili njihovega jezika, ker vedo, da se to v ljudski šoli sploh ne du doseči, bilo je Nemcem le do tega, da ubijejo slovenski učenci z učenjem nemščine zlati čas ter da se sploh ničesar ne naučijo, le s takšnimi bi se dalo še nadalje pometati. — Ne nežna nje nemščine škoduje našemu ljudstvu, temuč nasprotno one drobtinice nemških besed, katerih se priuči, storijo ga lahkovernega, da ga zviti Nemec tem ložje preslepi. Obsojal je sramoto, katero so zakrivili narodni Vrančani s tem, da so si izvolili Nemca za župana, ki je prišel s svojo nemščino le od Žalca do Vranskega — tedaj se ne pride z nemščino po celem svetu, temuč le med dobrimi in lahkovernimi Slovenci se še da kaj doseči. Ce pride Slovenec med Nemce, ga sicer trpijo, dokler se vede dostojno, do veljave pa ne pride med njimi nikoli, naj še tako dobro nemško govori. Ko bi imel vranski župan s svojimi pristaši lepe namene koristiti ljudstvu, povedal bi mu to javno, kakor se govori tu na shodu, ne pa da lazi skrivoma okolu. — Na slovenski zemlji bodi le Slovenec gospodar! — Drugi govornik, gospod dr. Karlovšek je govoril o naši gospodarski bedi ter s poljudnimi primeri dokazal, da je glavna napaka pri našem gospodarstvu, ker se dela le z rokami, ne pa tudi i. glavo, z razumom. Zanemarjenost privede v hišo bolezen ljudem in živini, z boleznijo velik«' stroške in gospodarski polom. Prevelika kakor tudi premala štedljivost ob nepravem času škoduje nam istotako. Svet živi danes ob špekulaciji. Naši nasprotniki vedno špekulirajo, kako bi si nas podvrgli. Ker so nas zgubili kot sužnjr, prizadevajo nas vsaj duševno zasužnjiti s tem, da nam ovirajo bistriti si naš razum v zdravem šolanju. Vsem enakim poskusom tujcev se od ločno zoperstavljajmo, posebno še naj store to Vrančanje pri sedanjem nemškem stremljenju po mislivši na pregovor: »Kdor zaničuje se sam, pod laga je tujčevi peti«. Zadnji govornik je nastopil
gosp. DrBgotin Hribar. Z njemu lastnim gromkim glasom je ovrgel točko za točko famozne Otten-flchliigerjeve peticije za nemško šolo. Vsi narodi dajo učiti svoje otroke v ljudski šoli le v materinščini , Nemcu ne pade na um, da bi se mu otrok učil v ljudski šoli francoščino ali angleščino, v nobeni ljudski šoli se tudi ne uči latinščina, za vse te tuje jezike je pri vseh narodih namenjen še le poduk v srednjih in visokih šolah. Vse o pravem času, po razvoju otroškega duha. Kako li pridemo edino mi Slovenci do tega, da bi se naši otroci že v nežnih letih trpinčili s tujim nemškim jezikom ter pri tem zanemarjali materinski jezik in ves pouk sploh? Naši sovražniki hočejo s tem naši mladini šolo le omrziti in ogre-niti, da se je boji, ničesar ne priuči ter ne pride nikjer naprej. Prešel je na posamezne točke že omenjene peticije. Ko bi nemščina zveličala in človeka osrečila, ne bilo bi toliko nemških beračev in postopačev; ko bi le vsled nemščine lahko raz-pečavali naše pridelke, ne splesnelo bi nemškim posestnikom v neugodnih letih toliko nerazpe-čanega hmelja. Če bi se hoteli zaradi mimo potujočih vojakov nemško učiti, učiti bi se morali tudi mažarsko, italijansko, poljsko, hrvaško itd., kajti vseh teh narodnostij so naši avstrijski vojaki. Da bi se pa ustanovila zaradi otrok nemških uradnikov, ki živijo med nami, nemška šola, to presega že vse meje naše pameti. Nemški uradniki ne spadajo med nas, toda ne da bi jih primorali, da nas ostavijo, delali bi še toplo gnezdo njim in njihovemu zarodu. Kaj tacega more zahtevati le največji sovražnik slovenskega naroda. Vsaki ovrženi točki so sledili prisotni z burnim in hvaležnim odobravanjem. Končno je prešel govornik še na naše narodno gospodarstvo ter istotako temeljito pokazal glavne napake, zakaj da nas imenuje svet še vedno kme-tiški narod, dasi ima naša slovenska zemlja za vse kaj višjega namen, ne pa za kmetovanje. — Gosp. dr. Dečko je prebral resolucijo, v kateri izrekajo volilci sedanjemu županu nezaupanje ter ga pozivajo, naj odstopi ter ob enem odmakne svojo nakano, sicer pa storijo volilci svojo narodno dolžnost: odstopi naj ves občinski odbor ter prisili župana k enakemu koraku. Resolucijo je sprejelo občinstvo sporazumno navdušeno. Ob 6. uri zvečer je predsednik zaključil zborovanje.
