Političen list
spominjaj' jucitelja. s (tgl
Uredništvo In uprava
tiskarna (Edm. ulica št. 4.)
r Leto II.
Maribor, petek 19. decembra 1919.
Naročnina znaša:
7. dostavljanjem na dom ali po pošti K 6-f>0 mesečno. .	četrtletno	K	19‘50.
Ce pride naročnik sam v upravniSfvo po list: Mesečno K 6'—. — lnserati po dogovorit. '
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Sora OOOf	;
Posamezna številka stane 40 vin.
Mariborska
4.)
Schmidova
Telefon uredništva št 276, uprave št. 24.
Malo vež amerikanizma.
Amerikanizem je dokončal svetovno vojno, zmagal je nad nasiljem in prinesel nam svobodo. Da ni bilo Amerike, pvropska vojna bi morebiti trajala še danes. Njen konec — in to pomeni konec nečloveškemu barbarstvu — je pospešila Amerika s svojo industrijo in s svojimi nazori. Povdarjamo, da z obojim/ Z industrijo je premagala nemško vojno industrijo, ki ni mogla več konkurirati z amerikansko iznajdljivostjo in urnostjo — s svojimi idejami pa je pridobila evropski svet, da je bolj in bolj priznaval njene mirovne .pogoje.- - «s ! *.«i 9|/t
Tako idealne Evrope, kakor si jo je predstavljal filozof WiIson, seveda ni mogoče ustvariti. Evropa ima svoj^ v stoletjih ukoreninjene spore in boje, zato morebiti Evropa ne bo nikoli prišla iz te večne borbe. Toda eno se lahko zgodi, namreč: da bomo po svetovni vojni vsaj za eno stopinjo boljši, nego šmo bili poprej.
Prof. Bog. Vošnjak je po svojem
Rehar.
DOMA.
(Dalje.)
Kortfej tedaj, ko sem bil že na cilju, se mi je porodilo grenko vprašanje: — Kam boš pravzaprav šci? V katero hišo? H katerim
ljudem? In tudi ta prva misel, kakor pryi po-	v«	^
zdrav, je bila grenka, o, še stokrat, še tisočkrat	Jči**X
bolj od onega. Človek pride čez dolga leta — A, tako/ je odvrnila, čisto malomarno domov, celo not orf fnm Ha!#»<* na vca nrir/k ter pomešala po Jof|cii
— .Leu'eL' UtneŽ U,;T. J&o^nič' se„ne
domov, celo pot od tam daleč pa vse do prvfe vaške hiše se veseli na to svidenje, ko pa dP-je na cilju, ne ve kaj bi in ne kam b). In tes nisem vedel ne kam bi in ne kaj bi. Po prvi težki krizi sem se spomnil na mojega birmanskega botra, gostilničarja Bratužk. Pri cerkvi sem zaviH»na desno, dospe] do bele enonadstropne hiše, menda najlepše v vsej vasi. frfu kamor nisem pogledal, rie na levo, ne na.dešno, stopil naravnost v vežo in od tam v kuhinjo.
— Dober dan!	.	.
--- Bog daj!	»M.lSTf
Pri štedilniku je stala mlada, polpond« ženska, meni čisto nepoznana ter kuhala večerjo. Stopil sem k mizi, ki je stala na sredi, položil nanjo kovček in klobuk ter sedel poleg na stol.
Prosim pol litra starega [
Premotriia me je s čudnim, čisto tujini pogledom.
— Oprostite, saj pri nas vendar ni gostilna.
— Ne? sem se začudil, ali nisem pri Bratuževih?	,.,i v ij :./. .uti
odhodu, ko je po vojni zopet prvič videl svojo, domovino, napisal za .Jugoslavijo" članek, ki nam pove nekaj bridkih resnic. Na koncu pravi pisatelj, da bt bilo nam treba malo več amerikanka, Rosebno v tehniki. Opozarja n.	stavbništvo,.,.ki
bi kmalU' odpiontbglo naši stanovanjski bedi. Ako pogledamo amerikanska mesta, vidimo* da. tam Eastejo hiše — čez noč. Seveda krasna stavba ne
*»	t*£i(if ‘iUt tel	"-9iii'■>	fČ(	ll
vzraste tako naglo, tpda za enkrat je treba pred vsem ^praktičnih stavb in v tem oziru zrta Amerika stayiti s čudovito hitrostjo.
