ISSN 0350-5561
za konectedna
Danes bo zmerno oblačno, v petek so možne nevihte, v soboto in nedeljo pa bo zmerno do pretežno oblačno
številka 31
četrtek, 6. avgusta 2009
Rudarjev zmagoviti niz
Ena od najstarejših kulturno-narodopisnih prireditev v Zgornji privabljajo ljudi. Kot običajno, so tudi tokrat »po flosarsko krstili« novin-
Savinjski dolini in tudi širši okolici je Flosarski bal na Ljubnem. Letošnji, minulo nedeljo, je bil 49. po vrsti in je po obisku sodeč na številnih kulturnih, športnih, zabavnih prireditvah zelo uspel. Poleg tega organizatorje in občinsko vodstvo razveseljuje dejstvo, da se v dogajanje vključujejo tudi mladi in da sicer že večkrat videni prizori ter domačnost
Skale ogrozile
Velenje - Zaradi posledic deževja je v torek popoldne prišlo do zdrsa skal nad stanovanjsko hišo v Prelski v občini Velenje. Po prejetem obvestilu o zdrsu skal in poškodovanju stanovanjske hiše so gasilci iz Vinske Gore zdrs omejili, nad hišo postavili pregrado in preostanek odlomljenih skal sanirali.
Stanje nesreče so si v torek ogledali tudi predstavniki Civilne zaščite in strokovnih služb MO Velenje. Po uspešni sanaciji zdrsa skal neposredne nevarnosti za stanovalce na Prelski 46 zaenkrat ni, so še sporočili iz MO Velenje.
ca na splavu, po kakršnih so včasih prevažali les. Tokrat je zaprisegel, da bo kot oko v glavi varoval »flosarske« skrivnosti, spoštoval njihove ukaze in zapovedi ter se ne bo pritoževal zoper »flosarsko« obnašanje, delo in hrano, Mario Šlogar.
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Smeti bodo cenjene!
Bojana Špegel
S tem, ko je Slovenija stopila v veliko evropsko družino, ji velika mati predpisuje tudi vse strožje ekološke ukrepe, ki bodo, upamo vsi, obvarovali tudi naš planet. A ti stanejo, kar je v času globalne gospodarske krize lahko veliko vprašanje. Po drugi strani pa vsaka novost, ki je nujna in zakonsko določena, omogoča tudi zaslužke. Te poberejo tisti, ki se znajo pravočasno pripraviti nanje.
Vse to velja tudi za področje ravnanja in odlaganja smeti. Večina slovenskih odlagališč je s 15. julijem izgubila dovoljenje za
odlaganje odpadkov, ker ne izpolnjuje strogih evropskih norm. To je bil tudi dan, ko naj bi zaprli velenjsko centralno odlagališče odpadkov ob Škalskem jezeru. Pa ga niso. Smeti iz Šaleške doline še vedno odvažajo tja, prostora na odlagališču naj bi bilo še do novega leta. Do takrat bomo, če bo zeleno luč dalo tudi Ministrstvo za okolje, smeti še vedno odlagali doma. Potem zagotovo ne več. V regijskem centru za ravnanje z odpadki RCERO v Bukovžlaku pri Celju, ki so ga pomagale zgraditi tudi vse tri občine iz Šaleške doline, so zgradili sodobne objekte za odlaganje odpadkov in ravnanje z njimi. A kaj, ko je že jasno, da bodo smeti od dne, ko jih bomo tudi Šalečani morali voziti tja, veliko dražje. Koliko, se še ne ve, napovedi pa se gibljejo med (še kar ugodnimi) 20 % in (bolečimi) 75 %. Morda, če ne bomo spremenili svojih navad že v lastnem domu, še kaj več.
Ko so nam pred leti napovedovali, da bomo odnos do smeti spremenili šele, ko bodo drage kot žafran, skorajda nismo verjeli. Predvsem temu, da bodo smeti nekoč res drage. Temu primerno smo počasi spreminjali tudi svoje navade. V Velenju, recimo, še danes lahko v ekoloških otokih vidimo, kako neresen je odnos občanov do ločevanja odpadkov. Mnogi o ločevanju še nimajo pojma, drugim se zdi brez veze, tretji morda iz čiste »žlehtnobe« v zbiralnike mečejo točno tisto, česar ne bi smeli.
Vsega pa tudi nismo krivi čisto sami. Ko je pred leti v Velenju stekel odlično zastavljen pilotni projekt in so v nekaterih delih mesta dobili t. i. rjave zbirne posode za biološke odpadke, so se občani že dobro naučili in navadili ločevati odpadke v gospodinjstvih. Le malo po tem, ko je javnost izvedela, da občani ločujejo, smetarji pa potem posode spraznijo v isti smetarski avto in odložijo na isti kup na smetišču, ker nismo imeli kompostarne, so rjave posode preprosto ukinili. Sedaj jih bomo spet dobili. Poleg njih pa še rumene vreče, v katere bomo odlagali plastično embalažo. Jih bomo vzeli resno? Se nam bo zdelo vredno in prav, da se dosledno držimo tega, da je treba odpadke ločevati? Vsem zagotovo ne, saj je navade velikokrat težko spreminjati. A ko nedoslednost udari po žepu, ko bomo to drago plačali, se zna vse hitro spremeniti. In tokrat za to, da bodo smeti kmalu veliko dražje, pač ne bodo krivi le politiki, ampak tudi mi sami.

Nadzorni svet Premogovnika ostaja nespremenjen
Velenje, 3. avgusta - Na skupščini Premogovnika Velenje so pregledali revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo za lani skupaj z mnenjem revizorja in poročilom nadzornega sveta. Oboje so potrdili in podelili upravi in nadzornemu svetu razrešnico. V tričlanski nadzorni svet so znova imenovali Simona Tota in Vida Lor-berja, delavce pa zastopa v nadzornem svetu Branko Mlinšek. Nadzornike so imenovali za štiriletno obdobje.
Večinski lastnik Premogovnika Velenje je s 77,72 odstotki Holding Slovenske elektrarne, med večjimi lastniki pa sta še ljubljanska družba Mi-sob z 12,66-odstotnim deležem in NFD Holding, ki ima 3,45 odstotka Premogovnika Velenje.
Do konca tega tedna so delavci Premogovnika Velenje še na kolektivnem dopustu.
tp
mz
9770350556014
"»HAS
m
lokalne novice
Dva milijona za laboratorije
Z dvema milijonoma, ki jih je medpodjetniški izobraževalni center dobil na zadnjem razpisu Ministrstva za šolstvo, in sicer za sofinanciranje investicij v medpodjetniške izobraževalne ustanove, bodo po besedah predstojnika Urada za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje Darka Lihtinekerja uredili kompletne laboratorije na področju alternativnih virov energije. V njih bodo lahko študentje proučevali možnosti izkoriščanja sonca, vode, zemlje in vetra. »Prepričan sem, da bo to najboljši tovrstni laboratorij v srednji Evropi,« pravi Lihtineker, ki dodaja, da je projekt izjemno pomemben za vse generacije od osnovnošolcev do »podiplomcev«, ki jim bodo dali priložnosti za raziskave. Urejenja so se že lotili in računajo, da bodo laboratoriji nared do začetka novega šolskega leta.
■ mz
Gospodarsko sodelovanje z Medžimursko županjo
Šmartno ob Paki - Pisali smo že o prijateljskem sodelovanju občine Šmartno ob Paki z Medžimursko županijo v sosednji Hrvaški. Prvo septembrsko soboto organizirajo Šmarčani tja izlet, glede na to, da je bil ob nedavnem obisku delegacije iz Čakovca izražen interes, da bi na osnovi prijateljskih stikov med prebivalci SAŠA regije in Medžimurske županije skušali poglobiti tudi gospodarsko sodelovanje. Zato bo Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica organizirala srečanje s tamkajšnjimi gospodarstveniki. V Medžimurski županiji je registriranih več kot 2.100 podjetij z več kot 25 tisoč zaposlenimi. Med dejavnostmi so v ospredju trgovina, predelovalna industrija, gradbeništvo in poslovanje z nepremičninami.
Kanalizacija ob Šaleški cesti zgrajena
Velenje, 31. julij - Ob Šaleški cesti v Velenju so tako, kot je bilo predvideno, do konca julija sklenili gradnjo meteornega kanala, ki poteka od izpusta v Trebušnico ob južnem robu Šaleške ceste. Meteorni kanal je namenjen odvajanju padavinske vode iz Šaleške ceste, mestnega otroškega igrišča in nove avtobusne postaje v odvodnik. Delavci podjetja Sovič Franc, s. p., so v petek opravili še zadnja zaključna dela, planirali so teren in pospravlajo gradbišče.
Sodelovanje LAS-ov
Regija Saša - LAS - Društvo za razvoj podeželja Šaleške doline in tovrstno društvo Zgornje Savinjske doline sta v mesecu juniju objavila poziv za zbiranje projektnih predlogov za izvajanje lokalne razvojne strategije v omenjenih dolinah za leto 2010.
Na poziv šaleškega LAS-a je prispelo 11 vlog, ki so jih že pregledali in pripravili vrstni red projektnih predlogov, ki ga morajo oddati do konca septembra. Med njimi je tudi predlog za sodelovanje med šaleškim in zgornjesavinjskim LAS-om. Na slednjem pa so prejeli 7 projektnih predlogov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za leto 2010 predvidelo za projekte za razvoj podeželja v Šaleški dolini več kot 102 tisoč evra, za območje od Solčave do Mozirja pa nekaj manj kot 126 tisoč evrov.
■ tp
Bohačev kozolec
Nazarje - Kozolec - Bohačev topler v središču občine Nazarje, kaže danes kaj klavrno podobo. Očitno bo kmalu drugače, saj je občina v teh dneh objavila javni razpis za izbiro izvajalca za njegovo obnovo. Rok za oddajo ponudbe se izteče 28. avgusta, odpirali pa jih bodo 3 dni kasneje.
Rekonstrukcijo Bohačevega topleija, ki sodi med razvojne projekte občine, je delno finančno podprla Evropska unija, in sicer iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. K nekaterim načrtovanim obnovitvenim delom naj bi pristopili letos jeseni, projekt obnove pa končali leta 2010 oziroma 2011. S pokrito tržnico, galerijo in prostori za delovanje društev naj bi postal topler osrednji prostor za srečanja in združevanja občanov.
■ tp
V Škalah manj otrok in manj razredov
Zaradi premajhnega števila otrok bodo v novem šolskem letu zmanjšali število oddelkov - Pouk bo potekal v dveh kombiniranih oddelkih - Starše skrbi, da bo tako tudi ostalo
Velenje - Član velenjskega mestnega sveta Herman Arlič je na junijski seji sveta v imenu predstavnikov sveta staršev podružnične osnovne šole Škale povedal, da starši niso zadovoljni, ker bo v novem šolskem letu število razredov na podružnični šoli manjše kot doslej. To, da v novem šolskem letu nameravajo združiti prvi in tretji razred ter drugi in četrti razred, se staršem po Arličevih besedah ne zdi najboljša rešitev. Povedal je še, da analiza kaže, da je zaradi manjšega vpisa otrok kritično le šolsko leto 20092010, potem pa naj bi se vpis povečal. Starši se zato bojijo, da bodo združeni razredi ostali tudi v naslednjih šolskih letih.
V uradu za negospodarske javne službe so pripravili odgovor, v katerem so zapisali, da so na osnovni šoli Livada, ki je matična šola škalske šole, za šolsko leto 2009/ 2010 za podružnično osnovno šolo starši vpisali 13 šolskih novincev. Za izdajo soglasja k predlogu organizacije (števila oddelkov) na šoli in sistemizacije (števila strokovnih delavcev na šoli) je pristojno Ministrstvo za šolstvo in šport.
Ravnatelj matične osnovne šole Stane Lešnik je na Ministrstvo za šolstvo in šport v skladu z zakonom
poslal predlog za organizacijo pouka v šolskem letu 2009/ 2010 in predlagal pouk v treh oddelkih. Tako bi bilo v prvem razredu 13 učencev, v drugem 9 učencev, učenci tretjega in četrtega razreda pa bi bili v kombiniranem oddelku. V tretjem razredu bodo trije učenci, v četrtem pa štirje.
učenci 4. razreda.
Člani sveta staršev OŠ Livada iz podružnične OŠ Škale so na Ministrstvo za šolstvo in šport poslali pritožbo na odločitev o organizaciji pouka v dveh kombiniranih oddelkih. Uradnega odgovora še niso prejeli. Kako bo organiziran pouk v naslednjem
Ministrstvo za šolstvo in šport k predlagani organizaciji ni izdalo soglasja, ampak je določilo organizacijo pouka v dveh oddelkih; kombiniranem oddelku, v katerem bi bilo 13 učencev 1. razreda in 3 učenci 3. razreda, ter kombiniranem oddelku, v katerem bi bilo 9 učencev 2. razreda in 4
šolskem letu, torej v letu 2010/2011, pa ne bo jasno vse do prihodnjega poletja. V skladu z zakonom bo šola predlog pripravila junija 2010. Zagotovo pa bo odločitev spet krojil normativ, torej število otrok, vpisanih v škalsko šolo.
■ bš
Častni občan Anton Žunter
Luče - Danes (v četrtek) bodo v občini Luče pripravili osrednji dogodek ob letošnjem občinskem prazniku. To bo slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta, na kateri bodo nekaterim najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade.
Naziv čast ni občan bodo podelili tamkajšnjemu zdravniku Antonu Žunteiju, dr. med., dobitnik zlate plakete občine bo Peter Jež (prejel jo bo za dolgoletno delo v različnih društvih), dobitnici priznanja občine pa bosta Erika Breznik (prejela ga bo za delo v društvih, predvsem pa na humanitarnem področju) ter deveto-šolka Ana Marolt za dosežen izreden uspeh ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja. Slavnostno sejo bodo v avli lučke osnovne šole začeli ob 18. uri.
Sicer pa - tako kot nekaj zadnjih let - bodo tudi letoš nji občinski praznik zaznamovali s spletom prireditev pod skupnim naslovom Lučki dan. Letošnji je 40. po vrsti. Od včeraj do nedelje se bo zvrstilo kar nekaj kulturnih in športnih prireditev. Najbolj zanimivo bo zadnji dan, ko bodo na stojnicah sredi Luč od 12. ure dalje predstavili stare šege in navade, na »Hčevarjevi njivi« pa ob 17. uri organizirali še festival narod-nozabavne glasbe.
■ tp
Reševalni pasovi za utapljajoča podjetja
S kolektivnih dopustov v negotovost - Dobrotnik ni rešil ne Steklarske nove ne Mure - Laško pivo z italijanskim priokusom - Tanko piskajo tudi nekatere občine - Huda luknja v opomin
Ta čas se v nekaterih večjih družbah delavci že vračajo s kolektivnih dopustov. Marsikdo tudi z neprijetnim občutkom, saj ne ve, kaj ga na delovnem mestu lahko čaka. Takšni, ki bodo na osnovi odločitve vodstva in pomoči države uradno doma na čakanju, menijo, da so še kar na dobrem. Huje je tam, kjer se tudi na tak način računi niso izšli in bodo preštevali presežke delavcev. Ponekod pa so jih že, zato mnogi letos niso imeli nič kaj prijetnega dopusta. Pa se še čudimo, zakaj je letos turistični obisk manjši?!
Po tem, ko smo že mislili, da se bodo »osrednje« slovenske težave pojavljale na planem drug za drugim - najprej Istrabenz, potem Pivovarna Laško, je naenkrat udarilo na več frontah. Steklarska nova, Pivovarna Laško, Mura ... Prva in zadnja od naštetih treh družb imata precej skupnega. Obe sta zašli v resno krizo, katere rešitev naj bi bil le stečaj. Le da so ga v družbi v Rogaški Slatini že uvedli, Muri še grozi. Za obe je skupno še to, da ju je poskušal rešiti ljubljanski podjetnik Joc Pečečnik. Reševalska agonija v Steklarski novi je trajala dolgo, pa iz vsega skupaj na koncu ni bilo nič. V murskosoboški Muri je od ponudbe do odpovedi preteklo le malo časa. Krivi naj bi bili očitki o »nespodobni ponudbi«. In tako Pečečnik rešilnega pasu še sploh ni prav vrgel, že ga je potegnil nazaj. Vmes se je zasukalo tudi vsaj nekaj državnih koles, a se je izkazalo, da v prazno. Mura je bila, kjer je bila že prej, le da morda še korak bolj zadaj. In zaposleni še v večji negotovosti. V Steklarski novi pa želijo vzeti delavci sami usodo v svoje roke. Proizvodne prostore in naprave bi najeli kar sami - seveda le, če jim državni Kad pomaga zagotoviti zagonska sredstva. Pravijo, da so to nekako moralno dolžni, saj so jim to - ohranitev zdravega jedra, prej
dolgo obljubljali. Država kot taka pa tudi še zdaleč ni poravnala svojega računa do delavcev. Seveda tudi v tem primeru, da bi do takega najetja prišlo, za vse ne bo dela. Po svoje se razvija tudi laška zgodba. Ko so že vsi mislili, da po odstopu prejšnji direktor Boško Šrot ne more več mešati štren in bo novi Dušan Zorko stvari zastavil na novo, je Šrot napravil posebne vrste potezo in del ene od družb prodal italijanskemu poslovnežu. To pa ima verižno posledico, katere celovitosti vsi še niti ne vedo. In ko eni zahtevajo, da se pivovarji znebijo vsega, kar ne »diši« po pijačah, novi delni lastnik pravi, da ne bo nobene prodaje. Zaposleni pa ob tem najraje slišijo, da ne bo odpuščanja, ne, proizvodnjo naj bi celo razširil in zaposloval na novo. To se seveda lepo sliši, a takih govoric in obljub smo na različnih mestih slišali že veliko. Pa obljube niso delovna mesta postale.
Nič novega ni, da niso na tesnem le podjetja, so tudi občine. Nekatere že dolgo, tudi zato, ker so se preveč ali nepremišljeno zadolževale, druge tudi zaradi sedanje krize, ko v občinske blagajne kane manj denarja. Obvez, predvsem takih socialne narave, pa je vse več. Zato morajo župani in njihovi sodelavci, pa tudi svetniki, dobro krmariti, da zvozijo. S prodajo »nesrečne« energetske družbe naj bi se bila iz težav rešila gornjegrajska občina, na prezadolženost občine pa opozarjajo zadnji čas najmočneje v Šentjurju. Pa čeprav je tudi res, da »vladajoča« stran tega ne prizna, opozicija pa stanje prikazuje v najbolj črni luči. Take vrste prikazovanja seveda niso le šentjurska posebnost, ampak domača še kje. Zadnje dni pa so spet oživele razprave o pobojih v Hudi luknji pri laškem premogovniku. Predvsem zato, ker je izšla nova knjiga o tem »nesrečnem« kraju, kjer avtor zavrača razlago predstavnika borčevske organizacije, da so poboje opravljali partizani iz povsem drugega konca nekdanje Jugoslavije, ampak trdi, da so jih naredili pripadniki slovenskega Knoja. In objavlja celo seznam 640 članov te enote. Glede na reakcije udeležencev predstavitve knjige, sprave pri nas še ne bo kmalu!
■ k
n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

AKTUALNO
Velenje dobiva mladinski hotel
Mladinski center pridobil nepovratna sredstva za mladinski hotel in prostore za dejavnost Dela so že stekla - Uredili bodo 58 sob ter prostore za mirne dejavnosti mladih
Mira zakošek
Velenje, 28. julija - Direktor Urada za mladino dr. Peter Debe-ljak, direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh so na priložnostni slovesnosti podpisali listino o začetku ureditve Mladinskega hotela. Vanj bodo spremenili stolpič A Doma učencev na Efenkovi cesti, uredili pa bodo tudi prostore za mirne dejavnosti Mladinskega centra.
Naložba bo veljala poldrugi milijon evrov, polovico sredstev pa so uspe li pri do bi ti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj na področju operativnih programov dviga mladinske turistične infrastrukture.
Mladinski hotel bo imel 58 sob, urejenih po mednarodnih predpisih, pridobili pa bodo še pisarne za potrebe Mladinskega centra, dnevni prostor in prostor za kongresne mladinske dejavnosti gostujočih skupin.
Dela se že začenjajo. Zaupali so jih domačemu gradbenemu podjetju Cigrad iz Šoštanja. »Ta podpis pogodb je neko logično nadaljevanje procesa, ki ga spremljamo v Velenju že nekaj zadnjih let. Velenje je ena od tistih lokalnih skupnosti, kije prepoznala pomen vlaganja v mladinsko infrastrukturo in sploh v mladinski sektor in posledica tega je, da danes že žanje dobre rezultate. Pri nas v
Uradu za mladino ni bilo nobeno presenečenje, ko se je Velenje prijavilo na ta razpis in tudi pridobilo projekt. Veseli smo, da je to en kamenček v nadaljnji izgradnji mladinskega sektorja v Velenju.« je na slovesnosti dejal direktor Urada za mladino dr. Peter Debeljak in obljubil, da bodo mladim pomagali ne le pri izgradnji
vsebine spreminjati in vesel sem, da smo pre pre či li, da bi objekt prodali na trgu. Kupili smo cel stolpič in v njem bo zdaj Mladinski center.« Mladim se bodo v njem odprle nove možnosti delovanja, predvsem v mednarodni in tudi siceršnji izmenjavi skupin, seveda pa je prostor zelo primeren tudi za organizacijo različnih
ampak tudi pri pro gram skem oblikovanju, potem ko bo Mladinski center z nastanitvenimi kapacitetami zgrajen. Pohvalil je tudi dobro sodelovanje mladih in lokalne skupnosti v tem okolju, ki je po njegovem mnenju edinstveno vS loveniji.
Zupan Srečko Meh je predstavil številne vsebinske in organizacijske spremembe, še zlasti v kulturi, in izrazil zadovoljstvo, da je pri šel na vrs to tudi Mla din ski center. »V Dijaškem domu, ki je služil namenu v sedemdesetih in osem de setih letih, so se zače le
interesnih dejavnosti. Pa ne le to. »Ze zdaj se ukvarja Mladinski center s številnimi dejavnostmi s področja neformalnih učenj, mladinskih kongresov in izmenjav ter številnih drugih dejavnosti, kot so na primer tudi EVS prostovoljci, ki jim doslej nis mo mogli zagotoviti ustreznih prostorov. Zdaj, ko bomo pridobili veliko učilnico, ki jo bomo lahko pregradili na več manjših delov, se bomo lahko ukvarjali tudi s številnimi dejavnostmi, ki jih je pripravljena znatno sofinancirati Evropska unija. Za nas se odpirajo nove prilož-
nosti in zagotovo bomo s to pridobitvijo dvignili delovanje Mladinskega centra Velenje vsaj za kakšno stopničko višje. Seveda pa pomeni tole za nas tudi veliko trdega dela, ki pa se ga lotevamo z največjim veseljem,« je bil navdušen direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik. Zado-volj stvo je izrazil tudi predstoj nik Urada za negospodarske javne službe Darko Lihtineker: "Menim, da je to velik korak naprej. Velenje je mla do mes to in pre pri čan sem, da bomo s to naložbo pritegnili v naše okolje še več mladih, da se bo razcvetel mla-din ski turi zem in mednarodne izmenjave." Sicer pa velja Darko za tis te ga, ki je zelo uspe šen pri pridobivanju nepo-vrat nih sred stev: "Pomemb no je, da najdemo prave ideje, izde la mo dob re projekte in da seveda najdemo razpise," je bils kromen.
Dela bodo po besedah Braneta Vrtačnika, direktorja podjetja Cigrad, stekla že v tem tednu. Tudi pogodbo z njim so slovesno podpisali. Skupaj z ureditvijo stanovanj, kijih bo financirala Mestna občina Velenje, izvajali pa jih bodo zaradi ekonomičnosti sočasno, je pogodba težka milijon 900 tisoč evrov. V to ceno je zajeta tudi zunanja ureditev objekta in zunanjap rometnau reditev.
Iz občine Šmartno ob Paki
Razpis za priznanja in nagrade
Komisija za odlikovanja, priznanje in nagrade, ki deluje pri občinskem svetu, je v teh dneh objavila razpis za zbiranje predlogov za dodelitev priznanj in nagrad občine za leto 2009.
TRGOTUR
Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski Inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898 62 56, E-mail: zapDslitev@trgotur.si
1.	PRAVNI SVETOVALEC: univ. dipl. pravnik z vsaj 2 letnimi izkušnjami pri delu na deiovno-pravnem področju. [Trgotur, d.o.o j
2.	REFERENT ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI: vsaj V. stopnja strojne oziroma kemijske smeri z izkušnjami pri uvajanju standardov [ISO 9001, 14001, IWAY, TS 16,...]; spremljanju kakovosti, planiranju in izvajanju presoje. [Plastika Skaza,d.o.o.)
3.	POMOČNIK V PROIZVODNJI: IV. ali V.
stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri, zadovoljivo znanje angleškega jezika, uporaba računalnika, zaželeno je poznavanje strojev za brizganje plastike in izpit za viličarja ni pa pogoj. [Plastika Skaza,d.o.o.]
4.	POMOČNIK VODJE KOVINARSKE DELAVNICE IN RAZVOJA: vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri z izkušnjami na podobnih delovnih mestih. [Aplast, d.o.o]
5.	OFFSET TISKAR: vsaj 2 leti del. izkušenj na delih montaže in priprave tiskanja izdelkov (tisk na večbarvnem stroju), ipd. [Eurograf, d.o.o.)
Podrobnejše informacije so Vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. štev. 03/898-62-56 (Danijel).
V	razpisu sta predvideni le možnosti za dodelitev grba občine in plaketo občine, ne pa tudi za podelitev naziva častni občan. Tega običajno podeljujejo vsake tri oziroma štiri leta.
Predloge za dobitnike lahko podajo društva, posamezniki, javni zavodi, podjetja, strokovne ustanove. Rok za oddajo predlogov je 10. september.
Včasih nobenega, drugič tudi 30
V	želji, da bi približal socialne pravice in storitve uporabnikom, je Center za socialno delo Velenje februarja letos odprl v prostorih občinske uprave pisarno. V njej lahko občani vsak četrtek od 14. do 16. ure uredijo vse potrebno za uveljavitev vseh denarnih dajatev, kot so otroški dodatki, državne štipendije, porodniški, očetovski dopust, dopust za nego in varstvo otroka, dodatki za nego otroka, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, starševski dodatek, starševsko nadomestilo. Poleg tega pa uredijo še pravice do denarne socialne pomoči ter dodatno zdravstveno zavarovanje. Prav tako lahko izkoristijo storitev prvo socialno pomoč s področja varstva otrok, družine in odraslih.
Marija Pelkič s centra je povedala, da kakšen četrtek v pisarno ni nikogar, včasih pa je prava gneča, saj se v njej mudi tudi do 30 občanov. V zadnjem času jih je veliko iskalo potrdilo za RK, na osnovi katerega uveljavijo pravico do paketa prehrane in pralnega praška ter rabljenih oblačil in obutve. Več jih je uveljavljalo denarne dajatve, zelo malo pa jih je koristilo storitev prve socialne pomoči.
Kopušar in Žerjavova
Na nedavni seji sveta Občine Šmartno ob Paki so tamkajšnji svetniki med drugim obravnavali tudi predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ta je predlagala, svetniki pa potrdili, da bo v novem mandatu zastopal interese občine v nadzornem svetu Komunalnega podjetja Velenje svetnik Janko Kopušar (doslej je to dolžnost opravljal Alojz Slemenšek), namesto Avgusta Reberšaka, ki je odstopil kot član sveta javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki, pa bo njegova nova članica svetnica Vesna Zeijav.
■ tp
Zi nformacijsko tablo» opremljena« lipa
Ljubno, 28. julija - V počastitev praznika občine Ljubno ob Savinji je bila minulo sredo pri Kolen-čevi lipi na Ljubnem ob Savinji priložnostna slovesnost. Pripravili so jo lokalna skupnost, celjska območna enota Zavoda RS za varstvo narave in krajevna enota zavoda Ljubno ob Savinji, na njej pa so predali svojemu namenu informacijsko tablo z nekaterimi najzanimivejšimi podatki o naravni vrednoti omenjene lipe.
Kolenčeva lipa sodi med naravne vred note lokal ne ga pome na. Raste na vrtu večjega posestva. Njen obseg je 472 cm, premer 150 cm, visoka pa je 17 metrov. Po pričevanjih domačinov so jo zasadili pred približno 150 leti kot simbol slovenstva. Zaradi dobrih rastišč-nih pogojev se je lipa razrasla v mogočno drevo, a je bila v neurju leta 1979 močno poškodovana -ostala je brez glavnega vrha. Kljub tej nesre či si je dobro opo mo gla, se do danes lepo obrasla in ponovno daje sen co ob vro čih dneh. Ob cvetenju s svojimi značilnimi prijetnimi vonjavami vabi, da naberemo njeno cvetje, ki nas pozimi lahko pogreje in celo pomaga pri pre-hla du.
Molanovi in Reberšakovi kmalu doma
Občina Šoštanj izvaja v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor dodatne ukrepe, s katerimi bodo odpravili nevarnost, ki grozi zaradi plazov - Razpoke tudi na Florjanovi hiši
Mira Zakošek
V občini Šoštanj so že prejšnji teden zaključili intervencijske ukrepe, s katerimi so odpravili največje nevarnosti, poskrbeli za prevoznost cest in popravili komunalno omrežje. Izdelali so tudi geodetske posnetke in geološke raziskave za Molanov, Janžovnikov in Anclinov plaz. Zaradi nevarnosti so Molanove in Reberšakove preselili v stanovanji v Šoštanju.
Dokumentacijo so predali Ministrstvu za okolje in prostor in prejšnji teden sta si mag. Rok Fazarinc s tega ministrstva in strokovni predstavnik občine Šoštanj dr. Andrej Blažič še enkrat na terenu ogledala omenjene tri plazove. Na Molanovem plazu so na njuno pobudo opravili dodatne intervencijske ukrepe in tako uredili dostop do ogroženih objektov. Na celotnem plazu so uredili tudi površinsko odvodnjavanje.
Dogovorili pa so se še za dodatne intervencijske ukrepe, ki bodo omogočili, da se bosta izseljeni družini lahko kmalu vrnili na domove, v katerih je za zdaj bivanje nevarno. Tako RGP za stanovanjskim objektom že postavlja pod odlomnim kotom plaza varovalno pregrado iz kovinskih lokov, te pa je prispeval Premogovnik Velenje. Z njo bodo preprečili morebiten ponoven zdrs zemlje.
Pri stanovanjskem objektu Molan bodo preventivno z injektiranjem ojačali temelje. Občina Šoštanj jim bo postavila začasno greznico, saj jim jo je neurje poškodovalo. V občini so se tudi odločili, da bodo razbremenili odvodnjavanje celotne soseske ob Molanovih, postavili pa bodo tudi čistilno napravo, s katero bodo ločili fekalne in meteorne vode. Ko bodo to opravili, se bosta obe izseljeni družini lahko ponovno vrnili v svoje domove. Računajo, da bo to že v prihodnjih dneh.
Po ponovnem ogledu terena so ugotovili, da so se pojavile razpoke tudi na stanovanjski hiši Florjanovih in da se te še širijo. Občina bo pripravila strokovne predloge tudi za to sanacijo.
V	Podkraju in Plešivcu odpravljajo posledice neurja
Velenje, 3. avgust - Julijsko neurje je, kot je znano, v mestni občini Velenje povzročilo precejšnjo škodo. Odpravljanje posledic neurja še vedno poteka. Prejšnji teden je Mestna občina Velenje začela odpravljati posledice neurja nad stanovanjsko hišo Aravs v Tajni (KS Podkraj), kjer je splazilo okoli 1.500 m3 zemljine. Ta je zasula cesto, poškodovala hišo ter ogrozila še druge objekte. Očistili so tudi strugo potoka Sopota v Plešivcu, kjer je plaz z zasutjem potoka ogrozil prevoznost dveh javnih cest.
V	teh dneh so začeli izvajati geološke raziskave na območju Pod-kraja, kjer plaz ogroža cesto in stanovanjske hiše. Potrebna bo tudi sanacija čistilne naprave v Kavčah. Strošek ocenjujejo na približno 100.000 evrov. MO Velenje je za nujne posege že porabila 100.000 evrov. Gre predvsem za popravilo bankin, ureditev propustov čez ceste, ureditev odtočnih glav na vodotokih, dograditev upornih zidov ob vodotokih, odvoz odvečne zemlje od plazov na cestiščih.
■ bš
Sanacijap lazup redvidoma
prihodnje leto
Pisali smo že, da smo se v zvezi z odpravljanjem posledic zadnjega neurja na republiški cesti Šmartno ob Paki-Velenje, v naselju Lokovica, obrnili na Direkcijo RS za ceste in želeli izvedeti, zakaj se zemlje ni dalo odstraniti prej, kot so jo, in kako je s sanacijo omenjenega plazu.
Pred tednom dni so nam z direkcije sporočili, da so k odpravi najnujnejših ukrepov za vzpostavitev prevoznosti ceste v naselju Lokovica pristopili takoj po neurju, ki je povzročilo omenjeni plaz. V zvezi s sanacijo pa dodali, da so postopek začeli že v letu 2005, in sicer z izdelavo projektne dokumentacije. Za sanacijo plazu so izdelali dva predloga: po prvem naj bi zgradili pilotno steno ter sanirali objekte nad plazom (stanovanjska hiša, manjše gospodarsko poslopje in kozolec), ki so v dokaj slabem stanju. Po drugem, cenovno bistveno ugodnejšem, pa naj bi rušili omenjene objekte in sanirali plaz brez izgradnje pilotne stene. Druga možnost se je izkazala za primernejšo, vendar se je zavleklo pri odkupu omenjenih nepremičnin, predvidenih za rušite v.
Po dolgotrajnem usklajevanju z lastniki objektov o cenilni vrednosti nepremičnin, plomb v zemljiški knjigi in podobno v tem trenutku direkcija zaključuje vsa pravno-formalna vprašanja, povezana z objekti. Pred samo sanacijo plazu bo potrebno torej izvesti še rušitev objektov, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje. Če bodo sedaj vsi postopki potekali po predvidenem terminskem načrtu, računajo, da se bodo lahko lotili predvidenih gradbeno-sanacijskih del na plazu predvidoma prihodnje leto.
■ tp