(Tatvina.) Minuli petek je pokradla neka 16-letna Škafar kočarici J. Črne iz Št. Vida nad Ljubljano v njeni odsotnosti razno obleko v vrednosti 31 gld.
(Schonerer ne more »los von Rom«.) Mojstra Schonererja opozarja K. H. Wolf v svojem listu, da je sedaj že 10.000 odpadnikov, — v resnici jih je seveda komaj 3000 — ter ga pri tem spominja na obljubo, da takoj prestopi v protestan-tizem, ko bo dopolnjeno število 10.000. V resnici pa hoče Wolf svojega mojstra samo nekoliko podražiti , ker mu je prav dobro znano, da Schonerer ne sme »los von Rom«, ako hoče živeti v edinosti s svojo ženo katolikinjo. Ta mu je namreč zapretila, da se takoj loči od njega, ako se on loči od katoličanstva.
(»Gorica«.) Dne 7. julija je izšel v Gorici nov list »Gorica«. »Gorica« bo glasilo slovenske poli tične stranke na Goriškem in nje vodstva. Iz oklica, ki so ga podpisali vsi goriški deželni poslanci razven dr. Abrama (ki nima navade podpi-savati takih izjav, kakor je dodal v opombi urednik) pa Tume, povzamemo sledeče : »Pred seboj imate nov list. Ako smo sklenili izdajati poleg dosedanjih v Gorici izhajajočih časnikov »Soče« in »Primorskega lista« nov tednik, prisilili so nas v to tehtoviti razlogi. Kakor je v obče znano, veljala je »Soča« do zadnjih časov za oficijalno glasilo stranke, ki vodi naše politično življenje in delovanje. Dasi je lastnik »Soče« tu pa tam v listu razvijal svoje osebne nazore, ki se često niso popolnoma vjemali z onimi narodnega vodstva, vendar ni to segalo tako daleč, da bi se bila pokazala potreba, mu kaj očitovati, zlasti ker se je ob strani voditeljev živahno udeleževal političnega življenja. Ali v poslednjem času je »Soča« svojo stališče bistveno izpremenila. Vsak razsodni čita-telj je moral opaziti, da je začela hoditi svojo posebno pot, ki ne pelje v tabor zedinjene narodne stranke in njenih voditeljev, ampak iz njega. — »Soča« kaže očitno, da jej sedanje narodno vodstvo ni več po godu, prikrito pa daje našemu ljudstvu razumevati, da hoče to vodstvo svojo
stranko izdati — klerikalizmu. »Soča« ni sedaj nič druzega, nego osebno glasilo njenega lastnika, kateri v svoji strasti odlične in delavne rodoljube javno psuje za narodne trote. »Soča« je torej prenehala biti glasilo edine politične stranke v deželi in njegovega vodstva; ne samo to, začela je naravnost pisati proti tej stranki in njenim voditeljem, ker se je udala vplivom oseb, ki hočejo sedanje razmere prekucniti. Kaj nam je preostalo druzega, nego ustanoviti nov list? — »Primorski list«, ki je lastnina posebnega kon sorcija, je sicer zlasti od občnega zbora »Sloge« leta 1898 pisal popolnoma v smislu zedinjene stranke in narodnega vodstva, ipak imenovani list ni nikdar veljal za glasilo odločujočih voditeljev in stranke same in tudi dandanes ne velja, kakor tudi ne teži po tem. — »Gorica« ne stopi v javnost s kakim novim programom ; nima namena razširjevati nove politične nauke. Hoče podajati ljudstvu pravo sliko političnega življenja in utrditi med njim zaupanje v delovanje poslancev ter tako ojačiti edinost v narodu. Odločno bo odbijala vsak poskus, rušiti edinost na Goriškem.