Med vojno smo čitali^.da so-ti. pr. na francoskem obrežju v nekaj tednih vzrastla cela. mesta, ko so tja prišle amerikanske čete. Tovarne za municijo in .stanovanja za vojake so rastla iz tal in ta urnost je zmagala. Ni dvoma* di’ bo Jugoslavija ,v sedanjem času potrebovala te amerikanske umetnosti, da se popravi, kar se je razbilo, in se sezida to, kar potrebujemo.
Kakor v tehniki pa potrebujemo več amerikanizma. tuctf v duševnem,
— Ste, je odvrnila ženska, .toda gostilne nimamo več, je že kakih-pet let tega, J<ar smo
«.»{,(ntnoa :	i/« ,.-, i n®>l
.,i	— Tako! sem se začudil ter premišljeval,
kako bi. začel.
—'Jaz tem, Ga§pa^ Lemež, sin onega, učitelja, lfi; je. bil; neko^ na vaši,,šoli ter je tudi tu pokopan; Matevž Bratuž, gospodar te hiše, pa
nmi kirmamlri .
m^čfžsiet Te^p ^
. —: Gviovp, gotovoj'takrat' men* ^e h|Mbtyo Noj	{1^$i\vede{i.; Vaš;
h!rit>>r .rih. ‘t* up tudi1’že zdavnaj na
tu.
birmanski boter, no, ta onenr kvrfIOi J
— je, ravno o-sv.janera oo pet let —1' Oprostite, kje je ‘p*>. Francelj ?
— A, tako tofej, Vi ste s,em priženjeni 1 .	Fran celt, sin 'ašega birm*ii*>kega
je moj rnoŽ. Mislim, da pjride vk hip; je namreč na polje; 'SpraVijimo' ravn
botra šel
in je dela čez	tikn	da	moram
čisto vse 's&ma''6pVvvHi. LV vam kan ije mndi ga ','hko počakate.
— Mirni‘iftrin! ‘ne nikamor, ' sem oavrnil.
seno
doma
posebno političnem življenju, V Ameriki imajo n. pr. volitve. Volitev prezi-denta je za vse najvažnejši čas. Sestavijo se volilne liste in boj se začne. Ta boj se vrši ha a meri kanski način in z amerikansko reklamo' Shodi in govori se vrše povsod. Vsa Amerika živi v borbi. Agitacija je velikanska. Nazadnje pride dan odločitve — predsednik je izvoljen — in glejte, ta dan je pozabljen ves boj, vsa nasprotstva — vse se veseli, da je volitev dokončana, nasprotni kandidat , je prvi, ki gratulira novemu predsedniku in vsi gredo zopet na delo za srečo in velikost svoje Amerike — ki je vsem skupna domovina. In — nota bene — ta domovina je varna od vseh strani.
Kako pa pri nas ? Ako pricle na krmilo ena stranka, nimamo druzega dela, kakor da čez njo, zabavljamo, jeza, zavist, sovraštvo se izraža? v javnih iistih, vse se tjrize, kolje, sumnrči, blati, zmerja — in to gre brez konca — uboga domovina pa pri tem trpi in propada. Nismo zmožni, da bi se po-vspeii nekoliko višje iz svoje ozkosrč-
Kam pa ste namenjeni ?
— Sem, da obiščfem moje rtekd^hje^znance In prijateljfe, kraje moiih mladostnih šj^minov in grob roditeljev; ki mi počiviajo na vašem pokopališču	/>isnwn»iA'd
Tedaj je stopil v hišo Francelj*, razoglav in hrez suknjiča, me pogledal iznenada po-sfrani, a spoznal me 'ni.
— Francelj, ali ne poznaš tegale gogpoda ? PrSivi, da je sin nekega učitelja LeAeza.
— O, vi ste; se je začudil ter mi podal roko Oprostite, da vaS nisenii takoj spoznal; no, pa k'ko naj bi vas tudi, ko se.pa že tako dolgo nismo vidftlv Kje pa se držite sicefi?
Na Kranj8kehidins>5uoq v ajuiltsš v— Davkar,:ik#j na?.ii.r, ,.,v ^ilsv
— Ne, samo pisar ...	'
io<> -+• Pisar .'i ??	mvjii	■
Vtdal sem,, kako se je namrdnili ob tej pesedi; pa tudi njegova žena ^ jg. jy)strani nasmehijila. Po kratkem {nolku, ki je Sledil, je spregovoril prvi Francelj; teraz njegovih' besed pa je bil sedaj čišto drugi kot poprej;
— Kaj vas je pa prineslb-;sem?