Blok sest največji izziv
V Esotechu so letos veliko delali, največ za Acroni - V javnem sektorju zaenkrat nobenih razpisov - Zmogljivosti za drugo polletje še niso povsem zasedene
Mira Zakošek
Dejavnost Esotecha je povezana z investicijami in investicijskim vzdrževanjem. To je ravno tisto področje, ki ga podjetja zaradi gospodarske krize najbolj omejujejo. Pa vendar je bilo prvo polletje po besedah direktorja Marka Škoberneta,uspeš-no.
»Poslovanje iz prihodkovnega vidika je bilo v prvem polletju relativ-
ranje tudi na drugih trgih. Tudi zaradi obsežnih novogradenj v Acroni-ju, je bilo prvo polletje nad pričakovanji - zgradili smo tehnološko zahteven hladilni sistem kontiliva po lastni projektni dokumentaciji in opravili postavitev naprave za kon-
prihodnje leto ena največjih slovenskih investicij, izgradnja šestega bloka, vrednega okoli milijarde evrov. Se pripravljate na to naložbo, si obeta te posle?
»Tega, da je blok 6 eden naših največjih izzivov ne skrivamo ...Investi-
Marko Škoberne
no dobro. Projekti, ki smo jih izvajali in nekatere tudi dokončali so bili rezultat prodajnih naporov preteklih dveh let, ko je bilo mnogo več poslovnih izzivov. Nasprotno od prihodkov, s prodajo v prvem polletju letošnjega leta nismo preveč zadovoljni, kar lahko povzroči določeno nezasedenost v prihodnjem obdobju. Trend prodaje je že nekaj časa usmerjen navzdol, zato se bomo morali za poslovni izid letošnjega leta še krepko potruditi. Predvsem smo v tem obdobju ostali brez resnejših projektov v javnem sektorju, kjer preprosto ni bilo ustreznih razpisov za infrastrukturne posodobitve in gradnje pri katerih smo običajno sodelovali.« Zelo odmevna so bila dela, ki ste jih uspešno opravili za Acroni z Jesenic. To je tudi sicer vaš dolgoletni dober poslovni partner. »S Slovensko industrijo jekla in njenima največjima družbama Acroni in Metal Ravne že daljše obdobje poslujemo zelo dobro. Predvsem nas veseli, da so nam zaupali najkompleksnejše tehnološke projekte, ki so za Esotech izjemna referenčna osnova in omogočajo konkuri-
15 milijonov vreden posel so opravili v samo 38 dneh.
tinuirano ulivanje jekla. Investicija spada med večje slovenske v letošnjem letu, poseben pečat pa je otvoritvi pred nekaj tedni dal predsednik Vlade Borut Pahor, ki je napravo slovesno predal namenu in obratovanju.«
V	Šoštanju se začenja zelo obsežen dvomesečni remont. Tudi termoelektrarna Šoštanjje vaš dober poslovni partner in tudi pri tem delu boste imeli kar nekaj posla?
»Brez TEŠ si težko predstavljamo vsakdan, izvajamo pa redna in investicijska vzdrževalna dela. Sodelovali bomo tudi pri izvedbi remontnih del in sicer na vzdrževanju kot-lovskih naprav, sistemih pretoka dimnih plinov vključno z napravo za razžveplanje dimnih plinov, transportu produktov zgorevanja ter hladilnem sistemu.
Na načrtovani poseg smo se temeljito pripravili in prepričan sem, da bo delo opravljeno v roku, s pričakovano kvaliteto.«
V	Termoelektrarni Šoštanj bo tekla
Največji posli v Acroniju
Poseg postavitve naprave za kontinuirano ulivanje jekla so realizirali v 38 koledarskih dnevih.
Delo je potekalo noč in dan, v najbolj intenzivni delovni fazi je sodelovalo 120 sodelavcev elektro, strojne in gradbene stroke. V okviru izvedbe smo odstranili 650 ton obstoječe opreme in montirali 720 ton sodobne tehnološke opreme.
Projekt je namenu predal predsednik Vlade Borut Pahor, skupaj z vodstvom Slovenske industrije jekla in družbe Acroni.
Hladilni sistem naprave za kontinuirano ulivanje jekla je največje posamično naročilo Esotecha v zadnjih 15 letih.
cija je velika priložnost za Esotech, šaleško pa tudi slovensko gospodarstvo. V času, ko nas pesti pomanjkanje novih naročil nestrpno čakamo na začetek del, temu pri merno smo se zadnje obdobje organizirali tako kadrovsko kot tehnološko. Poznavanje dela v termoenergetiki, reference, tehnološka in tehnična usposobljenost in bližina gradbišču bi morala biti naša konkurenčna prednost.«
Kako pa sicer sodelujete z gospodarstvom savinjsko-šaleškega
območja?
»Mislim, da sodelujemo vedno bolje in, da se vsi skupaj zavedamo pomembnosti povezovanja za prevzem vedno večjih izzivov. Esotech od nekdaj izvaja projekte za občine in več družb iz lokalnega okolja, med pomembnejšimi so Mestna občina Velenje, Gorenje, Komunalno podjetje Velenje, TE Šoštanj, Premogovnik Velenje ter njegove hčerinske družbe, Občina Šoštanj,. poseben pečat pa sodelovanju dajejo
nekateri skupni projekti. Z domačimi referencami se dopolnjujemo in imamo velike možnosti za skupen nastop na tujih trgih. Na sodelovanje gledamo z optimizmom in tudi velikimi pričakovanji.« Delo, ki ga opravljate je specifično, vaši delavci morajo biti visoko strokovno usposobljeni, zato bi si najbrž težko dovolili kakršnokoli odpuščanje?
»Ze lani jeseni smo z vodstvom družbe začrtali nekaj smernic racionalizacije poslovanja, saj smo se zavedali, da se bo kriza dotaknila tudi naše družbe. Poleg omejevanja stroškov predvsem razmišljamo o razvoju tehnologij in storitev ter o vzvodih pridobivanja novih naročil. Podjetje mora biti dovolj fleksibilno, da eksistira tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah. Vsi vemo, da trenutne razmere niso najbolj prijazne za poslovanje vendar bomo storili vse, da ohranimo kadrovsko jedro naše družbe. Analiziramo tudi paket ukrepov, kijih je razpisala vlada, nekateri so zanimivi tudi za Esotech. Odpuščanje je dosti pregrob termin, ne na kratek rok, ne bomo odpuščali, verjamemo pa, da se bodo razmere izboljšale!« V prvem polletju ste imeli torej dovolj dela, tudi v tem času so vaše zmogljivosti polno zasedene, a ste kljub temu zaskrbljeni. Za naslednje mesece poslov še ni dovolj? »Na začetku pogovora sem omenil negativen trend prodaje. Zasedenost zadnjega kvartala 2009 in začetka leta 2010 iz današnjega vidika ni naj bolj ša, ven dar je časa za izboljšanje rezultata še nekaj. Za pridobitev novih naročil smo angažirali vse razpoložljive sile, zato smo veliki optimisti...malo zaskrbljenosti pa v danem trenutku le koristi.«
Varčevanje na vseh ravneh
Večina dejavnosti Komunalnega podjetja Velenje prvo polovico leta poslovala uspešno - Pri oskrbi z vodo in kanalizaciji potreben dvig cen
Tatjana Podgoršek
Za leto 2009 so na Komunalnem podjetju Velenje sprejeli varčevalni program za vse dejavnosti. Rezultati poslovanja v prvih letošnjih šestih mesecih kažejo - zagotavlja direktor velenjske komunale Marijan Jedovnicki, da so na dobri poti. Poslovali so pozitivno, največ težav pa za zdaj beležijo pri dejavnosti oskrbe z vodo in kanalizaciji, kjer bodo morali zaradi potrebe po
večjih vlaganjih dvigniti cene storitev. Za manjši priliv sredstev od načrtovanega je razloge treba iskati tudi v nadaljnjem upadanju prodaje količin vode. »Še posebej smo zadovoljni, ker smo zagotavljali občanom dokaj nemoteno in kakovostno oskrbo s komunalnimi dobrinami. Prekinitev dobave praktično ni bilo, kljub obilnemu deževju pa se je samo gospodinjstvom na enem območju zgodilo, da so morala vodo en dan prekuhavati.«
Jedovnicki je povedal, da so stroške zmanjšali na vseh področjih. Skromnejši so pri nabavi nekatere opreme, strošek dela zmanjšujejo z upokojitvami (lani se je upokojilo 13 delavcev, nekaj podobnega bo tudi letos), manj bo tudi vlaganj. V preteklem obdobju so zelo veliko investirali v obnovo, posodobitve in novogradnje. Za te namene so porabili blizu 70 milijonov evrov. Od tega je precej nepovratnih sredstev, nekaj denarja so zbrali s tak-
sami, iz amortizacije, za nekatera vlaganja so najeli kredite. »Je pa res, da smo z ukinitvijo prispevka za razširjeno reprodukcijo ostali brez dela sredstev, ki smo jih namenili med drugim tudi za poplačilo kreditov v višini nekaj več kot 2,5 milijona evrov. To težavo rešujemo sedaj na različne načine.» Predvidene varčevalne ukrepe za finančno ureditev podjetja bodo nadaljevali, prav tako pa so že oddali vlogo na razpis evropskih skladov za pridobitev nepovratnih sredstev za projekta s področja vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odplak. »V tem trenutku skupaj z lokalnimi skupnostmi Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki iščemo odgovor na vprašanje, kako do denarja, ki ga morajo te zagotoviti za omenjena projekta,« je še dejal Marijan Jedovnicki. ■
Gospodarske novice
Cigrad bo gradil 250 stanovanj
Velenje - Razmere v gradbeništvu so letos kritične, saj je investicij bistveno manj kot prejšnja leta. To se zelo pozna tudi podjetju Cigrad iz Šoštanja. »Največja težava so cene, saj so jih nekateri, ki so v hudih težavah, pripravljeni spustiti do nerazumnih nižin,« pravi direktor Brane Vrtačnik, ki je zelo vesel, da je pridobil skoraj dva milijona vredno preureditev stolpiča Doma učencev v mladinski hotel in stanovanja. Intenzivno pa se njegovo podjetje pripravlja tudi na začetek stanovanjske soseske z blizu 200 stanovanji na Selu v Velenju. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje, dela pa nameravajo pričeti še to jesen.
Za petino manj naročil
Velenje - Za podjetje PUP je letošnje leto eno težjih, saj beležijo precejšnji padec naročil, na nekaterih področjih celo za več kot 25 odstotkov, na ravni podjetja pa za 20 odstotkov. Še posebej težko dobijo delo na področju komunalnih gradenj in prenov cest. Dela iščejo povsod in se prijavljajo na številne razpise, a so po besedah direktorja Jožeta Mraza največkrat neuspešni, saj se vedno najde kakšen »pogumnež«, ki prijavi nenormalno nizko ceno. Še najbolj zadovoljni so v vrtnarstvu, kjer so naročila sicer tudi malenkost upadla, a ne toliko, zadovoljivo pa delata tudi njihovi obe odvisni družbi PUP Saubermacher in Karbon, ki delata na področju smetarske dejavnosti, ta pa je seveda konstantna. Ena najbolj perspektivnih dejavnosti ostaja hor-tikultura. Dobivajo namreč vse več celovitih naročil tako podjetij kot zasebnikov za ureditev zunanjih in notranjih površin. Med drugim jih urejajo tudi za Hotela Palace (tudi Kempinski ) iz Portoroža.
■ mz
25 tisoč evrov za razvoj kmetijstva
Velenje, 31. julij - Mestna občina Velenje je 13. marca letos objavila javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v mestni občini Velenje v letu 2009. Rok za oddajo vlog je bil 13. maj, razen za pomoči za plačilo zavarovalnih premij - ta del razpisa bo zaključen 28. avgusta letos.
Na MO Velenje so na letošnji razpis prejeli 21 vlog: od tega 13 vlog za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, 6 vlog za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu in 2 vlogi za naložbe v dopolnilne dejavnosti (kot je recimo kmečki turizem) na kmetijah.
Vse vloge so pozitivno rešili in tako bodo med prosilce razdelili vsa razpisana sredstva v višini 24.865 evrov. Glede na višino razpisanih sredstev bodo upravičenci prejeli 34 % vrednosti investicije za naložbe v gospodarstva in proizvodnjo, 42 % stroškov aktivnosti za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu ter 34 % vrednosti investicije za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
■ bš
Končan »turistični« razpis
Velenje, 3. avgust - Komisija MO Velenje, ki je pregledala vse prispele prijave na javni razpis za sofinanciranje programov in projektov za turizem v mestni občini Velenje v letu 2009, je ugotovila, da je na razpis prispelo 14 popolnih vlog. Vsako prijavo so ovrednotili po sprejetih merilih za ocenjevanje in vrednotenje prijav, ki so bila sestavni del razpisne dokumentacije. Po ocenitvi je strokovna komisija prijaviteljem v teh dneh poslala sklep o dodelitvi sredstev. Za sofinanciranje turističnih programov so prejeli 7 vlog, med prijavitelje pa bodo razdelili 4 tisoč evrov. Za sofinanciranje turističnih projektov so prejeli 19 projektov, ki jih je prijavilo 6 prijaviteljev. Za to področje je občina letos namenila 6 tisoč evrov.
■ bš
Evropejci ekološko ozaveščeni
Bruselj - Po javnomnenjski raziskavi Eurobarometera o odnosu Evropejcev do trajnostne porabe in proizvodnje je kar 83 odstotkov Evropejcev pri nakupih pozornih na vpliv izdelkov na okolje. Vpliv na okolje najbolj upoštevajo Grki (92 %) in tudi Slovenci (89 %), najmanj pa Cehi (62 %). Skoraj polovica Evropejcev zaupa trditvam proizvajalcev o okoljski učinkovitosti svojih izdelkov, enak delež vprašanih pa tudi meni, da bi bila kombinacija višjih davkov na okolju škodljive izdelke in nižjih davkov na okolju prijazne izdelke najboljši način za spodbujanje slednjih.
Najhujše šele prihaja?
Bruselj - Raziskava Eurobarometer o vplivu gospodarske krize na delovna mesta in zaposlitvene možnosti v Evropi je pokazala, da 61 odstotkov Evropejcev pričakuje, da bo gospodarska kriza še naprej vplivala na delovna mesta. Med Slovenci jih 26 odstotkov meni, da je gospodarska kriza že dosegla svoj vrh, 68 odstotkov pa, da najhujše še prihaja. Dobrih 80 odstotkov vprašanih verjame, da bodo v naslednjih mesecih obdržali zaposlitev, 16 odstotkov pa s se jih boji, da bodo izgubili delovno mesto. 53 odstotkov Slovencev meni, da so v trenutnih razmerah pri iskanju zaposlitve najpomembnejše delovne izkušnje, 45 odstotkov usposobljenost, 30 odstotkov prilagodljivost in 26 odstotkov znanje jezikov. Raziskava kaže, da je zaradi gospodarske krize delovno mesto izgubilo približno 3,5 odstotka zaposlenih Evropejcev. 24 odstotkov vprašanih ima znanca, ki je izgubil službo, 36 odstotkov pa prijatelja ali družinskega člana, ki je občutil posledice krize.	■
AKTUALNO
Preureditev hotela na Golteh prihodnje leto
Golte se prijavljajo na razpis za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev - Glede na to, da bo razpis končan šele tik pred zimo, bodo začetek gradnje prestavili na prihodnje leto - Dobro pripravljeni na letno sezono
Mira zakošek
Na tokratni razpis Ministrstva za gospodarstvo za razvoj turistične infrastrukture so se v podjetju Golte dobro pripravili, saj so nanj čakali že vse od zime. Upajo, da bodo uspeli, a kljub temu bodo nameravano razširitev in rekonstrukcijo hotela, ki jo prijavljajo, preložili na prihodnje leto. Razpis bo v celoti zaključen šele pred zimo, takrat pa gradnja na Golteh seveda ni mogoča. Računajo, da bi lahko pričeli izvajati dela marca ali aprila prihodnje leto, takoj po končani zimski sezoni. Naložba bo
veljala 8,6 milijona evrov. Predvidevajo, da bodo na omenjenem razpisu dobili četrtino nepovratnih sredstev. Tretjino denarja naj bi pridobili z dokapitalizacijo, za preostanek pa se bodo zadolžili.
Zdaj je seveda čas poletne sezone, na katero so se dobro pripravili, a zaenkrat število obiskovalcev zaostaja za lanskim v tem času. Na to je vplivalo predvsem zelo slabo julijsko vreme. Z gondolo so na goro prepeljali okoli 200 obiskovalcev,
Ernest Kovač
veliko pa se jih seveda tja pripelje tudi po cesti ali pa pridejo peš. Ponujajo jim številne sprehode po neokrnjeni naravi, oblikovali pa so tudi posebne programe pohodništva in kolesarstva. Še posebej ponosni so na planinski botanični vrt, ki ga vsako leto dopolnjujejo.
Seveda je to tudi čas, ko se že pripravljajo na zimsko sezono. Predprodaja smučarskih kart je pripravljena, začeli jo bodo septembra, cen pa ne bodo dvignili. Letos večjih naložb ne načr-
tujejo, radi bi kupili le nov teptal-ni stroj in izboljšali zasneževanje. Bodo pa v času do konca novembra temeljito pregledali vse naprave in jih po potrebi tudi popravili. Zdaj, ko so slišali, kaj se je zgodilo na Pohorju, so pri tem še toliko bolj previdni in natančni. Direktor Ernest Kovač obljublja, da bodo tudi letos poskrbeli, da bodo smučišča vrhunsko urejena. Lansko priznanje, da sodijo v sam vrh urejenih evropskih smučišč, jim je vlilo še več volje in optimizma in dobra urejenost prog bo še naprej njihovo vodilo.
Lansko
poslovno
leto
pozitivno
Lani družba Golte sicer ni ustvarila toliko, kot so pričakovali in kot je kazalo na začetku smučarske sezone. Vreme je bilo februarja, ko je bil lep le en vikend, podobno pa je bilo tudi marca, smučariji povsem nenaklonjeno. Kljub vsemu so poslovali pozitivno z okoli 30 tisoč evri dobička, ki ga bodo namenili za investicije. Zadnjo zimsko sezono so našteli 70 tisoč obiskovalcev, to je toliko kot leto poprej, s tem da so dosegli višjo povprečno ceno
vozovnice.
Vozniška dobila novo obliko
Nova vozniška dovoljenja - Izdana ostajajo v veljavi ne glede na rok veljave najkasneje do aprila 2018 - Na novih tudi nove kategorije -Do konca minulega tedna blizu 200 vlog
TatjanaP odgoršek
Na upravnih enotah po Sloveniji so sredi prejšnjega meseca začeli izdajati nova vozniška dovoljenja. Ta so v obliki polikarbonatnih kartic, njihovo uvedbo pa je narekovala direktiva EU, ki je določila, da postanejo vozniška dovoljenja sestavni del prometne politike. Po razpoložljivih podatkih ima večina evropskih držav že tovrstna dovoljenja na polikarbonatnih karticah, razen Belgije, Grčije, Francije, Irske, Cipra in Luksem-burga.
Slovenija naj bi se za uvedbo tovrstnih dovoljenj odločila med prvi mi v EU tudi zato, ker ima novo vozniško dovoljenje zelo visoke standarde zaščite pred ponarejanjem in prirejanjem. Med zaščitami je odtis motorja, valjev in ventilov, ki so vidni pod pravim kotom, na kartici pa je tudi lipov list kot eden prepoznavnih simbolov Slovenije. Stroški za izvedbo projekta, ki vključuje izdelavo vozniškega
nje, odgovorila: "Na polikarbonat-ni kartici je poleg vseh elementov, kijih vsebuje staro vozniško dovoljenje, tudi naslov voznika, zato ga

r
1
Vesna P odvržen
je mogoče uporabiti tudi kot inden-tifikacijsko sredstvo, ne bo pa veljal kot potovalni dokument. Je pa pomanjkljivost tega ta, da bo ob morebitni kasnejši spremembi naslova moral voznik pridobiti
Sprednja strann ovegav ozniškegad ovoljenja
dovoljenja, poštne storitve in projekt registra, znašajo nekaj manj kot 10 milijonov evrov.
Na novi vozniški tudi naslov
Na vprašanje, po čem se poleg oblike in že omenjenih sprememb novo vozniško dovoljenje razlikuje od sedanjega, je Vesna Podveržen, svetovalka na Upravni enoti Vele-
novo vozniško dovoljenje v roku 30 dni po nastali spremembi.«
Zamenjava najkasneje do aprila 2018
Po besedah Podverženove potrebe po takojšnji zamenjavi dovoljenj ni, kajti izdana vozniška dovoljenja ostajajo v veljavi. Seveda za tiste z omejitvami do takrat, ko jim
sedanje vozniško dovoljenje poteče. Sicer pa bodo morali vsi vozniki zamenjati sedanje vozniško dovoljenje ne glede na potek veljavnosti do konca aprila 2018.
Nove kar ti ce, nove kate go ri je vozniških dovoljenj
Nova vozniška dovoljenja uvajajo tudi nove kategorije. »Ukinja H kategorijo, ohranja A1, B, BE, C, CE, D1. D1E, D, DE ter nacionalne F in G, uvaja pa nove, kot so AM, A2, B1, C1 in C1E, ki doslej v Sloveniji niso bile predpisane. Spremenjeni so tudi pogoji za vožnjo skupine BE.
Delno so spremenjeni tudi starostni pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja.
»Za pridobitev kategorije AM (bivša kategorija H) mora kandidat izpolniti 15 let (doslej 14 let). Kandidat za kategorijo A brez omejitev 24 let, za kategoriji C, CE 21 let, za D in DE pa 24 let. »Za tiste, ki so že dali vlogo za pridobitev vozniškega dovoljenja in ga bodo pridobili do 1. oktobra letos, te spremembe še ne veljajo.«
Cena: 12,40 oziroma 17,37 evra
Novo vozniško dovoljenje bo tiste, ki ga bodo pridobivali prvič oziroma bodo vpisovali novo kategorijo, stalo 17 evrov in 37 centov, tisti, ki pa ga bodo zamenjali zaradi različnih sprememb (imena, priimka, naslova, zamenjava obrazca za kartico ), pa 12 evrov in 40 centov.
Kartično vozniško dovoljenje je mogoče naročiti na katerikoli upravni enoti, izdelane dokumente pa bodo te vročale po pošti ali na upravnih enotah.
Do konca minulega tedna so na Upravni enoti Velenje prejeli blizu 200 vlog, večjega zanimanja pa se nadejajo po dopustih.
Engo Avstrijcem, dolgovi občini
Gornji Grad - Podjetje Engo Gornji Grad v stečaju je kupila avstrijska družba Waermebetribe. Za lastnika ga bo upravljalo podjetje Eko toplarna energetika s sedežem v Ljubljani, storitve za uporabnike sistema daljinskega ogrevanja na lesno bio maso pa bo še naprej izvajala Komunala Gornji Grad.
Kupca pa občinsko podjetje v stečaju, zaradi katerega se je občina Gornji Grad znašla v precejšnjih likvidnostnih težavah, je »našel« bivši gornjegrajski župan Toni
Rifelj, ki naj bi bil glavni krivec za nastalo situacijo. Po trditvah sedanjega občinskega sveta in župana Stanka Ogradija je namreč dajal poroš tva za obvez nos ti Enga do bank brez kakršnegakoli soglasja. Ker Engo obveznosti ni poravnaval, so dolgovi ostali občini. Posle-di ce bre me na bo, po napove dih, ta nosila še 10 let.
Novi lastnik naj bi za sistem daljinskega ogrevanja na lesno bio maso v Gornjem Gradu odštel blizu pol milijo na evrov, vanj pa naj bi naslednja leta vložil približno
milijon evrov. Novi lastniki zatrjujejo, da se cena energije za odjemalce ne bo spremenila, k priključitvi na sistem pa bodo povabili še preostalo tretjino tamkajšnjih gospo dinj stev, ki danes na raz lič ne načine ogrevajo svoje domove. Dogovarjali naj bi se tudi o poslovnem vstopu v sistem daljinskega ogrevanja v občini Nazarje.
Po besedah Tonija Riflja so kupca za toplarno našli že pred 7 leti, vendar naj bi njihove namere preprečila takratna politika.
■ tp
Mestna občina Velenje
Mestna občina Velenje izvaja vse potrebne aktivnosti za izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Gorica. V objektu bo stanovanjski del s 147 stanovanji ter trgovsko-poslovni del, kjer bo večji del namenjen trgovini. Poleg trgovine je predvidenih v objektu tudi nekaj manjših lokalov in prostori namenjeni Krajevni skupnosti Gorica.
V sklopu stanovanjskega objekta je predvidena tudi izgradnja varovane garažne hiše s 657 parkirnimi mesti.
Mestna občina Velenje že dlje časa izvaja aktivnosti za rešitev problema parkiranja na Gorici. V naslednjem mesecu bodo stanovalci stanovanjskih blokov na Gorici povabljeni, da posredujejo določene podatke, ki so potrebni pri nadaljnjih postopkih.
Občankam in občanom se zahvaljujemo za razumevanje in strpnost.

Od srede do torka - svet in domovina
a

Sreda,2 9. julij
Minister za kmetijstvo Milan Pogačnik se je sešel s pridelovalci pšenice, ki jih je prizadela moča. Poudaril je, daje treba najprej oceniti škodo, nato pa bodo na vladi lahko sprejeli postopke za pomoč. Dodal je še: »Težava je v tem, da je bil pridelk pospravljen, preden je bila škoda ocenjena.«
V podjetju GSA, ki je v lasti Joca Pečeč ni ka, so se odlo či li, da ne bodo najeli družbe Steklarska nova zaradi razhajanja z zaposlenimi o poslovnema modelu.
Oglasil seje minister za zdravje, ki je po 111 okužbah z novo gripo dejal, da je z vidika kurative Slovenija dobro pripravljena, in zaupal še, da bo vlada za cepiva namenila 12 milijonov evrov.
fucks me every day.«
Kitajske oblasti so objavile eno redkih poročil, v katerem so zapisali, da na Kitajskem letno opravijo 13 milijonov splavov, večinoma pri mladih samskih ženskah.
Petek, 31. julij
Še enkrat smo poslušala Pečečni-ka. »Zgodba z Muro je za mene končana,« je bil odločen. Tako je sklenil, ker ni dobil odgovora predstavnikov države in obvestila Soda, da se namerava odločati šele v ponedeljek. Dejal je še, da je razočaran nad nivojem družbe v Sloveniji, saj »nimamo volje, znanja ali pa potrebe za nek skupen nas-
Pridelovalce pšenice je prizadela moča.
Sindikat zdravstva in socialnega dela je zaradi neizpolnjenih zahtev iz dogovora, sklenjenega z ministrstvom za delo, izvedel dve-urno stavko.
Hrvaški predsednik Stipe Mesic je pripadnikom hrvaških oboroženih sil, obsojenim zaradi vojnih zločinov med vojno na Hrvaškem, vzel odlikovanja.
Samuel Zbogar je po srečanju s Hillary Clinton dejal, da sta se pogovarjala tudi o slovensko--hrvaškem sporu, in povedal: »ZDA si predvsem želijo, da bi se ta problem rešil.«
Četrtek,3 0. julij
Vlada je Janeza Potočnika imenovala za člana Evropske komisije tudi v naslednjem mandatu, on pa je dejal, daje nad odločitvijo poča-
Janez Potočnik bo še naprej evropski komisar.
Gospodarski minister Matej Lahovnik je o ponudbi Joca Pečeč-nika za reševanje Mure dejal, da ga Sod najverjetneje ne bo sprejel. Pojasnil je, da ima vlada ob ponudbi več pomislekov, med drugim tudi, da bi bil vložek države v primerjavi z vložkom zasebnega investitorja nesorazmeren.
Vlada je sprejela osnutek proračun ske ga memo ran du ma za obdobje 2010-2011, ki bo predstavljal podlago za pripravo končnega besedila. Zgornja meja možnih izdatkov proračunov bo za obe leti znašala 8,956 milijarde evrov.
Pierpaolo Cerani je potrdil, daje kupil 30-odstotni delež Kolonela, ki pa ga namerava še povečati. Kot je pove dal, ga zani ma ta pro dor Radenske v ZDA ter Mercator.
Hrvaška javnost seje čudila pre-mierki Jadranki Kosor, ki jo je razjezil napis na majici enega od snemalcev na seji vlade - ta je ostal brez službe. In kaj je pisalo? »I don't need sex, the goverment
Pečečnik je zgodbo zaključil.
top, da bi skupaj reševali in si pomagali.«
Prvič sta se sre ča la Pahor in Kosorjeva. Slovenske politične stranke so njuno srečanje označile pozitivno, le v SNS so dejali, daje bilo »srečanje brezplodno, nesmiselno dejanje.« A hrvaški mediji so razmišljali drugače in so svoje prostore polnili z upanjem o prekinitvi blokade pristopnih pogajanj.
Direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko je preklical vsa pooblastila, ki jih je za zasto pa nje druž be Andrijani Starina Kosem podelil Boško Šrot in s katerimi Zorko ni bil seznanjen. Kosmovo je na mestu predsednice upravnega odbora časopisne hiše Delo nadomestila Marjeta Zevnik iz Uniona.
Številke so pokazale: število brezposelnih Japoncev v zadnjih šestih letih še niko li ni bilo višje. Samo junija je brez dela ostalo 830.000 delavcev, s čimer se je odstotek brezposelnosti povzpel na 5,5 odstotka. V primerjavi z lanskim junijem se je število brezposelnih pove ča lo za 31,3 odstot ka.
Bagdad je stresel niz eksplozij, ki so odjeknile med molitvami v bližini treh šiitskih mošej.
Ob švedski obali je potonila norveška tovorna ladja s šestimi potniki, na jugu Norveške pa iz nasedle panamske ladje izteka nafta, zara di česar smo se bali eko loške katastrofe.
Sobota, 1. avgust
Zavod za zaposlovanje je pojasnil, daje pogodbe za subvencioniranje polnega delovnega časa z njimi do zdaj sklenilo 655 podjetij, dve pa bosta morali zaradi kršitev denar vrniti.
Sicer pa je bil prvi avgustovski dan po pričakovanjih poln pločevine na cestah. Zastoji na slovenskih
Na čelo NATA je stopil Rasmussen.
avtocestah pa so bili kratki v primerjavi z italijanskimi, avstrijskimi in hrvaškimi. Kolone so se popoldan in proti večeru skrajšale. Nekdanji danski premier Anders
Fogh Rasmussen je na čelu zveze Nato nasledil Jaapa de Hoopa Schefferja. Rasmussena so za novega generalnega sekretarja Severno-atlantske zveze izbrali na aprilskem vrhu v Strasbourgu v Franciji in v nem ških mes tih Kehl ter Baden--Ba den.
Sojenje okoli 100 Irancem, domnevno vpletenim v nasilje, kije izbruh ni lo po spor nih junij skih predsedniških volitvah, je opozicija označila za »smešno predstavo«. Iranski mediji so tako poročali, da so nekateri aretirani obtoženi razgrajanja, vandalizma, delovanja proti nacionalni varnosti in zarote proti vladajočemu sistemu.
Izvedeli smo, da bo Rusija v Kir-giziji postavila že drugo vojaško oporišče. Moskva in Biškek sta podpisala dogovor, v skladu s katerim bo lahko Rusija znatno okrepila število svojih vojakov v Kirgiziji v naslednjih 49 letih.
Nedelja,2. avgust
Potem ko je Zveza društev upokojencev zbrala dovolj podpisov za sklic izredne skupščine Vzajemne, se je dogajanje v zavarovalnici zaostrilo. Predsednica Zveze združenj upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je namreč predsednika uprave zavarovalnice Boštjana Aveija v odprtem pismu pozvala, naj se vzdrži kakršnih koli komentarjev o delu in trošenju sredstev ZDUS-a, sicer bodo v zaščito dobrega imena zveze razmišljali tudi
lenim začela vročati odločbe o prenehanju pogodb o zaposlitvi, ki so jih zaradi kolektivnega dopusta prejeli kar po pošti.
Dogajanje v zavarovalnici se zaostruje.
o uporabi pravnih sredstev. Upokojenci Vzajemni očitajo še vrsto spornih poslov, groženj zaposlenim, piko na i pa naj bi dodala še morebitna nezakonita razrešitev prvega nadzornika Gregorja Primi ca.
Na Svetih Višarjah je bilo 21. romanje treh Slovenij - zamejske, izseljenske in matične - ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi.
Prostitutka v središču spolnega škandala, v katerega je vpleten Silvio Berlusconi, je zatrdila, da ji je italijanski premier za njene usluge ponudil sedež v Evropskem parlamentu.
Izraelska policija je tožilstvu priporočila, da naj proti zunanjemu ministru Avigdorju Liebermanu vloži obtožnico zaradi podkupovanja, prevare in pranja denarja.
Na tisoče ljudi na severovzhodu Kitajske je moralo v karanteno, potem ko je en človek umrl zara di pljučne kuge. Kitajske oblasti so sporočile, daje umrli 32-letni pastir z redko poseljenega območja, kjer živijo večinoma Tibetanci. Okuženih je še 11 ljudi, večinoma sorodnikov umrlega.
Hrvaške železnice so s pomočjo 130-tonskega dvigala odstranile še drugi del nagibnega vlaka, ki se je 24. julija iztiril nad Splitom, in začele popravljati tračnice.
Ponedeljek, 3. avgust
Upravni odbor Soda je sklenil, da bo priskrbel manjkajoč denar (okoli 1,5 milijona evrov) za plače delavcev Mure za julij in avgust.
Iskra Avtoelektrika je 245 zapos-
SOD bo prispeval za plače in delavci Mure bodo lahko kupili (vsaj) kruh.
Večerna neurja so na Koroškem poplavila nekaj kleti in garažo, gasilci pa so vodo črpali tudi iz dveh kleti v Kra nju.
Vladno varčevanje je zadelo tudi državne proslave, saj pristojni koordinacijski odbor za prihodnje leto načrtuje zmanjšanje njihovega števila, stroške pa racionalizira že zdaj. Tako seje vlada seznanila s predlogom Koordinacijskega odbora za državne proslave v okviru ministrstva za kulturo, kije predlagal manj pro slav že za letoš nje leto.
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je znova predlagal, da bi spor o meji s Slovenijo »začasno zamrznili.« Kot je dejal, je glavni razlog za to dejstvo, da sta se obe strani vkopali v lastne argumente.
Ob jadranski magistrali, v Bibi-nju pri Zadru in Rogoznici pri Šibe-niku, je izbruhnilo več požarov. Magistrala je bila občasno zaprta za pro met.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je potrdil drugi predsedniški mandat Mahmuda Ahma-dinedža da, ki je zmagal na volitvah 12. junija.
Torek, 4. avgust:
V	družbi Steklarska nova kljub izteku roka, ki ga je sodišče družbi v stečaju naložilo za dokončanje vseh nujnih poslov, še niso ugasnili pečiStečajni upravitelj podjetja Štefan Rola je dejal, da bodo z dokončnim zaprtjem počakali še kakšen dan, medtem pa naj bi postalo jasno, ali bodo podjetje morebiti najeli delavci.
Upanje ni umrlo niti za Muro; tako smo slišali, da naj bi ob sodelovanju države švicarski vlagatelj v ljutomerskem obratu Mure ohranil polovico od 388 delovnih mest.
Ljubljanski župan Zoran Jankovic se je z vlado dogovarjal o povračilu za proračunska sredstva, ki mu jih je odtegnila prejšnja vlada. Poravnavo naj bi predvidoma dosegli tako, da bi država od republiškega sklada odkupila stanovanja in jih brezplačno prenesla na MOL.
V	nesreči potniškega letala na priljubljenem turističnem tajskem otoku Ko Samui je umrl pilot, deset potnikov pa je bilo poškodovanih.
Bill Clinton naj bi dosegel to kar

