290. številka. Ljubljana, v torek 20. decembra 1904 XXXVII. leto. Iabaja'- VBak dan zvečer, iramfo nedaće m praznike, tor ve|)a po pošti pr^emau aa avalro-ograka desete aa m leto M6 K, aa) pol lota 13 K, aa tetrt leta 8 K ftU H, aa eden mesec 8 K »h. Za Ljubljano a poftilj&njem na dom aa vse leto 84 K, aa pol leta 12 K. aa četrt leta 8 K, aa eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vse leto 88 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 60 h, za edes mesec 1 K 90 h. — Za tuje delala toliko teti, kolikor anafia poštnina. — Ra narocbe brez istodobne vpoaujatve naročnina se ne ozira — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 18 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h. Ca aa trzkrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole Crankovati. — Rokopisi ae na vračajo. — Uredništvo in upravnletvo }e v Knaflovih alicah fit. 5, in sicer orednistvo v J nadstropju, opravnifitvo pa v pritličja. — rjpravnistvn naj aa blagovolijo potil jati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. ii Slovenski Narod11 telefon it. 34. Posamezne številke po 10 h. •i Narodna tiskarna" telefon &t. 85. Slov. ljudska stranka. u. Kranjska klerikalna atranka aa rada sklicuje na število glasov, ki jih je dobila pri volitvah in dokazuje s tem številom, kako je močna. Vaakdo ve, da je to fikcija, kajti ogromna množina teh volilcev voli slepo po volji svojega župnika in kaplana in bi istotako ravnodušno glasovala za liberalce, za socialne demokrate, za nemškutarje in še za šktfovo kuba rico, Če bi to duhovniki ukazali. A denimo, da so vsi tisti, ki so glasovali s klerikalci, tudi res klerikalnega mišljenja. V tem slučaju je toliko značilneje, da imajo v tej veliki in številni stranki samo tri osebe kaj govoriti, vsi drugi pa morajo brezpogojno parirati. Te tri osebe so škcf dr. Jeglič, dr. Krek in dr. ŠusteršiČ. Ne vemo, kaj misli o ustanovitvi slovenske ljudske stranke dr. Jeglič, dasi bi to bilo najzanimivejše, kajti mnenja drugih ljudi so popolnoma brezpomembna, čim pridejo v nasprotje s škofovim mnenjem. Škof je absolutni gospodar klerikalne stranke, škofova volja je edino odločilna in zato je bila »Slovenčeva« enketa, v kolikor pride mnenje klerikalcev v poštev, sploh nepotrebna. »Slovenec« naj bi bil vprašal škofa. S tem bi bila »ljudska volja« precizirana in treba bi bilo samo liberalcem odgovoriti in vse bi bilo v redu. Škofovo mnenje bi javnost toliko bolj zanimalo, ker si katoliško-na-rodna dvojčka dr. SuBteršič in dr. Krek glede slovenske ljudske stranke direktno nasprotujeta. Dr. Krek je škofova desna roka, dr. Susteršič je škofova leva roka, vsaka teh rok hoče nekaj drugega — ali se je čuditi, če bi radi vedeli, kaj hoče škof sam? Torej: dr. ŠusteršiČ neČe enotne slovenske stranke, češ, da je sploh nemogoča, dr. Krek pa jo želi ter vzpodbuja svoje somišljenike, naj store s svoje strani vse, da se omogoči uresničenje tega ideala. Priznati se mora, da se je dr. Krek pri svojih razmotrivanjih postavil na dosti višje stališče, kakor dr. ŠusterŠič. Primerjajo njiju izjavi, se hitro vidi, da je dr. Susteriič kot politik navaden »haudegen«, ki ima samo najbližji oilj pred očmi, med tem ko gleda dr. Krek dalje in globlje; dr. Susteršiču ni drugega v mislih, kakor pridobitev v kranj skem deželnem zboru, kakor da bi se a tem kdo ve kaj aprememlo, med tem ko uvideva dr. Krek, da bi a tem ne bilo dosti pomagano. Krek morda celo ve, da bi se v tem slučaju razmere še poostrile. Kajti stranka, ki ima oblast v rokah, mora vedno imeti ozire, ki jih opozicijo-nalni stranki ni treba imeti. Zato se je dr. Krek povzpel nad vprašanje o večini v deželnem zboru kranjskem, ki je pri tej zadevi tudi rea docela postranskega pomena in je vzel misel o ustanovitvi slovenske ljudske stranke t pretres zgolj z občesloven-skega stališča, namreč s stališča končnega namena take politične organizacije. Namen vseslovenske, enotne ljudske stranke pač ne more biti drugi, kakor slovenskemu narodu priboriti vse to, kar mu je potrebno za zdravo narodno, politično, kulturno in gospodarsko življenje in napredovanje. Dr. Krek primerja tako skupno organizacijo z delavskimi strokovnimi društvi ter pravi: Vsi delavci — najrazličnejšega prepričanja in značaja — so kot delavci ene tvornice formalno eno v skrbi za svoje stanovske koristi. Tako strokovno društvo bodi v slovenskem smislu sloveraka ljudska stranka. Vidi se iz tega, da se je dr. Krek res postavil na neko višje stališče in da vprašanja o vseslovenski ljudski stranki ne presoja tesnosrČno, kakor dr. Šusteršič, nego izključno z ozirom na končni namen take organizacije ter izvaja iz tega za svojo stranko s hvalevredno odkritosrf o-stjo vse konsekvence. Vojna na Daljnem Vztokn. Ia uradnega poročila generala Steslja o zadnjih bojih pred Port Arturjem je razvidno, da se ruska posadka bori z junaštvom, ki je skoro brez primere v zgodovini. Vaako ped zemlje morajo Japonci odkupiti s potoki krvi. Duh posadke nikdar ne klone in če se je tudi treba boriti z desetkratno premočjo. Junaški brani telji stoje kakor skala na svojem mestu in le, ako zadnji od njih pade in iakrvavi na bojišču, se sovražnik more polastiti ruikih pozicij. Trikrat, štirikrat in še večkrat se vname boj za vsako ped zemlje. Z izpadi ponoči si Rusi često-krat pribore zopet nazaj pozicije, za katere so Japonci po dnevi žrtvovali tiaoč in tisoč svojih vojakov, da so jih dobili v svoje roke. Kjer cgnjena sila topov ne more veČ zadržati sovražnika, tam stopi na plan posadka, da s puško in z mečem v roki razbije sovražnikove vrste in jih prežene iz pozicij, od koder jih niti ni mogel pregnati naj-ljutejši artiljerijski ogenj. Mož proti možu se bore, življenje ali smrt, to je edino geslo v tej titansfci borbi. Ako takim borcem in takim junakom izreka general Steselj svoje priznanje in svoje neomejeno občudovanje, ako ne najde dovolj primernih besed, da bi opisal njih brezprimerni hero-izem, se temu pač ni čuditi. Govorici človeški nedc&taja izrazov, da bi se dostojno lahko oslavilo tako junaštvo! Sicer bi pa hila tudi vsaka pohvala odveč. Po več nego sedemmesečnem obleganju, ko se je bilo skoro vsak dan boriti na življenje in smrt, ko je na bojišču že izkrvavelo toliko in toliko junaških boriteljev, se ohraniti v sebi toliko energije in moči, da se posadka ne bojuje samo za vsak košček zemlje, marveč da celo napada sovražnika in ga skuša izgnati iz že osvojenih poz:cij, to govori jasneje in glasneje o njihovem junaštvu, kakor debele knjige in vsi navdušeni slavospevi. Da, kakor lev se bori portartur-ški vojak in ako bi usodo trdnjave odločevala edinole hrabrost, bi pač nikdar ne zavela na porušenem obzidju Port Arturja krvavordeča zastava vzhajajočega solnca. A tako? Vrste braniteljev se krčijo, ni ga skoro dneva, da bi jih na siotine od njih ne obležalo na bojišču, položivši svoje življenje na žrtvenik domovine in svojega naroda. In napoči lahko dan, ko bo preko mrtvih trupel zadnjih herojev drl na mestno obzidje zmage pijani Japonec, da razglasi svetu, da je ponosnemu Port Arturju zavladal sin vzhajajočega solnca. A če bi se to kdaj zgodilo, bo ves svet vedel, da je portarturški branitelj pač padel na polju slave junaške smrti za dom in rod svoj, toda duhom ni nikdar klonil in v neenaki borbi je sicer podlegel, a ni bil niadar premagan! A ta usodepolni dan ne napoči nikdar, o tem smo prepričani. Še ni strta ruska vojna moč na kopnem in mcrda ni daleč čas, da zada Kuropatkin japonski armadi smrtonosen udarec; z morske strani pa se približuje Port Arturju silno brodovjv admirala Rbždestvenskega. Kdo ve, ako ne udari oblegani trdnjavi ura osvoboditve in rešitve preje, kakor se pričakuje ?! Položaj v Port Arturju. Iz Cifua se poroča v Petrograd: Od Rusov, ki so prodrli japonsko blokado in na jadrnici dospeli iz Port Arturja v Cifu. so trije bolni. Ruski konzul je dobil o položaju v Port Arturju natančno poročilo in ga v kratkem obelodani. Zatrjuje se, da je portarturška posadka prepričana, da še dolgo časa lahko kljubuje japonskim napadom. Japonci so dosedaj v celem izgubili več ne^go 60.000 mož. Ako hočejo Japonci doseči svoj oilj, morajo žrtvovati najmanj še dvakrat toliko ljudi. Japonci so sprva upali, da si osvoje rusko por arturško brodovje in s tem ojačijo svoje vojno ladjevje, ki je že zelo oslabljeno. Kakor bo kaže, jim je ta nada splavala po vodi; zbog tega so pričeli uničujoč bombardma na ruske ladje v pristanišču. Junaki, ki so se v zadnjih bojih najbolj odlikovali. General Steselj omenja v svojem poročilu, ki smo ga že včeraj priob-čili, da so se v bojih v času od 20. listopada do 10. t. m. najbolj odlikovali generali Kondratenko, Nikitin in Gorbatovski, podpolkovniba Nao-menko in Gandurin, polkovnika Gri-aznov in Irman, stotniki Dugakov, Vizotski in Išen, kapitana Geraeimov in Babmetjev, poročniki Podmov, Heiner in Razvozov, podporočnika Vilman in Raševski in lovec Ba-lašev. Japonski uspehi Po poročilih iz Berolina so Japonci zadnje dni pri