— Domov Senr priSel. A^i se ni' fepodobi, da pride človek čet dolga Jet*. zopet enkrat domov? Še iastavica obisfi« rada gneid^, kjer
je zvalila, pa ne bi človek obiskal svojega dom" ?	'	*	•	rj
J	fKnript irth.)
nosti. In če danes pred svetom nimamo kredita, smo krivi sami, ker se hočemo maščevati nad državo, ki nam je danes domovina, samo za to, ker nam ni po volji vlada.
To plitko politikarstvo je naš naglavni greh. Že pred vojno smo videli, 'da nas samo uničuje in da ž njim ne pridemo naprej. Pošten delavec ima danes povsod dovolj dela in ko bi imeli več delavcev in manj politikov bi bilo za nas in za državo mnogo bolje. Zakotarsko zmerjanje in kritiziranje kaže samo našo omejenost in je dokaz, da po svetovni vojni nismo prišli niti za eno stopinjo naprej. Zato tudi ne bo splošnega napredka.
Politični pregled.
Skrivnost polkovnika House-ja. «New-york World» prinaša pod tem naslovom razkritja o vlogi, ki jo je igral ameriški polkovnih House na pariški mirovni konferenci. Pred vsem trdi, da je določitev Pariza za sedež mirovne konference njegovo delo, do-čim so se drugi zavzemali za Bruselj in za Genovo. Krivda, da je Wilsonov predlog o svobodi morja propadel, se pripisuje istotako njemu. V reškem vprašanju je za časa, ko je zastopal v Parizu predsednika VVilsona to njegovo zaupanje zlorabil. Obetal je namreč Orlandu, da hoče pregovoriti Wtlsona, da v tem vprašanju popusti v korist Italije. Takp prihaja polagoma na dan, kdo vse se je boril v Parizu zoper naše pravice. Bodočnost bo odkrila najbrž še mnogo takih skrivnosti.
Sovjetski kongres v Franciji. Za božič se bo vršil v Parizu sovjetski kongres, ki ga je sklicala francoska komunistična stranka.
Zarota v Carigradu. Iz Rusije se poroča, da so odkrili v Carigradu dobro pripravljeno zaroto, katere namen je bil, pomagati sinu starega sultana Abdul Hamida do prestola.
D’Annunzijey terorizem na Reki. «L'Avanti» priobčuje najnovejši D’Annunzijev proglas, ki je nabit po vseh reških ulicah. Vsebina proglasa je sledeča:	Gabriel
D’ Annunzio, komandant mesta Reke, zapoveduje: Kdorkoli skuša na kakršenkoli način zatreti javno mnenje ali oslabiti odporno moč vojske, se kaznuje, če zakon ne vsebuje drugih kazni, z ječo do 10 let in z globo do 10.000 lir. Iztočasno poročajo iz Rima, da se je v zadnji seji ministrsk. sveta razpravljalo o reškem vprašanju. Tozadevna poročila v časopisih so bila konfiscirana. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, naj bi bila ta seja velike važnosti za končno rešitev reškega vprašanja.
Demonstracije v italijanski zbornici.
«11 Piccolo* poroča: Socijalisti so povzročili v zbornici velik vihar proti katoliški ljudski stranki. Socijalist Graziadei je poveličeval rusko revolucijo, nakar je nastala velika demonstracija socijalistov. Čuli so se klici: Živio Ljenirt! Živio Rusija 1 Živio boljševizem!
Londonski dogovori se bodo nadaljevali v Parizu. «Echo de Paris» javlja, da bo koncem tega meseca posetil Lloyd George Pariš, da nadaljuje londonske dogovore. j
Wilsonov predlog reškega vprašanja, da se Reka za pet let neutralizira bo, kakor sodijo v Parizu, zmagal, če ne pride v zadnjem momentu do novih nesporažumljenj 1
Ubežni kralj Nikita. Povodom prihoda ubežnega kralja Nikite v Italijo se drži laško časopisje precej hladno napram njegovi novi nakani, zasesti Škadar ter tam vzpostaviti vlado ponižane Črnegore. Socijalisti pa so odločno proti temu, da bi se Italija še nadalje vtikala v Nikitove pustolovščine.
Konec ukrajinske armade. Iz Moskve poročajo, da je vojska generala Petljure popolnoma razbita; 5000 mož je prešlo k boljševikom.
Nova nota Nemčiji. Iz Pariza poročajo, da so zavezniki sestavili besedilo note, ki jo pošljejo Nemčiji. Nota govori o povratku nemških vojnih ujetnikov ter vsebuje nadalje seznam onih oseb, katere so po mnenju zaveznikov povzročile med vojno grozodejstva, radi katerih zahtevajo njihovo izročitev.