(Istrske krivice.) Svoj čas smo poročali o izidu občinskih volitev v Oprtlju v Istri, ki so iz pale v škodo hrvatskemu ljudstvu tega kraja. Na volitvah so se godila taka zlodejstva, da hrvatski volilci, dasi v izključni večini, niti niso prišli v poštev pri volilni komisiji in je italijanaška stranka »zmagala« le ob vršenju take zlorabe volilne svobode in zapostavljanja domačega ljudstva. Hrvatski volilci so vložili proti takim zlodejstvom protest na tržaško namestništvo, ki je protestu tudi ugodilo ter razveljavilo volitev v vseh treh razredih in zaukazalo razpis novih volitev. Italijanaši se za sklep namestništva seveda niso zmenili, ker so hoteli triumfovati in tako so odposlali priziv na vrhovno administrativno sodišče, katero je razveljavilo odlok namestništva in potrdilo izvolitev v vseh treh razredih. Italijanaši so s svojimi kandidati prodrli in zdaj se vesele krivice nad ubogim hrvatskim ljudstvom, ki si ne more pomagati proti takim okrutnežem. Ako se pomisli, da v celem Oprtlju ni enega pravega Italijana, marveč same izdajice, tedaj &i je mogoče misliti, kake razmere morajo ondi vladati.
(Konfiskovanih 11 vrst.)
Že danes govore o taki svoji nakani, kar se tiče odcepljenja podobčin Topolovac in Gradina od občine Oprtalj, kateri podobčini hočejo priklopiti novo skovani občini Marezige, kije danes še slovenska. Ta nakana temelji edino na misli, da izpodkopljejo vspeh izvolitve narodnih kandidatov v Istri tako v V. kuriji, kakor i v kmetskem delu, ako se jim posreči spraviti v svoj krog dovolj občin z italijanskim areopagom. Nič drugače, kakor v Oprtlju in drugod nameravajo nastopati v Višnjanu. Tu so bile pretečenega tedna nove volitve, ker so bile prve ovržene, in sicer za I. razred. Na novih volitvah so zmagali zopet naši ljudje z 21 glasovi proti 14 onih. Dasi je Višnjan izključno hrvatski, vendar so Lahoni zagnali krik, daje hrvatska volilna komisija postopala krivično in protipostavno in da hočejo napraviti protest (seveda protest povsodi, kjer ne morejo jahati oni !) podobno kakor v Oprtlju. Protest ne bode nič koristil, ker so Hrvatje zmagali tudi na novih volitvah, toda s peklenskimi zvijačami kanijo na to, kako bi spravili par svojih ljudij v zastop, da delajo ondi zmešnjavo in nered, ki bi padel potem na hrvatsko stranko in dal povoda vladi, da razpusti zastop in ustreže Lahonom, da občino razdeli.
(Konfiskovanih 17 vrst) *
* *
(Čudna smrt policijskega agenta.) Policijski agent Guenee v Parizu, ki je preiskaval razne sledove v Dreyfusovi aferi, umrl je te dni nenadno v Parizu, in so se, kakor se poroča listom, konštatovali simptomi zastrupljenja. Guenee je pred kaBacijskim dvorom kot priča izpovedal neugodno za Dreyfusa in bi bil, ker je poznal vse spletke v tej zadevi, imel biti glavna priča pred vojnim sodiščem. Z ozirom na njegovo izpovedbo pred kasacijskim dvorom se je splošno sodilo, da bi njegovo pričevanje pred vojnim sodiščem popolnoma pojasnilo »afero« in pokazalo krivdo Žida Dreyfusa. Sedaj pa je v trenutku, ki je za Drey-fusovee skrajno ugoden, umrl nenadne in silovite Bmrti.
(Repek jo je izdal. Po dohodu vlaka na be-rolinski kolodvor je pobiral, kakor povsodi, on-dotni vratar vozne listke od došlih potnikov in jih spravljal v svojo torbico. Mimo njega pride tudi neka gospa z zavojem pod pazduho in za njo nje soprog, ki pomoli vratarju dva vozna listka. »Kje pa jo tretji?« vpraša smejoč se vratar. »Kaj hočete vendar?«, ga vpraša navidezno začuden soprog. »Midva sva vendar dva, jaz in soproga, in dva listka sem vam izročil«. Mesto odgovora pokaže vratar na zavojček, iz katerega je zadaj migljalo nekaj črnega, ki je bilo povsem podobno repku majhnega psička. Splošen smeh mej sopotniki je pokazal, da se vratar ni motil. Kajpada je pozneje sodnik smatral to postopanje za goljufijo in je lastnika psa primerno kaznoval.
(Vrhunec ncrvoznosti.) V nekem letovišču pride nervozen tujec k župniku tožit mu, kako silno ga razburja cerkveno zvonenje vzlasti zgodaj zjutraj. Toda to še ni bilo najhuje. — Gospod župnik, pravi tujec, najhujše pa je po noči poslušati bitje ure v zvoniku. Pomislite o polnoči 28 udarcev in to kakor da bi mi padali naravnost na glavo! Ali bi ne bilo mogoče tako ukreniti, da bi cerkvena ura po noči — ne bila?