obleganju znatno napredovali in obstreljujejo sedaj Zlato goro. Tri ruske baterije so močno poškodovali. Ruskih ladij ne obstreljujejo več, ker so prepričani, da so itak nesposobne za boj. Japonci so večji del svojega brodovja odposlali v ladjedelnico v Saseho, da se popravi. Ladje se popravljajo pod vodstvom angleških in belgijskih inženerjev. Japonsko časopisje sodi, da pade Port Artur najkasneje o Novem letu. -Daily Mail- javlja, da je japonska artiljerija v pristanišča potopila neko rusko torpedovko. Japonci sami so izgubili dve torpedovki. Japonske granate so zadele rusko skladišče smodnika, da je zletelo v zrak. Nogi naskakuje sedaj for Ikvanšan. Z mandžurskega bojišča. Iz Londona se poroča, da so Japonci opustili misel, da bi pričeli znova z ofenzivo. Japonska armada se je na desnem bregu reke Tajci silno utrdila, da je vsak napad na njene pozicije skoro izključen. Prehod preko reke varujejo močni okopi. Maršal Ojama bo vztrajal v teh svojih pozicijah in po- LISTEK. Izprehodi po Parizu. Piae dr. Ivan Prijatelj. (Konec.) Poleg dvorane ruskega kiparja kneza Trubeckega ima odkazani dve steni Touiouse-Lautreo, ta patron vseh bohemov, kafešantanskih pevk in montmarških vagabundov. Silna, krasna individualnost je to. človek ostrega, naglega pogleda, smejočih se ustnic in sigurne roke. Najspretnejši risar. Roke v žepu in Žvižgajoč stopa »na dno«, v predmestne bezntce, tja, kjer se z« kip in po svoje zabava človek, ki nima nič druzega svojega, ko ta hip, tja, kjer se otroško cvetje obletava, preden se je razcvelo, tam, kjer matere žive od umazanega skupička za to svoje oblateno cvetje, v to strašno vrvenje, v ta hudičev kotel. Slike so tu iz »Moulin Rouge«, iz »Moulin de la Galette« in iz »Chat noir«. Tu so kričeče oblečene pevke, klovni, modeli, kavarne, restorani, plesišča, vse polno divjega smeha plešočih ogrodij, ljudij, ki gredo v smrt in to vedo in to praznujejo, ker jim je vse skupaj tako prokleto vseeno, ker taje življenje, katero je zatajilo njih. Nekaj ogromnega in strašnega je v teh rogovilastih konturah, teh robatih in umazanih barvah, anarkirajočih cinično in kakor mimogrede privzdignjena ženska stegna, vihrajoča krila, v skope kupčke efrizirane lase, režeče 8e obraze, proklinjajoČe namrd-nene ustnice, preko kosti napete kože nabarvanih prostitutk, predrznih, nesramnih in starih. Pravim: silen je ta človek, ker ohranja v tej zatohli in po grobni plesni dišeči atmosferi tako jasno, sigurno oko in tako varno roko. Njegova moralna resnoba, ki je ne kaže in ne vsiljuje nikdar, ki pa se čuti v njegovi su-verenski pozi, deluje tu naravnost odrešilno. Nikdar mu ne kloni roka, nikdar ga vrtinec ne potegne za seboj, nikdar ne postane niti trohico sentimentalen. Lahna ironija ga dviga visoko, in grozoviti talent od-krivatelja in razteleševalca ga obliva s čarobno, krvavo svetlobo. Kako kreše ta človek svoje ognje! In v kako širokem in elegantnem stilu vrsti barvo za barvo brez prehodov in mjans Ko ga gledaš, začutiš mahoma, da raato nekaj velikega pred teboj: Eleganca bede, tem elegant-nejša, ker praznuje vso to neizmerno revščino svojo nonšalantno in s humorjem, vzvišenim nad tem blatom, ki jo drži v svojih kreropljih in ki ae mu pravi Življenje, klanjajoč se samo nji edini, veliki rešiteljici in gospodarici nad življenjem — smrti. Drugi dve steni iste dvorane ima Renoir, največje nasprotje prejšnjega. Kakšni kontrasti se ne krijejo v prirodi in človeku! Tudi Renoir je bil enkrat v »Moulin de la Galette«. A to je bilo v razcvetu pomladi, ko je vrt zelenel, ko je cvetje dehtelo, in so zaljubljeni parčki sedeli v uticah. Tam je videl to prekrasno sliko, ki se imenuje »Sons la tonnelle«. Dve mladi šivilji in dva mlada delavca sede v utioi, se gledajo presrčno in zaljubljeno, pijo rujno vince, in tički jim igrajo in rožioe jim cveto Morebiti je to samo en hip in bo vsa ta nežna lepota še nocoj izginila in padla v blato, a sedaj je tu in toliko slajša, kolikor krajša in redkejša je. Renoir je slikar veselja, ki je v prvem solnčnem žarku, v razevetajočem ae popku, na lieu otroka in mlade, lepe žene. Poln onega finega takta, okuaa in mere je, ki mu brani postati kdaj omladen. Nikjer ne poliva dolgih, širokih platen s slaščavo omako. Kakor v globok Čist potok ob vedrem nebu, tako se vidi v njegovo umetnost. Tu vam naslika glavico dečka, mehkopoltega, modrookega, tam črno-laso deklico s prelestnim ovalom in očmi, kakor mlado jutro, studenec — kot prožno, gibčno devojko v zeleni kopreni, z bistrim, mokroovetoČim obrazkom in sijajnimi udki. Partije cvetočih vrtov ima, morske valove ob obali in toplo igrajoče nebo nad mirnobrstečo pokrajino. A marka njegove umetnosti je pravzaprav la ženska: ne taka kakor je v svojih globinah, tudi ne zamorjena od vsakdanjosti in dolgega časa, ampak v oni nežni, pohabljivi, ljubeznivi in prisrčni lepoti, kot ono ljubljeno in milo bitje, kakršno nam je vendar tolikrat! Fragment. Napisal Maksimo v. Zavel je veter preko samotne pokrajine, zavel skozi samotni gaj in vzbudil šum in tiho, skrivnostno šepetanje v dreveanih vrhovih. Rosne kapljice so padale na listje, ki je ležalo na jesenskih tleh in vzbujale Šumenje. in zavel je veter močneje, da je zatulilo v daljavi in bo zašumeli morski valovi, pluskajoči enakomerno ob morski breg. Blažena tihota je legla nad mestece, obsevano od stoterih luči«. Tam za mestom pa je bilo temno. Le tupatam je zabrlela zvezda izza temnih oblakov. Samotna pot, ki se je vila ob morju je bila osamljena. Kraj ceste so stali samotni, vitki topoli, sanjajoč svoj večerni sen. A jaz vas ljubim, vi samotni večeri in vas osamljeni topoli, sanjajoči o nekdanjem krasu. Ljubim vas, o tihe noči, ko gore nad vami pokojne zvezde in šumi skrivnostno morje v bajni večer . .. Daleč od šumne družbe občuti Čakal, da ga napadejo Rusi. Japonci so prepričani, pa bodo uspešno lahko odbili vse ruske napade. Moštvo s torpedovke „Razto-ropni". Reuterjev urad javlja iz Šanghaja : Kapitan ruske torpedovke „Razstoropni" je s svojim moštvom na krovu angleškega parnika „Nigricija" u t e k e 1 t Vladivostok. Japonci zasledujejo angleški par-nik, vendar pa se dvomi, da bi se jim posrečilo, ga zajeti. Tretje rusko brodovje. Admiral Birilev pifie v „ Novoj e Vremja" : Vsak izgubljeni dan pri armiranju tretjega brodovja je pregrešek, vsak izgubljeni teden pa hudodelstvo. Zastaviti se morajo vse sile. Sicer pa je tudi R o ž d e s t v e u s k i dovolj močan, da se lahko nadeja popolnega uspeha. Togovo brodovje je močno oslabljeno, rusko 2. tihomor-sko ladjevje pa je še popolnoma intaktno. Čaje se, da bo tretje brodovje obstalo iz oklopnic „Nikolaj L," „Aprak-sin", „Ušakov", „Senjavin" in „Vladimir Monomah", več križark in trpedovk. Brodovje odpluje 23. januvarja na Daljni Vztok. Japonoi se pripravljajo, da sprejmo Roždestvenskega. „Daily Telegraph" poroča: Del japonskega brodovja je odplul proti Singaporu. 15. t. m. je bilo v Daljnem koncentriranih 25 vojnih ladij. Japonske transportne ladje so sedaj armirane s topovi in bodo vzdrževale blokado pred Arturjcm. Čile ne proda svojih ladij. „Standardu" se brzo javlja iz New Torka: Čilenska vlada je angleškemu poslaniku sporočila, da nima namena prodati svojih ladij razen, ako bi imela zagotovilo, da se prodane ladje ne porabijo že v ti vojni. O parlamentarnem položaju. Zader, 19. decembra. Poslanec Biankini priobčuje v »Narodnem listu« intervive z raznimi vplivnimi politiki o bodočem parlamentarnem položaju. Posl. dr. K r a m a f je izjavil: »Vse ostane pri starem. K Srbel ostane na svojem mestu, parlament se me razpusti in stranke ne aklenejo miru.« — Neki uplivni član poljskega kluba prorokuje: »Parlament ae zbere zopet v janavarju, da izvoli delegate. Ker zbornica ne bo sposobna za delo, jo pošlje dr. Kor* ber zopet domov. Toda spomlad se bo bližala, vojno ministrstvo bo zahtevalo milijone, ki jih potrebuje armada, ki jih pa Kor ber nima. Potem bo izbruhnila velika kriza, zakaj cesar ne mara ministrov, ki n e m o r e j o z a d o s t i t i zahtevam vojne uprave. Dr.pl. Korber bo potem moral odstopiti, ali pa dobi v najugodnejšem slučaju dovoljenje, da si c novimi volitvami duša vse teže in sladkosti, ki jih nosi s seboj in lahno vstajajo spomini, veseli in žalostni . . . V takih sentimentalnih večerih se spomnim včasih tebe ljubica Franja. Samotna cesta me spominja osamljenega Življenja, ki sem ga ži vel dokler nisem srečal tebe. In za-šumeli so takrat topoli tako skrivnostno in lepo v tihi večer, da sem se ozrl za teboj, ki si hitela mimo, kakor sanje blažene v spanju jetni-kovem. Ozrl sem se in v istem hipu si se ozrla tudi ti. Neznana moč in hrepenenje se mi je porajalo v srcu in obrnil sem kor&k. Tiha noč je bila in nobenega človeka na cesti razen naju. A pot do mesta je bila še precejšnja. In stopil sem za teboj ter obSu-til tvojo bližino. Nehote se poraja včasih v človeku kaj neznanega, ki mu vzvalovi za hip do takrat mirno notranjost. Misel vesela ali žalostna navda človeka z novo močjo in veseljem. Tako je bilo takrat meni. Začutil sem se osamljenega na široki cesti in gnalo me je nekaj za teboj. priskrbi poslušno zbornico. Vse kak o bo imel aušeo ali april aa sedanje ministrstvo kritične dni, ki prinesejo nov parlamentarni položaj. Bojkot dovoljen? Inom os t, 19. decembra. Danes ao se javno a vednostjo policije razdelili po eelem mestu aeznamki v InomoBtu živečih italijanskih zdravnikov, trgovcev in — babic V uvodu se Nemoi poživljajo in rotijo, da vse te osebe bojkotujejo. Položaj na Ogrskem. Budimpešta, 19. decembra. Madjaraki politiki potujejo iz stranke v stranko, kakor krošnjar iz gostilne v gostilno. Nazaj v liberalni klub so namreč zopet prestopili: grofje Bela Szechenvi, Ludvik Karolvi, K. Sohonborn, Buokheim, Jurij in Rudolf K r d 6* d y in Kazimir Z i o h j. Budimpešta, 19. decembra. Liberalna stranka ae že z vso res nobo pripravlja za nove volitve. Izvoljen je že izvršilni odbor, ki bo uredil nove volitve in komisija, ki izdela manifest. V klubu je včeraj govoril zalo navdušeno ministrski predsednik o bodočih volitvah. Budimpešta, 19. decembra Po deželi ae raznaša izjava, ki jo je baje izrekel cesar napram grofu Tiszi, namreč: »Zelo so me presenetile stvari, ki se gode na Ogrskem; posebno pa me žalosti to, da moji tajni svetniki aodelujejo pri takih stvareh.