Dnevne vesti.
Vesnič gre na dopust. Jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Vesnič je dobil dvomesečni dopust.
Na trgovstvo v Mariboru. Glasom sklepa gremija trgovcev je dovoljeno v nedeljo, 21. t. m. trgovine do 12. ute imati odprte. Gremij trgovcev.
K vprašanju ureditve uradniških plač. Z ozirom na včeraj nameravano triurno demonstracijsko stavko državnih uslužbencev smo prejeli sledeče informacije iz kompetentnih krogov državnega uradništva. Uradniki, ki so tekom petletne vojne popolnoma obubožali, so bili prisiljeni, da spomnijo državno upravo na njeno dolžnost napram njim. Življensko vprašanje uradništva je stopilo v stadij, ko ne zadošča niti najboljša volja več. Dokler vlada ne stori potrebnih korakov za znižanje cen, je njena dolžnost, da plača svoie uradništvo tako, da more živeti. — Odbor društva jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru je poslal včeraj sledečo brzojavko poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani: Vsled poročila predsedstva zveze poštnih organizacij v Ljubljani, katerpmu se je dalo od predsedstva deželne vlade zagotovilo, da je našim zahtevam ugodeno ter da izide naredba za zvišanje dnevnic v treh dneh, nadalje na pismeno ravno tako zagotovilo tukajšnjega policijskega komisarijata, avtentično informiranega od deželne vlade, je' dal podpisani odbor takoj po sprejemu teh poročil in na direktivo zgoraj omenjenega centralnega društva navodilo vsemu državnemu uslužbenstvu Štajerske in Koroške kot delokrogu podpisanega društva, da se stavka ne vrši, in sicer ugotovimo, da se odbor ni dal uplivati od nobene druge strani. Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru.
Za guvernerja Narodne 'Banke bo imenovan, kakor poročajo iz Beograda, sedanji minister za finance, dr. Velkovič.
Maksimalne cene za živila. Ministrstvo za prehrano Je odredilo, da morajo vse občine skrbeti za to, da se redno predpisujejo maksimalne cene živilom.
Članom Glasbene Matice! V soboto, dne 19. t, m. ob pol 8. zvečer se vrti v prostorih glasbene Matice generalna pevska vaja. Pridite vsi!
„^veža jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor* ima v nedeljo dne 21. grudna 1919 ob 9. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika,
4. Volitve predsednika in novega odbora,
5. Slučajnosti. Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor.
Mestno kopališče. Vsled oblastvene revizije kotlov se zamore otvoriti mestno kopališče šele po božičnih praznikih.
Slovenska Čitalnica priredi v mali dvorani Narodnega doma v nedeljo (21. J2.) ob 10 uri dop. javno predavanje. Predava prof. dr. Kovačič o svojih doživljajih na pariški mirovni konferenci.
Pregledovanje trgovin v Ljubljani.
V petek so posebno komisije nenadoma preiskale cene v ljubljanskih trgovinah in so našle več slučajev navijanja cen i. t. d. Razumljivo je, da je bilo v Ljubljani zaradi tega dosti vznemirjanja in zabavljanja na vlado. Razumljivo pa je tudi, da se je nekaj moralo zgoditi — ker so zadnje čase vse cene po trgovinah tako poskočile. Res je, da posamezne komisije niso povsod mogle izpolniti svoje dolžnosti, da so tu in tam napravile kako napako — res je pa tudi, da je ostalo mnogo slučajev neodkritih. Vlada je odredila to v interesu ljudstva, in se ni mogla ozirati na to, da se bo zabavljalo od strani trgovcev na ]DS. Energične odredbe vlade na tem polju moramo vsi pozdravljati, ker edino tako ce bo izboljšalo splošno gospodarsko stanje.
Na planinskem plesu, ki se vrši dne 1. februarja 1920 v Narodnem domu v Mariboru, je, kakor čujemo, ticba nastopiti v narodni, planinski ali promenadni obleki. Vstop imajo baje samo člani Slov. plan. društva in po njih vpeljani gosti. Pristopajte tedaj k društvu, da se udeležite,tega najfinejšega plesa v čim največjem številu. Čakajo vas razna presenečenja.
Vojnih ujetnikov ne bo domov iz Italije, dokler ne bo Reka italijanska. Tako pripovedujejo naši vojni ujetniki, ki prihajajo domov, ako se jim posreči uteči iz Italije. Tak nabore širijo Italijani med ujetnikom s posebni ■ namenom in zato postopajo proti njim tako, ■' < je sramota za kulturno državo. V lakih razi • rah imajo potem agenti dr. Šušteršiča, ki na • rajo naše fante za Nikitovo armado v Črni g lažje delo.