(V Pariza) izdeluje ženske obleke 250.000 oseb. Leta 1895 je bilo tam 11.000 modistinj, 23.000 klobučaric, 4000 izdelovateljic steznikov, 25.000 šivilj za perilo in 96.000 krojačic.
(Umeten potres) so napravili prebivalci mesta Victor v državi Colorado. Mesto leži na pobočju gore Big-Bull. Odsek, ki je oskrbel to napravo, je dal izkopati 2000 čevljev nad mestom globoke rove ter nasuti vanje pet ton dinamita. Polagoma so potem zažgali strelivo v prisotnosti guvernerja in do 20.000 prebivalstva in 80 milj na okrog so doživeli »najlepši« potres, kar jih je ali ni napovedal Falb. Tako se je izvršila slavnost spominskega dne, ki je zanesla sloves mesta po celem svetu, le to se ne ve, kako je bilo z njo zadovoljno prebivalstvo v mestu in njega okolici.
(Moderna tehnika v službi tatov.) V Londonu se je pred nekaj dnevi pripetil dogodek, ki vzbuja občno pozornost prebivalstva. Iz močne, rekli bi neprodirne železne blagajne, ki je bila opremljena z vsemi modernimi napravami v svrho varnosti pred tatovi in ki se je nahajala v globoki podzemski kleti, katere močni zidovi ob straneh, na stropu in na dnu so bili podobni stenam vojnih oklopnic, iz te blagajne je bilo toraj ukradenih pri zaprtih vratih 20 tisoč funtov šterlingov, o katerih še sedaj ni ne duha ne sluha, kakor tudi ne o tatovih. Posluževali so se roparji svedra iz diamanta, s katerim so mogli prevrtati tudi najtrše skale, neke vrste plinove svetilke, katere plamen je raztopil najdebeleje železne ploče, in železnih drogov, s katerimi so odrivali zidovje in kamenje. Delo so izvršili pod zemljo iz sosednje kleti v nekako osmih dneh. Prvih sedem dni so porabili za rov do blagajne, poslednjo noč pa za vrtanje železa. Pretrgali so isto noč tudi vse brzojavne in telefonske zveze. Tudi pri menjavanju bankovcev in na poznejšem begu niso mogli priti na sled roparjem.
(Jezikoslovje.) Ona: »Pripoveduje se mi, da vi, gospod profesor, obvladujete vse moderne jezike!" — On: „Vse razven dveh — razven jezikov moje žene in njene matere."
(Grozno!) Gospod: »Predstavljajte si, da se nahajate na pustem samotnem otoku, kjer ni nobenega človeka, ki bi vam pomagal.....« —
Gospodičina: »To bi bilo grozno ... in moja obleka se zapenja na hrbtu !«
Društva.
(Odbor šentjakobsko - trn. ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) izreka svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, kateri bo kolikor toliko pripomogli k lepemu vspehu veselice dne 2. julija t. 1., osobito slavnemu slovenskemu trgovskemu pevskemu društvu in njegovemu pevovodji gosp. A. Razingerju, go-spem in gospodičinam, katere so bile tako ljubez-njive ter bo sladčice prodajale, in slednjič slavnemu p. n. občinstvu za mnogobrojni poset.
(Občni zbor kmetijske podružnice.) Iz Novega mesta dno 6. julija. (Konec.) Sad tega predavanja pa ni ostal samo teoretičen, ampak, ker je g. profesor znal svoje predavanje tako jasno, priporočljivo in za povzdigo raštva in rib-štva tako temeljito zasnovati in ker je to i v posebni brošurici izdal, lotili so se že mnogi najemniki in posestniki vodnih krajev umnega po-
množevanja rakov in šarenih postrv v Krki in .njenih dotokih. Ako bodo torej krški raki zopet zasloveli, bode to Dolenjski le na gmoten dobiček. 4. V spomladnem času priredila je podružnica več jako obiskanih cepilnih tečajev. V tem oziru, da ona že celo vrsto let ta poduk prireja, zadobila si je ona med tukajšnjim prebivalstvom velike zasluge in s tem, da jim ona že več let -modro g ali o o po najnižji ceni preskrbava in da jo svojim udom brez vsakega dobička oddaja, poviša se jej ta zasluga. Tako je v pretečenej spomladi razpečala 1 3.5 0 0 kg. modre galice. 5. Podružnica vzela je pripraven prostor v zakup, kjer bode svojim udom početkom prihodnje jeseni prodajala razna umetna gnojila. Tudi to bode za razvoj kmetijstva važno, kakor je ona letos posredovala pri nakupu nad 400 kg. de-teljnega semena. 