Bill Clinton naj bi dosegel, kar je hotel.
je želel - ameriški novinarki, ki sta bili zaradi ilegalnega vstopa v Severno Korejo obsojeni na dvanajst let prisilnega dela, naj bi tamkajšnje oblasti izpustile.
žabjcr
perspektiva
Lepota in prevara
Jure Trampuš
Nekoč smo se pri antropologiji ukvarjali z zanimivo podrobnostjo. Star profesor nas je učil, daje lepota kulturno pogojena in nam za primer navrgel zgodbico o tem, kako je v Južni Ameriki lepše, če ima ženska vsaj malo kosmate noge. Razlog naj bi se skrival v dejstvu, da imajo potomke Indijancev načeloma manj dlak kot tiste, ki v sebi skrivajo več španske krvi. In tisti, ki so bolj beli, praviloma pripadajo višjemu družbeni sloju, so bogatejši, vplivnejši, močnejši in zato, četudi malo bolj kosmati - lepši.
Ne vem, kolikoje bilo v profesorjevi zgodbici resnice, koliko samo navihanosti, a sam sem se s podobnim kulturnim šokom zaradi različnega dojemanja lepote srečal na drugem koncu sveta, na jugu Vietnama, v Saigonu. Sredi bleščečega mesta in neona je na neki stolpnici visela bela reklama, na kateri se je ženska, aziatskega videza, smejala mimoidočim in jim prodajala kremo za pobelitev telesa. Jasno, tam bela polt pomeni lepo polt. In v Evropi? Tukaj je drugače, bolj si rjav, zagorel, lepši si. Pri nas jogurtova polt ni lepa.
Perverznost tega kulturnega paradoksa je seveda v tem, da krema za pobelitev in porjavitev telesa včasih prodaja ista znamka kozmetike, in, kar je še huje, da sta lahko oba postopka nevarna. Pretirano sončenje v solariju dokazano povzroča raka, prav tako pa so lahko smrtno nevarne sestavine, ki pobelijo kožo. Še posebno, kadar so čudežne kreme kupljene na črnem trgu, kar se v revnih delih azijskih metropol velikokrat dogaja. Kaj se zgodi zaradi prevelike želje po biti bel, bi lahko povedal Michael Jackson, če ga seveda ne bi ugonobil sistem, ki ga je postavil za zvezdo, eh ... in ga zraven še preveč pobelili.
Pri iskanju prave lepote pa ne gre le za kulturne paradokse in različne socializacijske vsebine, v igri je nekaj drugega. Pravzaprav gre za prevaro, lepotne ideale si privzgojimo, ne obstajajo, so rezultat okolja, različnih interesov, družbenih razmerji. V baroku so bile lepe obilne ženske, danes je na pohodu anoreksija. Rafaelove Tri gracije bi bile danes tri suhe palčke. Ce bi jih umetnik risal v Aziji, bi bile bele kot smrt, če v Južni Ameriki, pa bi jim morda naslikal še kakšno dlačico več. Ravno prevara je tisto, karje zanimivo. Morda je dojemanje lepote subjektivno, a ta oseben okus objektivno določa okolje, v katerega smo rojeni. Ne določamo ga sami, pač pa oni drugi.
In, jasno, ni idealna podoba lepote edina prevara okoli nas. Ni vse res, kar se nam zdi resnično. Zakaj ljudje recimo kupujejo vodo v plastenkah? Zato, ker je bolj zdrava? Morda se zdi komu ta voda boljšega okusa, a je zato lahko nevarna plastika, v katero je ustekleničena. Jo nekateri kupujejo zato, ker se zdi bolj naravna? Morda, a je dražja od tiste iz pipe, za nastanek plastike in prevoz plastenk porabimo ogromno energije, za izdelavo litra ustekleničene vode pa naj bi, kakor opozarja Lučka Kajfež Bogataj, porabili kar tri litre vode, ki konča kot onesnažena.
Zakaj torej pijemo vodo iz plastenk? Zato, ker nam pridigajo o tem, da je takšna voda dobra, zdrava, izvirska, izvirna, zdravilna, osvežujoča, tekoča. Zakaj že želimo biti rjavi? Ker pač v našem okolju velja rjava polt za lepo polt. Hlepimo po rjavem lepotnem idealu, četudi je bil ta pred mnogimi leti drugačen, četudi je še danes drugačen na drugem koncu sveta.
In profesorjeva zgodbica? Verjetno depiliranje, voskanje in ostalo kozmetično mučenje ni življenjsko nevarno. Je pa zato bolj nevarno poležavanje na soncu in lovljenje rjave lepote. Saj veste, kot vse je tudi rjava lepota minljiva in za tiste, ki jo lovijo preveč, mine hitreje kot za one druge, ki z njo ne pretiravajo
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo! In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 08/ 89817 51
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

V SREDISCU
Visoke ambicije: nosilno gospodarsko
središče v Sloveniji in JV Evropi
Saša Inkubator ni le nekaj, kar j e na papirj u, v zelo kratkem času so izdelali kup razvojnih proj ektov, s katerimi konkuriraj o za pridobitev razvojnih sredstev - Zastavili trdno in močno gospodarsko središče, ki bo gonilo tukajšnjega razvoj a in mnogo več, postati želij o nosilni na območju celotne Slovenij e in jugovzhodne Evrope
10 milijonov za razvojne projekte
Na zadnjem razpisu Ministrstva za gospodarstvo za pridobitev razvojnih sredstev so se podjetja iz savinjsko-šaleškega okolja dobro odrezala. Uspešnih je bilo kar šest podjetij, skupaj pa so pridobila več kot deset milijonov razvojnih sredstev.
Mira Zakošek
Odbor za razvoj pri Savinjsko--šaleški območni gospodarski zbornici spremlja aktivnosti pri oblikovanju gospo darske ga sre diš ča Savinjsko-šaleške regije. Študijo je
be ne mu pro izvodu, ima obstoje čo gospodarsko infrastrukturo in številne izobraževalne institucije, ki jih je mogoče pove zati v celoto. »Tukajšnje gospodarstvo moramo nujno razvojno prestrukturirati. Na to opozarjajo številni podatki.
odvisnost od velikih podjetij prevelika. Brezposelnost je nad slovenskim povprečjem in še narašča, zaostajamo tudi z dodano vrednostjo (ta sicer raste), nad povprečjem in še v porastu pa je tudi brezposelnost.
naložbe v gospodarstva Evropske unije in Slovenije bodo terjale zahteve po zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida. Polno neizkoriščenih priložnosti vidijo v novih inovativnih programih na področju okoljskih tehnologij, turizma, vrhunskega oblikovanja... Skratka na področjih, na katerih je v tem
članom predstavil direktor Savinj-sko-šaleškega inkubatorja in Pre-mogovnikovega hčerinskega podjetja PV Invest Drago Potočnik. Poudaril je potrebo po razvojnem prestrukturiranju, ki jo narekuje zahteva po vse večji konkurenčnosti, saj bomo le tako lahko ohranili število delovnih mest. Že zdaj tukajšnje gospodarstvo veliko prispeva k sloven skemu bruto druž-
Demografski potencial je dober, nadpovprečno raste število študentov, ki se po diplomi ne zaposlijo v tem okolju, ob tem pa imamo v primerjavi s slovenskim povprečjem slabšo izobrazbeno strukturo,« je poudaril Potočnik in dodal, da se je število zaposlenih v letošnjem letu zmanjšalo, daje kar 57 odstotkov zaposlenih v delovno intenzivnih pano gah in da je gospo dar ska
Raziskovalno delo močno razvejano
Na savinjsko-šaleškem območju deluje kar 12 raziskovalnih enot v podjetjih, vanje pa je vključenih 242 raziskovalcev. Prijavili so več kot 200 različnih patentov, največ Gorenje, Premogovnik Velenje, Veplas, Esotech in Elp a.
V	želji po večjem razvoju je bil oblikovan Saša inkubator, ki je v podjetniško okolje pritegnil vse, ki se ukvarjajo z razvojem, to pa je Gorenje Design center, Lesarski razvojni center Arles in Tehnološke platforme, Erico Velenje in Inštitut za energetiko.
In kjev idijos voje priložnosti?
V	tem, da se Slovenija prijavlja na nov velik energetski cikel. Izziv so podnebne spremembe s tem, ko dajejo priložnosti za razvoj čistejših tehnologij za pridobivanje energij in rabo naravnih virov. Drage
Tehnološki park bo v Velenju
Tehnološki park bo deloval v treh stavbah. V prvi, centralni, ki se bo razprostirala na 5000 kvadratnih metrih, bo našlo prostor 60 visokotehnoloških podjetij, ki bodo zapo slova la 250 delavcev. Tehnološkim, raziskovalnim in izobraževalnim dejavnostim bo namenjeno poslopje Fakultete za energetiko (nekdanja stara elektrarna), ki razpolaga z dobrimi 7 tisoč kvadratnimi metri uporabnih površin, v njej naj bi delovalo 10 podjetij, ki bi skupno zaposlovala 100 delavcev.
Med razpravo na Gospodarski zbornici z leve: Drago Potočnik, mag. Darja Radič, dr. Cvetka Tinauer in mag. Helena Šolar
neoporečnost) ter ekologiji in okoljskih tehnologijah (čiščenje vode in plinov, sanacije degradiranih območij, reciklaža, oskrbovalni sistemi). Za cilj so si postavili, da bo postalo do leta 2023 nosilno gospodarsko središče v Srednji in Jugovzhodni Evropi ter prepoznaven kompetenčen center znanja, izkušenj in virov znotraj energeti-
okolju nakopičenega toliko znanja in izkušenj kot nikjer drugje v Sloveniji.
Na vseh teh in še mnogih drugih ugotovitvah temelji koncept oblikovanega gospodarskega središča Saša regije, kije zasnovan na treh stebrih, in sicer na energetiki in obnovljivih virih energije (termo energija, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, alternativni viri in inovativne energetske tehnologije), celovitem inženiringu in oblikovanju izdelkov in storitev (celovit razvoj izdelkov in storitev, industrijsko oblikovanje, uvajanje novih materialov v izdelke, njihova energetski učinkovit in okoljska
Razvojna sredstva bodo v bodoče namenjena vsebinskim projektom, ne pa za gradnjo poslovnih objektov
REKLI SO ...
Drago Bahun, član uprave Gorenja: »Oblikovanje gospodarskega središča podpiram, še posebej, ker je usklajeno s tukajšnjim gospodarstvom.«
Drago Potočnik, direktor Saša Inkubatorja in PV Investa: »Pri pripravi dokumentov smo izhajali iz tukajšnjih možnosti gospodarstva in gradili ključne projekte na tej osnovi.«
Milan Forštner, direktor Forija: »Vse kar je povezano z razvojem in kar ga bo pospešilo, podpiram. Prepričan sem, daje oblikovanje gospodarskega središča prava rešitev.«
Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje: »Mislim, da moramo vztrajali, da bo Gospo dar sko sre diš če Saša regije zapisano tudi v dokumentih. Če v tem mandatu to ni tako zelo pomemb no, ker velja vsebina, bo morda že v naslednjem obdobju spet drugače. Za nas pa je eden najpomembnejših razvojnih projektov boljša cestna povezava.«
Cvetka Tinauer, predsednica Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice:
»Pozdravljam odločitev, da naj med sabo tekmujejo vsebin ski pro gra mi in naj ne bo nihče umeščen na »zemljevid gospodarskih središč.«
ke, okolja in celovitega inženiringa. Koncept gospodarskega središča bo pristojen za celotno območje regije. Tehnološki park bo v Velenju v Stari vasi, poslovne cone pa tudi v Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Nazarjah in na Ljubnem. Mrežne inkubatorje nameravajo urediti v
Velenju, Ljubnem in Nazarjah.
Gospodarsko središče bo koordiniral Premogovnikov PV Invest, kije izdelal tudi že terminski plan aktivnosti. Že do leta 2013 nameravajo vzpostaviti projektni menedžment, center odličnosti za napredne tehnologije, Tehnološki park in mreže poslovnih con.
Člani odbora so aktivnosti seveda podprli, na ministrstvo za gospodarstvo pa naslovili poziv, da zagotovi enakopravnost vsem, ki bodo kandidirali za sredstva za razvoj gospodarskih središč. V preteklosti so imela to pravico le središča, vključena v register. Kljub temu da jim je državna sekretarja mag. Darja Radič zagotovila, da bo tako, si bodo vseeno prizadevali, da uredijo tudi to formalnost - postavijo Gospodarsko središče Saša regije na zemljevid Slovenije.
»Dobri in izvedljivi projekti«
Državna sekretarka Ministrstva za gospodarstvo mag. Darj a Radie j e nad proj ekti, ki so j ih izdelali v Saša inkubatorj u, navdušena, saj stoj i za njimi gospodarstvo - Prednost daje vsebini
MiraZ akošek
»Vtem času pripravljamo skupaj s Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Službo vlade za razvoj in evropske zadeve celovit pregled vseh reso-
lucij skih projektov (ne samo gospodarskih središč). Oceniti skušamo, kakšna so bila dosedanja izvajanja in kje so bile ovire, da projekti niso bili izvedeni v načrtovanem obsegu in v predvidenem obdobju. Na tej osnovi se bo vlada odločila, ali bo sprejela dopolnitve. Prepričana sem, da bo drugače definirala tudi gospodarska središča.«
Kaj konkretno to pomeni za prizadevanja Savinjsko-šaleškega območja za oblikovanje lastnega gospodarskega središča?
»Tole bo moje oseb no mne nje in ni nikakor mnenje vlade. Osebno torej menim, da obstoje ča gospo darska sre diš ča niso optimalna rešitev. V tem obdobju so se nekatere regije in subregije dobro povezale in tudi same pripravile svoje razvojne načrte, tudi svoja gospodarska središča. Za mno ga lah ko rečem, da so celo bolj ša kot tista, ki so zapisala v resoluciji. Prav zato si bo naše ministrstvo prizadevalo,
Mag. Darja Radič
da bo temeljil bodoči razvoj gospodarskih središč ne na osnovi tistega, kar je v nekem dokumentu zapisano, ampak na osnovi konkretnih predloženih projektov, za katerimi bo stalo gospodarstvo.«
Savinjsko-šaleško območje je bilo doslej na tem področju v senci Celja, pa vendar je med Celjem in Velenjem bistvena razlika?
»Če primerjam projekte, ki so bili na razpise prijavljeni v okviru Gospodarskega središča Celje in subregije Saša, moram reči, seveda gre spet za mojo oceno, daje področje Saša regije zelo specifično in je bilo v teh velikih regionalnih projektih ravno zaradi te svoje specifike malo zapostavljeno. Po moji oceni je mnogo bolje, da se razvoj dogaja v manjših regijah, kjer se ljudje med sabo bolje poznajo in tudi vedo, kaj želijo. S tega vidika se mi zdi smotrno, da se »dela« razvoj na območju subregije in ne na velikih območjih, kot je denimo Štajerska, kije primer velike in zelo heterogene pokrajine, ki jo zelo težko spraviš na skupni imenovalec.«
Lahko iz tega sklepamo, da se zavzemate za več regij?
»Tega mnenja na ministrstvu za gospo-
darstvo nimamo, sploh ker gre za politično razdelitev. Z gospodarskega vidika pa menim, da bi bilo dobro imeti toliko regij, kot je gospodarsko zaključenih območij. Vsekakor pa po moje gospodarski še zlasti pa turistični razvoj nikakor ni usklajen s političnimi mejami.«
Tukajšnji gospodarstveniki, predvsem pa predstavniki gospodarskega središča, ki tukaj nastaja, so vam predstavili svoje projekte. Imate občutek, da je v tem okolju veliko razvojnega naboja?
»Moram reči, da sem bila zelo presenečena nad študijo izvedljivosti razvojnega programa Saša regije, ki so mi jo predložili pred kakšnim mesecem. Izdelani so zelo dobri projekti, in če me vprašate kot nekoga, ki gleda na zadevo od zunaj, vsebujejo tudi vse tiste elemente, ki jih na ministrstvu za gospodarsko pričakujemo. In kaj je najpomembnejše: projekti so izvedljivi, za njimi vidim dobre gospodarske subjekte. Upoštevajo vse značilnosti tega okolja, upoštevajo znanje, tukajšnjo tradicijo gospodarstva in to je po moje garancija za uspeh.«

»Če ne bomo ločevali, bomo plačevali!«
To je dejstvo, na katerega pri odlaganju smeti v gospodinjstvih opozarja tudi župan Srečko Meh
Velenje - Župana Srečka Meha smo vprašali, kako daleč smo v MO Velenje pri prilagajanju strogi zakonodaji, ki jo je tudi Sloveniji pri ravnanju in odlaganju odpadkov predpisala Evropska unija. Povedal nam je: »Na odlagališču komunalnih odpadkov ob Škalskem jezeru je še dovolj prostora, da so naši občinski svetniki
soglasno podprli idejo, da odlagališču podaljšamo obratovalno dovoljenje do novega leta. Drugi razlog je cena; ta se bo z odlaganjem odpadkov v RCERO v Bukovžlaku povečala za od 20 do 75 %, odvisno od tega, kakšna bo odobrena cena za odlaganje v Celju. Zagotovo pa bo veliko višja kot doslej. Zato so tudi sveti KS
Srečko Meh
Škale, Konovo in Stara vas, ki mejijo na centralno odlagališče, soglašali s podaljšanjem obratovalnega dovoljenja do novega leta.«
Župan nam je povedal, da potekajo intenzivne priprave, da bi lahko že to jesen, najpozneje pa od 1. januarja 2010, zmanjšali količino odpadkov. Če bo to uspelo, bodo tudi računi za občane manjši. »Če nam Ministrstvo za okolje RS ne odobri naše vloge za podaljšanje obratovanja velenjskega odlagališča odpadkov, bi lahko imeli vmes težave. Vendar smo se s Celjani dogovorili, da lahko kadarkoli začnemo odlagati odpadke v Bukovžlaku. Zaenkrat pa jih odlagamo še na našem odlagališču,« je dodal župan.
Spet rjave posode in še rumene vreče
Izvedeli smo še, da v MO Velenje skupaj s koncesionarjem trenutno pripravljajo tehnični pravilnik, v katerem določajo standarde za ravnanje z odpadki. Z njim bodo natančneje določili, koliko in kakšne posode za zbiranje odpadkov bodo postavili tako v ekološke otoke kot gospodinjstva, pa tudi, kako pogosto bodo odvažali odpadke. Odvozi naj bi bili pogostejši, v ekoloških otokih naj bi namestili več zbiralnikov. V gospodinjstvih naj bi se osnovne posode zmanjšale, spet pa bomo dobili rjave posode za biološke odpadke. Poleg
Kako nad divja odlagališča?
Kaj lahko bi se zgodilo, da se bo z višjo ceno za ravnanje z odpadki povečalo tudi število divjih odlagališč, ki jih dobro poznamo tudi v Šaleški dolini. Župan Srečko Meh je optimist. »Mislim, da se število divjih odlagališč bistveno ne bo povečalo. In to zato, ker v Velenju strošek za ravnanje z odpadki plačujemo na število oseb v gospodinjstvu in ne po teži odloženih odpadkov. Čeprav so se nekateri zavzemali prav za slednje, ravno zaradi nevarnosti, da se povečajo divja odlagališča, to ne bi bila dobra rešitev.«
V MO Velenje takoj, ko odkrijejo divje odlagališče, poskrbijo, da ga pospravijo. Da jih bo še manj, pa bo po novem poskrbel tudi komunalni inšpektor. Na MO Velenje ga bodo zaposlili že v kratkem, razpis je že objavljen. Poleg tega bo tudi po zaprtju odlagališča pri Škalskem jezeru za občane še naprej brezplačno odlaganje večjih odpadkov, ki jih v velikosti prikolice za avto sami pripeljejo na odlagališče. Tam bo namreč tudi v prihodnje zbiralnica in sortirnica odpadkov. Razmišljajo tudi o tem, da bi obratovalni čas na odlagališču podaljšali.
teh bodo uvedli rumene vreče, v katere bomo odlagali plastično embalažo. »Ta močno poveča volumen v posodah za odlaganje, prav tega pa moramo krepko zmanjšati. Poleg tega gre za odpadke, ki jih lahko v celoti predelajo,« pravi župan Srečko Meh.
Nedoslednost bo draga!
»Dejstvo je, da če občani pri odlaganju ne bodo tako skrbni, da bi se z ločevanjem odpadkov zmanjšal volumen v zbirnih posodah, se bo cena za ravnanje z odpadki močno
povečala. Koncesionar, podjetje PUP Saubermacher Rosio, ki smo ga ustanovili prav s tem namenom, bo zagotovo storil vse, da se količine pred odvozom v Celje zmanjšajo, a to bo treba plačati. In plačali bomo potrošniki!« pravi velenjski župan Srečko Meh in doda: »Če bodo občani dosledno ločevali odpadke, bo nova cena znosna, če ne, pa se lahko poveča tudi za več kot 100 %. Dejstvo je, da so se na ločeno odlaganje v ekoloških otokih že kar lepo navadili, vendar so odpadki v njih še vedno preveč pomešani. Vsi pri odlaganju žal še niso dosledni.«
■ bš
Odpadke na odlagališče najdlje do konca leta
Komunalno podjetje Velenje še čaka na soglasje za podaljšanje obratovalnega dovoljenja za odlagališče nenevarnih odpadkov v Velenju - Po letu 2009 le še upravljalec zaprtega odlagališča
Količino smeti bi lahko z bolj skrbnim ločevanjem zmanjšali za tri četrtine
Tatjana Podgoršek
15. julija se je izteklo obratovalno dovoljenje za odlagališče nenevarnih odpadkov v Velenju. Zato je Komunalno podjetje Velenje kot upravljalec odlagališča zaprosilo ministrstvo za okolje in prostor za podaljšanje obratovalnega dovoljenja. Na soglasje za odlagališče, kamor v povprečju na leto odložijo 75 tisoč kubičnih
prostora za odlaganje odpadkov do takrat ne bo več, dosegli pa bodo tudi volumen, ki je predviden v gradbenem in uporabnem dovoljenju.
Rekultivacija področja komunalnega odlagališča
Marijan Jedovnicki Nadzor še 15 let
metrov ali 31 tisoč ton komunalnih odpadkov, še čakajo. Marijan Jedovnicki, direktor velenjske komunale, upa, da ga bodo tudi dobili. Jasno pa je, da ne bo veljalo dlje kot do konca tega leta, kajti
Jedovnicki je še povedal, da odlagališče pripravljajo za zapiranje že kar nekaj let in da so v zvezi s tem že marsikaj postorili. V tem trenutku so v polnem zamahu dela pri prekrivanju površine. Večji del so
že prekrili z osnovno prekrivko. »Z zaprtjem odlagališča se bo naša vloga pri odlaganju odpadkov za občane Šaleške doline končala. Kot upravljalcu zaprtega odlagališča pa nam bo ostal nadzor nad vplivi na okolje, izvajanje monitoringa še približno 15 let ter seveda dela, kot so
izvajanje fizičnega nadzora, zasaditev površine, hortikulturno vzdrževanje, prekrivanje območja odlagališča s kompostom, v skladu z odlokom o odlagališču pa moramo urediti tudi območje, kjer smo odkupili objekte od rejcev malih živali.« Bodo sanirali tudi neprijet-
no širjenje smradu v okolici odlagališča, ki povzroča pri stanovalcih bližnjega naselja kar nekaj slabe volje? Jedovnicki je zatrdil, da bo tudi ta težava kmalu odpravljena, čeprav so se že sedaj trudili, da bi bil vpliv na okolje čim manjši. Prepričan je, da so v veliki meri pri tem tudi uspeli. »Neprijeten vonj se širi predvsem ob določenih vremenskih pogojih. S pokritjem površine, na kateri danes še odlagamo odpadke, bo tudi ta vpliv bistveno manjši oziroma ga sploh naj ne bi bilo več.«
V novem podjetju predvsem strokovna pomoč
Z odlaganjem odpadkov se bo v prihodnje ukvarjala nova družba v javno-zasebnem partnerstvu. V njem ima Komunalno podjetje komaj omembe vreden lastniški delež (1 odstotek), »prislužil« si ga je s pripravo razpisne dokumentacije za pridobitev koncesije. Kot partner v novem podjetju bo velenjska komunala predvsem v vlogi »nudenja« strokovne pomoči.
Neprilagojen delovni čas ni razlog za rast divjih odlagališč
Po mnenju nekaterih občanov je med razlogi za rast števila divjih odlagališč v okolju neprilagojen delovni čas na odlagališču v Velenju. Marijan Jedovnicki ta očitek zavrača: »Želja po odložitvi odpadkov po 15. uri je zelo malo. Največji obisk beležimo ob sobotah. Je pa tako, da podaljšanje obratovalnega časa prinaša dodatne stroške, ki si jih ob ceni ne moremo privoščiti. Menim, da je rast števila divjih odlagališč bolj posledica premajhne osveščenosti in obveščenosti občanov. Pri tem čaka novo podjetje in lokalne skupnosti še veliko dela.«
Za občane Šaleške doline za zdaj odlaganje brezplačno
Ali se bo v zvezi z odlaganjem odpadkov na odlagališču v Velenju kaj spremenilo za občane, Jedovnicki ne ve, ker bo to stvar novega podjetja. »Je pa danes odlaganje odpadkov, pripeljanih z avtomobilsko prikolico, za občane občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki brezplačno, razen za gume je potrebno nekaj odšteti. Vse, kar morajo imeti, je osebni dokument, iz katerega je razvidno, da so občani omenjenih občin. Na odlagališču lahko odložijo vse odpadke, tudi gradbeni odpadni material, nevarne odpadke, kot so zdravila, barve, laki, olja, ...«
Odlagališče je odprto vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 17 h, ob sobotah pa do 12. ure.
OKOLJE, LJUDJE
Ločeno zbiranje odpadkov sedaj uzakonjeno
Občani so po novi smetarski zakonodaji dolžni odpadke odlagati ločeno - V tako imenovanih črnih posodah, ki so namenjene le odpadkom, ki jih ni mogoče predelati, je kar tri četrtine sekundarnih surovin - Neupoštevanje zakonodaje nas bo veliko stalo, saj bodo stroški višji, kaznuje pa nas lahko tudi komunalni inšpektor
I_V premislek_
Je računalnik samo za igranje igric?
Mira Zakošek
V sistemu podjetja PUP že dolga leta skrbijo za zbiranje in odlaganje odpadkov v celotni Šaleški pa tudi Zgornji Savinjski dolini. Prizadevali so si, da bi za to dejavnost pridobili dolgoletno koncesijo, saj bi bilo v tem primeru smiselno vlagati v potrebno opremo. To se je zdaj tudi zgodilo, in sicer za mestno občino Velenje, občini Šoštanj in Šmartno ob Paki. Koncesionarja so občine zbirale z javnim razpisom in na njihovo pobudo je bilo oblikovano novo hčerinsko podjetje Rosio Saubermacher (to je pravzaprav hčerinsko podjetje hčerinskega podjetja PUP Saubermacher), v katerem imajo omenjene tri občine in Komunalno podjetje Velenje 49-odstotni delež, večinskega pa PUP Saubermacher. Novo podjetje ROSIO je dobilo koncesijo za zbiranje in sortiranje odpadkov za obdobje 25 let. Jože Mraz direktor PUP-a, je prepričan, da bodo za tovrstno dejavnost dogovor sprejeli tudi za občine Zgornje Savinjske doline, dogovor naj bi bil bistveno manj zapleten. Čaka jih ureditev lastniških in organizacijskih relacij, ki morajo postopke zracional-
MALA ANKETA
Želeli smo izvedeti, kako dobro so prebivalci Šaleške doline ozaveščeni o ločenem zbiranju odpadkov. Mimoidoče smo povprašali o njihovem ravnanju s smetmi, črnih odlagališčih, pomenu vzgoje otrok in posledicah narave, ki se nam za naša nespametna dejanja neusmiljeno maščuje.
Tanja Djukic: »Odpadke zbiram ločeno; posebej časopis, embalažo, plastiko in seveda biološke odpadke. Zavedam se škode, ki jo delajo črna odlagališča, zato sama nikoli ne zavržem odpadkov na tak način. Tudi ne bi vedela, kje naj jih iščem. Mislim, da je mladina v šoli dovolj informirana o ločenem zbiranju odpadkov. Prihajam iz Maribora, kjer opažam polne zbiralnike,
tako da verjetno tudi drugi ločujejo odpadke, a celovito gledano - Slovenija še ni naredila dovolj.«
Marjana Žana: »Včasih zbiram odpadke, ne pa vedno. Mislim, da je Slovenija o tem vprašanju dovolj ozaveščena. Svoje otroke sem vzgajala, da bi znali ravnati z odpadki. Starejši sin, ki živi v
izirati in jih narediti učinkovite.
Predvsem pa morajo vse skupaj uskladiti z novimi slovenskimi smetarskimi standardi. Ti so povzeti iz evropskih, izdelani pa po avstrijsko-nemškem modelu, ki je ekološko ustrezen in učinkovit, predvideva pa sodelo-
V Podjetju PUP Saubermacher so opravili sejalne teste odpadkov. Naključno izbrane posode so stresli na ponjavo in prebrali frakcije. Ko so izločili vse, kar bi lahko uporabniki ločeno oddali, se je ta količina zmanjšala na četrtino
vanje občanov oziroma povzročiteljev odpadkov že na njihovem izvoru. To seveda pomeni, da jih je treba ozavestiti pa tudi kaznovati, če odpadkov ne bodo odlagali ločeno. »Mi smo pravzaprav točno tako začeli že pred desetimi leti, ko smo uvedli ločeno zbiranje odpadkov in prebivalce s številnimi akcijami, z letaki in preko medijev ozaveščali, kako
Novi Gorici, že dolgo zbira in ločuje odpadke. Pri njih so s tem začeli že pred časom. Doma zbiramo stare baterije, recikliramo papir. Na črna odlagališča nikoli ne odpeljemo smeti. Na opaženih
divjih odlagališčih pa vidim veliko reči, celo pralne stroje. Ljudi, ki to počnejo, bi bilo treba kaznovati.«
Metka Ograjenšek: »Ločeno zbiramo odpadke, saj smo čedalje bolj ekološko ozaveščeni. Ločujemo plastiko, papir, neraz-gradljive odpadke, otroci v šoli
zbirajo kartuše, podpiramo njihovo akcijo zbiranja starega papirja. Za ozaveščenost pa ni pomembna le šola, ampak tudi dom. Črna odlagališča opažamo, žal,
pomembno je ločeno zbiranje odpadkov. Naleteli smo na dober odziv, a smo aktivnosti naslednja leta opustili, saj nismo imeli zagotovljenega koncesijskega
Jože Mraz
razmerja, pa tudi izkazanega interesa s tem pa tudi plačila za to ni bilo. Odnos prebivalcev do tega vprašanja se je tako v teh letih močno poslabšal,« pravi Jože Mraz. Zdaj bodo to spet začeli, k temu jih obvezuje sklenjena pogodba.
S pridobitvijo koncesije pa se je novo oblikovano podjetje tudi obvezalo, da bo zgradilo področni center za ravnanje z odpadki.
tudi v Šmartnem ob Paki. Na njih se znajde vse od vzmetnic, avtomobilskih pnevmatik do akumulatorjev. To počnejo ljudje zelo neopazno, ponavadi ponoči. Takšne ljudi bi morali kaznovati, najbolje tako, da bi vso nesnago na odlagališčih počistili.«
Matej Vošnjak: »Informiranost ljudi o pravilnem ravnanju z odpadki se mi zdi pomembna, saj tako bolj skrbimo za okolje in za ravnovesje v naravi. Dijaki največ o tem izvemo od profesorjev oziroma strokovnih delavcev, ki nam predavajo. Veliko pripomorejo tudi mediji. Starši pa so na prvem mestu, saj so prav oni tisti, ki pri otrocih prebudijo skrb, kako je treba ravnati z odpadki. Na divjih odlagališčih v Velenju se najde steklovina, plastenke ... Visoka denarna kazen bi bila ver-
jetno primerna kazen, ki bi dala ljudem misliti, koristilo pa bi jim tudi kakšno predavanje. Doma skušamo ločevati plastenke, papir in druge odpadke. Zaenkrat smo uspešni. Večina Slovencev pa se še ne zaveda povsem te nuje, a počasi le prihajajo do spoznanja,
Osrednji center je že zgrajen v Celju, tam bodo tudi opravili končno obdelavo odpadkov -nekaj jih bodo predelali v gorljivo frakcijo in jih potem v celjski toplarni tudi sežgali, nekaj jih bodo oddali kot enertne frakcije in jih predelali v kompost, vse morebitne sekundarne surovine pa bodo oddali v predelavo. V tem okolju je treba zagotoviti, da bodo količine odpadkov, ki jih bomo vozili na to regijsko odlagališče, čim manjše. Prvič bo prevoz tja drag, drugič pa bo odlaganje treba tudi plačati. Največ seveda lahko naredijo občani, ki jim po novem zakon nalaga, da morajo odpadke ločevati. Zato bo koncesionar zagotovil večje posode v »ekoloških otokih« za ločeno zbiranje odpadkov (ti so kar dobro zaživeli, čeprav občani odpadkov dosled-
Koncesionar bo zagotovil večje posode v ekoloških otokih
no ne ločujejo), med tem ko bodo posode za ostanek odpadkov zmanjšali. Bodo pa z novim letom znova uvedli tudi zbiranje bioloških odpadkov v strnjenih naseljih.
Če bi odpadke vozili v Celje z obstoječimi smetarskimi vozili, bi bil to mnogo prevelik strošek, pa tudi vozni park bi morali vsaj podvojiti. Odpadke bo zato treba predhodno sortirati in tiste, ki jih ni mogoče predelati, bodo s posebnim postopkom stisnili in jih pripravili za transport. Ureditev področnega centra bo seveda trajala nekaj let, že do konca letošnjega leta pa bodo po besedah Jožeta Mraza uredili razkladalno-prekladalno postajo, s pomočjo katere bodo opravili prej omenjeno stiskanje. Prostor za to naj bi uskladili v prihodnjih tednih.
kako nam narava neusmiljeno vrača naše nespametno početje, tako da bomo verjetno v prihodnje vsi bolj pazili.«
Milinko Nedeljkovic: »Črna odlagališča so slaba. Storilce bi morali kaznovati. Mislim, da bi najbolj zalegla denarna kazen. Mladina pa je dobro informirana o pravilnem odlaganju odpadkov, mogoče starejša populacija malo manj. Zadnje čase je veliko reklam in medijskega ozaveščan-ja o pomenu sortiranja odpadkov, tako da bo verjetno vse več Slovencev naredilo korak k temu. Doma ločeno zbiramo odpadke, posebej plastiko, steklo, neraz-gradljive snovi, baterije. Kartuše
odnese žena v službo, kjer jih zbirajo. Mislim, da moramo poskrbeti za naravo, za prihodnost naših vnukov. Absolutno še nismo prepozni za pravilno ravnanje z odpadki. Predvsem pa je pomembna hišna vzgoja. Velik poudarek na ločenem zbiranju odpadkov je tudi v šolah.«
■ nsn, vg
V uredništvu se je oglasila naša bralka in izrazila svoje nezadovoljstvo nad ažurnostjo Izletnikove spletne strani o voznih redih njihovih avtobusov. Ni se namreč zgodilo prvič, da je ob 6.36 zaman čakala na javno prevozno sredstvo na avtobusni postaji v vasi Gorenje v občini Šmartno ob Paki, čeprav je na omenjeni spletni strani izvedela za to možnost prevoza v službo.
Da ne bi Izletnik še naprej zavajal že tako redkih potnikov, je poklicala na njegovo enoto v Velenju, od koder so jo napotili po informacije na sedež v Celju. Tu ji je delavec na potniškem prometu prijazno potrdil, da res tako piše, kot mu je povedala sama, in ji svetoval, naj znova pokliče na enoto v Velenju, saj naj bi v zvezi z odhodom avtobusa ob omenjenem času na omenjeni avtobusni postaji vedeli natančneje na velenjski enoti. »Seveda sem znova poklicala in po petminutnem čakanju po vzpostavljeni zvezi sogovornici na drugi strani telefonske linije znova pojasnila, da ne želim nič drugega kot to, da naj popravijo informacijo o prevozu na relaciji Gorenje-Velenje in s tem preprečijo slabo voljo še pri kakšnem potniku. Uslužbenka me je hotela najprej prepričati, da gre za napako na Koraturovem voznem redu. Ko pa sem ji vendarle dopovedala, da sem informacijo našla na Izletnikovem voznem redu, mi je dejala, da med 6. in 7. uro zjutraj res ne vozi avtobus na omenjeni relaciji, sama pa tudi nima časa za igranje na internetu. Sicer pa dostopa do interneta v službi tako in tako nima. In tako je bila zanjo razlaga zaključena,« je ogorčeno še dodala naša bralka.
Tudi mi smo poklicali na Izlet-
nik Celje, kjer nam je vodja potniškega prometa Marjan Lužar dejal, da bodo informacijo najprej preverili, nato zadevo pojasnili in ob morebitni kršitvi ukrepali. Kot je še povedal kasneje, naj bi po prvem preverjanju vozil na omenjeni relaciji ob omenjenem času manjši avtobus, vendar morajo za konkretnejši odgovor počakati na voznika, ki pa je na dopustu. Njihovi vozniki namreč morajo hraniti pri sebi tahografske karte 28 dni. Za podrobnejše informacije nas je usmeril še k vodji Izletnikove poslovne enote v Mozirju Robertu Klemenaku.
Po besedah slednjega naša bralka ni edina, ki jih je opozorila na to pomanjkljivost. Tisti, ki pre-veljajo vozni red avtobusov na njihovi poslovni enoti, izvedo, da ob 6.36 "pobirata2 potnike na avtobusni postaji Gorenje ob Paki dva avtobusa, in sicer eden na progi Moziije-Šmartno ob Paki-Velen-je, drugi pa na progi Mozirje-Šoštanj-Velenje (tako imenovani Tešev avtobus). »Prvi zaradi dopusta v BSH-ju ni vozil, drugi, petnajstsedežni, pa bi moral. Trudimo se za vsakega potnika in se bomo trudili še najprej. Na sedežu podjetja so med drugim obljubili, da bodo poskrbeli za novo spletno predstavitev. Takšno, ki bo omogočila, da bo voznemu redu dodana še kakšna opomba in zvezdica ter obrazložitev, kaj pomenita. Obstoječi program tega ne dopušča,« je še povedal Robert Klemenak.
Kaj dodati? To, kar je dejala naša bralka: mar nekateri danes res uporabljajo računalnik le za igranje igric?
■ tp
Ii
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB
www.ssk-klub.si
Tudi študentje poleti ne počivamo
Približno pred mesecem dni je prišel čas, ki ga mladi celo leto nestrpno pričakujemo. Dijaki zapustijo šolski klopi, zaključijo ocene, iztržijo svoj uspeh in se brezskrbno prepustijo poletnem valovanju. Študentje pa odpišemo zadnje izpite ter se vrnemo v domači kraj. Tako, poletje je že nekaj časa tu in tudi letos si Šaleški študentski klub kar najbolj prizadeva, da bi bilo za mlade in mlade po srcu v Velenju kar najbolj pestro. Prireditev Park spet dogaja je konec junija odprl svoja vrata. V parku pred velenjsko gimnazijo se lahko do 21. avgusta družimo ob glasbi in gledališču na prostem. Program je razdeljen na devet časovno določenih tematskih sklopov in je tako poskrbljeno za vse okuse. Za nami so že tedni regeja, hip hopa, elektronike, rock'n'rola in komerciale. Trenutno
se nahajamo v tednu komerciale na višku, ki mu sledi film & igra, nato pa se bo dogajanje v parku zaključilo. Poskrbeli smo tudi za športne navdušence, ki so se 11. julija lahko z ekipami pomerili na streetballu v Sončnem parku in se okrepčali na pikniku, ki smo ga pripravili. Ker pa je letos 50-letnica mesta Velenje, smo sodelovali pri prostovoljni delovni brigadi »Udarimo še enkrat, gremo se ušvicat« in s štiridesetimi prostovoljci obnovili letni kino ob Škalskem jezeru. Projekt je obudil spomine na udarniško delo, na katerem je pravzaprav zraslo mesto Velenje z mnogimi akcijami v letih po drugi svetovni vojni. Brigada je potekala od 23. do 26. julija, prva filma pa se bosta odvrtela danes ob 21.30.
Danes pa smo študentje že v Ribnem na študentski izmeni, kamor smo prispeli včeraj in se bomo družili do nedelje, ob širokem spektru športnih in družabnih iger ter ob večerih prepevali ob zvoku kitare. Pripravljati pa smo se začeli že na dogajanje v septembru, ko bomo postregli s paleto dejavnosti, da bodo mladi v Šaleški dolini vedno imeli kaj početi in 'bo dogajalo'! Do takrat pa uživajte v poletju. Naj vam mine aktivno.
■ Nika Penšek