Kje je tobak za pipe ? Od strani kadilcev pip dobivamo dan za dnem bridke pritožbe, da ite dobijo tobaka že celi mesec. V trafikah Se izgovarjajo, da ga že. delj Časa ne dobavljajo, v zadnjem času pa da so ga jim zaradi markiranja bankovcev še manj nakazali kot običajno. Hml Naj tem izgovorom verujemo? Če bi šel kdo pregledat na dom marsikaterega prodajalci* bi ne našel tam dragocenih zalog živeža? In če bi šel pogledat tudi v tiste kmečke hiše, ut koder je ta živež navadno doma, bi ne našel ta.n zavoje tob Ja, ki bi imel biti v zalogi te in one trafike? To samo tako vprašamo. Od vojaške ' strani pa se celo pritožujejo, da tobaka zato nimajo, ker so- ga pustili konfiscirati in sicer zato, ker je bil tako škandalozen, da o tobaku splui govora ni bilo ; ampak kar država za drag denar prodaja, to je najslabše, zgnilo navadno listje z naših — kostanjev in hmeljevina. Imamo še finančno stražo ali jo nimamo?
Svečana zabava s plesom, ki jo je na rojstni dan regenta Aleksandra priredila tukajšnja kr. vojna višja realka, je prav lepo uspila. Prostorna telovadnica je bila lepo okrašena z zelenjem in venci, v ospredju se je svetil naš novi državni grb, na vsaki strani pa slika kralja PMra in regenta Aleksandra. Povabljena družba j.: napolnila dvorano. Vladalo je svečano razpoložen «, ko je začel gojenec Vrcibradit govoriti o našem ujedinjenju in boju Karadžor* dževičev za osvobojenje. V predavanje so h' c j vpletene posamezne toč! e vspo.:eda: ^odba, petje, deklamacije in žive slike. „i>pored je trajal do 11. ure, na to se je razvil živahen ples. Za krepčilo je bilo poskrbljeno v bufetu. Mariborska družba, ki je imela v letošnji zimski sezoni prvo priliko, da se je sešla na slavnostni orireditvi te vrste, se je prav dobro zabavala. Ouianimo naj še igro „Hej Slovani", ki je bila za to priliko prav primerna in so igralci v nii dobro rešili svoje uloge. Prireditev so obiskali tudi predstavitelji tukajšnjih uradov, ki jih je pozdravil polk Jakovljevič.
Tačasne tobačne trafike v Slovenj-gradcu št. 54, 99 in 134 se razpisujejo v oddajo po javnem natečaju. Vsi podatki so razvidni iz natečajnega razglasa, ki ostane nabit do dne 30- XII. 1919 na uradni deski pri fin. ok*.
ravnateljstvu v Mariboru In pri občinskem uradu v Slovenjgradcu.
1250 kron za par levljev je zahteval trgovec David Papo v Splitu. Sodišče ga je radi tega obsodilo na mesec dni zapora, katerega je moral nastopiti takoj. Poleg tega so mu zaplenili vse čevlje, ki so bili označeni s previsokimi cenami.
Slov. mestno gledališče.
Repertoire tekočega tedna:
V soboto: »V Ljubljano jo dajmo« in »Brat sokol«. Abonnement B-14.
V nedeljo: Popoldne »Snegulčica«. Zvečer »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Izven abonnementa.
Mariborska porota.
Maribor, 16. decembra.
Velika „revolucija“ v Mali Nedelji.
(Dalje).
In tako se je proti poldnevu pomikala večja druhal proti Rakovskem Vrhu mimo Seniurje-vega vinskega hrama, kjer so že vinjeni dobili nove opore za novo korajžo. Vkljub temu so se nekateri obotavljali, ko so razmišljali na posledice. Senjur pa se je primojduševal, češ, če no-j čete iti, sre pa on sam, bodo že videli, kij bo on napravil. To je pomagalo. Obe »grmadi« sta se združili in pevajoč, vriskajoč, na vse mogoče načine po vzgledu prvotne »črne vojske« oboroženi so se pomikali proti Mali Nedelji. Po sicer miroljubnih vinskih goricah so se razlegali klici Levstikovih puntarjev: »Freiheit, Gleich-heit, Revolution, žandarjev hi, kdor je Jugoslovan, naj gre z nami!«	'	.