6. Podružnica ima tikoma mesta jako skrbno in strokovno urejeno trtnico, kjer njeni nasadi v poduk vsacemu v z g 1 e d n o uspevajo ; tudi je ona letos nad 39.000 ključev svojim udom oddala. Ker bode ona svojo trtnico in matičnjak razširila, ker namerava vsled deželne in državne podpore svoje delovanje i v tem oziru .povečati, pričakovati je, da bodo imeli podružnični udje še večji dobiček od svoje podružnice, pričakovati pa je tudi, da se bode število njenih udov še zdatno povečalo in to bode v tukajšnjem vinorodnem kraju za povzdigo vinarstva velikega pomena. Konečno omenjam, da sta bila pri občnem zboru per acclamationem izvoljena novima odbornikoma gospod Fr. Langer vitez Pod-goro, deželni poslanec in grajščak v Bršlinu, in :gospod R Dolenc vodja kmetiške šole na Grmu. Tudi v tem oziru je podružnica mnogo pridobila, kajti oba gospoda kot strokovnjaka in 'vzgled na gospodarja pomagala jej bosta, da bode podružnica svojej danej nalogi vedno zadoščala in da bode zamogla v še večji meri v napredek tukajšnjega kmečkega prebivalstva delovati. — Preglednikoma računov volil je občni zbor gospoda I. Bar le-ta, nadučitelja v Šmihelu pri Novem mestu, in gospoda A. Lapajne-ta, učitelja deželne kmetijske šole na Grmu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 11. julija. Sekcijski svetnik dr. Ploj je imenovan za dvornega svetnika pri upravnem sodišču, kjer bo imel poročeval-stvo za slovenske uloge.
Dunaj, 11. julija. Vodje soc. demokratov Adler, Popp in Pernerstorfer so bih pri grofu Thun-u zaradi policijske prepovedi 19 napovedanih shodov. Thun je dejal, da naj le po instancah vlože svoje pritožbe na notranje ministerstvo, sploh pa da policijska prepoved ne velja shodom, marveč le demonstracijam, katere so se nameravale s shodi.
Dunaj, 11. julija. Ministra Thun in Dipauli sta danes odpotovala v Budimpešto, kjer je Thun dopoldne govoril z Szel-lom, popoldne pa prideta oba avstrijska ministra k Szellu, kamor pridejo tudi drugi ogrski ministri na razgovor, kedaj da stopijo v veljavo nova nagodbena določila. Danes zvečer se vrneta ministra Thun in Dipauli na Dunaj.
Dunaj, 11. julija. Odpis pri zemljiščnem davku znaša 12-5 procentov, pri hišnem pa za 11*3 procente.
Dunaj, 11. julija. Sodnijski pristav Hal-lada je bil umorjen vsled maščevanja; jezo svojega morilca si je nakopal v službi kot preiskovalni sodnik.
Dunaj, 11. julija. Splošno se obsoja nasilno postopanje vlade proti radikalcem sploh. Sodi se, da je to zadnje Milanovo nasilstvo.
Kalksburg, 11. julija. Pred vilo dunajskega podžupana Strobacha so priredili socijaliati minulo noč večjo demonstracijo, katere se je udeležilo do 1000 oseb. Orožniki so demonstrante razgnali in aretovali osem oseb.
Budlmpeita, 11. julija. Gosposka zbornica je danes vsprejela brez razprave vse nagodbene predloge.
Cetinje, 11. julija. Poroka princa Danilo se vrši 27. julija, ker je princ že popolno ozdravil.
Belgrad, 11. julija. V mestu in njega okolici je proglašeno obsedno stanje, ker se boje večjih nemirov zaradi preiskav povodom napada na razkralja Milana. Prijeli so zopet več odličnih radikalcev, mej temi več svečenikov. Preiskave in zaslišavanja se vrše strogo tajno.
Belgrad, 11. julija. Bivšega ministra Pašiča so danes odvedli v ječo. Mnogo uradnikov, ki so na sumu, da so radikalci, je vlada odslovila iz službe.
Zofija, 11. julija. S prestolnim govorom je knez Ferdinand včeraj zaključil izredno zasedanje sobranja. Opozicija se te seje ni udeležila.
Rim, 11. julija. Papež je vsprejel včeraj ameriške škofe v skupni avdijenci ter jim čestital na dovršenem zborovanju.
Petrograd, 11. julija. Knez-prestolona-slednik Jurij, brat carja Nikolaja, je umrl.
Pariz, 11. julija. Nedavno radi vohunstva v petletni zapor obsojenega italijanskega generala Giletto je predsednik pomilostil.
lil, 12. julija. Pravosodni minister Ruber je došel včeraj z Dunaja in je bil popoldne pri cesarju v avdijenci.