« Znano je namreč, da je znani bogataš Szemere priredil pojedino pobijal* cem v parlamentu. K obedu sta prišla tudi grofa AndrassyinApponyi ki sta oba kraljeva tajna svetnika. Budimpešta, 19. decembra. Včeraj se je vršil velik shod socialnih demokratov. Na shod je prišlo okoli 15 000 ljudi. Shod je sklenil, da socialni demokratje ne gredo na pomoč združenim opozicijskim strankam, ker se gre za posamezne koristi opoeicije, a za pošteno volilno pravico ni nobeni opozicijski stranki mar. Budimpešta, 19. decembra. Po današnji seji, ki je trajala le par minut, da se je prsčital kraljevi re* skript, s katerim se državni zbor odgodi do 23. t. m., se je začel grof Andrassy takoj pogajati s predsedstvom, da bi ae preprečil razpust državnega zbora. Opozicija zahteva za pogoj odstop ministrskega predsednika, toda grot Tisza je izjavil, da se ne spušča več v nobena pogajanja. Budimpešta, 19. decambra. Kazenska preiskava proti poslancem, ki so se udeležili puitošenja v parlamentu, je stopila v nov stadij. Dokazano je, da je neki poslanec z odprtim nožem naskočil nekega parlamentarnega gardista t*)r ga ranil na roki. Ime poslanca je komisiji znano. Budimpešta, 19. decembra. Magnatska zbornica je imela danes popoldne sejo ter je s spodobnim spoštovanjem vzela na znanje kraljevi reskript o odgoditvi drž. zbora. zaželel sem bi druščine. A aram me je postalo svojega postopanja in zaostal sem zadaj. Sram me je bilo nepremišljene poti in vrnil sem se. Toda tisti večer me je navdal i nemirom in hrepenel sem strastneje po tebi... Stanovala sva v isti hiši. Ona je bila pri starših, a moja aobica je bila osamljena in zapuščena. Včasih sem gledal s tiho radostjo dol na vrt, kjer se je igrala ona s svojimi bratci in sestricami. Bila je videti popolnoma otročja, dasiravno je imela že gotovo sedemnajst let. Zividal sem ji včasih srečo med malimi paglavčki, ki se je lovila ž njimi po vrtu. Vrt je bil dovoljen vsem stanovalcem hiše, torej tudi meni. In sre-čela sva se slučajno med gredicami ob zori, ona v lahni jutrnji obleki in z vrčem v roki, a jaz a knjigo. In iaginile so mi v hipu vse črke in lepe misli, ko sem ji pogledal v jasne, modre oči. Odhitela je mimo kakor lahna srnica po nevarnih pečinah . . . i * * Njen ode je bil fotograf. Imel je svojo delavnico na vrtu. Dela menda Kriza v Španiji. Madrid, 19. decembra. Ministrski svat je sklenil, da skliče takoj zopet zbornici, kakorbrž bodo novi ministri preizkusili proračun, ki ae mora čim preje rešiti. — Finančni minister Castellans je i »povedal, da je ministrski predsednik M aura tako dobro gospodaril, da je vrnil španski banki 100 milijonov peset, a v državnih blagajnah je aapustil še 50 milijonov. Dogodki na Balkanu. Carigrad, 19. decembra. Turška vlada je odgovorila na obvestilo poslaništev velesil glede pomnožitve tujeaemskih častnikov aa maoedonsko orožaištvo zopet v odločno odklonilnem zmislu. Danes bo poslaniki Av-stro-Ogrske, Rusije, Francija in Italije izročili skupno noto pri turški vladi, kjar zahtevajo v imenu svojih vlad kategorično, da se število tujih častnikov pomnoži. Sedaj ae sultan pač ne bo upal dolgo aoperstavljati. B e 1 g r a d, 19. decembra. 11 skop lja ae poroča o novih arnavtskih grozodejstvih. Te dni je četa kakih 100 Arnavtov nepričakovano naskočila srbsko vas Istok blizu Peča. Arnavti so zažgali 16 srbskih hiš ter uprizarjali strašna hudodelstva. Zanesljivo ae zatrjuje, da ao bili med Arnavti tudi turški vojaki. — V vasi Vitino pri Prištini pa je albanski ropar Mustafa umoril srbskega posestnika Vašo Dojića in njegovega sina, brata in nečaka. Gibanje za ustavo na Ruskem. Petregrad, 19. decembra. Car je odrekel dovoljenje za spremembe sedanjega zistema. Ta odločitev je prišla po opetovanih konferencah a ministrom notranjih zadev, knezom M irskim, ki na pravo ustavo ni nikoli mislil, temuč si želi le nekaterih administrativnih reform. Samc-drštvo naj po carjevih nazorih ostane temelj državnega reda. Kar se more in sme spremeniti, je obsežno v sledečih točkah: 1. Zemstva se raztegnejo tudi na pokrajine ob Visli; 2. okrožnim in županijskim oblastvom bo delokrog razširi; 3. državnim oblastvom se omeji praviea kontrole in prepovedi; 4 zemstva si smejo samostojno imenovati svoje uradnike; 5. določbe o administrativnem prognanstvu se odpravijo; 6. zakonito jamatvo za svobodo veati in vere; 7. občinska avtonomija v mestih se razširi. O željah glede svo bode tiska, združevanja in shajanja se ne sme razpravljati. Vrhovna post na uprava je po okrožnici prepovedala časopisom poročati o shodih, nemirih in revolucijah, sploh o liberalnih prireditvah. Dopisi. Iz Starega trga pri Rakeku. Narodna čitalnica je imela dne 4. grudna t. 1. svoj običajni občni zbor. Občni zbor je vzel poročilo tajni, kovo in blagajnikovo na znanje na kaT ni im->l dosti, ker se je v zadnjem času naselilo mnogo fotografov v onem mestu. Govorilo se je, da je zelo zadolžen in bi moral že vse razprodati, da bi odpravil dolžnike. A našel se je baje dober človek, majhen trgovec, precej pri letih že, ki mu je posodil. Tako ae je govorilo. Rešil je a tem njegovo družino marsikatere sitnosti. A od takrat je zahajal pogosto k fotografu. Navadno je prišel proti večeru, ko je zaprl prodajalno . . . Tam na vrtu je bila klopoa. V tihih večerih je hodila tja Francka posedat. Navadno je prila v onem času, ko je imel priti trgovec. Setn-intja jo je mati klicala, a ona se ni oglasila. Toda trgovee je kmalu uvidel, da se mu dekle ogiblje. Mislil si je morda: »He, znabiti sem premalo lep!« — l-i prišel je kmalu ves obli-zan v hišo, da so bežali psi dvajset korakov pred njim . . . Postal je čez noč star kavalir v pravem pomenu besede star ... (Konec prih.) so bili sledeči gospodje izvoljeni v odbor : notar Mihael Korber, Edvard Picek, Fran Žagar ml. Karel Kovač, Ivan Bencina, Fran Volny, EdvardZakrajšek, Milan Lah in Srečko Mleku ž. Novi odbor se je konstituiral v odborovi seji ta istega dne in sicer je bil voljen predsednikom gospod Fran Žagar ml. podpredsednikom g. Karel Kovač, tajnikom gosp. Milan Lah, blagajnikom go8p. Srečko M1 e k u ž, ter go-spadarjem gosp. fidvard Zakraj-š e k. Odbor je sklenil napraviti prvič predpastno veselico in drugič gledališko predstavo z domačo zabavo. Nadalje se je sklenilo, da se napravi predpustna veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Naznanili smo to našo iskreno Željo vsem znancem in prijateljem naše obširne doline, da nam zagotovo za razvoj te lepe ideje nji hovo podporo. Odmev navdušenja za to je bil velikanski. Vsak nas je sprejel z odprtimi rokami — ter nam v ta prid obljubil svojo podporo — nekateri so tudi kot novi Člani pristopili, ko so Čuli to velikansko akcijo, k našemu društvu. Spodbujeni od tolike ljubeznivosti in podpore napravimo 14. prosinca 1905. veličastno veselico, pri kateri bode sodelovala slavna godba c. kr. pešpolka Št. 27. Spored je tako obširen, da se ne moremo spustiti v natančno opisovanje — ker vsak bode imel pri obisku dovolj priložnosti se prepričati o tej mnogo obetajoči veselici. Ker se gre za tak blag namen, vljudno vabi odbor prijatelje Ciril-Metodove družbe k naj večji udeležbi — posebno pa naše vrle Hrvate in nase zveste obiskovalce iz cerkniške doline. Pridite in pripomozite k tej slavnosti. Iz* Idrije« Tukajšnje delavsko bralno društvo je imelo minulo nedeljo svoj redni letni občni zbor, h kojemu je došlo nad 40 Članov. Po svojem pozdravu Članov je predsednik gosp. M. Seljak poročal o društvenem premoženju, ki znaša koncem 1. 