Prvi napad.
Okrog 4. popoldne je »armada« doŠla na lice mesta — pred Senčarjevo trgovino. Sen-čarjevi so že nakaj takega slutili in se obrnili na — župnika. Ta jih je potolažil, češ, to je nemogoče, da bi bili njegovi farani taki kot oni pri sv. Tomažu (g. župnik najbrže hi vedel, da je bilo pri napadu pri sv. Tomažu tudi mnogo njegovih ovčic). Kje je bil tedaj župan, tega cela dolga razprava ni pojasnila. Le glede orožništva smo slišali silno žalostne stvari. Postajevodja Puschauer je bil eden tistih bivših avstrijskih orožnikov, ki so jih nemški narodni sveti nameščali med slovensko-štajerski narod. Obsovra-žen je bil od vseh strani ljudstva, ker je z njimi med vojno surovo postopal; zlasti seveda so ga sovražili domačini vojaki. Zdaj ko je bilo treba pokasati se res moža — postave, se je skrival in izgovarjal, da nima „Auftraga" za postopanje. Ker je drugi orožnik tudi bil odsoten in tudi ostalih vplivnih mož, župnika in župana ni bilo nikjer na izpregled, da bi bili že izpočetka ljudstvo z mirno a odločno besedo posvarili, so tudi Omahljivci postali prepričani, da so izven vseh zakonov in javnega reda.
Senčerjeva trgovina je bila odprta. Črnja-vič in brata Kukovec so bili med prvimi, ki so 5H notri in pričeli nevarno predstavo revolucije.
Zahtevali so blago, Črnjavec je hotel imeti tobaka in ker ga ni dovolj dobil, je udaril tr* gOVČevo ženo po obrazu. To je bilo znamenje za pričetek predstave. Drugi so prijeli mladega Sina in ga nabijali. Med tem je začelo že zunaj po izložbah pokati, šipe so glasno zažvenketale okna so se stresala, jemali oziroma trgali so cele okvire iz zida, oziroma izložbenih okenj. Masa i® navalila na prosto blago v izložbah in trgovini- Senčarjevi so zbežali v bližnjo šolo, pijani Kranjc je z gorjačo lomastil za njimi. Nastalo je splošno plenenje, ki je trajalo (Jo nastopa noči. Izgledalo je, kot da se bliža sodni dan. Od nobene straai le enega odločnega moža. Poveljnik orožniške postaje jo je skrivaj odkuril na okrajno glavarstvo, kjer je dobil svoj „Laufpass". (Zdaj se baje ni haja na neki jako dobri postaji, seveda v Jugoslaviji).
Napad „z e le ne ga kadra".
Drugi dan, 6. novembra je bilo še hujše. Po celem okraju se je raznesla vest, da je na potu velika armada ,,zelenega kadra" in da so bile druhali, ki so dotlej ropale, samo predstraže te armade. Kakor se je pozneje izkazalo, so Dile vse te tudi širom Slovenije in Hrvatske razširjene vesti izmišljen bav-bav domačih rogoviležev. Ali v zmedi tistih dni je ravno ta bav-bav držal ves narod. Nihče ni vedel nocoj, kaj se bo zgodilo — ne še le jutri, nego že preko noči.
V takem oziroma še v večjem strahu so bili tisti dan tudi v Mali Nedelji. Poveljnika orožniške postaje je vzgla — noč, njegov tovariš pa se se je bolj zanimal za svoje privatno imetje nego za oficijelno težko odgovorno službo. Slično odpovedale so tudi sosednje postaje, sicer bi ne bilo mogoče, da bi se bila očitna anarhija tiste dni tako neovirano širila po celem ljutomerskem deloma tudi ormoškem in ptujskem okraju. To je bil sad Omikove politike — štajerčijanstva. Kratko pred temi burnimi dnevi je bilo v Dol. Toplicah nekaj orožnikov iz teh okrajev. Sicer fest fantje, toda njih politični nazori so bili taki, da so se drugi tovariši kar križali in prerokovali: gorje tistim okrajem, kjer služijo taki „možje postave", če pride i pri nas do državnega prevrata.
(Konec prih.)
Razne vesti.
V pokrajinah ob zgornjem Renu so
pričeli stavkati pivci radi previsokih vinskih cen. Kaj bi bilo, če bi se pri nas tudi stavkalo ? Dasiravno živimo sredi vinskih goric, vendar so pri nas vinske cene tako visoke kakor skoro nikjer. V Italiji stane vino 2-40 Lire liter, pomisliti pa se mora, da zasluži že oni, ki tolče kamenje na cesti najmanj 15'— Lire dnevno, tako, da lahko spije, če zapije vse pet litrov na dan. Pri nas pa zasluži komaj minister za pet litroy.