Dunaj, 12. julija Grof Thun in baron Dipauli sta se danes zjutraj vrnila na Dunaj.
Dunaj, 12. julija. Kolovodjo dunajskih soc. demokratičnih izgrednikov Brettschnei-derja, ki je obsojen na šest tednov, niso izpustili iz ječe.
Dunaj, 12. julija. Socialističnega vodjo Brettschneiderja je sodišče obsodilo radi zadnjih demonstracij v šesttedensko težko ječo.
Praga, 12. julija. V izvrševalnem odboru mladočeškega kluba poslancev so poročali poslanci Herold, Pacak, Začek in Gregr o svojem razgovoru z grofom Thunom, pri katerem so se pritoževali, kako uprava krši narodno jednakopravnost, vprašali so ga tudi za mnenje glede jezikovnega vprašanja in državnega zbora. — Grof Thun je dejal, da vlada vodi svoje posle v dobrohotnem smislu nasproti Cehom ter da bo, preden kaj ukrene glede jezikovnega vprašanja, povprašala stranke ter gledala na to, da se vse izvrši na podlagi narodne jednakopravnosti. Odbor je poročilo soglasno vzel v vednost ter so bili vsi poslanci jedini glede nadaljnega postopanja.
Praga, 12. julija. Vse kombinacije, katere se raznašajo po časopisih glede tega, kedo da bo naslednik kardinalu Schonfcornu, so neosnovane. časopisi pišejo, da je zato odločen princ Maksimilijan Saksonski ali pa škof iz Budjejevic.
Budlmpeita, 12. julija. Magnatska zbornica je včeraj z vsemi proti glasu posl. Pronaya brez nadrobne razprave odobrila vse nagodbene predloge. — Danes se sni-deta obe zbornici, da jima ministerski predsednik prebere cesarjev odlok, s katerim se zasedanje prekine do 28. septembra.
Budlmpeita, 12. julija. Dan, kedaj se razglase novi nagodbeni zakoni, še ni določen, ker so se pri zadnjem posvetu obojih ministrov pokazale še marsikatere formalne težave, ki potrebujejo vsaj nekaj časa, da se ugodno rešijo.
Budlmpeita, 12. julija. V Kornornu so odslovili iz službe in obtožili tri sodnijske uradnike zaradi tega, ker so kaznjencem izvabljali denar in ker eo jih mučili z raznimi torturami.
Berolin, 12. julija. Volitve volilnih mož za deželni zbor na Bavarskem so končane; v ponedeljek stopijo volilni možje na volišče. Že sedaj pa je gotov poraz liberalcev, ki so izgubili na centrum in na socijalne demokrate jednajst sedežev; pričakovati je, da bodo katoliški poslanci imeli odločilno besedo v zbornici.
Petersburg, 12. julija. Povodom smrti prestolonaslednika velikega kneza Jurija je izdal car manifest na narod, v katerem ga poživlja, naj z njim deli veliko žalost in moli za dušo pokojnikovo, ter naznanja, da je sedaj določen za prestolonaslednika njegov brat veliki knez Mihael, dokler se carju ne porodi sin.
Carjigrad, 12. julija. Nadškof iz Bagdada je naznanil papežu, da je v okolici Mossul prestopilo v katoliško cerkev 50.000 Nestorijancev in 30.000 Armencev.
Gospodarska organizacija.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 11. julija 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl 9 02 do gl. 9 04 Rž za jesen.....» 7-36 » » 7 37
Turšica za julij - avg. .
» « sept.-okt. . Oves za jesen . . .
5-04
»
»i
506
»
» 5-18 .» » 5-20 » 592 » » 593
IJparil no:
8.	julija. Jožef Steinklauber, polirja sin, 4 mesece, Vodmat 30, catarrh. intestinalis. — Andrej Bielovesky, profesor, 60 let, Radeckega ceita 11. kap.
9.	julija. Alojzija Kovači*?, uradnega sluge hfii, 13 mesecev, Cesarja Jožefa trg 1, ošpice. — Jožef Benedik, cerkre-nika sin, 11 let, Kolezijske ulice 1, peritonitis
11. julija. Neža Smrekar, delavca lena, 20 let, TržaSka cesta 28, jetika.
V bolnišnici:
7.	julija Ana Jamnik, krojača žena, 30 let, jetika.
8.	julija. Alojzij Rumpret, usnjarski pomočnik, 29 let, jetika.