1904 skupno 2022 K 31 h in se razdeli na hišno opravo 478 K 44 h, knjižnico 695 K 89 h in glasbila 847 K 98 h. Tajnik g. J. Kogej je poročal, da ima društvo koncem leta 1 častnega, 3 podporne in 155 rednih Članov. Odbor je imel 12 rednih|in 1 izredno sejo. Društvo je priredilo običajno Silvestrovo veselico in predpustno, eno vrtno veselico in je meseca septembra 1904 praznovalo svojo dvajsetletnico s zelo lepo uspelo veselico v čitalničnih prostorih. Predavanje je bilo eno in sicer je predaval profesor g. Maks Piruat o Jurju Vegi. Izmed dobrotnikov je omenjal kavar-narja g. Frana Kavčič, ki je društvu brezplačno oddajal „Slovenca". Blagajnik A. Goslar je naznanil, da je društvo imelo letos skupnih dohod. 1456 K 02 v. in stroškov 1430 K 26 h, prebitka torej 25 K 76 k. V hranilnici je koncem leta naloženega denarja 306 K 30 v. in v gotovini 303 K 93 v. Glasom po ročila knjižničarja g. A. Krčnika šteje društvena knjižnica 526 knjig in so Člani v letu 1904 prečitali 955 knjig. V imenu računskih pregledovalcev poroča g. L. Pogačnik, da so se računi našli v najlepšem redu in vsled tega predlaga, da se blagajniku podeli ab-solutorij, kar se je tudi soglasno zvr-Šilo. Tudi ostala poročila so se z odobravanjem na znanje vzela. Pri volitvi predsednika je bil dosedanji predsednik g. Matija Seljak z vzklikom zopet soglasno izvoljen. Ker se je pa z ozirom na to, da je že šesto leto zavzemal to častno in trudapolno mesto zahvalil g. Seljak z aizkazano mu zaupanje in izvolitev odklonil, se izvoli z vzklikom za predsednika g. Josip Kumar in podpredsednika g. M. Seljak, ki ob navdušenju Članov izvolitev vzprejmeta. V odbor se izvolijo dosedanji odborniki gg. J. Brus, Al. Goslar, Leopold Sve-tič, Još. Kogej, Anton Kogej, in namesto v rudarsko šolo odhajajočega odbornika A. Krčnika g. Ivan Ferjan Čič. Za računske pregledovalce se izvolijo gg. K obal Matej, Leop. Treven in L. Pogačnik. Pri določevanju Časnikov se vzprejmo dosedanji Častniki: „Slovenski Narod", (6 izt.) „Edinost" (2 izt.) „Soča", „Glas Naroda", „Go-renjec", „Domovina", „RdeČi prapor1*, „Učiteljski Tovariš", „Slovenski Sokol", „Ljubljanski Zvontt, „Slovan", „Omladina", „Dom in Svet", „Knajpovec", „Skrat", „Jež", „Zvonček", „Slovanska knjižica4*, (2 izst.) „Novi Akordi4*, „Tamburica". Na predlog g. J. Novaka se društvo naroči še na „Jeseniško Stražo", „Naše zapiske", in „Naprej". Na predlog istega se opusti „Neues Wiener Journal- in občni zbor sklene, da odbor odloči ali se namesto tega nemškega Časnika naroČi „Agramer Tagblatt" ali „ Politik". Društvo ostaue član „Slovenske- iu „Glasbene Matice", podružnice „Planinskega društva" in „godbenega društva-, nanovo pa pristopi Mohorjevi družbi. Med slučajnostmi predlaga g. J. Novak, da se izreče odstopivšcinu predsednik g. M. Seljaku in odborniku A. Krčniku za njuno neumorno in upeŠno delovanje za napredek društva najiskrenejšo zahvalo, kar se s navdušenjem zgodi. Ko se je še rešilo nekaj notranjih društvenih vprašanj, zakjuči g. predsednik skoraj tri- urno zborovanje s pozivom, da ga Člani podpirajo v njegovi službi ter vsi složno delujejo v dobrobit za delavskega stanu prekoristnemu društvu. Iz Ivi o a en j pri Radovljici V nedeljo dne 11. decembra predaval je v Mošnjah pri Radovljici mlekar učitelj za Kranjsko gosp L^gvart iz Ljubljane prav zanimivo o molži in reji mltde živine. Slednjič tudi nekaj o umetnih gnojilih. Razkazoval je na modelu vime in ljudem na prav poljuden način razjasnil pomen čiste molže. Mnogo posestnikov in gospodinj je obiskalo predavan e pri tako slabemu vremenu in sigurno se bodo tudi po tem ravnali, kar ao koristnega čuli. Zlasti je zanimalo posestrime predavanje o mladi živini. Pokazal nam je tudi razna umetna krmila in gnojila. Ogledali so ae tudi razni prostori, kje bi zadruga imela najpripravnejše prostore za stroje itd. Z gospodom Legvartom prišel je tudi Švicar Sieberer, deželni sirar, kateri j a v ponedeljek v vsaki vasi tukajšnje občine praktično pokazal, kako se mora motati. Gospod Legvart j s pri ti priliki marsikaj nasvetoval in grajal o hlevih, živini itd. Lepa hvala za trud in pouk. Letošnje leto smo imeli že tri predavanja. Meseca maroa v Mošnjah in novembra na Brezjah je predaval g. ravnatelj G Piro in sedaj g. Legvart. Bog daj obilo sadu in napredka. Dnevne vestL V Ljubljani, 20 decembra. — Imenovanja. Stotnik domačega domobranskega polka gosp. Albert M a r t i n Č i č, konesptni Častnik pri domobranskem poveljstvu v Gradcu, je kot tak premeščen k domobranskemu vrhovnemu poveljstvu na Dunaj. — Imenovanja pri južni železnici. Nadinspektorjem je imenovan H. StUmpfl, inšpektorjem Fr. Senioa v Trstu. Pristavi so postali: Jos. Prime v Št. Petru, Marcel Jenčič v Divači, J is. Košir, Fr. Osterman in Iv. Bar ti v Ljubljani. Za azistente so imenovani: Iv. Strniša v Zg. Dravogradu, V. Martin v Št. Petru, R. Manzani v Postojni, M. Louvrier na Rakeku, Ivan Podboj v Krškem, P. Jernej eo v Veiikovou in Anton Dodič v Trstu. — Dogodki v ftiemanjih. Iz Ricmanj piše »Kiinoatc Položaj se jasni. Razna znamenja kažejo, da hočejo mero dajo i faktorji našo afero še nadalje reševati po — svoje, da nočejo miriti duhov, marveč jih še razburjati. Za danes ne govorimo dalje, ali bomo govorili, ko bo primeren trenotek za to. V podkreplje-nje gornjega našega isreka naj zabeležimo tu dve značilni dejstvi iz zadnjih časov. VaŠki župan riomanj-ak;, Ivan Berdon, je zopet enkrat v sodni preiskavi. S^daj so ga izvestni ljudje ovadili, da je nekako tam v mesecu oktobru razžalil ceaarja in — govoril za Rusijo. Trpke besede nam silijo iz peresa. Ali, ker je stvar »sub jud.ee, vzemime vode v usta in molč mo! Ali potem bomo govorili sam žolč in pisali bomo, da bo iz-vestnim ljudem šumelo po ušesih. Drugo dejstvo je, da se že več Časa širi govorica, da dobimo v Rio-manje — orožniško postajo. Kaki »stvarni« razlogi govori aa to spremembo, moramo aklepati is tega, da je sedaj postaja nekako v središču orožniškega okrožja, v Bol juncu, dočim bi bila v Riemanjih prav na — periferiji okrožja. Le toliko pripominjamo, da naj ai nikdo ne domišlja, da mu bo iz te poslednje nagodbe ovela zaželjena pšenica v naši vasi. Smo prepametni za to, ker imamo za saboobroin dolgo šolo! — Pozor, Vipavci I Uršičevo kmetijsko društvo se peha na vse načine, da bi delalo med Vipavci kar mogoče mnogo kupčij. Zaradi tega si štejemo v dolžnost, opozoriti Vipavce na slučaj, ki priča, da temu kmetijskemu društvu ni zaupati in da se to kmetijsko društvo prav nič ne stidi niti po goljufiji smrdečih pornočkov, če le obetajo kaj profita. Gosp. Fr. D v Ljubljani ima v Vipavi posestvo. Lani meseca aprila se je obrnil do Uršičevega kmetijskega društva in kupil od tega društva MT Dalje v prilogi, fM Priloga »Slovenskemu Narodu" št 290, dne 20. decembra 1904. 2000 trt. Izredno se je dogovoril, da kupi samo trte prve vrste in jih placa trto po 18 vinarjev, vse skupaj torej aa 390 kron. Ko je prišel njegov uprav i ulj v St. Vid po kupljene trte in jih je hotel odbrati, so mu rekli: Saj ni treba, saj so vse odbrane in dobre. Mož je to verjel in odnesel domov dotičnih 20 zvežnjev trt. Doma so se trte strokovno in skrbno shranile v klet'. Ko so potem začeli trte zasajati, so vsako posebej pre gledali in našli 506 slabih in cepo-rabnih trt. Uršič je prišel te trte po gledat in je sam rekel, da bi takih ne kupil. Obljubil je, da bo te slabe trte zamenjal, a poslal jih je samo 400 Ker je g. Fr. D. nujno potrebo val še 36 trt, je poslal ponje in jih tudi dobil, zdaj pa ga je Uršičevo kmetijsko društvo tožilo, naj plača teh 86 trt. Obravnava je bila v sredo in Uršič je grozno pogorel. Dasi je dvakrat prišel k obravnavi, je pravdo izgubil in mora plačati sodne strcŠke. Pri obravnavi se je poka zalo, da je to katoliško kmetijsko društvo pravzaprav goljufalo. Kupljene so bile samo trte prve vrste; društvo je pa slabe trte povezalo v zvežnje tako, da bo bile slabe trte v sredi, dobre pa naokoli. Med 2000 trtami je bilo 722 slabih, 506 se jih }d moralo koj zavreči, 216 pa jih je usahnilo in jih je bilo z novimi posaditi. Kogar vesele take kupčije, naj le hodi v Uršičevo katoliško kmetijsko druš.vo. — Klavrna obsodba slovenske obstruKcije v staj. deželnem zboru. Propadli kan didat Girstmavr je že cele tedne pro-rokoval, da bodo dne 18. t. m. na velikem shodu v Mariboru slovenski kmetski volilci obsodili svoje poslance, ki obstruirajo v deželnem zboru. Toda na klavrnem shoda so se oglašali ti-le »slovenski kmetje«. Francelj Girstmavr, dež. odboroik Pfrimer, soc. demokrata Vidmar in Muchitsoh, ki sta svoj med narodni program pokazala s tem, da sta zahtevais, da se naj Slovenci nemšso uče; nadalje so prišli Ornig. Stiger in znani odpadnik Kresni k. In taka družba naj odlečuje o usodi slovenskega prebivalstva. — Nad ljubljanskim gremijem se neki nemški njegov člen repenči v graški »TagesposU, češ, da so Slovenci v svojih zahtevah nenasitni, da je slovenska korespondenci nepotrebna, da so taki tečaji brez živijenske moči. na stroške nemških učencev, da jih celo večina ( ? ) slovenskih trgovcev ne želi i. dr. take budaloBti. To obrekovanje pač smemo smatrati za labodovo pesem nemške večine v gremiju, kajti