Dragocena jamfi. Kakor znano, so našli nekdaj španski naseljenci v Južni Ameriki jamo dtagocenih kamenov emeraldov, katera se je pa pozneje zanemarila ter jo do dandanes sploh niso več mogli najti. Nedavno pa je ekspedicija, ki jo je odposlal neki newyorški sindikat, da poišče vrelce kamenega olja, čisto slučajno odkrila to dragoceno jamo. Nahaja se kakih sto milj oddaljena od mesta Bogate v najdivjejšem pogorju Južne Amerike. V njej se dobe tako krasni emeraldi, da se zanje plačuje od 100 do 1000 dolarjev za karat,
Vesoljnost ni brezmejna. Do tega zaključka so prišli astronomi o priliki zadnjega solnčnega mrka. Dr. Andrevv Grommelin v Angliji pravi: Posledica tega odkritja bo, da se ne bo več gledalo na vesoljstvo kot na brezkončno in da bi človek, če bi mogel potovati po njem, ne prišel nikoli do konca, nasprotno, prišel bi spet na ono mesto, odkoder je potovanje začel. — Kaj je pa na oni strani konca? O tem učenjaki nič ne povejo.
Koliko časa je že tlovek na svetu. V
svetem pismu se trdi, da je komaj 6000 let, odkar je bog ustvaril človeka. Pred kratkim pa so izkopali na Angleškem lobanjo, v kateri trdijo arheologi, da je stara najmanj 200.000
let.
Mentalitet novodobnih deklet. Pariški „Excelsior" prinaša nekoliko pedagoških izjav o mentalitetu današnjih mladih Francozinj. Predstojnica nekega odličnega dekliškega
odgajališča je izjavila, da je vojna odvrnila dekleta od * sentimentalnosti in romantike Svojo srečo iščejo samo v bogastvu in razkošju, tem mlajše so, tembolj hrepene po sijajnem življenju. Romantiko so ohranile morda samo nekatere, ki -so že prekoračile 25 leto. Možitev pa jim je še vedno edini cilj življenja. To velja v polni meri tudi za naša slovenska dekleta.
Koliko 2idov je na svetu. Celotno število vseh židov na svetu je 15,430.000 duš. Največ jih živi v Ukrajini in na Poljskem
(6,600.000). V naši državi jih je približno 200.00, ki prebivajo po ogromni večini na Hrvatskem ter v bivših pokrajinah Ogrske, kjer so glavni predstavitelji nemčurstva in madžaronstva.
Najnovejša poročila.
Scialoja odpotoval v Rim.
Rim, 18. decembra. „Messagiero“ poroča, da je italijanski minister za zunanje zadeve nenadoma odpotoval iz Londona v Rim.
Obustavljen železniški promet v Čeho-slovaSki.
Praga, 18 decembra. Vsled pomanjkanja premoga v čehoslovaški republiki, bo od srede 24. do sobote 27. decembra obustavljen ves železniški promet v celi državi. Vozili bodo samo ententni vlaki: Praga — Pariš in Varšava — Pat is.
Francija se oborožuje.
Berlin, 17. decembra. Glasom vesti, ki jo prinaša „L' Information**, bo francoska Vlada predložila zbornici načrt, v katerem bo zahtevala novo oborožitev v velikem slogu. Načrt bo predlagal, da se zgradi novo francosko zračno brodovje, pomnoži število tankov ter utrdi na novo meja proti Nemčiji.
Francosko-angleSka nota Italiji.
London, 18. decembra. Francoski in angleški zastopniki so izročili italijanskemu zunanjemu ministru skupno noto z ozirom na reško vprašanje. Italijanska vlada bo odgovorila na noto v desetih dneh.
Nitti gre v London.
Milan, 18. decembra. <Secolo* poroča, da se je ministrski predsednik Nitti odzval povabilu LIoyd Georgeja, naj pride v London. Nitti ostane dva ali tri dni v Parizu.
Nov blok v italijanskem parlamentu,
Milan, 18. decembra. ..Giornale d’Ita-lia“ javlja, da so sklenili radikalni in re* formni socijalisti ter skupina za narodno obnovo sklopiti skupen blok Vse tri stranke obdrže še nadalje svoje ime in program, skupno pa bodo imele splošno orijentacijo in taktiko v parlamentu, v kolikor bo šlo za skupna vprašanja.