9- julija. Mihael Pernuš, Crevljar, 38 let, jetika.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
S n	Oas opaze-Tanja	Stanje barometra t mm.	Temperatura po Celzija	Vetrni	Nebo	Hj 4 + 3 »j 9* a. ►
11| 9. zvečer		/36-9	19-2	sl. siab.	jasno	00
12	7. zjutraj 2. popol.	7*72 7355	14-9 25 3	sl. vzh. i jasno sr. svzh. | pol oblačno		
Srednja včerajšnja temperatura 19 7", normale: 19-7°.
Cnnitfi za *'lfcarJe< pleskarje, zidarje in za do-
KsUJJlCtZ mado porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BBATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske
ulice.
228 16 11-4
Vnanja naročila ^roti povzetju.
Št. 22.814.
602 3-1
Prodajalnica y najem.
0d I avgusta letos naprej je v poslopji meščanske imovine v Ljubljani jedna v Lin garje vi h ulicah ležeča prodajalnica oddati ▼ najem.
Pojasnila daje in ponudbe sprejema mestni komisarijat v navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 7. julija 1899.
Knjižnica za ljudstvo.
I. zvezek:
Zadruge in njih nasprotniki.
Uredil dr. Iv. Ev. Krek.
Cena zvezku 5 kr., po pošti 2 kr. več. — Dobiva se pri odboru >Katol. političnega druitva« v Ljubljani.
'A

Primerno darilo otrokom ob raznih prilikah I
Pomladni Glasi
posvečeni
slovenski mladini.
g. zvezek. — S štirimi slikami.
Uredil in založil
Anton Ratajec.
V Ljubljani. 1899. — Tiskala Katol. Tiskarna.
Cena broširanim k 30 kr , v pol platno vezanim k 40 kr., v celo platno vezani m ;'i 55 kr.
Dobivajo se v semenišču. Katol. Bukvami, Ničmanu, Giontinlju. Schwentnerju in pri Krajcu
v Novem Mestu.
Dobč se tudi stari letniki razen I in II .
hi
trrtsic 5xacr ekoce: otcsii si^iir 5i ir^csnr sfirsu srrnn;: juoljs, Primerno darilo otrokom ob raznih prilikah I
S b

Yidrova ržena kava,
nad vse '"ist izdelek, je kot pridevek k pravi kavi jako zdrava in izvrstna pijača.
Po mestih naprodaj pol kilograma za 24 kr. — Kjer v proonjalnicah ni dobiti, naj se blagovoli naravnost naročiti 6 klgr. za 2 gld 25 kr. franko na vse pošte. 104 10 10
Tovarna za rženo kavo v Pragi - Lieben.
llobvi
8
J
111
699 3-1
za trgovino z mešanim blagom se sprejmeta pri J. Modic-u v Novi Vasi pri Rakeku.
Pogoji se zvedo pri njem samem.
Izvrstna, naravna hrvaška
bela ln rnde6a priporoča iz svojega kleta
MIRKO BROZ v Zagrebu.
Oddaja jih v sodih od 60 litrov dalje po 2?, 23. 24, 25, 26 kr. liter iz let 1895, 1896, 1897 in 1898; ftrna dalmatinska iz leta 1898. — Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. — Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost	558 10—9
Vožnje karte
ln
* tovorni listi
312 21 Kraljevi belgijski poštni narnik
Red Star Linie is Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
&T Koncesijonovai,:; od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje JK«-«9. litmr M* M.n. I
Dunaj IV., Wicdeno^gtirtel 20,
ali pa	317 26—18
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 29. ^mmmmmmuoMamfaiii^ mmmmmmmmmmr
m
»i
'•i i i

Fran j o Toman,
podobar in pozlatar v Ljubljani, Talvazorjev trg št. 1
izdeluje
križeva pota
od preprostega do najfinejšega, na platno oljnato ^ ■Ukane in na papir oljnato tiskane podobe ^
(Oelfarbendruck).
Fi Načrti, vzorci in fotografije ali risbe so na lil razpolago.
V blagohotna naročila se velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom uljudno l-"', priporoča	,
velespoštovanjem
Franjo Toman.
1 i i i i
i
»» a* «£»y -J*""
šŠ §
ETI1
a
102 lo-io (oena 35 lci*.)
a
je najboljie in najbolj gotovo sredstvo, da re urno in temeljito odpravijo kurja odesa, trda koža itd. Učinek zajamften! Pristno le, če je vsacemu flaitru vtisnjeno: »Frančiškova lekarna«. Dobiti je na Donaju, V./2, Sohtfn-brnnnerstrasse 107 (kjer se izdeluje), v Ljubljani pa v lekarni gospoda Ubalda pl. Trnk6ozy-Ja, Mestni trg itev. 4.
Po pošti franko, ako se 40 kr. pošlje v znamkah.