Obisk kina še boljši kot lani
Tudi v času kolektivnih dopustov dober obisk predstav Zvezde pod zvezdami - V Festivalu Velenje zadovoljni tudi z obiskom kino predstav ob koncu tedna
Poleti jep raviu nebom. Sploh,, kozareco sveži ozračje kot v ki
Odličen obisk »Titove« razstave
Dobre tri tedne je v preddverju doma kulture odprta razstava z naslovom »Tito v Velenju«, ki sta jo ob 50-let-nici mesta skupaj pripravila Muzej in Festival Velenje. Obisk razstave, ki bo odprta še do konca avgusta, je presenetil tudi organizatorje. Direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny nam je povedala, da je bila odločitev, da razstavo odprejo tudi v času vseh večernih dogodkov pri domu kulture, odlična. Poleg tega si razstavo ogledujejo tudi tujci, kar nekaj obiskovalcev pa se je prav zaradi te razstave pripeljalo v mesto. »Prihajajo iz vseh koncev države,« smo še izvedeli. Razstava je na ogled vsak dan med 10. in 12. uro, tudi ob sobotah in nedeljah. Za najavljene obiskovalce pa jo odprejo tudi zunaj tega časa.
Velenje - Kino Velenje, ki ob koncih tedna deluje pod okriljem Festivala Velenje, je lani zabeležil najboljši obisk med manjšimi slovenskimi kinematografi, kamor se uvršča, saj si je predstave ogledalo kar dobrih 16 tisoč obiskovalcev. Kot vse kaže, znajo letos številke še preseči, to pa je dokaz več, da Šalečani filmsko umetnost radi spoznavajo v kinod-voranah in ne le iz domačega naslo-
njača. Občutek in doživetje filma je vsekakor povsem drugačen.
Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny je zadovoljna tudi z obiskom predstav Kina Velenje v prvem polletju letošnjega leta. »V spomladanskih mesecih je ta presegel lanske številke, v poletnih pa se je, podobno kot lani, nekoliko zmanjšal. Smo pa izredno zadovoljni z obiskom ponedeljkovih filmskih
večerov na ploščadi pri domu kulture, kjer je obisk letos še bolj ši kot lansko leto,« nam je povedala prejšnji teden, ko so uspešno končali četrto filmsko predstavo pod zvezdami. Na prvih treh so našteli tudi do 200 obiskovalcev, ponedeljkovo pa si je ogledalo vsaj 100 ljubiteljev filma. Do konca letošnjega cikla Zvezde pod zvezdami bodo pripravili še šest žanrsko pre cej raz lič nih film skih
predstav pod zvezdami. Filme so skrb no izbra li in kot kaže obisk, zadeli v črno. Predstave bodo še naprej ob pone delj kih ob 21. uri, če bo vreme takrat slabo, pa isti teden v četrtek ob 21. uri. Takrat ob vsakem vremenu, saj bodo, če bo treba, film vrteli v preddverju kulturnega doma. Ta teden je ponedeljkova predstava prvič odpadla, zato si lahko film Stregel sem angleškemu kralju ogledate danes.
■ bš
Nagovarjanje v žlahtnem slikarskem jeziku
V galeriji Arsin so zadnji julijski večer odprli razstavo del slikarke Mire Narobe iz Medvod - Uživa v ustvarjanju na velikih formatih, dišijo ji olja
Velenje, 31. julija - V Velenju nismo vajeni, da bi sredi poletja, v času kolektivnih dopustov, ko se mesto močno izprazni, v galerijah in razstaviščih odpirali nove razstave. V zasebni galeriji Arsin so se odločili drugače. V petek zvečer so odprli razstavo del slikarke Mire Narobe, ki razstavlja po skoraj dveletnem premoru. Obisk otvoritve razstave je bil zelo lep, kar kaže, da si ljubitelji umetnosti
Barbara Sermek je ob otvoritvi razstave slikarki Miri Narobe postavila nekaj vprašanj o njenem življenju in delu.
tudi v poletnih dneh radi vzamejo čas za ogled razstav. Pohvalno.
Mira Narobe se je rodila v Syd-neyju, družina pa se je pri njenih šestih letih vrnila v Slovenijo. Na otvoritvi nam je zaupala, da je eden
njenih prvih otroških spominov kenguru, sicer pa se Avstralije ne spomni prav dobro. Ze v srednji oblikovni šoli v Ljubljani se je odločila za slikarstvo. Končala je študij slikarstva na oddelku za likovno
umetnost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je kot likovna pedagoginja v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani. »To počnem popoldne, dopoldne pa ustvarjam doma. Gre za lepo dopolnjevanje -delo z mladimi mi nudi socialne stike, rada delam z njimi. Ko doma ustvarjam, pa sem v svojem, zelo intimnem svetu,« nam pove Mira Narobe. O razstavi, ki si jo lahko še ves mesec ogledate v Arsinu, pa je povedala: »Zanima me predvsem klasičen način slikanja. Slikam z olji, ker so mi lepša kot akrili, pa tudi dišijo mi lepše. Na tej razstavi lahko vidite portrete slik ljudi, ki sem jih nekoč srečala, pa tudi ljudi iz filmov.« Kar nekaj slik je zelo velikih. »Od nekdaj me je zanimala poteza, torej celo telo, zajeto na platnu. Zato tudi slikam na tako velikih formatih. Pa čeprav včasih kar težko sama napnem tako veliko platno. Je pa svojevrsten izziv.«	■ Bš
Glasbeno razvajanje
Pevka Alenka Godec navdušila 280 obiskovalcev atrija Velenjskega gradu
Velenje, 30. julija - Po vročem dnevu se je prejšnji četrtek prevesil v prelep poletni večer. Za vse, ki so do zadnjega kotička napolnili atrij Velenjskega gradu, je bil ta prav čaroben. Po zaslugi naše odlične pevke Alenke Godec in prekaljenih glasbenikov, ki so jo spremljali »v živo«. To je dalo koncertu še poseben čar. Tudi zato, ker je Alenka iskrivo in iskreno povezala skladbe s povedanim. Skoraj vsako od zimzelenih melodij, ki jih je uvrstila na svojo najuspešnejšo
ploščo doslej, ki jo je pomenljivo naslovila »So najlepše pesmi že napisane«, je pospremila s kratko napovedjo. V njej je predstavila avtorje, povedala še kaj zanimivega ali pa skladbo povezala z občutji. Tudi svojimi, intimnimi. In ko je zapela, je atrij gradu postal prav čaroben. Ne le njen čudovit glas, tudi interpretacija je bila odlična, vživeta in iskrena. Komunikacija med generacijsko zelo pisano publiko in glasbeniki na odru je bila odlična, kar je dalo koncertu še poseben čar.
Ne verjamem, da so vse najlepše pesmi že napisane. To je Alenka Godec dokazala tudi z nekaj svojimi skladbami, tistimi, s katerimi se je uspešno predstavila na naših festivalih in so jih zanjo v zadnjih letih napisali različni slovenski glasbeniki. Prepričana sem, da nekatere že postajajo zimzelene. In da Alenka še ni rekla zadnje (glasbene) besede. Zagotovo je »lastnica« enega najbolj svežih pevskih vokalov zabavne in jazz glasbe zadnjih dvajsetih let na slovenskih tleh. Z leti pa postaja le
Alenka Godec je dala zimzelenim slovenskim uspešnicam na zadnji plošči svoj glasbeni pečat in jim resnično še podaljšala »dobo trajanja«. Njen nastop je bil vrhunski.
še boljša. In to so ji znali pokazati tudi obiskovalci koncerta na Velenjskem gradu. Domov smo odhajali iskreno navdušeni.
■ Bš
F^ET
KOLONA
Poletna vročica
Mislim, da imam že tretje leto obstoja kolumne Peta kolona to srečo, da pridem s pisanjem poletne kolumne v času dopustuv na vrsto jaz in si vsako leto lahko privoščim pisanje o kislih kumaricah. Vsi smo na dopustih in se hladimo tako ali drugače. Izklopimo možgane in spravimo fiziološke aktivnosti na minimum. To leto imam kar srečo, saj se potikam s svojim devetinpolmesečnim dojenčkom že dober mesec po otoku Susku. In tako sploh ne vem, kaj se dogaja v našem širnem svetu, še manj pa v domačem Velenju. Namesto razmišljanja o umetnosti in kulturi so se moji možgani poletnovročično skrčili na mali minimum in tudi obstoječ svet obvladljivosti se na Susku skrči na še manjši minimum. Polje gibljivosti z vozičkom se skrči na radij dobrega kilometra in vsakršna možganska aktivnost ne preseže razmišljanja o sprotni pripravi kosila in napornem 200-metrskem preboju po vročini do mivkaste plaže Pličaka, kjer se namakamo vsi na Susku, ki imamo manjše otroke. Zanimivo je, da lahko obstaja kje še takšen majhen svet, ki daje (poleg vseh pomembnih vikendašev) pomembnost otoški poštarci, dvema trgovcema, otoškemupometaču, slaščičarj.,.. Le ti so najpomembnejši otočani, saj skrbijo za vse nas na otoku, da lahko normalno preživimo, tudi kadar zaradi slabega vremena ugasne povezava s kopnim. Trenutno si vsi želimo slabega vremena, saj ob 80-odstotni vlagi in dobrih 39 stopinjah Celzija dihamo na škrge, tudi če nas odreže od sveta za kakšen teden. Dnevi so tu drugačni, saj minevajo tako hitro, da se človek lahko začne spraševati o minljivosti in velikem poku. Nihče ne razmišlja o ničemer, saj je trenutno resnično prevroče. Ni nekih velikih projektov in ideja o tem, da bi otok končno dobil svoj vodovod, še vedno ostaja samo bistra ideja. Susak je nekoč bil do pedi obdelan otok, ki so ga prekrivali vzorno urejeni vinogradi in vrtovi. Danes je to le spomin. Šelesteča trstika in robidovje ga je docela prerastlo. Samo misel na kakšen romantičen sprehod po otoku lahko kakšni razvajeni tetki povzroči kakšno novo življensko travmo, saj je šelestenje tako raznovrstno, da nam lahko bujna fantazija pričara vse mogoče plazilce in pikajoče žuželke ... Tudi Šetnica ob obali je za razvajene turiste verjetno malo prekratka, saj je verjetno džoging zelo dolgočasen, če se moraš vsakih sto metrov obrniti in po stari poti nazaj. Na otoku ni nič tako markantnega (razen pokopališča), da bi lahko turisti našli svojo dopustniško mano, mladež nima kam, ni nekih privlačnih kafičev z mehkimi oblazinjenimi stoli in trendovsko glasbo. Tudi jesti zunaj - razen pice pri Osmanu - in kakšnih postanih kalamarov se ne da. Skratka, klasični turisti na našem dragem Susku zelo trpijo in stalni obiskovalci se nekako muzamo ob tem in smo zadovoljni, saj nam tako ostajajo neokrnjene plaže tihe in čiste potrošniškega turizma. A vendar se tukaj najde nek nov mali svet, kjer ne štejejo potrošniške dobrine, kjerje vsako jutro KURI, KURI (po suščansko hitro, hitro; namreč Suščani govorijo svoj jezik, ki je čisto samosvoj) na plažo pod sinje nebo neka skoraj obvezna potreba. Novice o stečajih in novih delavcih na čakanju nas v tej brezkrbni oazi miru dosežejo s kakšnim tedenskim zamikom in tudi pri vsej tej poletni ležernosti nas ne puščajo ravnodušnih, a vendar s suščansko izkušnjo dajejo optimističen pogum, saj so tukaj edino pomembne dobrine voda ( kije ni), hrana (ki jo večinoma domačini pridelajo doma) in elektrika. Tukaj štejejo človeške dobrine, kot so nasmeh, prilagodljivost, dobrovoljnost, prijaznost, sočutje, pomoč sosedu, iskrenost, radodarnost, skromnost... Susak je svoj svet in takšnih malih svetov je (še dobro) kar nekaj. Obstajajo tudi v velikih svetovih, samo ponovno jih moramo najti. Tako pa utopična misel o vrednosti posameznika lahko mirno ostaja na majhnih Suskih, kjer so tudi poštarji in pometači lahko svetleče bleščice med turističnim vrvežem.
To so bile čisto sveže vročične kisle kumarice, počitniško razmišljanje izpod sinjega Adriatika, kjer so se mi zaradi vročine in vlage že malo skisali možgančki. Kjerkoli že ste, želim, da prijetno preživite zadnje dopustniške dneve in se varno vrnete domov.
■ Nataša Tajnik Stupar

107,8 MHz
tadüjsko ido čas@pdsd0l m@z¿w
Glasbene novičke
Prijazno darilo - bon za naročnino
Čeprav večina med nami komaj čaka zaslužene proste dni, pa jih vse več meni, da tudi dopust ni več to, kar je bil, in da je lahko lepo tudi doma. Seveda, če si zna človek zadeve urediti »bolj na izi«. Med tistimi, ki so imeli po nekaj dneh morja