njihova slava in oblast skga le še do prihodnjih volitev. — Škof in Posavci. Mnogo let so dobivali Posavci gnoj iz artiljerijske vojašnice. Bili so prepričani, da ga dobe tudi letos. A kaj se je zgodilo ? Škof je skrivaj Čisto na tihem ponudil višjo ceno in dobil gnoj, Posavci pa so ostali na cedilu. Ker so Posavci vsled tega v veliki zadregi, je pač naravno, da vzlic svojemu katoliškemu prepričanju kolnejo in se jeze; da se kar tema dela. — Reportoar slovenskega gledališča. D^nes zvečer je pr?o gostovanje Nadine Slavjanske ter se predstavlja ruska igra »Svatba ruskih bojarjev« s petjem in plesi. Za to predstavo je na razpolage le še prav malo sedežev. — V Četrtek, dne 22 t ro., nastopa umetniška družba Nadine Slavjanske v drugič in posledcjič, in sicer v zgodovinski drami »Ž i v ljenje za carja« b pevskimi in glasbe nimi točkami od Glinke, Berestoi-skegs, Rubinsčeina i. dr. Tudi za to predstavo je priglašenih že zelo mnogo cbj&kovalcev ter se p. n. abo nentje najnujneje prosijo, da jutri, \ sredo, vsa/ do 3. ure popoldne izjavijo v šcš*rkovi trafiki, ali rtfUktti-jejo na svoje sedeže ali ne, ker se istih pozntje ne mere več rezer vira ti. — Umrl je danes po daljšen bolehanju občinski svetnik gospod Ivan Sfcerjanee, hišni posestnik in gostilničar v Kopitarjevih ulicah. Preživel je svojo vrlo ženo samo malo časa. Pokojnik je bil vedno zvest in značajen pristaš narodno napredne stranke ter obče priljubljen v vseh krogih. Narodne naprave je vedno rad podpiral in tudi na smrtni poBtelji ni poiabil narodnih društev S pridnostjo in z delom si je pridobil svoje imetje in je to volil deloma narodnim društvom, deloma svojim prijateljem. Bjdi vrlemu možu prijazen spomin! — „Splo&no slovensko žensko društvo" se je obrnilo že opetovano na različne rodoljube in ridoljubkinje s prošnjo, da mu podarijo la društveno knjižnico kaj knjig, kar se je tudi zgodilo; tudi v tem oziru se je pokazalo, da uživa društvo vsestranske smpatije. Pravkar je podaril zopet g. Vatro-s lav Ho Iz, uradnik banke »Siavije« in pisatelj, zopet veliko število knjig, vsega skupaj okoli 100 zvezkov, večinoma leposlovne vsebine, /.-vel rodoljubni darovatelj in njega po snemovalci! — Gospodinjska dola. Dobra, razumna in zlasti v svoji stroki t. j. v gospodinjstvu izobražena žena jc največja in najmočnejša opora vsake družine, steber Človeške družbe. Tega so si bili v svesti ljubljanski Slovenci in Slovenke, ko so ustanovili pred 6 leti „Gospodinjsko šolo", kjer se daje dekletom vseh stanov prilika, izučiti se brezplačno v vseh, domače gospodinj-stvozadevajočih »josiiD, v prvi vrsti, kolikor jc potrebno, v mali meščanski in delavski rodbini. Svoj namen doseza društvo s praktičnim poukom v kuhanju in kolikor dopušča čas, tudi v šivanju iu likanju; pouk se vrši namreč v večernem Času, ko so dekleta po tovarnah iu drugod že prosta. Vsa ta vež-bauja izvršuje spretna in štedljiva gdč. Ravnikar jeva, ki ima mnogo zaslug za „ Gospodinjsko šolo"4. Večerni učni tečaj traja po dva meseca, vendar pa se ta tečaj lahko ponavlja. Učenke plačujejo samo to, kar porabijo za svojo večerjo, ki stane navadno 24 h, za kar si skuhajo dobre, okusne mesne ali močnate jedi. Kurz se torej ponavlja šestkrat v letu, na kar opozarjamo si. občinstvo. Odbor društva pa misli tudi resno na to, da se vpelje zopet cel-dnevni pouk ter še posebej večerni tečaj za šivanje in prikrojevauje, ki bi trajal Štiri mesece. Tudi se vpeljejo zopet vsak teden se vršeča društvena predavanja, ki se začno takoj po novem letu. V ta namen so obljubili društvu svojo pomoe že odlične gospe in gospodje. Vsekakor zaslužuje to društvo nekoliko več zanimanja in pozornosti, kot jo je uživalo v zadnjem časa. — Za Vegov spomenik. 17. izkaz navaja naslednja daril*: Ni. Veličanstvo ce»?ar Franc J.žtf I 2000 K. magistrat stolnega mesta Dunaja ICO K, višje*odm svetnik Lovro Uičar 50 K, Neimenovanec v Ljubljani 20 K. baron Zois v Gradcu 10 K, podpolkovnik pl. Fell v No-v?m mestu 10 K, prrfeaor Konrad ZindUr v Gradcu 10 K, profesor V ktor plem. Dautscher v Gradcu 10 K upravništvo »Slov. Naroda« 1 K skupaj 2211 K Pristevši v 16 izkazu navedenih 13498 K 49 h ie zdaj nabranih vsega sk^p^j 15 708 kron 49 h — Odlikovan je bil na letošnji obrtni razsUvi v Par.zu gosp. D^vid Seravalli, kipar in izlelovakc umetnih kamnov v L ubijani z di plorro in zlato svetinji*. — K predizkušnjam za vojno ftolo so p klicam poročniki: pl. L u kano in Evg Val ion 17 polka, pl. Andrejka 97 yoik*, Petar Kvaternik 2 bosanskega polka. — Čitalnica v Sp. Šiški inra v poneOeijeS, 26. t m., ob 3 uri popoldne svoj rtdui občni zber z občijnim sportdom. — Novo poslopje za nem-ško gimnazijo v Celju se zgradi na takozvanem Weberjevem svetu ob 8avinji. Država je namreč sprejela po nudbo mestnega sveta, ki je ponudil svet po lastni kupni ceni. Obenem prevzame mesto dosedanje gimnazijsko poslopje v to kupno ceno — Brat brata Fridolina. V GradlSai so zaprii kateiltta on-«i - ■ Jjuddkt* šolo 2aradt »fndclin-stva« nad šaUkimi otroki. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču: 1) Alojzij Mule iz Pudoba je gredoč mimo hiše Janeza KerŽica v pritlično sobo, kjer ležita poleg okna hčeri Ma rija in Marjeta, zagnal skozi okno kamen, ki je razbil šipo in padel sredi sobe na tla. Obdolženec je bil sicer nekoliko vinjen, vendar pa ne toliko, da ne bi bil vedel, kaj dela. Obsojen jc bil na 2 meseca težke ječe. 2i Jožef Pipan, tesar iz Tacna, je bil zaradi hudodelstva oikrumbe obsojen na tri meseca težke ječe. 3) Avguštin Poljan-šck, krojaški pomočnik in voznik v Idriji, se je tamošnjemu mestnemu straž niku, ki mu je prepovedal, da ne sme s svojo uprego naprej, ker je bil pijan, voz pa pokvarjen, s tem a silo uprl, da je skočil na voz, ter z bičem poganjal konja; da bi mu ušel. Ker je pa straž nik prijel konja za uzdo, mu jo je hotel PoljanŠek iztrgati iz rok, in se jel Ž njim ruvati ter mu pri tem prizadejal na levem stegnu dve kežni odrtini. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. 4) France Jeriša, delavec iz Moš, je skušal na železniški postaji v Medvodah s tujo, na ime Pavel Tavčar se glasečo izkaznico pri tamošnji blagajni oslepa riti uradnika, da bi se po znižani ceni za delavce peljal na Hrušico. Ko se mu je reklo, da je ta izkaznica veljavna za postaje Skorja Loka —HruŠica, se je jel Jeriša togotiti in razgrajati, tako da je moral slučajno na postaji se mudeči orožniŠki stražmešter posredovati. Tu se je pa izkazalo, da je Jeriša s tujim listkom hotel slepariti, zato ga je orožnik aretoval in ga do prihoda orožniŠke patrulje JzroČil železniškima čuvajema Jakobu SušterŠiČu in Luki Rehbergerju, katerima se je pa s silo uprl, ju zmerjal in Rehbergerja dvakrat vgriznil v roke. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. 5) Janez Štirn, posestnika sin v Poženku je iz hudobije zagnal več kamnov skozi zaprto okno v hišo Blaža Hubada. Kamenje je letelo v sobo, kjer je spala domača hči tik okna. Obdolženca je jezilo, ker se mu dekle ni hotelo nikoli oglasiti, kadar jo je prišel klicat. Obsojen je bil na šest tednov težke ječe. 6) Frančiška Kunstelj iz Boh. Bele je v Času, ko je služila za deklo pri Francetu Čadežu v Podklancu, vzela v več presledkih domači natakarici iz denarnice 31 K 84 vin. Obdol-ženka je to odkrito priznala. Obsojena je bila na 6 tednov ječe. — Mednarodna panorama. Razkošje in bogastvo, kakršno so znali razvijati le francoski kralji se nam kaže v totedenski razstavi v gradovih Versailles, Mali in Veliki Trianon, v katerih grado vih 8'.a bivala tudi Napoleon I in Marija Antoinette. Ia ravno dvorane, saloni in spalnice teh dveh zadnjih kronenih prebivalcev sO v razkcš,u naravnost nedosežni. htotako dragocena je tudi grajska cerkev z grobnicami vladarjev in z umetniško izdelanimi sohami. Čudovito lep je obširni grajski park z vodometi. Tu je nedeljsko zbirališče pariškega sveta, dunajski »Prater« v povečani obliki. — Zadnji teden v tekočem letu, namreč od 25 do 31. decembra se razstavijo vse glavne zanimivosti Dunaja. — „Idealni ljubimec". Jos Socjančio, izdelovalec bičev pri gosp. Jožefu Umeku na Starem trgu, je večkrat pohajal v Ćaksovo gostilno na Radeckega cesti št. 16. Stanoval je sicer na Žabjeku, toda ko e nekoč bil v nasprotnem koncu mesta in prestopil prag te gostilne, se mu je natakarica tako prikupila, da mu m srce dalo miru. da bi se tam večkrat ne bil zglasil. Misliti si je lahko, kako je bil neizrečeno srečen, ko se je Drhka natakarica sukala okoli njega in mu semtertja privoščila tudi kako »dobro« besedo. Tudi včeraj dopoldne, ko je bil »plavmontag«, jo je krenil KocjanČiČ v Čaksovo gostilno in tam nekoliko pil. KocjanČiČ je pozneje za čel tožiti, da ga zebe in ko je šla natakarica ven po kurjavo, je smuknil k predalu in ukradel natakaričino plačilno torbico, v kateri je bilo 94 K 73 vin. denarja in iz zabojčka nekaj smodk ter to spravil pod suknjič Ko ie prišla natakarica zopet v sobo in šla nekaj pogledat v preda), je opa žila tatvino in o njej takoj