Slovenci
pristopajte '
„Naši straži"'
i
zavarovalno društvo za živjocjo v Mu.
Podružnica za Avstrijo: 1 Podružnica za Ogersko:
Dmiaj, I., msBlastrasse 11 Pešta, Franz-Josefplatz
v hiši društva.
št. 5 in 6, v hiši društva.
Drnštvena aktiva dne 31. decembra 1897 .........kron	159.917.578 —
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1897 . . „	28,823.375-—
Mej letom 1897 je društvo izdalo 7468 polic z glavnico .... „	67,331.352 —
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor	tudi obrazce za predloge, daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
794 (12-9)	pri
Gvidonu Zeschko-tu,
v vili nasproti Narodnemu domu.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa veliki gimnaziji v Kranja
vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred,
v soboto, dne 15. julija,
od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni.
Vsprejemne preskudnje vršile se bodo v ponedeljek, dne 17. julija, od V« 9. ure nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Vsprejema taksa je določena na 3 gld. 50 kr., ki se bode onim, ki preskusnje ne bi prestali, vrnila.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v ponedeljek dne 17. julija pred preskuinjo predstaviti osebno šolskemu ravnatelja.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa velike gimnazije v Kranju,
dne 1. julija 1899.	579 3—3
Prostovoljna razprodaja!
V četrtek pred sv. Jakobom, dn6 20. julija 1899, dopoldne
ob 8. uri, eventuelno tudi drugi dan 21. julija t. 1. bodo se
travniki, njive in gozdi
pripadajoči k graščini „Rakovnik" v Ljubljani, katera je last F. M. Schmitt-a v Ljubljani, na lici mesta prostovoljno po kosih prodajali.	587 3-2
Travniki ležč ob Dolenjski cesti in so pripravni za stavbišča.
597 3-1
Po sklepu „Kranjske hranilnice" bode pet eksternih učencev s Kranjskega na ljubljanski trgovinski šoli dobivalo brezplačno pouk in učila v šolskem letu 1899/1900.
Prosilci, ki so 14. leto življenja dosegli, naj svoje prošnje z nacijo-nalom, z dokazom ubožnosti in s spričali, da so tri razrede realke, gimnazije ali gorenje razrede meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti in vsaj z zadostnim napredkom v učnih predmetih dovršili, vsaj do 20. septembra t. 1. tu predlože, da se vse doposlane prošnje potem izroče slavnemu vodstvu kranjske hranilnice v sklepanje
V Ljubljani, dne 10. julija 1899.
Vodstvo trgovinske šole.
Ferdinand Mahr,
ces. svetnik.
Obče znana, jako trpežna
kolesa Styria št. V,,ljudsko kolo"
prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri
v	#
Franu Cudnu v Ljubljani
s čemur je sl. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti
Htf^ill Št® W®	399 23
Zastopnik tvrdke: Josip Polak.
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
JBAHHKA. lakso Veršec
v LJUBLJANI.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Oiro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dni
do dn6 po 4 '/»#>• Poitno • hranllnlfine položnloe na razpolago.
I> u n a j s k a borz a.
Dni 12. julija.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 60	kr.
Skopni državni dolg v srebru..........100	.	45	>
Avstrijska zlata renta 4°/0......119	»	40	»
avstrijska kronska renta 4°/„ 200 kron .	100	»	65	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	25	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	96	»	75	»
Arstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	913	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............880	»	40	»
London vista...........120	»	55	»
Nemški drž. bankovci za 100m. nem.dri. velj.	68	»	92",»
80 mark............11	»	77	»
»0 frankov (napoleondor)............9	»	65\,»
Italijanski bankovci........44	»	55	»
C. kr. cekini......................6	»	67	»
Dni U. julija.
4•/„ državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . .	170	gld.	50 kr,
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	»	—
Državne srečke I. 1864, 100 gld.....195	»	—
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	»	40
Tišine srečke 4•/„ 100 gld.......138	►	60
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	»	26
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	70
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	>	26
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	97	»	16
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	213	»	50
» » južne železnice 3°/, .	168	»	40
► » južne železnice 6°/0 .	121	»	20
» » dolenjskih železnic 4'/«	99	*
Kreditne Brečke, 100 gld......197	gld	—
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	—	»	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	50
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—
Salmove srečke, 40 gld........86	»	—
Sl. Genčis srečke, 40 gld.......83	»	26
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»	—
Ljubljanske srečke.........23	•	60
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	162	»	—
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3250	»	—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	446	»	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	77	»	76
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	107	»	—
Montanska družba avstr. plan.....239	»	85
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 182	»	—
Papirnih rubljev 100 ................127	»	—