dovolj, je naša tajnica Nadja Blatnik, ki v teh dneh »razveseljuje« naročnike Našega časa s položnicami za drugo poletje, tretje četrtletje ali za avgustovsko mesečno naročnino. »Največ pri naročnini »profitirajo« tisti, ki jo plačajo za celo leto, kajti izkoristijo lahko 20-odstoten popust oziroma imajo 9 številk tednika Naš čas zastonj. Vsi naročniki pa imajo kar 50-odstoten popust pri malih oglasih, nekaj malega pa še pri zahvalah.»Za tekočo številko jih je treba oddati v ponedeljek do 16. ure. Kot je še povedala Nadja, se strankam prilagajamo na vseh ravneh. Zato tistim, ki za komuniciranje raje uporabijo sodobne medije, ni potrebno oglasa ali zahvale prinesti na sedež podjetja na Kidričevo 2 a, ampak jo (ga) pošljejo po elektronski pošti (press@siol.net). Na ta elektronski naslov lahko pošljejo tudi vsebino za radijske čestitke, ki jih vrtimo na valovih Radia Velenje ob sobotah in nedeljah ob 15. uri. »Me pa zelo razveselijo tisti, ki za darilo komu plačajo naročnino za časopis. Bon ni samo lepo, ampak tudi zelo praktično darilo,« še pravi Nadja Blatnik.
■ Tp
Nadja Blatnik
esto
... na kratko...
PARANOID OPEN AIR
Na prvem metal festivalu, ki bo potekal med 13. in 15. avgustom na Avtopoligo-nu Ljubečna pri Celju, bodo nastopili: Agnostic Front (ZDA), Atheist (ZDA), Barehanded (Slovenija), Beneath The Massacre (Kanada), Blaze Bayley (Velika Britanija), Bloodfeast (Avstrija), Can-dlemass (Švedska), Carignan (Avstrija), Chaosstar (Slovenija), Dalkhu (Slovenija), Eliminator (Slovenija), Eternity (Slovenija), First Stiike (Slovenija), God Scard (Slovenija), Hate Eternal (ZDA), Hotty MkkNotty (Slovenija), Keller (Slovenija), Kozeljnik (Srbija), Misery Index (ZDA), Monox (Hrvaška), Naberius (Slovenija), Necronomicon (Nemčija), Neu-rotech (Slovenija), Obidil (Slovenija), Obscura (Nemčija), Onslaught (Velika Britanija), Psycroptic (Avstralija), RAM (Švedska), Requiem (Slovenija), Saga-ris (Slovenija), Shutdown (Slovenija), Stribog (Hrvaška), The Scourge (Slovenija), Theatres Des Vampires (Italija) in Žrec (Češka).
OMAR NABER
Pripravlja nov album, ki bo predvidoma izšel oktobra. Po Omarjevih zagotovilih bo to skupek njegovih najboljših avtorskih del. Projekta se je namreč lotil zelo previdno in napoveduje odlično ploščo.
LADY GAGA
Kontroverzne zvezdnice za zdaj še ne bo v Slovenijo. V sporočilu za javnostso namreč pri agenciji ArtMan zapisali, da so morali po dolgotrajnih usklajevanjih z menedž-mentom Lady GaGa koncert, napovedan za nedeljo, 6. septembra, prestaviti.
ALYA
Priljubljena pevka Alya napoveduje nov singl z naslovom Brazil. Pesem bo dobila tudi svoj videospot, ki ga bodo snemali v prihodnjih dneh v klubu Alaya v Portorožu.
MANCAŠPIK
Kot prva rezerva se je uvrstila med dva-najsterico nastopajočih na letošnji Slovenski popevki, potem ko je komisija zaradi kršitev pogojev razpisne dokumentacije diskvalificirala 19-letno mariborsko pevko Makayo. Manca bo na sep-tem br skem festi va lu zape la sklad bo Poljub za lah ko noč.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
I.SHAKIRA-Loba
2.	KLAAS vs. GURU JOSH PROJECT -How Does It Feel
3.	PINK - Funhouse
32-letna Kolumbijka Shakira se po nekaj letih diskograf-skega premora vrača na sceno z novim albumom z naslovom She Wolf. Njen zadnji album Oral Fixation je sicer izšel leta 2005. Prvi singl s prihajajočega albuma se imenuje She Wolf, seksi videospot pa je bil na televiziji MTV premierno prikazan minuli četrtek. Skladba Loba, tokratna zmagovalka v izboru pesmi tedna na Radiu Velenje, je španska inačica omenjenga singla, saj pevka, ki je z več kot 60 milijoni prodanih albumov najbolje prodajana kolumbijska izvajalka, prepeva tako v španščini kot v angleščini.
I-----
■ lestvica mm
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Veseli svatje - Svet je že od pamtiveka tak
2.	Ans. Mladi upi - Le zapoj srce
3.	Ans. Storžič - Mandoline
4.	Ans. Minutka - Čas je da se spuntamo
5.	Ansambel.si - Pismo z morja
6.	Ans. Odpev - Kam odšle so sanje
7.	Kozjanski zven - Ko te v solzah spet objamem
8.	Tamburaška skupina Dupljak - Ljubiti je luštno
9.	Dejan Praprotnik - Sestavljena polka
10.	Ans. Zarja - Fejst d'kle
Jacksonn ezakoniton abavljal zdravila
Pokojni kralj popa Michael Jackson je nezakonito nabavljal zdravila in pri tem uporabljal kar 19 različnih psevdonimov. To je namreč razvidno iz legalno dostopnih dokumentov v preiskavi o smrti pevca, ki je preminil 25. junija letos. Preiskovalci so namreč zahtevali korespondenco med Jacksonovim zdravnikom Conradom Murrayjem in Anschutz Entertainment Group, skupino, ki upravlja Staples Center v Los Angelesu in je organizirala niz 50 koncertov v Londonu, na katere seje pred smrtjo pripravljal zdaj že pokojni kralj popa.
Mati Michaela Jacksona Katherine Jackson ter zvezdnikova nekdanja soproga in mati njegovih dveh starejših otrok Deborah Rowe sta dosegli dogovor o skrbništvu nad otroki. Babica bo ostala skrbnica vseh treh otrok, starih od sedem do 12 let, kot je v oporoki iz leta 2002 zapisal sam.
Madonnin novis ingel Celebration
V ponedeljek, 3. avgusta, je na radijske valove prispel Madonnin novi single Celebration, s katerim kraljica popa napoveduje zbirko svojih največjih uspešnic. Gre za eno od dveh povsem novih skladb, ki bosta obogatili septembrski izid kompilacije, pri nastanku katere je Madonna tesno sodelovala s priznanim DJ-jem Paulom Oakenfoldom. Slednji bo tudi
konec nastopiti na najbolj nenavadnih lokacijah, kijih bo lahko našel. Sicer pa lahko pričakujemo, da se bo sloviti kuštravec kljub upokojitvi pojavil vsaj še na kakšnem dobrodelnem koncertu. Na zadnjo veliko turnejo se je McCartney podal leta 2003.
Kmalu konecP ussycatD olls?
Vse glasnejše so govorice, da se poslavlja ena najlepših glasbenih zasedb na svetu Pussycat Dolls. Govorice je še podžgala članica skupine Ashely Roberts, kije na poti iz hotela v Londonu oboževalcem dejala, da je žal to zadnjikrat, da so obiskale Veliko Britanijo, in da bo skupina razpadla. Njeno izjavo je sicer kasneje ovrgla njihova tiskovna predstavnica, ki je dejala, da so dekleta še vedno skupaj in da nastopa-
I ■
I ■
I
jo v Bejrutu. Kljub temu pa je očitno, da v skupini nekaj škripa, da se dekleta veliko prepirajo in da je verjetno le še vprašanje časa, kdaj bodo tudi uradno naznanile svoj konec.
Pevecs kupineM ajkea retiran
Hrvaška policija je minulo sredo zaradi posedovanja mamil v Zagrebu prijela Gorana Bareta, pevca hrvaške rock skupine Majke. Glasbenik, ki seje sicer že zdravil zaradi hude odvisnosti od heroina, je policistom predal pol grama kokaina in deset tablet pomirjevala normabel. Bare je preživel noč na policijski
nikoli sami
ogreval občinstvo na Madonninem koncertu 20. avgusta na ljubljanskih Stožicah.
Za pesem je Madonna posnela tudi videospot, ki ga bo moč najti na prihajajočem DVD-ju Celebration in bo izšel septembra sočasno z albumom. Priprave na Madonnin veliki koncertni spektakel v Sloveniji so sicer v polnem teku.
McCartney sepo slavlja z odrov
67-letni britanski glasbenik Paul McCartney je oznanil, da bo počasi zaključil z živimi nastopi. Nekdanji član skupine The Beatles se je odločil, da bo naslednja turneja tudi njegova zadnja. Trenutno se namreč dogovarja o svetovni turneji, med katero bi obiskal tudi Kitajsko in nastopil na Trgu nebeškega miru, ter Berlin, kjer naj bi nastopil ob sloviti nadzorni točki Charlie na nekdanji meji med vzhodno in zahodno Nemčijo. Tabloid The Sun poroča, da si pevec želi svojo glasbeno pot zaključiti v velikem slogu in za
postaji, zaradi aretacije pa je odpadel nastop Majkv Opatiji. Posedovanje mamil na Hrvaškem je kaznivo dejanje ne glede na to, ali gre za nekaj gramov mari-huane, heroina ali kokaina.
Dr. Vladimir Malenkovič, direktor HTZ-ja, prvi nadzornik družbe Golte, sedaj še član nadzornega sveta Pivovarne Laško (prvi z leve), si zlasti po zadnjem imenovanju najbrž ni nadel čelade kar tako. Na pivovarno se vendarle zliva toliko vsega drugega kot pivo, da si je dobro zavarovati vsaj glavo. Ali o čem takem razmišlja tudi dr. Uroš Rotnik (prvi z desne), ki ima med kandidati za novega direktorja HSE menda največ možnosti?
Le kaj sredi umetniške galerije tako zavzeto opazuje Franc Klamfer, ki je, tako kot žena Jožica, velik ljubitelj likovne umetnosti. Pa ne le to. Oba, tako Franc kot Jožica, sta ljubiteljska slikarja. Novo znanje nabirata na številnih tečajih in likovnih kolonijah, ki jih pripravljajo Šaleški likovniki, kjer sta že dolgo aktivna člana. Franc pridno skrbi tudi za to, da je v Vili Rožle, kjer imajo »drugi dom«, vse tako, kot mora biti. Da je potem bolj prijetno, ko skupaj s prijatelji prime v roke čopič in barve.
Kako bogato je lahko življenje z umetnostjo, ve tudi Oskar Sovinc, ki se je slikarskemu platnu zapisal že pred dolgimi leti. In kako pomembno je, da slediš temu, kar ustvarjajo drugi slikarji, tudi. Da slike, sploh če je velika, nikoli ni dobro opazovati od blizu, ampak s primerne razdalje, Oskar prav tako ve. Le kakšne občutke mu budi opazovana slika? Nekam zamišljen je, kajne. Kot tudi njegov likovni kolega Ljuban Šega, Celjan, ki prav zaradi likovne umetnosti pogosto obišče tudi velenjske galerije in razstavišča.
Ogaben sladoled Prodajalao troka
Pozor! Možno je, da se vam bo ob naslednjih vrsticah obračal želodec ali pa se vam bo, četudi veljate za velike ljubitelje te sladice, sladoled celo zagabil. Namreč: okusi, kijih lahko liže-mo iz korneta ali skle di ce, so tokrat pre se gli vse meje nenavadnosti. Pri bizarnih okusih že nekaj časa prednjačijo Japonci, ki so pravi mojstri »sumljivih« sladoledov, njim pa sledijo Američani, ki so poleg Avstralcev najboljši jedci sladoleda, precej presenetljivih okusov pa najdemo tudi na severu Evrope. Najbolj zanimivi okusi so: škampi, slanina, ligenj, krompir, pečeni jajčevci, koruza, piščančje perutničke, kozel, kit, plavut morskega psa, morske alge, sezam, solata, pšenica, rdeče vino, tulipan, kari, oglje, feferoni, riž, paradižnik, špageti po bolonjsko, tuna, čebu la, kore nje, žar ... Naj spo mni mo: prvi sla do led so sicer v petem stoletju pred našim štetjem izdelali stari Grki, ki so ponujali ledene kornete z medom in s sadjem. Perzijci pa so bili tisti, ki so se s prednikom sladoleda lahko sladkali vse leto, saj so postali pravi mojstri shranjevanja ledu. Razvoj je šel tako z leti in stoletji naprej, zdi pa se, da je v sodobnem času proizvodnja te slaščice pošteno skrenila s poti.
Na slovenskem spletnem oglasniku je »neznanka« oddala oglas, prek katerega je za 800 evrov želela prodati devetmesečnega otroka. Oglas je bil sicer napisan v angleščini in preveden v komaj razumljivo slovenščino, tekst pa seje bral, kot bi ga prevedel kakšen spletni prevajalnik. Uporabnica (oziroma uporabnik) seje prijavila pod imenom Kelseynana30 in se predstavljala kot Kalsey. Kelsey, kije ponu-
tega se lahko na seznamu tistih, ki bodo v okviru novega vesoljskega programa prihodnje leto poleteli v vesolje, znajdejo le kandidati, ki ne zaudaijajo, nimajo težav z dihanjem ali lukenj v zobeh ali brazgotin, ki bi se lahko v vesolju znova odprle. A to še ni vse, saj eno od pravil vsem nadobudnim astronavtom nalaga tudi, da morajo pred poletom obvezno pridobiti soglasje svojih deklet ali žena. Če ni strinjanja v družini, ostanejo doma. Ši Bing Bing, zdravnik v vojaški bolnišnici v Nankingu, je prepričan, da so takšna merila potrebna, da bo Kitajska v nebo resnično poslala najboljše izmed najboljših. »Telesna nečistoča in posledično neprijeten vonj bi v tesnem plovilu zelo vplivala na druge vesoljce, česar pa si ne smemo privoščiti. Kogar bomo izbrali v posadko, mora biti nič več in nič manj kot nadčlovek,«
vesoljci s »prijetnim značajem, ki se zlahka prilagaja novim položajem«. Dolgoročni cilj Kitajske je zgraditi svojo vesoljsko postajo, ki bi krožila okoli Zemlje.
Američanka toži fakulteto
Mlada Američanka toži fakulteto, ki jo je obiskovala, saj odkar je diplomirala, še vedno ni našla službe, čeprav naj bi ji fakulteta pomagala do prve zaposlitve. 27-letna Trina Thompson je ovadbo zoper fakul-
ne diplomantke. Medtem pa fakulteta vztraj no trdi, da svojim diplomantom pomaga pri iskanju zaposlitve, in dodaja, da gre za tožbo »popolnoma brez osnove«.
Zares opran muc
Da imajo muci lahko zares pestro življenje, je dokazal maček Zoro, hišni ljubljenec družine iz Hannovra: kot so sporočili gasilci iz Hannovra, je z mačko vse v redu, saj so jo pravo čas no vze li iz pral-
jala otroka, naj bi bila stara 23 let in naj bi imela devetmesečno punčko. Zapisala je, da zanjo ne more skrbeti, saj bi rada dokončala šolanje, zato jo ponuja v posvojitev. Oglas je bil objavljen v rubriki, v kateri sicer oddajajo pse.
Zah tev ni Kitajci
Kitajci, ki si želijo postati astronavti, morajo izpolnjevati kar sto pogojev, med nji mi pa je zani miv tudi tisti, ki pravi, da so izključeni kandidati s slabim zadahom. Poleg
je dejal Ši. Po skrbnih preizkusih bodo med izbranci ostali samo tisti, ki poleg vsega naštetega nimajo nobenih alergij na zdravila ali krast. A zahteve se ne končajo pri zunanjosti, saj so pomembne tudi osebnostne lastnosti: primerni bodo le
teto Monroe vložila prejšnji teden, od nje pa zahteva povrnitev 70 tisoč ameriških dolarjev, ki jih je porabila za študij informacijske tehnologije. Nekdanja študentka, kije diplomirala aprila, trdi, da ji šolski urad za karierno svetovanje ni nudil obljubljenega svetovanja pri iskanju zaposlitve. 'Niso se dovolj potrudili, da bi mi pomagali,' je zapisala v tožbi. Njena mati Carol je tudi povedala, da je Trina zelo jezna zaradi situacije, v kateri se je znašla, saj je v študij vložila vse svoje sanje. Zaradi posojila, ki ga bo morala zdaj plačati, pa se bo družina še bolj zadolžila, je še povedala mati brezposel-
nega stroja, ki je bil vključen na program 90 stopinj Celzija. Medtem ko je gospa Louise spala, sta njena sinova, ki imata tri in štiri leta, vključila pralni stroj: »Zbudil me je hrup. Stekla sem v kopalnico in vide la sem mačka v stroju, ki sem ga takoj ugasnila, ampak vrat nisem mogla takoj odpreti, saj sem morala najprej izčrpati vodo.« 21-letna Nemka je pravočasno ukrepala, saj se je voda segrela le do 30 stopinj Celzija: »Zoro seje vrtel in bojeval z vodo v stroju, njegova dlaka pa je bila zelo vroča.« Podoben primer se je pred kratkim zgodil na Škot skem, ko se je v pralnem stroju skupaj s perilom opral mačji mladič, ki pa je padel v nezavest.
Velenjski rudarj i so letos normo izpolnili stoodstotno. In nad planom. To seveda velja za nogometne rudarj e.
Poplave in usihanje
Reka Mura pogosto poplavlja. Tisk konlek-cije vse bolj usiha.
Lončki za obletnico
Ob 50-letnici Velenja bomo dobili tudi posebne praznične lončke. Zlobneži namiguj ej o, da menda ne bodo namenjeni temu, da bi občina z njimi zbi-ala prispevke.
Res čud no
Res j e čudno, da s e doslej še nobeden iz cerkvenih krogov ni spravil nad Ljubence. Saj tako na veliko propagiraj o splav.
Belo na (v ) rdečem Človek bi nekako »naravno« še razumel, če so se v rdečih številkah znašli pridelovalci rdečega mesa. Bolj čudno j e, da so v rdečem tudi pridelovalci belega mesa ln mleka.
Ne bi vse ga nove ga
Vsi bi radi kaj novega. Le nove gripe ne.
Sta ro in novo
Nastopil je veliki srpan. Odkar so srpe zamenjali kombaj ni, bi pšenica že morala biti v silosih ali kaščah.
Ize na če no?
Na Partizanski cesli so hitrost s 60 kilometrov na uro zmanjšali na 50. Na delu Kidričeve pa povišali s 40 na 50. Vendar t o nikakor ne pomeni nikakršne izenačitve.
Ne za praz nik
Vsi bi sicer radi, da bi za praznik občine odprli čim več raznih novosti; a v Šmartnem ob Paki upaj o, da j im Pošta novih prostorov ne bo dala šele za občinski praznik.
Izkušnje mladih
Mladi so v Velenju eni redkih, ki ludi v poletl nem času delaj o stoodstotno v vseh »izmenah«. Upajo, da bodo lahko t ako, čeprav v drugih okoljih, delali tudi, ko odrastej o.

NASI KRAJI IN LJUDJE
"Dobro nam gre"
Posodobljen daljši cestni odsek v Primož, novo otroško igrišče, boljša oskrba s pitno vodo ... osrednje pridobitve ob letošnjem prazniku Občine Ljubno - Prihodnje leto rekreacijski center Vrbje z bazenom za turiste in domačine
Dobitniki priznanj Občine Ljubno
Naziv častni občan: Beno Hvala in Stanislav Ermenc, zlato priznanje občine Ljubno Urša Solar; srebrno: Božidar Križnik, bronasto: Slav-ica Tesovnik, Franjo Bezovnik; priznanje županje: Andrej Marovt, mladinska dramska skupina KUD Ljubno: priznanje županje in denarna nagrada: Erik Rosenstein, Primož Pikl.
Tatjana Podgoršek
Ljubno, 30. julija - Vse redkeje v kakšnem okolju priznajo, da jim gre dobro. Takšno prepričanje je na slavnostni seji občinskega sveta v počastitev praznika Občine Ljubno izrazila tamkajšnja županja Anka Rakun.
Po njenem mnenju to z dobro udeležbo na prireditvah in na omenjeni seji občinskega sveta potrjujejo tudi občani. Zadovoljni so torej s kakovostjo življenja in bivanja na vseh področjih, za kar se občin ska uprava in svetniki trudijo vedno znova in znova. V nagovoru zbranim v dvorani Zadružnega doma na Ljub nem je to podkrepila s pridobitvami, ki so zaznamovale čas od lanskega do letošnjega praznika. Med sled nji mi je naj bolj ponosna na 3,5 kilometrov dolg posodobljen cestni odsek v Primož, uredili so vodovodno omrežje Radmirje-Juvanje-Okonina, prido-
bili nov vir pitne vode, živ--žav na novem otroškem igrišču v Forštu dokazuje, da so v sodelovanju z družbo BTC iz Ljubljane zadeli glavico na žebljico. Uredili so informacijsko infrastrukturo za Radmirje, Juvanje in Meliše, sofinancirali nakup vozila za PGD Okonina, obnovili splošno ambulanto in skupne prostore v tamkajšnji zdravstveni postaji... Vpeti so
v različne medobčinske oziroma regijske projekte, kot so GOŠO, Povodje Savinje LAS Leader, Regijski prostorski načrt Golte, Projekt regionalnega kolesarskega omrežja. Svoje visoko zastavljene cilje uresničujejo tudi s pomočjo evropskih sred stev. Prav v teh dneh so v okviru evropskega razpisa prejeli pozitiven sklep o 50-odstotnem sofinanciranju prenove kulturnega doma v Radmirju. Stečaj podjetja Elkroj je povzročil številne socialne stiske v družinah v lokalni skupnosti, ki pa jih bodo poskušali blažiti po lastnih močeh. Raku-nova je izrazila zadovoljstvo nad vzornim sodelovanjem med občin-
skim svetom, javnimi ustanovami, občani ter občankami. »Občina -naša 15-letna najstnica - uživa v širšem slovenskem prostoru velik ugled, saj je prepoznavna po flo-sariji, cvetnonedeljskih poticah, smučarskih skokih...«
Načrti lokalne skupnosti v prihod nje so drzni. Letos naj bi dokončali ureditev obrtno--poslovne cone v Lokah, posodobili še kakšen cestni odsek. Prav tako Raku nova upa, da se bodo letos lotili izgradnje kanalizacijskega omrežja iz Radmirja proti ljubenski čistilni napravi. «Za prihodnje leto načrtujemo bistven premik v ureditvi rekreacijskega centra v Vrbju. Že kar nekaj krat sem sli ša la idejo o izgradnji bazena za turiste in občane. Za letos načr tuje mo pridobitev načrtov, nekaj denarja .« nam je dejala.
V nadaljevanju slavnostne seje občinskega sveta, ki so jo popestrili pevci tamkajšnjega mešanega pevskega zbo ra, učen ci nazarske glasbene šole in članici mladinske skupine KUD Ljubno, so nekaterim naj za služ nej šim obča nom pode li li občinska priznanja in nagrade.
Počitnice na konjskih hrbtih
Možnost, da kako drugače in zanimivo preživimo dan, dva ali več
Šol ske počit ni ce so se preve si le v drugo polovico in morda je prav, da spoznamo še kakšno možnost, da kako drugače in zanimivo preživimo dan, dva ali več - recimo na kmečkem dvorišču. In če se na tem dvorišču začenja konjska ježa, so lahko takšni dnevi zares zabavni, pa tudi poučni in koristni. Prav
Zavijemo na levo, zapeljemo po mostičku preko Ložnice in nato je še kakšnih dvesto, tristo metrov ces te, vse lej pelje mo des no in že smo sredi dvorišča, ki ga krasi orjaški konj, izdelan in stotine podkev.
Na domačiji Vranjek so počitnice že nekakšna stalnica. Včasih
več.
Otro ci, ki so tu na počit ni cah, dobijo zajetne obroke hrane večkrat na dan: zajtrk, malica, kosilo, večerja.
Počitnikaiji gredo vsak dan dvakrat na ježo: dopoldne in popoldne. Tisti malo večji dobijo zaposlitev v konjskih štalah. Malo manj-
začasno, ostali so njihovi. Najlepši je Sokol, pasme pinto, ki ga oskrbuje sin Mirko. In še enega konja velja omeniti. Pravzaprav je kobila Hera, ki je last Tonija Reharja. Konja mu je Vranjek podaril ob desetletnici konjskega žegnanja v Šentilju pri Velenju. Hera dobro pozna pravega lastnika, čeprav Toni ne prihaja vsak dan ali teden pogledat, kako se ima. Tudi zamera za konjski ugriz jep ozabljena.
Gospo dar Mirko si vza me čas za najmlajše in rad pripoveduje zgodbe, povezane z vilo zlatolasko na doma čiji. Nato zač ne opo -
takšno dvorišče in prijazno kmečko okolje lahko najdete na domačij iV ranjek vL ožnici.
Najprej pa je seveda treba priti do domačije. Če se peljete iz Velenja skozi Staro Velenje proti Polzeli, morate biti na koncu Ložnice pozorni na oznako: Novina.
so prišli otro ci za več dni, sedaj pa prihajajo zjutraj in odhajajo zve čer. »Kak šnih deset jih sprej -mem na dan, žal več ne gre,« pove gospodinja. Na dan našega obiska jih ni bilo deset, ampak če bi prešteli še obiskovalce, ki si pridejo le ogledat živali, bi jih našteli veliko
Počitnice, čeprav le za en dan,z najo bitiz animive...
ši pa lah ko krmijo kun ce, kure, ptiče in še vrsto zanimivih živali: od vietnamskega prašička do koz. Zares prava paša za oči. Za otro -ke in tudi o dra sle.
Pri Vranjekovih je kakšnih deset konj; nekaj jih je tu nastanjenih
našati opice in se oglašati s ptičjim petjem. Otroci res uživajo. Preden pade mrak, pa se ponavadi stisnejo v kakšen kot na dvorišču inp odoživljajodn evned ogodke.
■ HinkoJ erčič
Samo vlaganja ne bodo dovolj
10 let Občine Solčava - Mejniki v delovanju Pavličevega sedla, Podružnične osnovne šole, urejanja komunalne nadgradnje ... - Razvojni izziv revitalizacija vasi Solčava
Tatjana Podgoršek
Na referendumu maja leta 1994 so se krajani Kkrajevne skupnosti Solčava odločali o samostojni občini. Udeležilo se ga je 80 odstotkov volilnih upravičencev, za samostojno občino pa jih je glasovalo več kot 90 odstotkov. Štiri leta kasneje je bila lokalna skupnost ustanovljena, leto kasneje pa je začela tudi uradno delovati. Zato je bila letošnja svečana seja tamkajšnjega občinskega sveta v počastitev občinskega praznika - minulo nedeljo dopoldan - še posebej slovesna.
Župan Občine Solčava Alojz Lipnik (občino vodi zadnji mandat) je označil 10 let delovanja lokalne skupnosti kot uspešno. Rešili so marsikatero porodno težavo in tudi te, ki jih prinašata vsakdanje življenje in delo, rešujejo po svojih najboljših zmožnostih. Med mejnike v dosedanjem delovanje občine je uvrstil ureditev mejnega prehoda Pavličevo sedlo kot pomembno okno v svet, pred njegovim mandatom so pristopili k ureditvi komunalne nadgradnje s čistilno napravo, protipožarni hidrant ima skorajda sleherna kmetija na Solčavskem, tudi urejeno oskrbo s pitno vodo. Svojemu namenu so predali novo podružnično osnovno šolo. Med mejnike
je uvrstil še sanacijo zgornjega dela Macesnikovega plaza. "V času mojega županovanja pa se skupaj s svojo ekipo ukvarjam največ z revitalizacijo vasi Solčava. V njej je vsega 16 hiš, večina je skorajda praznih. To je bil in še je za nas velik razvojni izziv. Lotili smo se ga inovativno, odkupili smo objekt sredi vasi, se s projektom Stara-nova Rinka prijavili na razpis norveškega sklada in pridobili denar za izgradnjo razvojnega centra. V njem bo med drugim imel sedež nedavno ustanovljeni Zavod za turizem in trajnostni razvoj." Poleg tega bodo poskrbeli za nove parkirne površine, ki jih v središču zelo manjka, lotili so se že urejevanja prostora za prireditve, prihodnje leto bodo pristopili h gradnji domače gostilne, v kateri bodo obiskovalcem ponudili hrano. »Skratka, vas Solčavo želimo obnoviti, ji dati navdih in jo urediti tako, da bo pomembna tudi za »periferijo«, da bodo od nje imele korist še naše kmetije.«
V prihodnje bo potrebno - pravi Lipnik - projekte predvsem s področja turistične infrastrukture, ki so si jih zastavili, dokončati in »spraviti v življenje«, za kar naj bi v prvi vrsti poskrbel omejeni zavod. Pripravljajo jasno strategijo nadaljnjega razvoja Solčavskega do leta 2013, »... saj se zadevamo, da samo vlaganja ne bodo dovolj. Pomembna bodo delovna mesta predvsem za tiste občane, ki danes vse prepogosto zapustijo tukajšnje okolje in se vanj ne vrnejo več,« je še dejal Alojz Lipnik.	■
Zaprli zimski bazen
Velenje - Kot vsako poletje, so tudi letos 1. avgusta zaključili obratovalno sezono in zaprli zimski bazen v Velenju. Člani Plavalnega kluba Velenje so si sicer želeli in prizadevali, da bi ostal odprt, saj letnega bazena v Velenju nimamo. Svetnica v velenjskem mestnem svetu Katarina Praznik, nekdanja odlična plavalka in danes vaditeljica plavanja, je na mestnem svetu večkrat predlagala, da zimski bazen poleti ostane odprt. Ker pa so obratovalni stroški zelo visoki, mestni proračun ne dovolj globok, da bi jih pokril, poleti pa upade tudi obisk, so se v Športno-rekreacijskem zavodu Rdeča dvorana Velenje tudi letos odločili, da zimski bazen zaprejo. Zaprt bo do nedelje, 20. septembra.	■
BELJENJE ZOB p
BvFfMnnfl
ZOOM!
JV^OMf -
T* - rr
s^k PEČNIKIMPLANTATI V\/ www.impEantati.net
041 791 754
4_VI PIŠETE
Ronna in plesnivi sir
Počitniško društvo Kažipot na izmenjavi v Franciji - Obiskali najstnike iz partnerskega mesta Vienne
7. julija seje 7 devetošolcev velenjskih šol, osnovne šole Antona Aškerca in osnovne šole Livada, pod vodstvom dveh mentorjev Počitniškega društva Kažipot
(PDK) odpravilo na izmenjavo v Francijo. Obiskali so najstnike iz partnerskega mesta Vienne. Zabavno in hkrati poučno so se naučili veliko stvari o tem mestu, med drugim tudi, kako se je skozi čas mesto razvijalo, hkrati pa ohrani-
lo čarobnost iz obdobja Rimskega imperija. Osvojil jih je videz mesta, še bolj pa so jim bili všeč tamkajšnji ljudje. Gostoljubni, vedno nasmejani ter z obilo energije, so jih vodili iz dneva v dan. S francoskimi učenci, ki so lani obiskali Velenje, so se odlično razumeli. Z njimi so se veliko družili, sporazumevali pa so se celo malo v francoščini, tako da zdaj vsak od njih obvla da kak šno fran cosko bese do. Veliko so se naučili o njihovi kulturi, postregli pa so jim tako z jedmi priseljencev v Francijo kot tudi s tradicionalnimi francoskimi jed-
mi, kot je plesniv sir. S čolni so sami zaveslali po Ronni in se s turističnim vlakcem popeljali po mestu. Obiskali so drugo največjo tržnico v Franciji ter spoznali, kako je biti del tako velike množice ljudi na slavnem Jazz festivalu.
Teden je minil, kot bi mignil, in čeprav bi vsi ostali še kakšen dan, je napočil čas za slovo. Malce utrujeni, polni vtisov in spominov, so se vkrcali na vlak, ki jih je popeljal nazaj v Slovenijo. Čas, ki so ga preživeli v Viennu, je bil za vsakega izmed njih nekaj posebnega. Gostitelji so jih lepo sprejeli, jim razka-zali mesto in njegove znamenitosti, v zgo dovin skih muzejih so jih popeljali v preteklost, predvsem pa so jim predstavili Francijo na način, da so jo vsi vzljubili. Stkala so se prava in trdna prijateljstva, zato bo PDK konec meseca septembra znova gostil prijatelje iz Vienna.
V kolikor si tudi ti želiš takšne izkušnje ali si želiš sodelovati v kak-
šnem od projektov, kjer boš lahko spoznaval prijateljev iz tujine, se priključi PDK-ju. V prihodnjih mesecih se bo odvijalo kar nekaj takšnih projektov. Preveri na www.kazipot.si!.
■ TejaL ešnik
MALA ANKETA
Velenjski dopustniki ostajajo zvesti morju
večina vendarle odloča za morje. V Velenju je dobro poskrbljeno za dogajanje, predvsem z delavnicami za najmlajše. Večkrat grem s prijatelji na pijačo ali na bazen, veliko berem in se rolam.«
Tjaša Kljajič: »Najprej grem na Šolto, potem pa bom verjetno izkoristila še kakšno Last minute varianto. Na morje gremo za 14 dni, z družino in fantom. Zaenkrat še imam srečo, saj name recesija še ne vpliva. Med poletjem berem, se grem kopat,
na kakšen izlet s kolesom. Včasih gremo s starši v hribe, v Logarsko dolino, če je zelo vroče, se gremo ohladit na bazen. V Velenju je bilo letos zelo dobro poskrbljeno za vse. Vedno ko sem prišla v mesto, se je kaj dogajalo, na kotalkališču, v centru, v parku. Mislim, da se letos ljudje ne smejo pritoževati. Nekajkrat sem šla na dogajanje v parku, udeležila sem se prvenstva v košarki.
Nace Pruš: »Del letošnjega dopusta sem že preživel na slovenski obali, in sicer 16 dni. Z ženo greva še na poročno potovanje za tri tedne na Filipine. Tam sva že bila, všeč nama je bila hrana, obale, plaže, prijazni ljud-
je ... Letoval bom na otoku, se bom pa verjetno udeležil kakšnega enodnevnega izleta, ki jih
ponujajo, potapljanja, ogleda delfinov in še kaj. Name recesija ne vpliva, zagotovo pa na koga.«
Iztok Skok: »Dva tedna sem preživel z družino na Pelješcu na Hrvaškem. Na dopustu smo v glavnem počivali. Če bo čas, bomo odšli na morje še enkrat. V naslednji dneh se bomo odpravili na kakšen enodnevni izlet po Sloveniji, mogoče kolesarjenje.
Gotovo se ljudje letos manj odločajo za dopuste zaradi recesije. Kljub dopustom pa je poletje zame delovno. Zdi se mi dobro, če lahko združiš oboje.«
■ nsn, vg
mm
tiL -if.JE1

^ imw
v; i >?
rV

■ »	V-J"!
* -H' 'i ■ ■ ' -' -
rt ^k-T?
«fr^
m \ V tm
i
wtl* Xyii
MW1*
J:

Poletje je za večino najljubši letni čas, zlasti za šolarje. Koncu šolskega leta sledijo vroče in brezskrbne počitnice. Marsikdo vzame v roke kakšen dober roman, za katerega prej ni našel časa, in ga prebere. Ljudje se med poletnimi dopusti radi podajo v hribe, na obalo, si naredijo piknik, kolesarijo ali se osvežijo v hladni vodi na letnih bazenih. Še vedno pa ostaja poletje čas, ki ga veliko ljudi preživi na morju, kjer si privoščijo počitek, dobro hrano in krajše izlete.
Maja Pirnat: »Poletje imam rada. Te dni opravljam počitniško delo. Avgusta bom dopustovala
v
k 1
v Novem gradu na Hrvaškem, kamor greva s fantom za teden dni. Mogoče recesija malo vpliva na ljudi, vseeno pa menim, da se
Kompostiranje biološkega blata
Okolju prijazno ravnanje z biološkim blatom komunalne čistilne naprave - Kompost tudi v vlogi biofiltra - Še mnoge druge možnosti
-
■|i» /.t-
■BoS
pri soten tudi dolo čen, sicer minimalen, vpliv okoljskih dejavnikov (temperatura, zračna vlaga), vezanih na letni čas. Proces aktivne faze delovanja mikroorganizmov poteče v petih do osmih tednih. Tak sub strat je po prete če nem času zorenja (šestnajst do dvajset tednov) in opravljeni fazi sejanja na primer no granulacijo prime-
ren za uporabo pri različnih oblikah varovanja in zaščite talnih površin.
Na osnovi predhodnih študij in raziskav smo se v Komunalnem podjetju Velenje, d. o. o., odločili za odprt sistem kompostiranja biološkega blata Centralne čistilne naprave Šaleške doline po metodi tvorbe statičnih kupov s
■■
...
' * V :1
r '' ■ J ■
- '1. V v"
. íjy^ 'i«.h ■■,
■ t t Sj- ■
•v '
A >
■ <# V h
i .. --,
V -i ~
v A .
V Sloveniji nastaja na komunalnih čistilnih napravah velika količina odpadnega blata, ki se odlaga na komunalnih deponijah. V drugi polovici leta 2009 takšno ravnanje ne bo več zakonsko upravičeno. Tudi zato postaja kompostiranje v zadnjem desetletju vse bolj priljubljen postopek ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki, med katere sodi tudi blato komunalnih čistilnih naprav, tako v svetu kot tudi v republiki Sloveniji.
Pri kompostiranju gre za razgradnjo biološko razgradljivih
odpadkov ob delovanju mikro in makroorganizmov. Postopek je soraz mer no eno staven, saj dobimo ob zagotavljanju primernih pogojev v začetni mešanici (ustrezna vlaga, vsebnost kisika in vir ogljika: lesna masa) v sorazmerno kratkem času uporaben končni produkt - kompost. Proces lahko poteka v zaprtih ali odprtih sistemih, s strojnim mešanjem, ob prepihovanju z zrakom ali pa kombinirano. V zaprtih sistemih je nujno neprekinjeno odsesava-nje pli nov, ki se, zara di bio loške aktivnosti sproščajo v procesu
kompostiranja. Po približno dveh tednih je postopek aktivne faze kompostiranja v temperaturnem območju 50-65 °C zaključen. V tej fazi lahko zaradi razvoja in delovanja mikroorganizmov naraste temperatura v notranjosti komposta tudi nad 70 °C. Posledično je potrebno kompostne linije hladiti -s prepihovanjem z zrakom ali pa s strojnim obračanjem. V odprtih sistemih - na prostem, pa je vedno
'-i- ": - & .
prepihovanjem. Naš osnovni namen je vnesti v kompostno mešanico maksimalno možno količino stabiliziranega dehidriranega blata in ob dodatku minimalne količine lesne mase doseči v 4 do 5 tednih opti mal ne rez ul ta te kompostiranja v smislu doseganja higienizacije komposta (odsotnost Salmonelle sp.) in znižanja vsebnosti organske snovi. Kompost iz biološkega blata komunal ne čis til ne naprave izpolnjuje okoljevar-stvene predpise s področja obdelave biološko razgradljivih odpadkov in vnosa nevar nih snovi in gnojil
v tla. Glede na doseganje zakonsko predpisanih parametrov okolj-ske kakovosti je mogoče kompost uporabljati v drevesnicah, vrtnarijah ... kot gnojilo okrasnih rastlin za izboljšanje ekološkega stanja zemljišč parkov in zelenic. Dobljeni rezultati so predstavljali vhodne parametre za projekt izgradnje in delovanja objekta Kompostarne Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o. Kompost bo možno uporabiti na območju odlagališča nenevarnih odpadkov Komunalnega podjetja Velenje namesto rekultivacijskega sloja - v funkciji biofiltra (absorbira neprijetne vonjave). Vgrajevanje substrata v debelini 1,2 do 1,5 m bo tudi po posedanju zagotovilo stabilno viši-nobi ofiltrskegas lojal ,0-1,2 m.
Podobne sisteme ravnanja z blatom komunalne čistilne naprave bi bilo smiselno uporabiti tudi povsod tam, kjer še nimajo urejenega ravnanja s preostalim blatom. Uporaba kompostnega substrata je odvisna predvsem od njegove kvalitete v smislu izpolnjevanja zakonsko določenih predpisov: kot material za rekultivacijo in sanacijo določenih območij, kot biofilter, v komercialne namene pa kot gnojilo. Seveda je ob vsem tem potrebno posvetiti posebno pozornost tudi medsebojnemu vplivu osnovne zemljine in kompostnega substrata ter sinergijskim učinkom, ki se lahko pojavijo. Rečemo lahko, da je kompost, pridobljen iz dehidriranega stabiliziranega biološkega blata in lesne mase, nov proizvod. Gre za substrat, ki lahko ob pravilni in smotrni uporabi bistveno pripomore k izboljšanju stanja v našemo kolju.
■ N.Cu kjati, Komunalnop odjetjeV elenje, d. o. o.
POTOPISA
mia odrinili proti Livignu, najbolj žejni so vmes dotočili nekaj goriva, malce pred trdo temo pa smo skupaj prispeli v hotel, kjer nas je čakala topla večerja. Kljub mamljivim svežim rjuham smo pregledali nekaj multimedijskega materiala, izmenjali nekaj mnenj ter pripravili bojni načrt za naslednji dan.
Pred nami je bilo novih 450 kilometrov in seveda težko pričakovani vzpon na 2760 m visok Stelvio z druge strani. Ko smo - sicer počasi in previdno - prevozili nekaj galerij in tunelov, je nastopil že znani scenarij: motorni vrtljaji tik pred elektronsko omejitvijo, vrtenje notranjega kolesa v prazno, pari potnih rok
da se promet med prelazom Malo-ya in (jezerom) Lago di Como odvija silno počasi, smo pot nekoliko skrajšali in se čez nekaj manjših prelazov podali proti Livignu, najbolj poznanemu po turizmu in ugodnih nakupih, saj se nahaja v brezcarinskem območju.
Tudi tretji dan smo vajo ponovili. Zajtrk, polnjenje rezervoarjev in slikanje. Potrebno je bilo izprazniti še hotel in ponovno naložiti prtljago v vozila. Kot vse dni je bilo v veliko pomoč terensko spremljevalno vozilo, saj smo ga s prtljago napolnili prav do vrha. Livigno smo zapustili po drugi strani, skozi (plačljiv in enosmeren) tunel in se umirjeno
Verbrauch Tour že četrtič - 3 dni, 4 države, 1500 kilometrov, 2800 m nadmorske višine, 3000 konjskih moči
Tomaž Geršak
Priznam. Ko sem pred štirimi leti prišel na idejo in skoval načrt za panoramsko vožnjo vozil z malce več konji, kot je povprečje, in s ciljem, da opravimo primerjavo porabe goriva ter se seveda prijazno družimo, si nisem mislil, da bo to postala pravcata avanturistična dogodivščina. Sedaj namreč ne gre več le za primerjalno vožnjo, pač pa tudi za vzdržljivostni test in vsakoletno zdravilno utekanje motornih sklopov, predvsem pa za nepozaben in pester družabni dogodek. Pravzaprav smo polemike glede porabe razčistili že prvo leto, zato so vse nadaljnje vožnje primarno namenjene užit-karskim podvigom z bencinskimi hlapi zasvojenim andrenalinskim navdušencem. Tudi tokrat je zahtevna trasa terjala brezhibna vozila in vešče voznike. Brezkompromisno smo se podali na najvišje prelaze in si ob povišanem srčnem utripu privoščili nekaj strmih in ostrih zavojev.
Naš vsakoletni oskrbnik goriva nam je v Lescah - od koder smo turo tudi pričeli - pripravil vse potrebno, da smo lahko pričeli točiti donira-no gorivo. V dobre pol ure smo do vrha napolnili rezervoarje vseh avtomobilov, nato pa smo v smeri Korenskega sedla s širokimi nasmeški in velikimi pričakovanji pričeli četrti Verbrauch Tour. Avstrijski ovinki so nam že dobro poznani, pa tudi skozi naselja smo navajeni voziti previdno, zato je ta del poti služil bolj ali manj za ogrevanje. Po nekaj krajših postankih - venomer smo skušali skrbeti za neboleče hrbtenice in napolnjene želodce - smo se bližali Cortini D'Ampezzo. Sivi oblaki so poskrbeli za še veličastnejši pogled
na okoliško hribovje, vzdušja pa ni pokvarilo tudi nekaj krajevnih neviht, ki so ponehale ravno v pravem trenutku, saj smo bili z vsakim ovinkom bliže vzponu preko prelaza Pordoi. Vzpon poleg slikovite okolice ponuja kopico res adrenalinskih serpentin, zato se najbolj drzni seveda nikakor nismo mogli upreti skušnjavi. Drug za drugim smo se prebijali skozi gruče kolesarjev in moto-ciklistov, s katerimi nimamo preveč pozitivnih izkušenj. A je bilo vredno! Preden smo osvojili vrh, smo se nau-žili rezkega rohnenja bavarskih strojev in ječanja razgretih pnevmatik. Tudi spust je bil zanimiv, ampak saj veste, vožnja navkreber venomer ponuja nekoliko več užitka, četudi -
po mnenju večine in navkljub povprečnim 250 konjskim močem - z rahlo podhranjenimi motorji. V dani situaciji bi se najbrž le redki branili kakšnega stotaka več žrebcev pod motornim pokrovom.
Skozi nekoliko manj adrenalinski, a zato toliko bolj barvit prelaz Sella in nekaj barvitih turističnih krajev s pestro hotelsko ponudbo smo nadaljevali pot proti Meranu, od tam pa se po hitri cesti podali proti znamenitemu Stelviu, ki s te strani ne ponuja preveč užitka. Prelaz, kije prevozen le nekaj tednov na leto, so začeli graditi Avstrijci leta 1820 z namenom, da bi povezali nekdanjo avstrijsko provinco Lombardijo s preostalo Avstrijo. Oštevilčene serpentine bržkone spominjajo na špagete, so ostre in ozke, asfalt pa precej gubast ter neprijazen za športno naravnana podvozja. Veliko več je obetala druga stran, ki smo jo naslednji dan prevozili v obratni smeri - navzgor. Ob sončnem zahodu smo v smeri Bor
na volanskih obročih in seveda podoben občutek, ki ga lahko doživite v kakšnem zabaviščnem parku. Pri spustu nas je spremljalo nekaj padavin - celo sodra, a smo jo vseeno po hitri magistralni cesti suvereno ucvrli proti Resii in nadaljevali v smeri švicarskega St. Moritza. Bližala se je ura kosila, na kar so nas vztrajno opozarjali tudi želodci, a smo žal morali še nekoliko potrpeti, saj v Avstriji in Švici velja nesmiseln dogovor, da kuhinje med 14. in 18. uro ne obratujejo. Tako smo se morali po nekoliko manj prijetnih serpentinah povzpeti na prelaz Fluela, kjer smo si v manjši gostilnici brez električne napeljave (premorejo sicer dizelski generator) nekateri privoščili slastne "Wienerschnitzle" z jabolčnim sokom.
Okrepčani nadaljujemo po cesti, poznani iz popularne TV serije Top Gear - ki zaradi padavin in smeri vožnje ni ostala v posebnem spominu - proti Davosu. Zaradi obvestila,
napotili proti Meranu. Razlika v nadmorski višini in dokaj gost promet na magistralnih cestah sta botrovala nekoliko mirnejši vožnji, kljub temu pa smo suvereno odpeljali še nekaj zavojev na začrtanih prelazih, kjer previdnost ponovno ni bila odveč, denimo prelaz Monte Giovo je zahteval dobršno mero koncentracije, saj so bili nekateri cestni odseki precej ozki. Tudi ta dan smo 'izviseli' in ostali brez kosila, zato smo bili prisiljeni jesti v Sloveniji. Urno smo jo mahnili nazaj proti Korenskemu sedlu, se ustavili v Kranjski Gori, napolnili želodce, prenesli foto material in se podali v Lesce na finalni "obračun". Tura se je zaključila z zdravico v nadvse prijetni družbi, znova pa smo kljub drugačnemu namenu dokazali, daje poraba goriva pravzaprav odvečna skrb. Za radovedne: povprečna poraba 12 vozil s skupnimi 3000 konjskimi močmi je bila le 11,9 litra. Več na www.ge39.com/vt2009.htm. ■
Iskanje poletja v Makedoniji
?0 HRIBIH IN DOLINAH
III. del
Po zapuščanju Ohridskega jezera, ki ga podzemno veže stosedemdeset metrov višje ležeče Prespansko jezero, smo se preko prelaza z obeležjem sv. Gorgija v narodnem parku Galičica poslovili od njega. Ob prehodu na drugo stran so v neposredni bližini obale v senci dreves samevale zapuščene počitniške prikolice in nemo pričale o nekdanji blaginji in živahnem času dopustov. Zatišje, ki ga je čutiti tudi drugje, kljub temu da je čas osrednje turistične sezone.
Prihod do hotela Molika na območju narodnega parka Pelister je bil za nas več kot prijetno presenečenje, saj planinci nismo vajeni takega razkošja ali ga v hribih ne pričakujemo. Pa se nismo nič pritoževali nad tem. Odlična in obilna hrana, ki je bila tudi drugje zelo okusna, prostorne in lepe sobe, lokacija sredi bujnih, bogato rastočih gozdov in - lepo, sončno vreme.
Čakal nas je še zadnji vzpon in zaradi zgodnje ure smo dobili zajtrk v - paketu. Privoščili smo si ga pred planinskim domom s spomenikom njihovi legendi - alpinistu Dimitru Ilievskemu - Muratu, kije kot edini Makedonec l. 1989 osvojil Mount Everest v odpravi skupaj z našim Vikijem Grošljem. Žal je ostal
na gori, star komaj šestintrideset let, in njegovo izgubo je čutiti povsod, saj nanj spominjajo tudi druga obeležja, pa tudi njegova oprema v izložbi planinske koče ob Velikem jezeru, kamor smo prispeli ob povratku z vrha Pelistra (2601 m). Na njegov vrh se nismo podali po strmejši, skalni poti, ampak smo
gor hodili v ključih po neverjetno bogatem, zdravem gozdu, kjer smreke niso »navadne«, ampak srebrne in so jelke izredno zdrave rasti. Ob počitku na skalnem pomolu smo v daljavi videli jezero Streževo, rezultat dela nekdanjih mladinskih delovnih brigad. Bližali smo se vrhu in vsake toliko časa postali ob bistrih studenčkih z izvrstno vodo, ki nam je omogočala lažje prenašanje bremena nahrbtnikov. Prešli smo na skalno področje, kjer smo se srečali z ostanki ruševin nekdanjih bolnišnic iz časov prve svetovne vojne (Solunska fronta) in z nekaj spretnosti obvladali tudi to zadnjo oviro. Dosegli smo vrh z antenskim sistemom in celo njihovim skrbnikom, ki nam je prijazno skuhal čaj in kavo. Okrepčali smo se, se na vrhu fotografirali na »tisoč in en način« ter se zadovoljni podali v dolino, ki pa je bila še daleč. Spotoma smo se ustavili ob Malem jezeru, nato ob že prej omenje-
nem Velikem jezeru s planinsko kočo in prijaznimi oskrbniki, kamor nas je naš vodnik zelo »spektakularno« pripeljal. Sledila je dolga pot v dolino, ki so nam jo lepšale poleg številnih rož polne borovnice, ki smo jih spotoma »kradli«. Nekoč so jih hodili množično nabirati ljudje iz doline in prišli so odkupoval-ci (»Fructal« iz naše Ajdovščine) in zadovoljni so bili vsi - sedaj pa je minilo tudi to ...
Končno smo prišli v Nižepole, kjer smo se pred mladinskim centrom, ki gosti ameriške študent/ke, srečali z našo »lažjo« skupino in skupno smo se odpeljali proti hotelu. Po obilni večerji je bil čas še za »hofiranje« Anki za bližnji rojstni dan in končno čas za počitek. Prišel je dan odhoda in spet so brnela kolesca naših kovčkov, zlaganje prtljage ... Vožnja skozi Bitolo in bežen pogled na antično mesto Heraklea, nato pa v nadaljevanju vožnja po pokrajini Pelagonija med Bitolo in Prilepom
do Velesa, po Tikveški pokrajini z množico vinogradov v neposredni bližini Kavadarcev in postanek na tržnici ob cesti. Tu smo se opremili s sadjem in zelenjavo za popotnico domov in že smo bili v Skopju, kjer smo po kosilu zapravili zadnje makedonske dinarje in se poslovili od našega izvrstnega »ambasadorja« planinstva Živka, ki nas je izkušeno popeljal po labirintu različnih lepot Makedonije, da nam bodo ostale v najlepšem spominu.
Makedonski radio je poročal o slabem vremenu v Sloveniji in sledila je vožnja do Beograda. Tu smo si ogledali čudovito nočno podobo tretje največje pravoslavne cerkve na svetu sv. Save in istočasno največje na Balkanu ter odšli na večerjo v neposredno bližino Pančevačkega mostu ob reki Donavi. Čas potepanja je dokončno potekel in ostala je le še vožnja domov z dokaj »normalnimi« postanki na mejnih prehodih, ki smo se jih nekako že kar odvadili...
Jutranji prihod v Velenje, kjer so nas čakali naši »taksisti« in besede slovesa za lepo preživeta potepanja po Makedoniji, ki s svojimi lepotami očara vsakogar. Ob tej priložnosti tudi zahvala v uvodu omenjenima vodnikoma Andreju in Marjanu za ves trud ob odlični organizaciji in izvedbi izleta pod okriljem Planinskega društva Velenje ter seveda voznikom avtobusa za varno vožnjo, še posebej Josipu za prijetno družbo ob harmoniki. Hvala tudi vsem ude ležen cem za odlič no razpoloženje, tovarištvo in »iskrice«, ki lepšajo skupno druženje.
■ Marija Lesjak
""has
Kožne lezije
Poletje je čas sprostitve, rekreacije in domačih opravil ter hkrati čas nezgod in poškodb, ki nam lahko zagrenijo te brezskrbne dni. Žal se nezgodam ne moremo nikoli popolnoma izogniti, a na srečo večina takšnih poškodb ni resnih in jih lahko sami oskrbimo doma. Včasih pa se moramo vendarle po pomoč obrniti na zdravnika.
Koža je največji telesni organ, ki kot zunanja telesna prevleka ščiti notranje organe pred vplivi okolja in sodeluje pri različnih procesih v telesu. Sestavljena je iz več plasti: tanke zunanje zaščitne plasti - povrhnjice ali pokožnice (epidermis) in debelejše notranje usnjice (dermis), ki jo sestavlja vezivo in bogato mrežje mezgovnic, žil, živcev in čutilnih teles, lasnih mešičkov, zno-jnic in lojnic. Pod usnjico je podkožje (subcutis), v katerem so blazinice maščevja.
Lezije lahko definiramo kot patološke ali poškodbene spremembe tkiva ali organa ali izguba njihove funkcije. Kož ne lezije se lah ko nanašajo na rano, okužbo, tumor, absces ali kemično okvaro. Ker gre za precej obširno področje, se bomo v tem članku osredotočili samo na manjše poškodbe kože -rane.
Vsako nasilno prekinitev celovitosti kože in sluznic oz. telesne površine, ki lahko zajema povrhnja in globoka tkiva, imenujemo rana. Posamezne rane lahko razvrstimo v skupine: praske in odrgnine, vbodnine, ureznine in vseka-nine, razpočne rane, raztrganine, zmečkanine, ugriznine, strelne rane in amputacije. V širšem smislu lahko rane poleg mehan skih sil povzročijo tudi učinki toplote (ope-
kline), mraza (omrzline), delovanja električnega toka, sevanja, kemičnih snovi in drugih vzrokov, ki lahko delujejo tudi sočas no.
Pri odrgninah in praskah je poškodovana le vrhnja plast kože, ki ponava di ne krvavi preveč. Vrez-nine z gladkimi robovi pogosto močno krvavijo zaradi poškodovanih žil, a se obi čaj no brez težav zacelijo. Vbodi z daljšimi ostrimi predmeti so dokaj pogosta poškodba. Na vidnem površju je rana ponavadi zelo majhna. Tujkov ne odstranjujemo, ampak jih imobili-ziramo skupaj z rano in gremo k zdravniku. Pri udarninah se ravnamo po kraticah RICE: rest - počitek, ice - hlajenje (z ledom preko plastičnega kozarca ali krpe, 10-20 minut, 2- do 4-krat na dan, 2 dni), compre si on - kompre sij ska obveza (ne sme biti pretesna, dodatno preprečuje nastanek večje otekline), elevation - dvig poškodovanega uda (skupaj s kompresi-jo zmanjšuje bolečino). Zgodnje razgibavanje do praga bolečine omogoča hitrejšo in boljšo vzpostavitev funkcije. Ugriznine nastanejo kot posledica ugriza živali. Rano po ugrizu temeljito izperemo z milom in vodo in ravnamo kot pri ostalih ranah. Bolnika naj pogleda zdravnik, ki ga bo po potrebi poslal v antirabično ambulanto (če gre za ugriz stekle ali neznane živali). Opeklinske rane nastanejo zaradi delovanja toplotne, kemične in električne energije na tkiva in zaradi sevanja (radiacije). Opečeni predel je potrebno takoj hladiti. Nastavimo ga pod curek tekoče vode ali ga potopimo v hladno, čisto vodo. S tem iz tkiva odve-demo odvečno toploto in preprečimo nadaljnjo poškodbo tkiva. Hladimo toliko časa, dokler bole-
čina ne mine (ne dlje kot 30 minut), paziti pa moramo, da ne pride do podhladitve. Nato na prizadeto mesto nanesemo kremo, ki hladi in razkužuje, ter rano pokrijemo s sterilno gazo, da preprečimo okužbo. Opeklinskih mehurjev ne prediramo, opekline na obrazu pustimo odprte.
Pri nudenju prve pomoči je pomembno, da imamo razkužene roke ali uporabljamo rokavice, v rano ne dihamo, ne uporabljamo nobenih mazil, praškov in neznanih pripravkov iz "domače lekarne". Razlikovati moramo med površinskimi ranami (ne segajo skozi celotno debelino kože); globokimi ranami (segajo skozi kožo v podkožje in mehka tkiva, kosti in sklepe). Površinske rane (in ugriznine kot izjeme med globokimi) izpiramo s hladno tekočo ali prekuhano vodo oz. z vodo iz plastenke in jih zaščitimo s sterilno gazo ali obli-žem. Prevezujemo in dajemo obkladke z antiseptičnimi sredstvi ali uporabimo novejše obloge za prevezo ran, imobiliziramo, zaščitimo proti tetanusu in okužbam ter uporabimo sredstva za lajšanje bolečin. Za oskrbo manjših razpočnih ranic pa lahko uporabimo adher-entni trak, kožne sponke ali posebna lepila, po predhodnem pregledu zdravnika in izrezu odmrlih delov robov rane. Oskrba akutnih in kroničnih ran zahteva veliko znanja, izkušenj ter poznavanja različnih pripomočkov. Tradicionalno prekrivanje ran pomeni predvsem oskrbo s fiziološko raztopino in gazo. Gaza pa ima mnogo pomanjkljivosti, zato v zadnjih letih uporabljamo tudi novejše obloge, ki so vsako leto bolj izpopolnjene in učinkovite: podpirajo in pospešujejo naravne procese celjenja, se ne spri-
mejo z rano, vzdržujejo vlažno okolje in primerno temperaturo rane, so vpojne in polprepustne, hipoa-lergene, ne puščajo ostankov na rani ...Z uporabo lokalnih sredstev (dekspantenol, hialuronska kislina - v nadaljevanju HA) pa se lahko vzbudi in spodbudi aktivnost delitve kožnih celic. To lahko prispeva k boljšemu in hitrejšemu celjenju ran. Dekspantenol hitro prodira v kožo in se v kožnih celicah biološko spremeni v pantotensko kislino -vitamin B5. Pospešuje obnavljanje kože in tako pospe ši celje nje ran. HA je naraven polimer polisahari-dov, najdemo jo v različnih delih telesa. Ima veliko sposobnost vezave vode, zato je njena osnovna naloga zadrževanje vode v tkivih, prinašanje hranilnih snovi celicam in istočasno tudi odnašanje odpadnih produktov presnove iz njih. To velja tudi za tiste celice tkiv, ki nimajo direktnega stika s krvjo in s tem tudi ni direktne preskrbe s hranilnimi snovmi (npr. hrustančne celice). S staranjem se raven HA znižuje. HA ima pomembno vlogo pri celotnem procesu celjenja ran in sluzničnih razjed.
Življenje je nepredvidljivo, prinaša nam veliko lepega in prijaznega, žal pa tudi bole če in neprijet ne izkušnje. Med slednje spadajo tudi možne poškodbe in rane. Nanje moramo pomisliti že pred poško do-vanjem in se dobro izobraziti, se opremiti z zadostno količino ustreznega materiala za oskrbo ter skrbeti za obnovo porabljenih zalog. Naj vas ta članek ne odvrne, ampak opomni, da malo previdnosti pri različnih aktivnostih tako doma kot v naravi nikoli ne škodi.
■ TjašaF urman, mag.f arm.,L ekarnaV elenje
Pocenite si potovanja
Poletje je v zadnjih vzdihljajih, a kdo pravi, da to ni najboljši čas za prijetna potovanja?
Vsi se dobro zavedamo, da se potovanje začne pri financah. Še posebej zdaj, ko v naših denarnicah vlada kriza, se trudimo, da bi bilo to čim cenejše, a vseeno kvalitetno. Da boste to laže uresničili, vam lahko pomaga tudi počitniško društvo Kažipot. Tu vam ponujajo kar tri različne popustniške izkaznice: Hosteling International (HI) izkaznica (7,5 EUR), ISIC (mednarodna študentska) izkaznica (10 EUR) in EURO<26 mladinska izkaznica (8,35 EUR). Te izkaznice vam omogočajo različne popuste, kot so popusti v Youth Hostlih, cenejše vstopnine v muzejih, popusti v trgovinah in še mnogo več. Na določenih mestih si lahko z popustniško izkaznico zagotovite
celo brezplačen vstop. Na primer ISIC izkaznica vam omogoči brezplačen vstop v enega najboljših muzejev na svetu - Ermitaž v St. Petersburgu v Rusiji, brez HI boste plačevali bistveno višje cene za prenočišča v Hostlih, Euro<26 izkaznica pa se poleg popustov v muzejih odlikuje tudi s številnimi popusti v manjših trgovinicah, butikih, ne samo v tujih, temveč tudi v vašem mestu. Skratka, če boste izkaznico uporabili vsaj dvakrat, si boste s tem že pokrili stroške nakupa teh izkaznic.
Če vam te informacije niso dovolj, si lahko več o izkaznicah preberete na spletni strani www.kazipot.si, zavihek »popustniške izkaznice«. Počitniško društvo Kažipot pa vas vabi tudi v svoje prostore (podhod Mastodont) vsako soboto med 10. in 12. uro.
Bionect
®
POSPEŠENO CELJENJE KOŽNIH LEZIJ
aktivna fiziološka zaščita s hialuronsko kislino

SPORT IN REKREACIJA
Grbič mojstrsko zadel
Rudar in Koper nizata zmage - Po treh krogih edina brez poraza - V nedeljo ob jezeru (ob 19.00) Domžale
Tekma med domačo Olimpijo in Rudarjem je bila zanimiva tudi zaradi tega, ker je prav Marijan Pušnik pred poldrugim letom na velenjski klopi zamenjal Oblaka. Zato je imel po njej dodaten razlog za veselje.
Oblak, pač nezadovoljen že z drugim domačim porazom, je na našo pripombo ob bežnem srečanju (na novinarsko konferenco je poslal pomočnika Safe-ta Hadžica), da ima Pušnik odlično moštvo, zagrenjeno
EEKLLIsiSJD
(Le) dva dni počitnic
Marijan Pušnik: »V prvih treh krogih smo načrtovali osvojitev petih točk, imamo jih šest in sem dodatno zadovoljen. Vse čestitke gredo samo fantom. Danes so zelo dobro odigrali drugi polčas, prisilili nasprotnika v izključitev. Mislim, da so bile še dve, tri sporne odločitve v našo škodo. Zmaga je zaslužena, saj smo imeli še kup priložnosti, rezultat bi bil
lahko še večji.
V prvem polčasu smo igrali slabše. Fantje so želeli čim prej zadeti in nadaljevati imeniten zmagoviti niz. Zato je bilo veliko število napak, žoga je tekla prepočasi, v nadaljevanju pa so se sprostili. Igrali so hitreje, prisili domačega igralca v drugi prekršek, nato pa je bilo veliko lažje in boljše.« Navdušen nad nizom treh zmag je trener namenil fantom dva dni počitnic. Na pripombo, kaj bi bilo, če ne bi zmagali, pa je s smehom odvrnil: »Potem bi jim dal tri proste dni ..., da bi jih čim kasneje videl ...«
odvrnil: »Ni bil Rudar dober, mi smo bili slabi .«
Tudi ta tekma je znova potrdila, da se nogomet igra devetdeset minut oziroma ob morebitnem sodnikovem dodatku še kakšno minuto več, in daje treba vztrajati do konca. V petek je četrti sodnik pokazal pet minut dodatka, glavni, Ptujčan Drago Klinc, pa je njen konec odpis-kal v sedmi. In Rudarji so vztrajali, hoteli so novo zmago, pa čeprav jih je nezanesljivi Ptujčan s svojimi odločitvami spravljal ob živce. Odškodoval jih je za dve, za nekatere celo za tri najstrožje kazni, veliko usmiljenje pa je pokazal tudi do mladega domačega vratarja Jana Oblaka, kije letošnjega januarja izpolnil šele 16 let. Predčasno bi ga moral poslati v slačil-nico. V 70. minuti je namreč Rudarjev novi igralec Tim Lo Duca ušel z žogo v kazenski pro-
stor domačih, Olimpijin vratar je bil prepočasen in novega Velenjčana zaustavil s prekrškom. Očitno je sodnik spet imel sen co na očeh, saj je namesto na belo točko in rdeči kar ton poka zal na 16 m in rumeni karton. Najbrž bi bili zanj dve izključitvi preveč, saj je v 53. minuti pokazal (povsem upravičeno ) rdeči karton Antu Pejicu, za katerega je bila to prva uradna tekma za Ljubljančane, potem ko je na sredini igrišča spotaknil hitrega Nika Omladiča.
Rudarji so ob številčni premoči postajali vse bolj nevarni in domače, ki bi bili najbrž ob takem razpletu zadovoljni tudi s točko, vse bolj stiskali v njihov kazenski prostor. V 79. minuti se rudarjem sreča (še) ni nasmehnila. Nik Omladič je izvedel udarec s kota. Damjan Trif-kovič pa zadel desno vratnico. Nato pa seje zgodilo. Ko so najbrž že vsi na igrišču pričakovali, da se bosta tekmeca razšla z najbolj nezaželenim izidom 0 : 0, so gostje le premagali tudi na tej tekmi odličnega Olimpijine-ga vratarja in povsem zasluženo tudi v tretji tekmi novega prvenstva odšli domov s polnim izkupičkom točk. Aleš Jesenič-
Olimpija Ljubljana -Rudar Velenje 0 : 1 (0 : 0)
Strelec: 0 : 1 Grbič (87.).
Olimpija Ljubljana: Oblak, Kašnik, Šporar, Cvijanovic, Salkic, Roj, Da Silva, Pokorn (od 58. Tiganj), Rujovic (od 75. Pavlin), Pejic, Cimerotic (od 56. Ibraimi). Rudar Velenje: Savic, Jeseničnik, Dedic, Cipot, Sulejmanovič, Tolimir, Kolsi (od 46. Omladič), Golob (od 58. Trifkovic), Mešic (od 65. Lo Duca), Grbič, De Moraes.
Izidi: Olimpija - Rudar 0 : 1 (0 : 0), Domžale - Hit Gorica 1 : 4 (0 : 0), Maribor - Nafta 3 : 1 (1 : 0), CM Celje - Drava 1 : 0 (1 : 0), Koper -Interblock 2 : 1 (1 : 1).
Vrstni red: 1. Koper 9 (6 : 2), 2. Rudar 9 (4 : 0), 3. Hit Gorica 6, 4. Interblock 4, 5. CM Celje 4, 6. Maribor 3, 7. Domžale 2, 8. Olimpija (-2) 1, 9. Labod Drava 1, 10. Drava 1.
nik je s sredine igrišča poslal visoko žogo v domači kazenski prostor, kjer je bil storjen nad Rudarjevim kapetanom Almir-jem Sulejmanovičem prekršek za najstrožjo kazen, vendar je ptujski sodnik Drago Klinc žogo 'potegnil' na rob kazenskega pro sto ra. Toda tudi ta daljava ni ovirala Denisa Grbiča. Z mojstrskim udarcem je poslal žogo v mrežo in nato poletel, za njim pa še drugi njegovi soigralci, proti tistemu delu tribune, kjer so bili njihovi najzvestejši navija či Velenj ski kna pi.
Po treh krogih je Rudar edino moštvo brez prejetega zadetka, ker pa imajo Koprčani za gol boljšo razliko, so Velenjčani ostali na drugem mestu. Morda pa se bosta moštvi na vrhu zamenjali po 4. krogu. Koprčani bodo v primorskem derbiju gostovali v Novi Gorici, rudarji pa v nedeljo ob 19. uri ob jezeru gostili Domžale.
Nina Drolc -uspešna na svetovnem prvenstvu
V Rimu se je končalo 13. svetovno prvenstvo v vodnih športih, ki je trajalo od 17. 7. do 2. 8. Za nas je bil najbolj zanimiv plavalni del prvenstva, v katerem je med 2000 plavalci iz 185 držav nastopalo tudi 18 slovenskih plavalcev. Med njimi je bila tudi plavalka Plavalnega kluba Velenje Nina Drolc. Tekmovala je v plavalnem delu svetovnega prvenstva in tako pripomogla, da bodo v zgodovini Plavalnega kluba Velenje lahko zapisali, da je prvič v zgodovini kluba ena od plavalk nastopila na takšnem tekmovanju. Nina se kljub tremi zelo močne konkurence ni ustrašila. V disciplini 50 m prosto (26,22) je med 169 plavalkami osvojila 49. mesto. Premagala je tudi Velenjčanko Nino Sovinek (na svetovnem prvenstvu je nastopila tudi sestra Maja), ki že nekaj let zaradi študija tekmuje za ljubljansko Olimpi-jo. V disciplini 100 m prosto je Nina Drolc z novim osebnim rekordom, ki je tudi absolutni klubski rekord (56,76) med 161 plavalkami osvojila 55. mesto. Svojega dosežka na 100 m prosto je bila zelo vesela. "Vem, čaka me še veliko treninga, saj mi je na koncu začelo zmanjkovati
Nina Drolc po nastopu v Rimu.
moči, a za prvi nastop na članskih svetovnih prvenstvih je ta dosežek zelo dober," je izjavila novinarjem po tekmi. Naj se ob tem svetovnem prvenstvu spomnimo še ene udeležbe na svetovnem prvenstvu v Avstraliji leta 1991, kjer je v daljinskem plavanju na 25 km tekmovala Katja Mijoč (poročena Geršak).
■ Marko Primožič
Se že pripravljajo ...
V ponedeljek so začeli priprave košarkarji Elektre - Ekipi sta se pridružila Koštomaj in Podvršnik - Prva tekma bo 6. memorial Matjaža Natka v septembru
Vesna Glinšek
»Sezona 2008/09 je bila za KK Elektra najuspešnejša v več kot 60-letni zgodovini kluba. Na finalnem turnirju pokala Spar, ki je bil feb-
ruaija v Laškem, smo se uvrstili v veliki finale. Poleg tega smo se na državnem prvenstvu prebili med osem najboljših slovenskih ekip,« se tik pred začetkom nove spominja uspehov stare sezone direktor
KK Elektra Bojan Rotovnik. Prav zato so priprave na prve tekme začeli optimistično. Prvič so se zbrali v ponedeljek na stadionu ob jezeru.
»Program, ki smo ga sestavili za
fante, je zelo pester. Poudarek je na kondicijski pripravi, zato bomo veliko delali na velenjskem stadionu, v fitnesu in v športni dvorani v Šoštanju. Treningi bodo cel avgust dvakrat dnevno, tako da bodo fantje do prvih tekem zares pripravljeni.«
Direktor pravi, da imajo tudi letos podobne cilje kot vsako leto. »Pri članski ekipi se želimo uvrstiti v ligo prvaka, med osem najboljših moštev, poleg tega pa računamo še na uvrstitev v finale pokalnega tekmovanja. Pri mlajših selekcijah smo svoj prvi cilj že dosegli, saj z vsemi ekipami nastopamo v prvih
REKLI SO ...
Darko Lihteneker, predsednik: »Ekipa je letos zopet spremenjena. Tokrat smo se osredotočili na fante iz naše okolice, na naše mlade, energične igralce. Mislim, da bo ekipa stabilna in kvalitetna. Kot vsako leto tudi letos želimo igrati v prvi ligi in v prihodnosti ostati stabilen prvoli-gaš. Če bomo med prvimi sedmimi ekipami v državi, se bomo lahko borili za naslov državnega prvaka. Na začetku priprav zato fantom sporočam, da smo mi najboljši!«
Borut Cerar, trener: »Zaenkrat imamo dva nova igralca, Tadeja Koštomaja in Andreja Pod-vršnika. Na poziciji tri pričakujem še enega - ali s področja bivše Jugoslavije ali pa Slovenca. Ne
ligah. Tu želimo igrati tudi v prihodnje. In to se mi zdi posebej pomembno: da imamo veliko mladih in kvalitetnih igralcev. Eden od naših dolgoročnih ciljev namreč je, da ostanemo stabilen prvoli-gaš.«
V mesecu septembru bodo začeli s prvimi tekmami. »Ze tradicionalno v spomin na legendo košarke v Šaleški dolini in splošno aktivnega občana Matjaža Natka pripravljamo memorial Matjaža Natka. Na letošnjega, šestega po
vemo še, kako se bomo odločili, saj imamo nekaj težav zaradi igralnega mesta. Gre za najbolj iskano mesto, zato imajo tudi igralci najvišje cene. Zaenkrat ekipa še ni v celoti sestavljena. Igralcev ni veliko, a so to košarkarji, ki so sami pokazali voljo do treniranja in dela. Sicer pa mislim, da smo začeli trenirati prvi v Sloveniji. Imamo namreč težke treninge, zato potrebujemo nekaj časa, da pridobimo moč in vzdržljivost. Naša vizija ostaja enaka: trdo delo. Ker smo začeli zgodaj, bomo imeli več časa za uigravanje, kar nam lahko prinese uspeh v zaključku sezone. Rezultate sicer nerad napovedujem, a z vsemi okrepitvami in spremembami v ekipi mislim, da lahko konkuriramo za zgornji del lestvice najboljših.«
vrsti, smo povabili že ekipo iz Srbije, tako da bo turnir mednaroden. Verjetno se ga bodo udeležili tudi igralci iz Polzele ter še kakšna ekipa od drugod.« Še pred tem, zadnji teden v mesecu avgustu, organizirajo poletni tabor za otroke, ki ga po Rotovnikovih besedah pripravljajo prav za vse male ljubitelje košarke. »To je tabor za fante in deklice do 12. leta starosti. Namenjen je predvsem tistim, ki košarke še ne poznajo oziroma jo šele začenjajo igrati.« ■
18
MODROiHi KRONIKA