povedala Kocjančiču. Ker le nista mogla uganiti pravega tatu, se je končno KocjanČiČ razburil in rekel: »Ea preklet fcrce je imel, kdor je eno ubogo kel-narco okradel« in šel pozneje na stranišče. Ko so prišli med tem časom še druii gostje, jim je natakarica po iožaj razjasnila in vsi so ji dali svet, da naj gre po policijo, da bode Kocjan-ciča preiskala, kar je tudi storila. Ko ga je stražnik preiskal, je res dobil denar, in s cer je imel torbico privezano že pod spodnjimi htačemi na nogi. To je bil storil na stranišču Pri Kocjančiču so tudi dobili ključe Umekove Wferiheimske blagajne, iz katere je kradel denar, kadar se mu je zljubiio. Tudi pri hišni preiskavi se je dobilo mnogo reči, katere je gotovo pokradel. KocjanČiČ se izgovarja, da je bil v natakarico zaljub Ijen in kot tak je to stor.l le »iz šale«. Save, da za njegovo »vročo ljubezen« natakarica ni vede a, ker bi bila sicer denar bolj skrila. Aretovanca bo oddali v preiskovalni zapor tukajšnjega c. kr. deželnega sodišča, kjer bode imel čas premišljati minljivost »idealne ljubezni« — Pijanček v pesku. V soboto zvečtr je hiapeo Autoii Ssverv Duteju na dolenjskem kolodvoru tako raigrajal in razbijal, da ga je moral poklicani stražnik aretovati. Ko sta prišla bližje mesta, se mu je pijanček začel upirati in se končno u.egei na tla. Ker ga stražnik ni mogel sam premoči, sta mu prišla na pomoč dva delavca, da so ga ukleutli, potem pa naložili na v obiižju stoječo samo aolmoo in peljali na magistrat. Med potjo sta delavca ves čas tarnala, kako ie Sever težak. Tudi sta morala več krat počivati. Ko sta ga na magistratu izložila, sta ae aačela začudeno epo gledovati, očitaje ai, da pijanček vendar ni tako težak. Ni jima pa Šlo v glavo, zakaj »fra tako trpela pri vožnji. Ko sta si ogledala karijolo, sta se sakrohotala na vsa usta, kajti bila je poln. peska in ker st* bila tudi sama nekoliko okajena in sta Severna nakladala v senci, nista tega opazila, kar jima je napravilo pri vožnji toliko nepotrebnega znoja. — Nastarejsa ženska v Ljubljani umrla. Včer&i je umrla na Karlovski cesti št 15 Marija Ko marjeva, atara 98 let, ki je bila najstarejša, kar je sedaj žensk v Ljubljani. Komar,eva je bila poseatnica bivše hiše na Sv. Jakoba trgu št. 3, kjer je sedaj »Virantov« vrt. V njeni hiši je stanoval v starih časih slavni beneški kipar Frančišek Robba, ka terega delo je monumentalni vodnjak, ki krasi Ljubljano pred mestno hišo. — Nadebudna dečka. Vče raj je zasačil g. dr. Junowiczi ravna telj višje realke, nekega 8 let starega dečka, ki je vlomil v telovadnici skozi ckno, medtem, ko je nekega svojega tovariša iste starosti postavil na stražo. — Delavsko gibanje. Včeraj ee je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 37 Macedoncev in 70 Čr nogorcev, nazaj pa je prišlo 25 Hrvatov. — Iz Westfalskega je prišlo 70. iz Hrušice pa 80 Hrvatov in 40 Macedoncev. — V Bohinj se )e odpeljalo 30, v Podbrdo pa 40 delavcev. — Izgubil se je bel psiček, s črnimi progami, tri mesece star, ki sliši na ime »Henzi«. Kdor ga dobi, naJ g* pripelje proti nagradi trgovcu g. Bernatoviču. — Hrvaške novice. Voli te v zagrebškega župana in zaprisega novoizvoljenih občinskih svetovalcev se vrši jutri. — Proračun mesta Zagreb za 1. 1905 izkazuje 2 895 348 K potrebščine in 2,909 844 K pokritja, tedaj 13 496 K prebitka — Umrl je sekc jski svet nik Tošo Mallin, star 50 let — Konja je ustrelil v Zemunu vojak na straži. Bila je tema in vojak je misH, da se mu bliža sovražnik, a bil je ie Uvcsikov konj, ki seveda ni obstal na vojakovo berdokanje. — Najnovejše novice. Z a Plevejevega morilca je sodni dvor predložil carju prošnjo, naj se mu kazen ublaži, ker morilec ni hotel prositi nikake milosti. — Tajnik velike francoske zveze prostozidarjev, Bide-gains, ki je izdal razne tajnosti klerikalcem in naeionaliatom ter zbežal v Egipt, ko se je razvila vsled tega znana afera v parlamentu, je zapadel zasluženi kazni. Našli so ga v Kairi obešenega, a truplo mu je bilo večkrat prebodeno. — Za apostolskega delegata v Carigradu je imenoval papež mossignora Taccija. — God ruskega carja ae je obhajal včeraj tudi na dunajskem dvoru. Pri svečani pojedini je cesar napil carju. — Košaro z razsekano žensko so našli v Ensivalu pri Aaohenu Umorjena žena je neka \Vidgeus, moril&a pa neka babica in njen ljubimec. — Sibirska kuga je nastala v ruskih okraj h V|atka in S'obodska * Zadnji državljan poljskega kraljestva. V Varšavi je umrl te dni Dominik Lizwiew-s ki v starosti 110 let. R )jen je bil leta 1794, tedaj v času, ko je še obstala kraljevina Poljska; smatrati ga ju za poslednjega državljana poljske Kraljevine. Pokojni je bil tudi najsta rejši pr?b valeč mesta Varšave. * Darila med živimi. V Parizu je umrl trgovec s Btarinami Aohille Leolerccj ki je zapustil celo svoje premoženje vojvodkinji de la R chtfouoauld d Enissae, v slučaju n;ene smrti pa njenemu zetu grofu de Kergolav Pokojnik niti poznal ni teh dveh oseb, ki jima je namenil celo ogromno premoženje, dočim bi lastni otroci ostali berači. Pregovorili so ga k temu — najbrže celo prisilili nezavednega — jezuitje. Dedič njegovih treh milijonov je pravzaprav jeiu Iski red, ali ker po zakonu red ne more biti dedič, priskočila je jezuitom na pomoč imenovana vojvod kinja, ki je dobila za svoj trud iz capuščine lepo hišo. Seveda so L? o)?rcqm otroci vložili tožbo proti veljavnosti oporoke ter je vsa javnost napeta na izid pravde. * Visoka oddkodnina za« puieeni nevesti. ototiaei maik odškodnine zahteva zat uščena zaročenka nekega bogatega Stota. Spoznala sta ae bila mlada, lepa in goreča pred desetimi leti. č sta ljubtv jima je spojila src', duši sta jima plavali na knlih poezije. Zaročila sta se, nakar je moral zaročnik oditi v Mehiko, kjer je imel velike rudnike. Neprestano ao letala najslajša pisma med Evropo in Ameriko Pred štirimi jeti se je ziročnik vrnil v Evropo, toda na splošno začudenje ni hotel ničesar več slišati o svoji zaročenki. Zapuščena zaročenka se je zatekla k aodišču ter zahteva 100000 mark odškodnine, ker jt ie znano, da ima izgubljeni zaročnik 80000 mark Čistih letnih dohodkov. * Koliko peres ima kura T Za rešitev tega vprašanja je razpisala neka tovarna za perutninsko pičo več nagrad v skupnem znesku 3000 kron. Došlo je mnogo tisoč odgovorov, med njimi tudi odgovor, ki se glasi „kokoš nima nič peres.u Rešilec tega vprašanja jo poznal najbrže le pečeno kokoš. Seveda so bile številke zelo različne, celo v milijonih. Najvišje število je bilo 600.060.017. Natančno število se je določilo z 8120 peresi. Srečna znanost, ki je zopet obogatela! * Loćitev cerkve od države. V Vatikanu pišejo sedaj zgodovino o razmerju med Francijo in Rimom. Knjiga pride seveda v tisek. S knjigo hočejo dokazati, da bi ločitev bila v škodo Vatikanu in posebno (?) Franciji. Seveda se ne da knjigi nikaka važnost, ker se sestavlja oči-vidno z namenom, splašiti francosko vlado in naščuvati francoske klerikalce še bolj. * Nov dragi kamen. V Londonu so razstavili čudovit nov drag k a m a o, ki se imenuje po iz-najdniku profesorju Kunzu »Kuntit«. Kunzit ima posebno kakor breskev rdečo barvo z najraznovrstnejŠimi spremembami. Ta kamen pa je tudi v znanosti velikega pomena. Dosedaj so kunzit dobivali le v San Diegu (Ktifornija) Kunzti je neka sorodna vrsta rude »spodumen« ali »trifan«, ki se dobi tudi kot ckoraj prozoren kristal svetlo Zvle^o-rjavkasts barve. Tona kunzita povprečno 5 karatov bi veljala 95 milijonov, do6:m bi veljala tona d.-ir.antov 3800 milijonov. Naseljevanje v Ameriko. Iz Londona p «r.-Ćajo, da s* |e od 1. juli;a 1903 io 30 junija 1904 naselilo v S-3veva h zveznih državah 812 870 oseb \i Palije se jih je na-s>H) 193 396, iz Avslro - Odrske 177156, iz Rusi.e 145141, iz Nemčije 463S0, iz Angleške in Irske 74 768 oseb. ' Slepi tovarniški delavci. Leti 1872. je v Filaleifiji ustanovil H L. Mili tovarno, v kateri delajo sarni slepci. Tudi Hali je slep. Pri ustanovitvi ga te vodila človekoljubna želji, da bi vsakemu slepeu v Ameriki priskrbel delo. V tovarni se udelujejd večinoma metle. Dela ima 125 slepcev, nad sto pa je pri* javljenih, ako bi bilo dovolj dela. D usedaj se jo izdelalo 92175 tuoatov met<»l. za kar je tovarnar dobil 800000 mark. Delavec dobi za tuoat po 3 marke. Spretni delavci si na ta način zislužijo do 50 mark na teden. * Pokojnina pesniku. Italijanska komora je enoglasno spre* jela zakonski načrt, ki g« je predložil naučni nvnistdr, da se slove-čemu italijanskemu pesniku, vseuči-lišČnemu profesorju Carducciju, prizna povodom njegovega odstopa iz službe pcsdbna letna pokojaina 12.000 lir kot narodno darilo v znak hvalež-nosti. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 20. decembra Cesar p'jde čez božične praznike k svoji hčeri v Waatedft Dne 2. januarja pojde v Pešto, kjer zaključi s pre-stolnim ogovorom drž vni zbor. Vrne se na Dunaj 5. januarja. Dunaj 20. decembra. Ministrski podtajnik dr. Z o Ig ar je dobil viteški križec Franc Jožefovega reda. Kolonija 20 decembra ,K0ln. Ztg.u javlja: Ministrski svet se je pod predsedstvom carja Nikolaja posvetoval o notranjem položaju v Rusiji in odobril obsežen program reformam. Ta program se razglasi v kratkem. Rusko-japonska vojna. London 20. decembra. Dne 18 t. m. ob 1u3. popoldne je večji japonski oddelek pri portarturški trdnjavi Tunkikvančan pro-vzročil eksplozijo in p^tem trdnjavo naskočil. Prvi naskok so Rasi odbili. Zdaj je general Kame j ima naskočil trdnjavo in jo po dolgem boju ob pol 12 ponoči zavzel. Japonci so zasačili pet topov, dve puški na stroj in mnogo municije. V trdnjavi so dobili 40 ubitih Rusov. Japonske izgube niso znatne. London 20. decembra Admiral Togo prepusti vodstvo blokade Poit Arturja enemu mlajših admiralov in se vrne v Tokio, kjer se mu pripravlja sijajen sprejem. Zalm*£**~*%n|te vsekdar ie-lesnata t in<* lekarnarja I**«-folija t> Mjuhljam na K9n naj*ki < fstt In zavračajte Izdelke, ki obsegajo le neznatne množine železa in nimajo zatorej nikakršna zdravilne vrednosti. Zunanja naročila po 6 povzetju. 1264-24 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni knrzi dun. borze 19, decembra 1904. Naložbeni |»nplrjt 4°/e majeva renta . . . 4°0 srebrna renta . . . 4°/a avstr. kronska renta 4% „ Blata 4°/o ogrska kronska „ . 4« zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjce . *Va°/o posojilo mesta Sp!kt . *1/3°/o » *» Zadar . 4Va° o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°' eeška dež. banka k. o. 4« ž. o. 4V Denar 100*05 99 9» 100*90 119*55 98*05 11860 9950 100*85 100 — 101*— 99 85J 9985! 101-40! 4 V n n n zst. pisma gal. d. hip. b. pe3t. kom. k. o. e. 10°)0 pr....... 107 70i zast. pisma Innerst. hr. 100* 10! „ „ ogrske cen. dež. hr.......10050 z. pis. ogr. hip. ban. . 100*— obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr..... obl. češke ind. banke . 4°L prior. Trst-Porec lok. žel. 41/ °/ * /t /o 41 o ** a lo 4°/0 prior. dol. žel juž. žel. kup. 1 1 1 7 a°/a aTst. pos. za že), p. o. 100-100-75J 98-50 99 50 307 — 100-60 3° 4* mm Srečke. Srečke od 1. 18601 , .... 186 50 . . . 1864 ..... 27.V „ tizake...... 11 163'— „ zem. kred. I. emisye . I 305-— ■ . DL „ . N 298*- „ ogr. hip. banke . . . 27*2 — „ srbske a frs. 100— . 94*— „ turške...... 13215 Basilika srečke .... 20*75 Kreditne „ . . . . li 478*- Inomoške n • • • • 79*— Krakovske n .... 8S- — Ljubljanske » .... 68-— Avst rud. križa „ .... 53 75 Ogr. „ „ . .... j 28*70 Rudolfove - . . • • 66*— Salcbnržke „ .... 74*— Dunajske kom. „ .... 521 — Delnice Južne železnice..... 88 40 Državne železnice . . . • 649 50 Avstr.-ogrske bančne delnice 1638-— Avstr. kreditne banke • ■ • 674-— Ogrske „ . ... 80'» 50 Živnostenske „ ... 249-50 Premogokop v Mostu (Brtir) . 6r>S 50 Alpinske motan..... 491 20 dr. 236**— 513 50 308- -634 — 18V- 11-32 1906 23-5 > 23**0 Blago 100*25 10015 100- 50 119*75 98*25 118 80 101 — 101*25 100 — 102 — 100 10 100*25 102-40 108-70 101*— 10120 101— 101 — 101*75 100— 309 — 101- 60 188 50 279- -165 50 316 — 309 — 277-50 9870 133-15 2175 489-— 83 — 92 -73 »0 5575 29*70 70 — 79— 531 — 89-40 650*50 1647 — 67 .v — 801 — 250 50 660--492 20 2370 — 514 60 BI**— 537 00 183- — 11-37 19*08 2359 23 97 117-7.-. 9535 254-50 5*- Praške žel. indr Rima-Muranyi .... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valnte. C. kr. cekin..... 20 franki...... 20 marke...... Sovereigns..... Marke.........j 117*55 Laški bankovci......! 95 20 Rublji......... 254 -- Dolarji.........1 484 Žitne cene v Budimpešti. Dne 20. decembra 1904. Termin. Pšenica za april .... «50 Rž „ april .... „50 Koruza „ maj .... «50 Oves „ april .... „50 Efektiv, vzdržno. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 806 2. Srednji zračni tlak 736 0 mm 10 22 7 96 7 68 7 -Jn Dec. Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v ()C Vetrovi Nebo 19. 9. zv. 746 9 2 3 si. jvzhod oblaCt.o 20. 1? 7. aj. 2 pop. 745 5 744 8 2 0 49 si sever al sever megla poi.oolač. Srednja včerai§nja temperatura: 19° normalo: —2 0\ -- Padavina 0 0 mm. Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja med boleznijo in za lepe darovane vence ob Bmrti gospoda Edvarda Klemenčiča dalje za častno spremstvo na njega zadoji poti izrekamo najpresrčnejSo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. primanju dr. Šlajmerju za skrbno zdravljenje pokojnika in usmiljenim sestram v Leonih u za požrtvovalno in ljubeznivo postrežbo. 3t585 Žalujoči ostali. Mednarodna panorama. LJubljana, Pogačarje* trg.3%9 a*fr Tekoči tedeni /itiiiinl \ obUk Versailleskih gradov. jvVeliki in mali TRIANOM. Skoraj nov piano proda prov ceno yti7y 1 Amalija tučić v Pipavi. Pekarija se odda takoj v najem. Kje — pove upravništvo „81ov. Naroda". 3686-1 Pod jako ugodnimi pogoji M prod« zaprti voz (kupe) za dve osebi. VeČ se poizve v upravuištvu „Slov. Naroda". 3632—3 Ces. kr. avstrijske državne železnice m mm popolnoma zanesljiv in posten, želi svojo službo 8 1. j a ii u v a i j e m 1905 premeniti in sicer na Štajersko ali Koroško. 3657—2 Naslov pove uprav. „S1. N." Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se javlja tužna vest, da je preblagorodni gospod Ivan Škerjanec posestnik, vinotržec in občinski odbornik ljubljanski danes zjutraj ob 8. uri, 42 let star, nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika bo jutri v sredo, dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvaščuice pri Sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Petru. Bodi mu blag spomin! V Ljubljani, dne 20. decembra 1904. Mesto \sacega druzega obvestilu. 36^7 Dobiva se povsod! J.BUZZOLINI delikatesna trgovina v lijutiijaiil« Strokovnjaško mešane najbolj izbrane vrste kitajskega, indijskega in cejlonskega čaja. Naprodaj imajo: JVIftli. Haitner, A nt. 14rlM|irr, Peter liRstinik, Josip TI a ni t It in Anton Stneul. ?616— 2 C. kr. ravnateljstvo dri. železnice v Heljaku IzTrođ. iz ^ozr^egrsi reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m pono« osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Inornost, Moaakovo, Ljubno, ces Sdcthal v Aattee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, tez Selzthal v Solnograd, Inornost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. a i 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Oastein, Zeli ara See, Inornost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmoho*-, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, .direktni voz I. in II. razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inornost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOĆEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj ▼ Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri U m zjutraj o&obni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inornost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.) — Ob 7. uri \2 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, L psko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var-, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inornost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Duna;a, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Mcnakovoga, ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer o*obai vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klmn-Reitiing, iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob b. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob b. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m z utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 iu ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le oktobra. — Cas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 miu. pred krajevnim časotn v Ljubljani. in to graševine, klevnera, traminca, burgundca produja graščina Dugoselo na Hrvatskem (pošta in železniška postaja). 2591 4 Razglas. 3604-3 se sprejmeta v deželni prisilni delalnici kranjski. Ne čez K let stari, popolnoma zdravi iu krepki prosilci naj svoje postavno kolekovane prošnje, opremljene z rojstnim in domovinskim listom, nravnostnim in zdravniškim spričevalom ter z dokazom, da je prosnjik prebil aktivno vojaško slnžbo in sicer na zadnje kot podčastnik, ter z dokazom o dosedanjem drugem službovanju, o znanju slo venskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, najkasneje d«» 11. ure dopoldne, osebno vložijo v vodstveni pisarni tega zavo'la. Prosilcem, ki poleg sicer enakih lastnostih dokažejo lepo pisavo, spretnost v pisarniški manipulacijski službi in znanje laškega jeziku vsaj za službene potrebe, se daje prednost. V Ljubljani, 10. decembra 1904. Prevzetje trgovine. S tem vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel renomirani optiški zavod ===== in se navljudneje priporočam p. n. občinstvu tudi za nadaljua naročila. Vse optiško blago, kakor: gledališka kukala, poljska kukala, tlakomeri, toplomeri, (orgnoni, očala, šcipalnike zlate, nikijaste, jeklene in double po juko £ii!