Trije komunisti ubiti.
„Der Abend" javlja, da so našli v bližini Raba mrtve tri madžarske komuniste, katere so odpeljali z Dunaja Horthyjevi ovaduhi. Med njimi se nahaja tudi neki nadarjen madžarski pesnik.
ObeSeni teroristi.
Budimpešta, 18. decembra. Ker j« komisija zavrnila pomilostitev 14 na smrt obsojenih teroristov, so bili isti danes na dvorišču vojaške jetnišnice obešeni.
Izdaja: Tiskovna zadruga.
Odgovorni urednik: F r. V o g I a r.
Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru.
—*—   :   1
Agitirajte za „Mariborskega Delavcain med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugio” v Mariboru.
Božični prazniki se bližajo, ® VSV ^ opozarj‘amo cenjen, trgovce,
že sedaj inserirati, ker iste radi prejšnje naročitve lahko boljše izdelamo tako, da so, kar se tiče okusa in izpeljave, mnogo uspešnejši kot propaganda.
c, Mala*'oznanila. TJ«’
Nova salonska suknja
jih oblek ali posameznih deldV oblek se proda. Evgenova cesta št. 8, 11. nadst., levo. ■'}	3—3
HISil
s gospodarskim poslopjem, vrtom, sadonosnikom in eno njivo, približno eden oral, se proda. Hiša stoji ob državni cesti, tik cerkve na najlepšem prostoru, pripravljeno za gostilniško obrt in trgovino. — Poizve se pri okrajnem odboru Selnica ob Dravi.
Cigaretne stročnice
cigaretni papir, mariborske in druge razglednice, pisemski papir, barvni traki vsake ši-rokosti, ogljeni papir za pisalne stroje po najnižji ceni pri tvrdki
Stadler & Schmid, Maribor
Vetrinjska ulica št 30	3—3
V zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura
Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan"
Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru.
Brošura stane 1 — K, s poštnino 1'05 K Dobi se v vseh knjigarnah: Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% poousta.
m
Pozori Gostilničarji, kavarnarji, vinogradniki! Pozor!
2—2
Raznašalci časopisov
Invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravničtvu „Mariborskega delavca". •	..	?nrd»o-iniH;.'
a s Trgovina z vinom Oset & Cajnko I
m	Slovenjgradec	j
Naznanjava, da imama veliko zalogo ^najboljšega sortiranega vina, ka- > kor: Muškateljc, Rizling, Šipon, Burgundec, Portugiser, Štlhar, pristnega Lju- < ” tomeržana, Pekrčana, Haložana, Bizeljčana ter črna dalmatinska in banatska < stara in nova vina.	i
=»	KUPUJEVA: Iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po naj- :
boljših cenah.	Se	priporočava	5_2	i
/>HBnx .tr??	•	«	j.	ti	•«'	«
•Andrej Oset in Franjb Čajnico- r
Mariborska tiskarna, delniška družba v Mariboru.
    ■■f«MMfssswoMWiWMiW——if ee—mMssMssHMriieessrtsascssOiišsiinssvif*
Deželna vlada za Slovenijd v Ljubljani, oddelek za trgovino in obrt, je z odlokom z dne 22. oktobra 1919, štev. 6998, dala začasno dovoljenje za ustanovitev delniške družbe ..Mariborska tiskarna" s sedežem v Mariboru.
Namen te družbe je izvrševati tiskarsko-lito-grafično, knjigotrško in knjigovezniško obrt v območju deželne vlade za Slovenijo. Družba namerava zalagati knjige, muzikalije, umetnine in časopise vseh vrst. V to svrho je pripr. odbor že kupil Krallkovo Ra-bičevo tiskarno v Mariboru. Temeljna delniška glavnica znaša 2,000.000 K» in je razdeljena na 10.000 delnic po 200 K. Delnice se bodo glasile na ime in
bo radi kontinuitete delniški družbi pridržana pravica, da vsak prehod njenih delnic iz ene roke v drugo odobri ali pa delnice sama prevzame.
Delnice se emitirajo po kurzu 210 K komad, da bodo tako ustanovni stroški kriti. Na subskribi-rane delnice odpadajoči kapital bo na poziv pripravljalnega odbora plačati v gotovini pri Mariborski eskomptni banki. Dodelitev delnic si pridrži pripravljalni odbor.
Subskripcijske pole so na razpolago pri Mariborski eskomptni banki. Subskripcija se zaključi 15. januarja 1920 ob 12. uri opoldne.
Pripravljalni odbor.