6. avgusta 2009
Pešci, ne pozabite na kresničke!
Policisti opozarjajo pešce, naj ne pozabijo na kresničke, saj bodo tako bolj vidni. Čeprav zakon pešcem dovoljuje uporabo vozišča v širini enega metra, pa še ne pomeni, da lahko prosto hodijo v tem pasu po vozišču. Pešec mora namreč hoditi čim bliže robu vozišča, in to zelo previdno ter tako, da ne ovira in preprečuje prometa vozil. Tudi glede prečkanja vozišča so postavljeni normativi, kajti pešcu se dovoli prečkanje vozišča zunaj prehoda za pešce le v primeru, če je ta od njega oddaljen več kot 100 m. Kadar pešec namerava stopiti na prehod za pešce, se mora zavedati, da nima absolutne prednosti, ampak mu že zakon nalaga, da mora paziti na oddaljenost in hitrost vozil, ki se mu približujejo, v primeru prečkanja vozišča zunaj prehoda za pešce pa sme pešec stopiti na vozišče le, če s tem ne ovira prometa vozil. In seveda, ne pozabite na kresničke. Te vam v temi zagotavljajo bistveno večjo varnost.
V Vinski Gori je bila cesta spet zaprta
Malo pred 7. uro prejšnji četrtek sta v Črnovi na cesti Arja vas-Velenje trčila osebni avto in tovornjak. Voznica se je lažje telesno poškodovala in so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, celjski in velenjski gasilci pa so zavarovali kraj nesreče. Cesta je bila precej časa povsem zaprta, kasneje pa je promet potekal po enem pasu.
V zadnjem tednu kar 32 prometnih nesreč
Na Celjskem je bil zadnji teden varnostno dokaj umirjen, pa vendar se je pripetilo kar 32 prometnih nesreč, v katerih so se štiri osebe hudo telesno poškodovale, osem pa je bilo lažje poškodovanih. Štiri voznike, ki so kar precej preveč pogledali v kozarec, so pridržali do streznitve. Posredovali so pri 28 kaznivih dejanjih, od tega je bilo 12 vlomov in 16 tatvin. Kar 25-krat so morali posredovati zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 15-krat na javnih mestih in 10-krat v zasebnih prostorih. Je pa zanimivo, da je bil vikend povsem umirjen, saj so od petka do
nedelje zabeležili le dva vloma, 3 tatvine in 2 kršitvi javnega reda in miru, prav tako pa ni bilo hujših prometnih nesreč. Velenjski policisti pa so opravili v času od prejšnjega ponedeljka 17 intervencij.
Številni vlomi v avtomobile
Policisti na Celjskem opažajo, da je vse več vlomov v avtomobile, zato vas opozarjajo, da ne puščate dokumentov, denarnic, torbic, mobitelov in drugih vrednejših predmetov na vidnih mestih. Tako namreč lahko hitro postanete tarča tatov.
Poleg pešcev kolesarji najbolj ogroženi
Kolesarji so poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Policisti opozarjajo, da je treba s kolesom voziti po kolesarski stezi in kolesarskem pasu. Če tega ni, pa ob desnem robu vozišča. Še posebej bodite previdni na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo. Da ste opazni, uporabljajte luči, odsevnike in po možnosti svetla oblačila. Za vožnjo s kolesom
uporabljajte čelado. Vsekakor pa naj velja pravilo, da naj bo vožnja k kolesom zdrava, aktivna, prijetna, seveda pa tudi varna.
Padalo se ni odprlo
Na vzletišču za padalce pod Boskovcem nad Mozirsko kočo se prejšnjo sredo okoli poldneva ni odprlo padalo 43-letnemu Nizozemcu. Padel je petdeset metrov v globino. Posredovali so gorski reševalci, ki so ga prenesli do mozirske koče, kjer ga je oskrbela ekipa nazarskega zdravstvenega doma in ga prepeljala v celjsko bolnico, saj je utrpel hude telesne poškodbe.
Čelno trčila osebni avto in avtobus
Cesta Arja vas-Velenje je bila v četrtek zaprta tudi okoli 13. ure. V Vinski Gori sta namreč čelno trčila osebno vozilo in avtobus. Dve osebi sta se telesno poškodovali, eno so prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Zaneslo ga je
V nedeljo malo pred 15. uro je v Paki pri Velenju zunaj naselja vozil
31-letni voznik motornega kolesa iz smeri Velenja proti Slovenj Gradcu. Očitno je v ovinek pripeljal prehitro, saj ga je zaneslo preko neprekinjene ločilne črte čez polovico cestišča. Ravno takrat je iz slovenjgraške smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila. Vozili sta trčili, motorist pa si je pri tem zlomil roko.
Gorski reševalci posredovali s helikopterjem
V nedeljo malo po 9. uri so gorski reševalci na območju Logarske doline kar dvakrat posredovali s helikopterjem. Slabost je obšla občanko na poti na Okrešelj. Popoldne ob 14. uri pa si je turistka na poti iz Matkovega kota proti škafu zlomila nogo. Poškodovanko so oskrbeli in jo prepeljali na ljubljanski klinični center.
Zapeljala v plastične ovire
Na Cesti Simona Blatnika v Velenju je v ponedeljek voznica osebnega avtomobila avtomobila zapeljala v plastične ovire.
ZNAK ZAUPANJA
Spar temelji na kakovosti, zanesljivosti in odgovornosti tako do svojih kupcev kot tudi do svojih zaposlenih. Tako smo zrasli v veliko in uspešno podjetje z varno prihodnostjo. Naša vizija temelji na izkušnjah in znanju, imamo jasen pogled vjutri. Iščemo sodelavce, s katerimi bo Spar tudi v prihodnje kos izzivu biti vedno najboljši.
PAR
©SLOVENIJA
Za delo v megamarketu Interspar VELENJE iščemo:
1.	Kuharje (m/ž)
2.	Blagajnike (m/ž)
3.	Peke (m/ž)
4.	Prodajalce (m/ž)
5.	Prodajalce na svežih oddelkih
(sadje in zelenjava, kruh, delikatesa) (m/ž)
Pričakujemo:
-	od točke 1.-5. zahtevana IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
-	zaželene izkušnje na podobnih delovnih mestih
Nudimo:
-	zaposlitev v velikem in uspešnem mednarodnem podjetju
-	prijetno delovno okolje
-	plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja
-	zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas
Prijave pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Spar Slovenija d.o.o., "Za Interspar" Letališka 26, 1000 Ljubljana oz. na kadri@spar.si.
Gremo v hribe...
AdilH uselja
Avgust je tudi mesec, ko so naše gorske koče zelo obiskane. Precej ljudi želi izkoristiti čas pred septembrom in začetkom šolskega pouka, vrnitvijo v službo; nekateri želijo ubežati pred poletno vročino in sparino v mestih; precej pa je ljubiteljev narave, ki svoj prosti čas redno preživljajo na okoliških hribih, v sredogorju in visokogorju. Planinstvo in alpinizem sta pri nas izredno razvita in popularna. Planinstvo je spodbujalo narodno zavest, v alpinizmu pa imamo precej alpinistov, ki so s svojimi izjemnimi dosežki slovenski alpinizem postavili v sam svetovni vrh. A množičnost pohodništva in planinstva še ne pomeni, da je aktivno preživljanje prostega časa v hribih in gorah tudi varno. Nesreče se dogajajo tudi najbolj izkušenim in pripravljenim, kaj šele takšnim, ki tja »zaidejo«. Da bi bilo v naših gorah čim manj nesreč, so reševalci in policisti gorske enote tudi letos izvedli precej aktivnosti, da bipohodnike, planince in gornike opozorili na nevarnosti v gorskem svetu. Kot so v pretekih letih ugotovili, so med najpogostejšimi vzroki nesreč: telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gorskem svetu, gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti, podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer in še bi lahko našteval. Zdrs in padajoče kamenje pa sta že vrsto let glavna vzroka gorskih nesreč. Torej, obuti je treba »ta prave« čevlje, na izpostavljenih (nevarnih) mestih pa je priporočljiva tudi čelada. In kaj bi lahko še naredili, da bi bili bolj varni?
Pohod ali vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju in psihofizični kondiciji. Pri tem je potrebno upoštevati drugačne vremenske razmere, hitre spremembe vremena, v tem času pa tudi soparno vreme. Pred zahtevnejšimi turami je zelo priporočljivo utrditi noge in celo telo na dostopnejših in predvsem lažjih pobočjih in vrhovih. Pohod je treba začeti dovolj zgodaj, da se izognete opoldanski vročini in soparnemu vremenu, a tudi popoldanskim nevihtam, ki so v zadnjih letih čedalje pogostejše stalnice vročih poletnih dni. Zato se brez informiranja o vremenski sliki in vremenu na območju, ki ga nameravate obiskati, ne odpravljajte od doma. Tudi zato, da se lahko pripravite, da v avto in nahrbtnik vzamete dodatno obleko, obutev in opremo. Vsebina nahrbtnika naj ne bo odvisna od vaše fizične pripravljenosti, ampak od zahtevnosti in trajanja poti. Zelo priporočljivo je, da se za pohod dogovorite še s kom, da niste sami, saj so v tem primeru tudi manjše poškodbe lahko usodne.
Če ne poznate planinskih poti, se odpravite z nekom, kijih pozna, uporabite karto in se prej pozanimajte, da ne boste presenečeni ali da se ne izpostavite preveliki nevarnosti. Za vzpone je lažje, če uporabljate označene planinske poti, ki so zavarovane, ob nesreči pa so izhodišče za reševalce. Hoja po brezpotjih je nevarna, ker so te poti bolj nevarne, s proženjem kamenja lahko ogrozite druge planince, v primeru poškodbe ali nesreče pa je reševanje oteženo in predvsem bolj nevarno. Preden se odpravite od doma, pa seznanite domače ali prijatelje, kam se odpravljate in kdaj se boste vrnili, da bodo ob morebitni nepravočasni vrnitvi obvestili policiste ali gorske reševalce, saj so uspešna reševanja odvisna predvsem od pravočasnega obvestila. Nesreča nikoli ne počiva, zato previdnosti ni nikdar preveč. To velja tudi za znanje, saj kdor več zna, manj tvega in se je sposoben pravilno odločiti v kočljivem položaju.
In ne pozabite: vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesite v dolino. Čuvajte naravo: ne uničujte mlade rasti, ne nabirajte gorskega cvetja in bodite zmerni pri nabiranju gozdnih sadežev... Srečno!
Iz policistove beležke
Pretepal partnerko in soseda
V soboto so morali posredovati policisti v Gaberkah, kjer je vinjen krajan fizično obračunaval s partnerko in nato še s sosedom. Policisti ga niso uspeli umiriti, zato so ga prepeljali v njegovemu stanju bolj primeren prostor na Policijsko postajo. Pa tudi to ni šlo z lahka, ker se je fizično upiral, sta policista uporabila prisilna sredstva. A mu je kljub temu uspelo poškodovati policijski službeni avtomobil, škodo bo seveda moral porav-
nati. Glede na to, da so policisti zbrali podatke, da že dolgo izvaja teror nad družino, bodo napisali tudi kazensko ovadbo sodniku za prekrške.
Več vlo mov
Na območju Velenja je neznani storilec vlomil v stanovanje in odnesel denar. Nekdo je skušal vlomiti tudi v poslovni prostor, a ga je »pregnala« alarmna naprava. Vlomljeno je bilo tudi v osebni avtomobil parkiran pri osnovni šoli Livada in kamp prikolico v velenjskem avtocampu od koder je nezna ni sto ri lec odnesel ribiško opremo.

UTRIP
m
orosKoo
Oven od 21. marca do 20. aprila
Poletni dnevi vam bodo še naprej godili, skorajda vam bo tudi dolgčas. Čisto premalo akcije se vam dogaja. V teh dneh boste spoznali, da nič ni bolj pomembno kot zdravje in dobro počutje, saj je, če imate tega, vse ostalo veliko lažje. Počasi vam bo šlo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Predvsem družina si želi, da bi se več smejali, pa tudi pogovarjali. Nekam tiho ste zadnje čase. Vi pa dobro veste, zakaj. In vso pravico imate, da to zadržite zase. Ljubezen? Vsak dan bolje.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Tudi letošnje poletje, sploh začetek avgusta, ni bil čisto nič takšen, kotste želeli. To bo žal veljalo tudi za dopustniški čas, če v teh dneh uživate v njem. Kar verjeti ne boste mogli, a sedaj je vse v vaših rokah. Pazite, da dobljenega zaupanja vam drage osebe ne izgubite zaradi nepremišljenih besed in zamolčanih dejanj. V ljubezni bo še naprej vladalo manjše zatišje, za kar pa ne boste veliko krivi. Partner rabi več časa za premislek in odločitev, kot ste si mislili. Nikar ne silite vanj. Ko bo pripravljen, boste to takoj občutili. Njegovo odločitev spoštujte. Sprejmite jo, kakršnakoli že bo.

Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Lepi dnevi se vam obetajo. Avgust bo namreč letos za vas izjemno lep mesec. Takšen je bil že začetek, pa tudi v naslednjih dneh vam bo lepo. Čeprav veste, da vas čaka veliko dela, ga boste opravljali z velikim zadovoljstvom in elanom, tudi zato, ker si jeseni obetate večjo spremembo v vašem življenju. Dobro veste, da je delo tudi privilegij, sploh, če je tako, da vas resnično veseli. In vaše je. Tudi na ljubezenskem področju so vam zvezde še naprej naklonjene. Na vas pa je, da si priznate, kaj si sploh želite in potem tudi ukrepate. Včasih sicer ne bo šlo čisto po željah, a se ne boste pritoževali.
Rak od 22. junija do 22. julija
V teh dneh boste pogrešali družbo, saj bodo številni od vam dragih drugje kot vi. Je pač čas dopustov. Morda je to priložnost, da se dobite s tistimi, za katere si sicer ne znate vzeti časa. Spoznali pa boste, kako malo je včasih treba, da človek spozna, kaj je sreča. Potrudite se, da ne bo ostalo le pri želji po več druženja z ljudmi, ki vam imajo kaj povedati in ki jih imate radi. Na ljubezenskem področju pa ne boste zelo zadovoljni, zato so lahko obujena prijateljstva tudi zamenjava za to. Prav tako godijo, pa čeprav ni metuljčkov v želodcu. Zdravje bo trdno.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Novica, ki je ne boste pričakovali, bo do vas prišla ob koncu tega tedna. Tokrat ne boste odlašali. Takoj boste začeli z akcijo in se lotili nekaterih slabih razvad, ki bi se jih radi znebili. Bodite trmasti, kar sicer ni ravno vaša odlika. Tokrat se bo splačalo, saj je vaše telo največ kar imate. Če pa boste videli, da brez strokovne pomoči ne bo šlo, ne oklevajte in jo poiščite. Tudi kar se načrtov, povezanih z vašo družino tiče, ne čakajte na boljše čase, ko boste imeli več časa. Tega imate točno toliko kot si ga vzamete. Tarnanje pri tem prav nič ne pomaga. Naredite si raje natančen plan vsakega dneva posebej.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Ni važno, kje boste, doma ali na dopustu, saj vam bo v naslednjih dneh resnično lepo. Tudi zato, ker boste uspeli obračunati s preteklostjo in razrešiti neke družinske zamere, ki se vlečejo vse predolgo. Čeprav vas bodo vodili le dobri nameni, se lahko zgodi, da boste na koncu vi izpadli grešni kozel. Zato krepko premislite, kako daleč ste pripravljeni iti in kaj vse ste za ohranitev neke tuje zveze pripravljeni storiti. Uspeli boste obnoviti zaloge energije, pomagala pa vam bosta šport in dobra družba. Sploh slednja vam bo letos res pisana na kožo.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Spet boste poskrbeli, da se boste imeli lepo. Prav nič več ne boste zaskrbljeni, kar se vaše prihodnosti tiče. Tudi zato, ker ste v teh dneh spoznali, kako dobro ste naredili pred časom, ko niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, če bi jo. Dobro bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate. To je prava pot do vaše sreče. Družina pa je tako ali tako na to že navajena in vam zelo stoji ob strani. Zabava bo odlična, počutje vsak dan boljše. Manjša skrb bo kmalu odpadla.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Zadnji dnevi za vas niso bili prijetni. Predvsem zato, ker res niste mogli biti mirni, saj se pripravljate na velik dogodek. Ker se bo vse steklo tako, kot bi si lahko želeli le v sanjah. Zdelo se vam bo, da je življenje resnično prijazno do vas. In to se vam bo poznalo tudi na daleč, že na obrazu. Tistih dni, ki jih boste še preživeli od doma, se upravičeno veselite. V soboto bo veselo, v nedeljo prav tako, v ponedeljek pa se bo vse skupaj umirilo. In potem se bo za večino življenje vrnilo v stare tirnice. Ki se jih po svoje celo veselite.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Čas je, da začnete intenzivno delati na tem, da se vam uresniči največja želja tega poletja. Vse kaže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med vami in vašim partnerjem, saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake, da je tu in tam počilo. In poka še vedno. Žal. Ni kaj, oba sta trmasta, malo tudi naveličana, včasih pa se je dobro spustiti iz oblakov na trda tla. Četudi je lahko pristanek precej boleč. Kar boste v vašo zvezo vložili v teh dneh, se bo obrestovalo še vso jesen. Zato bodite pazljivi.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Saj sploh ne boste več vedeli, kaj si želite. Na videz vam bo vse šlo kot po maslu, srečni pa ne boste. Pravzaprav boste zelo nemirni. Tudi zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja, ki pa res ne morejo obroditi kaj dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepše. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. V dobro voljo vas bodo spravljali predvsem otroci, tako lastni kot tuji. Ob njih boste namreč spoznali, kaj je to iskrenost in kako se lahko človek razveseli tudi majhnih stvari. V nedeljo bo to še posebej občutno in očitno.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Res si niste mogli želeti lepšega in boljšega začetka avgusta, saj so vse vaše skrbi za neko vam ljubo osebo v teh dneh že preteklost. Vendar ne morete iz svoje kože, saj se še ne boste umirili. Če je človek nagnjen k temu, da ga bolj skrbi za druge kot zase, pa se kaj lahko zgodi, da spregleda kakšen bolezenski znak. Bolečina nikoli ni čisto brez veze. Zato ji »prisluhnite«. Če vas bo skrbelo, le obiščite zdravnika. Sicer pa se boste v teh dneh spet predali sanjarjenju. Saj bi lahko bilo lepo, občutek vas ne vara. A kaj, ko vas bo preveč strah narediti prvi korak. Nasprotno stran pa tudi. Očitno še ni pravi čas.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Prav nič vam ne bo v naslednjih dneh težko. Celo godilo vam bo, če boste močno zaposleni in vam bodo dnevi kar polzeli skozi prste. Tudi zato, ker morate še premleti in preboleti neko zelo osebno izgubo, s katero se ne želite veliko ukvarjati. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, naredili pa boste tudi zelo veliko. S partnerjem se bosta po dolgem času in kar nekaj tihih dnevih spet precej pogovarjala in ob tem oba spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Sta kot dva pola, ki se neizmerno privlačita in težko živita drug brez drugega. Vedno, ko se dobro izteče, ste srečni. Ker sprememb v življenju nikoli niste marali.
Velenjski športniki in jubilanti na Rogli
Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje letos že sedemindvajsetič zaključila praznovanje »tedna upokojencev«
Kar 350 članov upokojenskih društev Velenja, Šoštanja, Šmartne-ga ob Paki, Vinske Gore, Škal, Šale-ka, Šentilja, DOO in Pesja ter KU Gorenje se nas je 20. junija s sedmimi avtobusi odpeljalo na Roglo. To so bili predvsem aktivni športniki,
ki so v svojih društvih dosegli najboljše rezultate v posameznih disciplina (kegljanje, balinanje, ribolov, streljanje, pikado, šah...).
Tudi tokrat so bili posebnega vabila deležni vsi pari, ki so v preteklem letu obhajali zlato ali biserno poro-
ko. Le teh je bilo petdeset: osemin-štirideset zlatih in dva biserna. Zanje so organizatorji pripravili poseben slavnostni program, v okviru katere ga je vsak par prejel diplo mo, poročni šopek in steklenico penine. Upokojence so pozdravili tudi župana Šoštanja in Šmartnega ob Paki ter podžupan Velenja. Poseben pozdrav pa so parom namenili še predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak, direktor hotela Delfin in predsednica MZDU Velenje Ana Roza Hribar.
Po končani proslavi in zaključku športnih aktivnosti med društvi in posamezniki je sledilo slavnostno kosilo. Za prijetno razpoloženje je poskrbel ansambel Podkrajski fantje.
Udeleženci srečanja se iskreno zahvaljujemo organizatorjem in predsednici MZDU Velenje Ani Rozi Hribar, ki so nam s pomočjo sponzorjev pripravili to nepozabno srečanje.
■ Jelena Pečovnik, DU
Eli Ulrih v spomin
24. julija smo se na pokopališču Žale v Ljubljani poslovili od tovar-išice Ele Ulrih - Atene. Pri nas v Šmartnem ob Paki znane kot Martinove Ele.
Rodila se je 10. februarja leta 1925 očetu Ivanu in mami Neži Letonja kot peti otrok. V drugem letu starosti je izgubila mamo, zato jo je oče dal v oskrbo svoji sestri Leniki in svakinji Pavli. Ela je odraščala v Skornem, kjer je tudi končala osnovno šolo. Uporna, kot je bila, je že kot otrok in mladenka sodelovala v vseh družbenih ter krajevnih aktivnostih kraja. Po sili razmerjo je oče leta 1938., še ne 16-letno, vzel nazaj domov, kjer je morala v gostilni opravljati vsa
gospodinjska dela. Tu se je srečevala z gosti - revolucionarji, ki so se družili z njenima bratoma Vladom in Jožetom, obema prvoborcema. Leta 1941, ko sta šla v ilegalo, je bila edina vez z njima in domačimi prav Ela.
Za kaj takega je bilo potrebnega veliko korajže in iznajdljivosti, saj
je okupator Martinovo hišo budno opazoval. 6. aprila leta 1942 so gestapovci aretirali celo družino, vendar jih je izkušeni mladenki uspelo prelisičiti z znanim trikom - manjkajočo nogavico, da je aretirana lahko pobegnila.
Kot prvoborka in partizanka je delovala na obsežnem področju -od Obirja na Koroškem do Lendave v Prekmurju. Vseh njenih aktivnosti, akcij, zmag ni mogoče opisati. Rečemo lahko le, da je vse boje, v katerih je bila trikrat ranjena, in naloge izvedla nadvse uspešno. Za svoja junaštva je v času NOB prejela Spomenico 1941 in številna druga visoka odlikovanja.
Po osvoboditvi je nadaljevala politično delo. Delovala je predvsem na prosvetno-pedagoškem področju in se dodatno izobraževala. Od leta 1972 do 1980je bila sekretarka za kulturo in prosveto v Izvršnem sve-
tu. Tovarišica Ela je bila tudi dobra žena svojemu soprogu, znanemu prvoborcu Tonetu Ulrihu - Kristlu ter mati sinovoma Vasji in Mitju. Z veliko potrpežljivosti, ki je bila le njej svojstvena, je zadnja leta prenašala tegobe in telesne bolečine.
Martinove Ele ni več. Mi, ki ostajamo, se zavedamo velike vrzeli, ki je nastala z njenim odhodom. Ne samo v družini, kjer je bila ljubljena, ampak tudi v širši družbeni skupnosti. Predvsem pa jo bomo pogrešali v organizaciji ZB NOB, kjer nam je bila v veliko pomoč in podporo.
Želimo ji miren počitek v naši slovenski zemlji, ki jo je neizmerno ljubila in zanjo prelivala svojo kri.
■ ZZB za vrednote NOB Jože Berdnik
Zgodilo se je
• • •
od 7. do 13. avgusta
■	8. avgusta 1862 je škof Anton Martin Slomšek posvetil večjo cerkev sv. Križa na Sv. Križu nad Belimi Vodami;
■	okraj Šoštanj so 8. avgusta
1945	razdelili na 42 krajevnih ljudskih odborov, spadal pa je v okrožje Celje; 2. marca leta
1946	je bil okraj Šoštanj ukinjen ter skupaj z okrajem Gornji Grad preimenovan v Šaleško-savinjski okraj s sedežem v Mozirju, ki je bil razdeljen na 41 krajevnih ljudskih odborov; predsednik okraja je bil Vlado Miklavc, tajnik pa Rudi Jesenšek;
8. avgusta 1998 sta Radio Velenje in tednik Kaj v Dravogradu izvedla veliko finale pevske prireditve »Poletnih 13«, na kateri je nagrado Zlato sonce osvojila Velenjčanka Natalija Verboten;
-	Jolanda Čeplak je 8. avgusta 2002 osvojila zlato medaljo na evropskem prvenstvu;
-	9. velikega srpana 1868 je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor; na njem so postavili zahtevo po zedinjeni Sloveniji;
-	9. avgusta 1995 je na območju občine Šoštanj že drugič tisto poletje divjalo silovito neurje; potoki Velunja, Strmina in Slanica so prestopili bregove in povzročili pravo razdejanje; nastalo materialno škodo, ki jo je povzročilo neurje, so ocenili na 500 milijonov takratnih tolarjev;
-	avgusta leta 1953 so po načrtih arhitekta Otona Gasparija in inženirja Stanka Bloudka začeli udarniško graditi velenjski stadion ob jezeru;
-	10. avgusta 1962 se je v velenjskem premogovniku