>.aii&It ceuali. Prijaznih naročil prosi z odličnim spoštovanjem 3660-2 Fran Karel Rudholzer 0 urar in optik, prodaja zlatuiii in Mrrlirnin. ^ Izdelek prve vrste! Kleinoscheg 3Y SEC napravljen iz francoskih vin KLEINOSCHEG MARQUE DOR napravljen iz tuzemskih vin« = Jtaprodaj povsod! — 3602 -2 85281391 Išče se dacar proti primerni plači. Vprašanja naj se pošiljajo na Alojzija Šlajpah na Vel. Loki, Dolenjsko. 3638—2 Pošten, zdrav in krepak mož -želi vstopiti v službo v kako tovarno kot strojnik meseca februarja. Naslov se poizve v uprav. „Slov. Uaroda." 3631-3 Prodajalka začetnica z dežele, močna in poštena, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri «1. t rham-li*. Bac št* 55, pri Hnežaku. 3651—2 Dobro vpeljana zavarovalnica za življenje, sprejme takoj zmožne co akviziterje proti visoki proviziji in stalni plači. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod stalni zaslužek". Zaradi pomanjkanja prostora se proda za ceno 60 K. Vpraša se pri g. Josipini Calle v Ljubljani, Dunajska cesta Štev. 23, spodaj na levo. 3673 -3 100 veder belega in 3663-2 300 veder rdečega d o breg*a vina ima še po najnižjih cenah na prodaj gosp. Schalk v Sevnici. Duhovito in okusno darilo vsakomur dobrodošlo, je steklenica rastlinskega likerja ali grenčice „Florian" rine kakovosti za okrepitev želodca ! Dobi se v steklenicah po 1, V>» lA **tra v rastlinski destilaciji „FLOfllAN" ^tvrdka Edmund Kavčič v Ljubljani) in v drugih prodajalnah. B—290 Pazite na ime „FLORIAN". Jamajka rum 3683-1 55 E ta brez vsakoršnega umetnega aroma ali parfuma. Dobiva se po boljših Špecerijskih in delikatesnih trgovinah *=-«= In drogerljah. = W0E** Talanda cejlonski čaj. Velefina znamka. 3636-3 Sprejema zavarovanja Človeškega Siv-ljenja po naj razno vrstne j 5ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko aobena druga zavarovalnica. Zlasti i je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna loanlsavFrae:!, Raz. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačan« odškodnine in kapita 1 i je: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vaenltozl ilovan«ko • narodno upravo. 3—146 Yn pojasnila daj«; Generalni zastop v Ljubljani) čegar pisarne bo v lastnej bančnej hiši 1 Zavaruje poslopja in premičnine proti j požarnim Škodam po najnižjih cenah Skoda cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje * Dovoljuje is Čistega dobička izdatne podpore v narodne m obcnokoristne namene. 1 Novosti modnega blaga za dame, sukna In raznega manufakturnoga blaga, najcenejši nakup za neveste, bogato zalogo kro- jašklh potrebščin priporoča J. KOSTEVC Sv. Petra cesta 4. Cene strogo solidne. Točna postrežba. Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. 2973-19 \je£Vsfro/* zavarovano ima to Varstveno znamko Vi Sto W^ ^ftta^ *$. 1428 358 Služba občinskega zdravnika se od^a s 1. februarjem 1905 v občini Bizeljsko polit, okraj Brežice. Obftimki zdravnik dobiva 1400 K letnih stalnih dohodkov ter mora opravljati zato sanitetno sluibo in brezplačno lečit' ubcge bolnik-omenjene občine H Ana leksrna in popolno snsnje slovenskega jesika neobhodno potrebno. Prošnje kolekovane s 1 K in opremljene s prilogami krstni liet, diploma aii legalizirani prepis, in uradno spričevalu o fizični sposobnosti in rnoralični neomadeievanosti naj se podpisanemu uradu do 15 januarja 1905 predložijo. i ŠT Ste se že prepričali, kako solidno se kupi v novo vpeljani trgovini za gospođe, in kako ste postrežem ? Cngelbcrt 5ka5^k i ± medna trgovina za gospode f * v tjubljani, pred Škofijo št. 19. Gospodje — veste li že na kakem stališča je ta prva in edina modna trgovina za gospode v Ljubljani? dne 14 decembra 1904 Pečnik, župan. Št. 15.723. Objava. 3674—1 Na Btavbiščn, ležečem med obstoječo domobransko vojašnico in med Poljansko cesto bo zgraditi razširjalne stavbe za imenovano vojašnico. Od teh, te zgradbe se tičoČih del in dobav in sicer: 1. ) težaška in zidarska dela v znesku .... 370-490 K 2. ) kamnoseška dela v zneska.......14*910 „ 3. ) tesarska dela v znesku . . 1...... 60*520 „ 4. ) napravo strešnega krova iz škrilj-eternita v znesku...............15639 „ 5. ) napravo strešnega krova iz zarezne opeke v znesku............... 1*476 „ 6. ) dobavo konstrukcijskega železja v znesku 86 555 „ 7. ) kleparska dela v znesku........16459 „ bo oddal deželni odbor potom javne konkurence, in je tozadevne ponudbe predložiti istemu do 21. januvarja 1905, 12 ure opoldne. Vsa podrobna, na ponudbo, oddajo in izvršitev del nanašajoča se določila, opise in izkaz o posameznih delih ter načrte si morejo interesenti ogledati med navadnimi uradnimi urami v deželnem stavbnem orada, deželni dvorec, II. nadstropje, odnosno si jih nabaviti proti povračilu tiskovnih stroškov. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 15. decembra 1904. W JCedcsežno največja božična in novoletna razstava* Zaradi opustitve različnega papirnatega in galanterijskega blaga kateri je v jako veliki zalogi, prodajam istega ===== 13 o Jako li cenah. ===== lago je razstavljeno v mojih prostorih in si ga lahko ogleda vsak, ne da bi bil primoran kaj kupiti. Za obilen obisk se priporoča v 3668—2 FR. IGLIC trgovec 8 papirjem In galanterijskim blagom LJUBLJANA. * Mestni trg štev. 11. * LJUBLJANA. W Jtedosežno največja božična in novoletna razstava. ••o -i CJriear§ JV(ejac = Ljubljana = Prešernove aliee jteu.© ovojo & najnovejšimi j>tcdvneti popofnicno tea%OOQ v OH popoiuj %>tcfie oto tata &a ao&pcde in po ču9ouvto ni^furV cenafi, z?a- primerno Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v I - i 1 juni. Bogata izbera vse slovenske literature! Klavir ali pianino dobro obranjen se kup* proti takojšnji pla6i. Naslov pove upravnistvo ,,Slov. Naroda.'1 3679-2 Priporočam: doma vkuhane brusnice, doma vkuhane kompote, marmelado iz ribeilja, rudečih jagod In marelic. Slivovko, najboljšo, ki jo je dobiti. Marelčni destilat! Vina iz dunajske rotovške kleti. in vse tino 3597—4 delikatesno in špecerijsko blago, šampanjec, likerje itd. Z velespoštovanjem FRANJA KHAM na Miklošičevi cesti. Pijte ~W Klauerjev ! u •"▼e) 1870 Ustanovljeno I87P gj^ a » - Trgovina s perilom in modnim blago C. J. HAMANN priporoča naslednje predmete: volnene, dlakaste, svilene, plišaste za gospode in dečke iz tovarn ces. kralj. ifife* dvomih dobaviteljev Viljema Plessa na Cunaju in vr Josipa Pichlerja sinov v Gradcu. Kravate *** * * * Jos. Petrie v Ljubljani Sv. Martina cesta št. 20 tovarna papirnih izdelkov in tovarniška zaloga papirja j>i*i poroea : Trgovske in kopirne knjige Trgovske ali uradne knjige po posebnih načrtih s tiskom ali brez tiska (izvršim v najkrajšem času). (vedno J i ti Je nekaj 1lwoe v zalogi) v izberi, okusu iu ceui brez konkurence. ZZa. pcšteno postrežbo ja,rra.£I ^.rxm.a» J. C BULMAI¥W 2975—n na Mestnem trgu stev. 8 dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd. „Triglav najzdravejši vseh likerjev. Kot božično in novoletno darilo 11 Mriciran papir in konto korente priporoča Avgust Žgur, posestnik na Gočah nad Vipavo, izvrsten tO cc to Kartonažo vsake vrste kakor tudi vsa knjigoveška dela. 12K lota. lastnega naravnega pridelka. Cena ste klenici 3 K 50 h, in T K. Pri naro citvi reč steklenic znaten popust. 1 Primerna 0Q CC CC v bogati izbiri priporoča Franc Čuden urar in trgovec 4.9-54 Glavna trgovina: v Prešernovih ulicah poleg „Mestne hranilnice". Filijalka: na Glavnem trgu nasproti rotovža. na krasne briljante v različnih oblikah, na moderne prikladne reci iz china in pravega srebra. 'la pod tovarniško ceno se prodala še ostalo novo blago, prevzeto od konkurzne mase Drofenika, posebno stenske ure, ure na nihalo, zlate in srebrne damske in moške ure in drugo blago. CO co co CD I—J OD -3 CtD „Romulus" ns*i»«»l svilnat dežnik s pristnim v blago vtkanim napisom . Et diMuln«'•• 3664—a 99 Remus" dežnik iz Ciste svile, popolnoma neotežene. Pri»ten samo z napisom „Krmuti% vtkanim v blago. Ceno, elegantno, lahko, nepremoč-Ijivo. Se ne trga po gubah. V Ljubljani jih prodaja samo Josip Vidmar, izdeAovalec dežnikov. Stari - trg. - Tamkaj tudi preoblačijo dežnike z blagom „Romulus' in „Remus4'. Pisemske zavitke (koverte) in papirno konfekcijo. olike zvezke priznano najboljši fabrikat, PnivkRr lr. «1« : Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 3—146 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku ».Ljubljanskega Zvona" 1. 1881. priob-Čevati svoje bajke in povesti, je ostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakrflni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga Širšemu s vetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer: „Bahovi huzarji in Iliri" broš. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. 1. broS. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja v E,|nbl|ani Prešernove ulice 3. Jfajvečfa zaloga vsakovrstnega papirja, lepenke črnila, pečatnega voska, svinčnikov, peres, gumic i. t. d. Trgovske in uradne tiskovine v najokus- nejši opremi. (eni ln i ki. vzorci, proračuni na zahtevo poštnine prosto. 3682-1 Postrežba najsolidnejša in najcenejši ImttŠm ia tifk ,Narodne tiikaraV Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavlar. 38