m.
Cerkev Sv. Križ nad Belimi Vodami (arhiv Muzeja Velenje)
zgodila huda delovna nesreča, ki je zahtevala življenja štirih rudarjev;
-	od 2. do 11. avgusta leta 1996 je v Velenju potekalo svetovno prvenstvo Naviga, to je svetovno prvenstvo v daljinsko vodenih modelih čolnov;
-	13. avgusta leta 1996 se je v
velenjski glasbeni šoli pričela že 10. mednarodna violinska šola profesorja Igorja Ozima, v muzeju na velenjskem gradu
pa so odprli razstavo slikarja - naivca Antona Repnika;
- 12. avgusta leta 2005 so z dokončanjem odseka pri Trojanah dokončali 230,7 km avtocesto A1 od Šentilja do Kopra, ki so jo začeli graditi leta 1970 z gradnjo odseka Vrhnika-Postojna.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
ČETRTEK, 6. avgusta
TV SLO (7
06.55	Kultura
07.00	Odmevi
07.45	Na zdravje!
09.00	Poletje na Laponskem. 41/52
09.25	Risanka
09.30	Disko. risanka
09.40	Pod klobukom: Isadora Duncan
10.15	Totalna razprodaja: slabo in
dobro. 5/10
10.45	Zdravje v Evropi. črna luknja
otroštva 7/8
11.40	Sveto in svet
13.00	Poročila. šport. vreme
13.15	Očka na službeni dolžnosti. 13/25
13.50	Čez planke: Nizozemska
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija. 19/40
16.10	Valerijine besede. dok. film
16.25	Enajsta šola
19.45	Rožnati panter. risanka
17.00	Novice. šport. vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Jasno in glasno. kont. odd. za mlade
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Nuki in prijatelji. risanka
18.45	Pujsa Pepa. risanka
19.00	Dnevnik. vreme. šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tednik
20.50	Bosna in Hercegovina. dok. odd.
22.00	Odmevi. vreme. šport
23.00	Osmi dan
23.30	Besede in slike. 22. oddaja
23.45	Tv dnevnik 6.8.1991
00.10	Dnevnik
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.20	Tv prodaja
10.50	Poletni mozaik: sanje
11.20	Tv dnevnik 6.8.1991
11.45	Sanjska potovanja. Turčija. 5/11
12.35	Po poteh Ushuaie. 13/13
13.30	Na lepše
14.00	Slovenska jazz scena
14.40	Tv prodaja
15.10	Evropski magazin
15.40	Med valovi. tv Koper
16.10	Brez reza. politično ekonomsko
ravnovesje gradualizma
16.35	Za prste obliznit. kuhar. odd.
17.00	Mostovi. moj gost. moja
17.30	To bo moj poklic: stavbni
steklar in steklopihalec, 1. del
18.00	Želite Milord?, ang. nan., 15/26
19.00	Sedem obdobij rocka, dok. ser.
20.00	Film
21.40	Jasnovidka, 16/22
22.20	Kmetovalci, am. film 23.35 Dediščina Evrope, dok. film 00.55 Zabavni infokanal
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	24ur
08.00	Velika dolina, risani film
09.20	Rachael Ray, pog. odd.
10.15	Tv prodaja
10.45	Ricki Lake, pogov. oddaja
11.40	Učitelj z napako, am. film
13.35	Tv prodaja
14.05	Zločini pred domačim pragom, nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	S cukrčkom do sreče, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Do zadnjega diha, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Zadnji dobri možje, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Zadnji dobri možje, nadalj. filma
23.40	Enota za posebne primere, nan.
00.35	Poštar vedno zvoni dvakrat,
am. film
02.45	24 ur, ponovitev
03.45	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.25 Vabimo k ogledu
Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 133. oddaje Čas za nas, mladinska oddaja -Spolnost in spolno nasilje med mladimi
Iz našega arhiva: Ko oči slišijo, 70 let Jožeta Napotnika, posnetek 1. dela prireditve Videospot dneva Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -sadimo in sejemo Casper, risani film Pravljice za otroke 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev Regionalne novice Noč ob Jezeru: Sead Memič Vajta, posnetek nastopa v Velenju
22.50 Hrana in vino, kuharski nasvet,
134 oddaja 23.20 Iz našega arhiva: Na obisku pri
... Bojanu Glavaču 00.20 Vabimo k ogledu 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila
10.30
11.40
12.40 14.00
19.20 19:40
21.25 21.30
tv slo rr
07.00	Kultura
07.05	Odmevi
07.45	Na zdravje!
09.00	Srebrnogrivi konjič. 12/39
09.25	Žogarija.3/10
09.55	Valerijine besede. dok. film
10.05	Enajsta šola
10.35	Dolgcajt. oddaja za mlade
11.30	To bo moj poklic: mesar. 2. del
11.55	To bo moj poklic: stavbni
steklar in steklopihalec. 1. del
12.20	Osmi dan
13.00	Poročila. šport. vreme
13.25	Razgalejni: Kralj Abdulah II..
dok. ser.. 2/7
14.15	Pogled na.. cvetlična tihožitja
Marije Auersperg Attems
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor Pes. 18/30
15.55	Simon v deželi risb. ris.
16.00	Iz popotne torbe: legende
16.20	Dogodivščine Sarah Jane. 10/10
17.00	Novice. šport. vreme
17.20	Posebna ponudba
17.40	Tv pogled
17.50	Duhovni utrip
18.05	Izjemne živali. 5/7
18.30	Lojzek. risanka
18.35	Bacek Jon. risanka
18.45	Zakaj?. risanka
19.00	Dnevnik. vreme. šport
19.50	Tv pogled
19.55	Hotel poldruga zvezdica:
računalnik. 14/25
20.30	Steverjan 2009. 2. del
22.00	Odmevi. šport. vreme
22.55	Polnočni klub
00.15	Duhovni utrip
00.30	Tv dnevnik 778.1991
00.55	Dnevnik. pon.
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
TV SLO H
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
13.00	Umetnost igre - žive igralske legende
13.30	Besede in slike: dr. Tomaž Brejc
14.10	Tv dnevnik 7.8.1991
14.35	Evropski magazin, tv Maribor
15.05	Črno beli časi
15.20	Tv prodaja
15.50	25 dni v Evropi - Latvija, tv Maribor
16.20	Za prste obliznit, kuhar. oddaja
16.45	Primorski mozaik
17.15	Mostovi
17.50	Prijatelji, ostanimo prijatelji, tv Koper
18.50	Zlata šestdeseta: nostalgija z
Belimi vranami
20.00	Uganke svetega pisma, 3/4
20.50	Ukradeno življenje, 3/3
21.40	Dick Tracy, am. film
23.25	Čez planke: Kosovo, pon.
00.30	Osnovni delci, nem. film
02.20	Gandža, 9/22
02.50	Zabavni infokanal
POP
06.30	Tv prodaja
07.00	24ur
08.00	Kopalčki, ris. serija
08.15	Čas darovanja. risani film
09.35	Rachael Ray, pog. oddaja
10.30	Tv prodaja
11.00	Ricki Lake, pog. oddaja
11.55	Lepotica v rožnatem, am. film
13.35	Tv prodaja
14.05	Zločini pred domačim pragom,
15.0
ang. nan. Ukradeno srce, nad.
15.55	S cukrčkom do sreče. nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Do zadnjega diha. nad.
18.00	Angeli brez kril. nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika. nan.
20.50	Elektra. kan. - am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Enota za posebne primere. nan.
23.45	Krog 2. am. - jap. film
01.40	Sest modelov. nan.
02.15	24 ur. ponov.
03.15	Nočna panorama
©
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, vrtnarski kotiček, jutranji gost, plesni koraki Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 134. oddaje Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -sadimo in sejemo Videospot dneva Iz našega arhiva: Na obisku pri ... Bojanu Glavaču Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Regionalne novice MIŠ MAS, otroška oddaja -vstopimo v Hermanov brlog Bilo so mladi upi, otroška odd. Videospot dneva Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 21.25 Regionalne novice 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, ponovitev 22.20 Hrana in vino, kuharski nasvet,
135. oddaja 22.50 Ta svet je za otroke, posnetek
2. dela koncerta 00.25 Vabimo k ogledu 00.30 Videospot dneva 00.35 Videostrani, obvestila
10.25 10.30
11.40 11.45
14.00 18.25 18.30 18.35
19.15 19.50 19.55
SOBOTA, 8. avgusta
tv slo rr
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Iz popotne torbe: legende
07.50	Reševanje medvedka, ris. film
08.15	Zladko Zakladko, sanjavi
travniki ob Krki
08.30	Pod klobukom
09.10	Selik in Katarina, norv. film
10.45	Polnoči klub
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Dr. Who, 10/13
14.00	Risanka
14.10	Rožnati panter, risanka
14.15	Ati s štirimi, danski film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu, tv Maribor
17.55	Popolna družina
18.00	Z Damjanom
18.35	Mala kraljična, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji 20.05 Na prvi pogled, am. film
22.40	Prvi in drugi - oči nostalgije
23.10	Poročila, vreme, šport
23.40	Trk, kanadski film
01.15	Tv dnevnik 8.8.1991
01.40	Dnevnik, pon.
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
08.10	Tv prodaja
08.40	Skozi čas
08.50	Tv dnevnik 8.8.1991
09.15	Dosje: upokojeni in revni?
10.10	Posebna ponudba, potr. odd.
10.30	25 dni v Evropi - Latvija, tv
Maribor
11.00	Primorski mozaik
11.35	Uganke svetega pisma, 3/4
12.25	Samo bedaki in konji, 20/45
12.55	Samo bedaki in konji, 21/45
13.25	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.25	Tv prodaja
14.55	Fiesta Latina: simfonki RTV
Slovenija
16.15	Tv prodaja
16.45	Potovanje v Indijo, ang. film
19.25	Nogometni magazin Fife
20.00	Nogomet: Maribor - Olimpija
22.10	Slovenski magazin 22.35 David Nolande, fr. nad., 2/6 23.25 Coldplay live at BBC, posn.
koncerta 00.25 Številke, 6/24
01.10	Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Slonček Benjamin, ris. serija 08.25 Krofko, ris. serija 08.35 Drobižki, ris. serija
08.40	Brata Koalček, ris. serija
08.50	Florjan, gasilski avto, ris. serija
09.00	Bratz, ris. serija 09.25 Bakuganski bojevniki, ris. ser.
09.50	Kim Possible, ris. serija
10.15	Super Ed, ris. serija
10.40	Reka Wye, ang. dok. odd.
11.35	Upornica na konju, nan.
12.30	Skrivni nasprotnik, ang. film
14.40	Zgodba o Mary Bryant,
avstral.-ang. nad.
15.40	Raines, am. nan.
16.35	Tista druga sestra, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Po sončnem zahodu, am. film
21.35	Sedem, am. film
23.50	Žrelo 3, am. film
01.00	24ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon.
- vstopimo v Hermanov brlog 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Nerodna Avguština, predstava
v izvedbi Vrtca Velenje 10.05 Hrana in vino, kuharski
nasveti, pon. 135. oddaje 10.45 Videospot dneva 10.50 Asova gibanica, infor. oddaja 12.00 Videostrani, obvestila 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -sorodstvene vezi 19.20 Otrokom za lahko noč: Glasba
za otroke 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, infor. odd. 20.25 Iz našega arhiva: 50 let ansambla Štirje Kovači -posnetek 2. dela koncerta 21.50 Vabimo k ogledu 21.55 Kras: lepe vasi lepo umirajo, 3.
del dokumentarne oddaje 22.50 Iz našega arhiva: Frankie Lane,
posnetek nastopa 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 9. avgusta
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 18/90, Cofko cof, 13/26
09.50	Žogarija, 3/10
10.20	Zgodbe iz divjine, 15/20
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha: Quo Vadis
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Števerjan 2009, 2. del
14.30	Domači ansambli
14.55	Prvi in drugi
15.25	Zaljubljeni na Mavriciju, nem. f.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Koncert Adija Smolarja, 2. del
18.10	Bilo je ...
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.50	Jani Nani, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Outsider, slovenski tv film
21.40	Legende velikega in malega
ekrana: Dragan Bulič
22.45	Poročila, vreme, šport
23.15	Večerni gost: Gilberto Civardi
00.10	Za ljubezen ali domovino, am. f.
02.10	Tv dnevnik 9.8.1991
02.30	Dnevnik, ponovitev
02.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.20	Infokanal
TV SLO &
06.30 Zabavni infokanal 08.00 Tv prodaja 08.30 Skozi čas 08.40 Tv dnevnik 9.8.1991 09.05 Poletni mozaik: sanje 09.35 29. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije, 1/6
valovi, tv Koper Slovenski magazin Zdravje v Evropi: črna luknja otroštva, 7/8
Brodolomci, korprodukcijski f. Mehika - od Olmekov do Aztekov
14.55 Atletika - zlata liga, Pariz Pragersko: svetovno prvenstvo v streljanju s puško Mednarodni plavalni miting, Radovljica
Nogometni magazin FIFE, pon. Nogomet, Maribor - Olimpija Ljubljana: prijateljska tekma v košarki Slovenija-Rusija Oče Hautot in njegov sin, fr. literarna nan. 22.45 Pokvarjena dekleta, nad., 12/16 Na utrip srca: New swing quartet
Pot v Memphis, am. dok. film
10.35 11.05
12.55 14.25
17.00
19.00 19.55
21.45
23.35 01.20
02.50 Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Slonček Benjamin. ris. serija 08.25 Krofko. ris. serija 08.35 Drobižki. ris. serija
08.40	Bombažki. ris. ser.
08.50	Brata Koalček. ris. serija
09.00	Florjan. gasilski avto. ris. serija 09.25 Bratz. otr. serija
09.50	Bakuganski bojevniki. ris. serija
10.15	Kim Possible. ris. serija
10.40	Pucca. ris. serija
10.45	Preverjeno. ponov.
11.35	Smeh ni greh. zab. odd.
12.10	Dvojčki različne polti. am. dok. odd.
13.10	Razgaljeni. an. dok. serija
14.15	Oceanovih 11. am. film
16.30	Sveže ločena. am. film
17.25	Bethoven 2. am. film
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	50 prvih poljubov. am. film
21.35	Eli Stone. am. nan.
22.30	Vonj po ženski. am. film
01.20	24 ur. ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Mojca in medvedek Jaka:
sorodstvene vezi 09.40 Nekoč na Pikinem festivalu
10.15 762. VTV magazin 10.20 Kultura. informativna oddaja 10.25 Sport. športna infor. oddaja 10.30 Novice tega tedna. infor. odd. 10.55 Vabimo k ogledu 11.00 Skrbimo za zdravje. svetovalna
oddaja - Zdravljenje krčnih žil 11.50 Iz našega arhiva: 50 let ansambla Stirje Kovači -posnetek 2. dela koncerta 13.15 Hrana in vino. kuharski nasveti
- tedenski izbor 14.30 Videostrani. obvestila 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Ustvarjajmo skupaj. oddaja za otroke
19.45 Noč ob Jezeru: Sead Memič
Vajta. posn. nastopa v Velenju 20.35 Ustvarjalno o ustvarjalnosti -
Ustvarjalnost za učenje 21.35 Iz našega arhiva: 50 zvez za otroke(5) - Davor Radolfi. Helena Blagne. Čuki. Rebeka Dremelj. Tereza Kesovija 22.25 Vabimo k ogledu 22.30 Videostrani. obvestila
PONEDELJEK, 10. avgusta
tv slo rr
07.15 Utrip 07.25 Zrcalo tedna 07.40 Na zdravje! 09.00 Smrkci, 4/30 09.20 Animalija, 19/40 09.50 Žogarija, 4/10 10.20 Iz popotne torbe: legende 10.40 Dogodivščine Sarah Jane, 8/10 11.10 Ivek, kdo te je ubil? dok. film, pon.
12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Izjemne živali, ang. serija, 1/10 13.55 Legende velikega in malega ekrana: Dragan Bulič, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Grimmove pravljice: Sneguljčica, ris. nan. 16.10 Risanka 16.15 Bisergora, 6. oddaja 16.30 Hiša eksperimentov:
vrtavkologija 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled
17.30 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 18.45 Toni in Boni, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled
19.55 Vzporedna ekonomija, 1. odd. 20.50 Totalna razprodaja: Vila iz
Srila, 6/10 21.20 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Podoba podobe - podvodna
arheologija v Ljubljanici 23.20 Glasbeni večer: podoba Slovenije - večer tanga 00.05 Tv dnevnik 10.8.1991 00.25 Dnevnik, ponovitev 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal
TV SLO C?
Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 9.55 Tv prodaja
10.25 Sobotno popoldne, ponov. Tv prodaja
Srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije, 1/6 13.50 Slovenci v Italiji 14.20 Tv dnevnik 10.8.1991 14.45 Posebna ponudba, potroš. odd. 15.05 Osmi dan 15.35 Slovenski magazin 16.00 Za prste obliznit, kuharska
odd. z Nigello Lawson, 1. odd. 16.25 Prvi in drugi Tv prodaja
To bo moj poklic: stavbni steklar in steklopihalec, 2. del Frasier, 24/25 Frasier, 25/25 18.45 Derren Brown, miselni triki 19.00 Labirint
20.00 National geographic, am. dok.
serija, 6/16 20.50 Zakaj demokracija?, Egipt Knjiga mene briga: Barack Obama
Obseden, am. film 23.55 Temna stran meseca, 2. del dok. filma
National geographic, pon.
07.00
12.40 13.10
16.50 17.20
17.50 18.10
21.50 22.10
01.10
02.05 Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	24ur, ponovitev
07.55	Pot skozi meglice, ris. film
09.15	Rachael Ray, pogov. oddaja
10.10	Tv prodaja
10.40	Ricki Lake
11.35	Seks in samsko dekle, am. film
13.35	Tv prodaja
14.05	Zločini pred domačim pragom,
ang. nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	S cukrčkom do sreče, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Do zadnjega diha, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nad.
21.00	Poroka na hitro, am. film
22.40	24ur zvečer
23.00	Enota za posebne primere, nan.
23.55	Strast v glavi, am. film
01.40	24ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov, plesni koraki 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 11.30 Ustvarjajmo skupaj, oddaja za
otroke 12.10 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Mladi upi, otroška oddaja 19.20 Mala miška in veliko rdeče
jabolko 19.40 Pravljice za otroke 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 21.30 Regionalne novice 2 21.35 Na obisku ... pri Ivanu Atelšku 22.35 Hrana in vino, kuharski nasvet,
136. oddaja 23.05 Kad bi bio Bijelo dugme, posnetek 1. dela koncerta 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
TOREK, 11. avgusta
TV SLO (7
06.55	Kultura
07.00	Odmevi
07.45	Na zdravje!
09.00	Waitapu, mladinska nad., 2/5
09.25	Bisergora, 6/15
09.40	Grimmove pravljice: Šest
labodov
10.05	Hiša eksperimentov:
Vrtavkologija
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	National geographic, am. dok. serija
12.00	Večerni gost: Gilberto Civardi
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Eutrinki
13.45	Podoba podobe - podvodna arheologija v Ljubljanici, pon.
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček, 12/34
16.10	Zlatko zakladko
16.25	Zgodbe iz divjine, 15/20
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Gozdovi Slovenije, smrekovje, 5/5
17.55	Zlata ribica, 7/7
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Milan, risanka
18.45	Hupko, trobilka in pihec, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Čez planke: Portugalska in
Madeira
21.05	Reševanje gospodarja
Filipinskih gozdov
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Ameriški dolg, kan. dok. odd.
00.40	Prava ideja!, poslovna oddaja
01.15	Gozdovi Slovenije: Mestni
gozd, 5/5
01.40	Tv dnevnik 11.8.1991
02.05	Dnevnik, ponovitev
02.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.05	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.40	Tv prodaja
12.10	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
13.00	Nalepse
13.35	Tv dnevnik 11.8.1991
14.00	Dober dan, Koroška
15.00	Zakaj demokracija?, Egipt
15.55	Oddaja tv Maribor
17.00	Za prste obliznit, kuhar. odd.
17.25	Mostovi
17.55	Na zdravje
19.00	Večerni gost: Janez Janša
20.00	Muzikajeto: Cubisimo, 2. del
20.30	Mozaik: Partnerski odnosi
21.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.35	Dediščina Evrope: Caravaggio,
dok. film
23.15	Lilije, 8/8
00.15	Derren Brown, miselni triki, pon.
00.30	Zabavni infokanal
POP
06.45	Tv prodaja
07.15	24ur, ponovitev
08.15	Skrivnostni otok, ris. film
09.35	Rachael Ray, pogovorna odd.
10.30	Tv prodaja
11.00	Ricki Lake
11.55	Žarek upanja, kan.-am. film
13.35	Tv prodaja
14.05	Zločini pred domačim pragom, nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	S cukrčkom do sreče, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Do zadnjega diha, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Preverjeno
21.40	Monk, nan.
22.35	24ur zvečer
22.55	Enota za posebne primere, nan.
23.50	Smrtne misli, am. film
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, jutranji gost, koledar dogodkov, plesni koraki, zdravniški nasvet 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 136. oddaje 10.30 Mladi upi, otroška oddaja 11.10 Kad bi bio Bijelo dugme, posnetek 1. dela koncerta 12.10 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Videospot dneva 18.35 Nanovo, mladinska oddaja 19.20 Otrokom za lahko noč: glasba
za otroke 19.40 Pravljica: Princeska Lili 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 21.00 1763. VTV magazin, regionalni
- informativni program 21.25 Kultura, informativna oddaja 21.30 Šport, infor. športna oddaja 21.35 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja - Končna odpoved ledvic in nadomestne oblike zdravljenja 22.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 137. oddaja 23.05 Asova gibanica, infor. odd. 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
SREDA, 12. avgusta
tv slo rr
06.55 Kultura 07.00 Odmevi 07.45 Na zdravje! 09.00 Nekoč je bilo .... 25/26 "1.25 Grimmove pravljice: ljčica. ris. nan.
09.50	Risanka
10.00	Zlatko Zakladko
10.15	Švedska, 11/12
10.30	Slovenski vodni krog
11.00	Zlata ribica: Neprijetna
vprašanja, 7/7
11.35	Gozdovi Slovenije: Mestni
gozd, 5/5
12.05	Reševanje gospodarja
Filipinskih gozdov, dok. film
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Eutrinki
13.30	Vzporedna ekonomija
14.25	Slovenski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ferdi, 3/13, ris. nan.
16.10	Male sive celice, kviz, pon.
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Zdravje v Evropi - norec v naši
soseski, 8/8
18.25	Žrebanje lota
18.35	Tinček, risanka
18.40	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Tv pogled
20.05	Ko se rodiš se ne moreš več
skriti, it. film
22.05	Poročila, vreme, šport
23.15	Brez reza: dr. France Bučar, dr. Janko Prunk, Tone Kuntner, Tone Pavček
23.50	Zdravje v Evropi: norec v naši
soseski, 8/8
00.40	Tv dnevnik 12.8.1991
01.05	Dnevnik, ponovitev
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
TV SLO E
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.40	Tv prodaja
12.10	Tv dnevnik 12.8.1991
12.35	Prava ideja!, poslov. oddaja
13.40	New swing quartet
15.25	Za prste obliznit, kuh. odd.
15.50	Tv prodaja
16.20	Mostovi
16.50	Črno beli časi
17.10	Slovenci po svetu, tv Maribor
17.45	Samo bedaki in konji, 29/45
18.15	Samo bedaki in konji, 30/45
18.45	O živalih in ljudeh, tv Maribor
19.00	Na vrtu, tv Maribor
19.25	Z Damjanom
20.00	Nogomet: kvalifikacije, Slovenija - San Marino
23.00	Razvalina življenja, tv priredba
gledališke igre
00.05	Slovenska jazz scena
01.00	Zabavni infokanal
POP
06.50	Tv prodaja
07.20	24 ur, ponovitev
08.20	Skrivnostna skala, ris. film
09.45	Rachael Ray, pog. odd.
10.40	Tv prodaja
11.10	Ricky Lake, pog. oddaja
12.05	Rdeče klasje, slovenski film
13.35	Tv prodaja
14.05	Zločini pred domačim pragom,
an. nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	S cukrčkom do sreče, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Do zadnjega diha, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Moj mož morilec, kan. film
22.35	24ur zvečer
22.55	Enota za posebne primere, nan.
23.50	Sami problemi, am. film
01.25	24ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, plesni koraki, koledar dogodkov, iz naše kuhinje 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 137. oddaje 10.30 Nanovo, mladinska oddaja 11.10 1763. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Šport, infor. športna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja - Končna odpoved ledvic in nadomestne oblike zdravljenja 14.00 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Čas za nas, mladinska oddaja 19.20 Nekoč na Pikinem festivalu,
otroški program 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža
Iz našega arhiva: Ko oči slišijo,
-m , . Jož ■ " ■ ■
70 let Jožeta Napotnika posnetek 2. dela prireditve 23.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 138. oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
6. avgusta 2009
"»has
PRIREDITVE
21
Knjižni kotiček
John Boyne: Deček v črtasti pižami
Glavni junak tega romana je devetletni Bruno, deček iz Berlina. Njegovo življenje se sesuje, ko se mora s svojo družino na hitro preseliti daleč stran, na Poljsko.
Njihova nova hiša stoji sredi ničesar. Bruno s svojo starejšo sestro nima kaj početi, vrstnikov pa ni. Torej se osamljen loti raziskovanja okolice. Nedaleč stran naleti na visoko žičnato ograjo, ki se vleče v neskončnost. Za ograjo so tla iz temno rdečega peska, nizke koče in dve stavbi s tovarniškim dimnikom. Polno je ljudi, vsi so oblečeni enako - v črtaste pižame.
Med raziskovanjem Bruno naleti na židovskega dečka Šmuela, ki ima roj stni dan na isti datum kot on sam. Med njima se razvije pristno otroško prijateljstvo. Zanj nihče ne ve, saj sta dečka vsak na svoji strani bode če žice.
Ko Šmuelu izgine oče, mu ga Bruno pomaga iskati. Preobleče se v črtasto pižamo in se splazi pod ograjo v taborišče. Toda dečka se z roko v roki znajdeta v skupini, ki jo vojaki odpeljejo v prazno sobo. Za njimi se zaprejo težka vrata ...
Paul Sussman: Kambizova uganka
PjljI Sussman
M&fZOVA
Roman, v katerem se prepletajo skrivnosti zgodovine in sedanjosti.
Perzijski kralj Kambiz je leta 523 pred našim štetjem poslal svojo vojsko, da uniči preročišče v Siwi. Po legendi je vojsko sredi puščave zajel peščeni vihar, jo prekril in pometel pod seboj.
Čez dva tisoč petsto let Nil naplavi na obalo v Luksoiju iznakaženo moško truplo. V Kairu najde
policija grozljivo umorjenega trgovca s starinami. Stara nekropola skriva truplo britanskega arheologa...
Da so primeri povezani, posumita edino policijski inšpektor Jusuf Khalifa in hčerka mrtvega arheologa, Tara Mullray. V iskanju rešitve uganke se znajdeta v razbeljenem srcu puščave, kjer bosta našla odgovor na eno od največjih skrivnosti antičnega sveta.
Pa bosta preživela?
Ante Tomic: Kaj je moški brez brkov
Dogajanje malih ljudi, postavljeno v šarmantno naselje, imenovano Smiljevo na Hrvaškem.
V	knjigi spoznamo vaškega župnika Stipana, njegovega brata, generala Ivico, bogato mlado vdovo Tatjano, izseljenskega povratnika Marinka in njegovo hčer Julijo, vaškega pesnika Lenorita...
Pisana paleta značajev, usod in niti, ki se tkejo med ljudmi.
Kdo bo osvojil mlado vdovo Tatjano? Kakšne misli spreletavajo lepega župnika? Zakaj je vojska prišla v Smiljevo? Kdo bo zet bogatega Marinka? Bo Julija ugodila očetovi želji, pravzaprav ukazu? Bodo romarji prišli na svoj cilj?
Duhovita knjiga nam ponuja obilico vprašanj. In odgovorov. Ne zamudite priložnosti in se prepustite lagodnosti in humorju življenja v Smiljevu.
Nassim Assefi: Arija
Tragična zgodba Iračanke, ki se proti volji svojih staršev odloči za življenje v Ameriki. Spozna prijetnega fanta, s katerim pričakujeta otroka. Še preden rodi, pa izgubi moža. S hčerjo Arijo živita kljub veliki izgubi prijetno življenje.
Nekega dne pa se zgodi usodna nesreča. Mlada voznica povozi Arijo in deklica ranam podleže.
Mama izgubi vse, za kar je živela, smisel življenja se ji razblini.
V	tej bolečini odpotuje po svetu, v upanju, da bo našla mir in odgovore na svoja vprašanja. Edina vez z domovino Ameriko sta njena prijateljica iz študentskih let in prijatelj, s katerim sta se pred tragično nesrečo romantično zbližala.
Ta roman v pismih je potovanje navznoter in navzven. ■ Pripravila Stanka Ledinek
VELENJE
Četrtek, 6. avgusta
18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo Park s5 dogaja
Petek, 7. avgusta
18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo Park s5 dogaja
Sobota, 8. avgusta
8.00 - 12.00
Cankarjeva ulica
25. Poletne kulturne prireditve -
Bolšji sejem
8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica
11.00 Ploščad pred Domom kulture
Kdaj - kje - kaj
Park s5 dogaja
Nedelja, 9. avgusta
18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo Park s5 dogaja
19.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma NK Rudar Velenje - NK Domžale
Ponedeljek, 10. avgusta
18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo Park s5 dogaja
21.00 ploščad pred Domom kulture
25. Poletne kulturne prireditve Otroška gledališko-lutkovna predstava - Majhnica in Pedenjped 18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo
25. Poletne kulturne prireditve Zvezde pod zvezdami Cukrček, glasbeno-plesni romantični film
Torek, 11. avgusta
10.00 - 12.00
Travnik pred Domom kulture
travniku
Lutke so spet z nami 17.00 - 21.00
Kotalkališče v Sončnem parku Poletje na kotalkališču 9002 18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo Park s5 dogaja
Sreda, 12. avgusta
17.00 - 21.00
Kotalkališče v Sončnem parku Poletje na kotalkališču 9002 18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo Park s5 dogaja 21.00 Ploščad pred Domom kulture
25. Poletne kulturne prireditve 15.00 - 18.00
Otroški program - Poletje na
25. Poletne kulturne prireditve Plesna predstava - pajkovke
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
Najbolj obiskani tečaji
Osnovni namen delovanja Društva podeželskih žena Šaleške doline, ki združuje 147 žena in deklet iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, je izobraževanje in druženje članic. V ta namen organizira društvo vrsto delavnic, predavanj, tečajev in strokovne ekskurzije. Najbolj so obiskani tečaji kuhanja in peke peciva. To se kaže v dobrih rezultatih članic, ki za svoje izdelke
na vsakoletnem sejmu Dobrote slovenskih kuhinj posegajo po najžlahtnejših odličjih.
Tako je na letošnjem Zdenka Orozel prejela za ajdov kruh z orehi zlato priznanje, Štefka Ločan pa zlato za krofe in srebrno za medenjake. Krofe in poltrdi sir Martine Borovnik je komisija nagradila z bronastim priznanjem, prav takšnega je prejela Suzana
PLOŠČAD PRED DOMOM KULTURE VELENJE : ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna DVD projekcija):
Četrtek, 6. 8., ob 21.00 (ob slabem vremenu bo projekcija v spodnji avli doma kulture)
ZVEZDE POD ZVEZDAMI (brezplačna poletna DVD projekcija):
STREGEL SEM ANGLEŠKEMU KRALJU
(Obsluhoval jsem angliskeko krale) Romantična vojna komedija, 120 minut. Režija: Jiri Menzel Igrajo: Ivan Barney, Oldrich Kaiser, Julia Jentsch, Martin Huba, Marian Labuda, Milan Lasica, Josef Abrham idr. Mlad hotelski postrešček Jan Dite sanja, da bo nekoč postal bogat in uspešen hotelir. Ob spremljanju tragikomičnih dogodivščin nenavadnih gostov visoke češke družbe se mladi Jan neutrudno vzpenja po družbeni lestvici. Zaradi bližajoče nevarnosti 2. svetovne vojne se poroči z Nemko Lizo, kar ga pripelje v osrčje nacistične ideologije, toda sanje o hotelu kmalu začnejo bledeti, saj mu
sreča obrne hrbet. S podporo Ministrstva za kulturo RS!
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV
sinhroniziran (Ice Age 3: Dawn of the Dinosaurs). Družinska animirana avantura, 95 minut. Režija: Carlos Saldanha, Mike Thurmeier Glasovi: Jernej Kuntner, Jure Mastnak, Jam Bučar, Nina Valič, Sebastijan Cavazza, Primož Ekart, Uroš Maček, idr.
Petek, 7. 8., ob 19.00 Sobota, 8. 8., ob 17.00 in ob 19.00 Nedelja, 9. 8., ob 16.00 - otroška matineja
Stari prijatelji iz prazgodovine se soočajo s številnimi novimi izzivi, saj pod mrzlo ledeno skorjo odkrijejo povsem nov svet, ki mu vladajo dinozavri. Ob raziskovanju nenavadnih bitij se čemerni mamut Manfred z družico Eli pripravlja na prihod prvega potomca, kar pri prijatelju - sesljajočem lenivcu Sidu -
vzbudi starševske občutke. Toda njegova akcija prisvojitve dinozavrovih jajc ne ostane neopažena, zato se trop znajde v smrtni nevarnosti.
V ŽRELU PEKLA
(Drag Me to Hell) Grozljivka, 99 minut. Režija: Sam Raimi. Igrajo: Alison Lohman, Justin Long, Lorna Raver, David Paymer, Dileep Rao, Reggie Lee, idr.
Sobota, 8. 8., ob 21.00 Nedelja, 9. 8., ob 18.00
SVETI JURIJ UBIJA ZMAJA
(Sveti Georgije ubiva aždahu) Zgodovinska vojna drama, 120 minut Režija: Srdjan Dragojevic Igrajo: Lazar Ristovski, Milutin Miloševic, Nataša Janjic, Bora Todorovic, Zoran Cvijanovic, Dragan Nikolic, Boris Milivojevic idr.
Petek, 7. 8., ob 21.00 Nedelja, 9. 8., ob 20.00
PLOŠČAD PRED DOMOM KULTURE VELENJE :
Koledar imen
Avgust/veliki srpan
6.	četrtek-Ljubo
7.	petek - Kajetan,
Donat, Albert
8.	sobota - Dominik (Nedeljko)
9.	nedelja - Edita, Peter
10	. ponedeljek -
Lovrenc(ij), Zvezdana
11	. torek - Klara
(Jasna), Suzana
12.
sreda - Hilarija, Ivana
Kralj za krhke flancate. Jožica Špi-tal pa je v zbirko priznanj dodala dve zlati, in sicer za pšenični polzr-nat kruh ter za krhke rogljičke.
Da niso vešče le pri peki kruha in peciva, so pokazale na tokratni predstavitvi dejavnosti društva na kmečki tržnici v Velenju, kjer so pripravile razstavo prtičkov. Na stojnicah pa so ponudile domače sveže kislo mleko, h kateremu se odlično poda ajdov kruh, za pokušino tudi domač kruh, namazan z zaseko, in domač sir iz kravjega mleka.
■ Tp
Utrinek s predstavitve društva na sobotni kmečki tržnici (foto: bš)
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
Tretji poletni festival
Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki bo tudi letos popestril poletje s poletnim festivalom. Za tretji festival po vrsti so pripravili 7 prireditev, vse pa bodo glasbeno obarvane. Poletje pod kozolcem bo v nedeljo, 16. avgusta, odprl Uroš Perič in njegov spremljevalni kvartet, nastopili pa bodo še dalmatinska klapa Mali grad, Iva Stanič z Big Bandom Radovljica, Malibu in Jože Krajnc, Orleki, zaključna prireditev festivala pa bo v četrtek, 10. septembra. Poimenovali so jo Po domače pod kozolcem, na njej pa bodo nastopile domače zabavnoglasbene skupine: ansambli Šibanc, Grajski muzikanti, Minutka, Navdih, Spev, Vagabundi, Jodler Lojz, pevska sestava Vajnštajn in Prijatelji ter Meta Malus. Konec tega meseca bo v okviru festivala pripravila Območna enota Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje še območno srečanje ljudskih pevcev in godcev Šaleške doline.
■ tp
Ponedeljek, 10.8. ob 21.00
ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna DVD projekcija):
CUKRČEK (Honey)
Romantični glasbeno plesni film, 94 minut. Režija: Bille Woodruff Igrajo: Jessica Alba, Lil' Romeo, Mekhi Phifer, David Moscow idr.
V	primeru slabega vremena bo predstava v četrtek (ob vsakem vremenu)!
Naslednji vikend od 14.8. do 16.8. napovedujemo:
ZF akcijski spektakel TRANSFORMERJI 2: MAŠČEVANJE PADLIH, grozljivko ZADNJA HIŠA NA LEVI, dramo BRALEC, dokumentarec sinhroniziran v slovenščino BELI PRAMEN: PUSTOLOVŠČINE MALEGA BOBRA
V	ponedeljek, 17.8. na ploščadi pred Domom kulture Velenje - Zvezde pod zvezdami, romantično komedijo JUNO
HA
h:as
Nagradna križanka Jagros, d.o.o.
mehanizem
za spreminj. vrtljajev motorja
letovišče v švici
škotsko moško krilo
reka v afriki, pritok nila
robert redford
«S
O"
srbsko moško ime, aleksan-dar
enololnč-
nica iz ješpren. kaše
IZDELOVALEC ORGEL
LIKOVNA UMETNOST
_!L*D_
B
IZMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI
KDOR RAD STIIKA, IŽčE
INDIJSKA BUDISTIČNA STAVBA
DVOR TURŠKIH SULTANOV
stanje velikega duševn. ugodja
mesto v
Črni gori
frnikola (star.)
ŽABJA ALI RIBJA JAJCA
ITALIJANSKA IGRALKA (MIRANDA)
TEKOČINA V
»LAH_
reka v sloveniji, izvira v trenti
grški didaktični pesnik
R
Trgovski center Jager Velenje Cesta Simona Blatnika 7
www.trgovinejager.com
Živila: Tehnika: Keramika: Tekstil: Del. čas: Pon. - sob. Ned., praz.
03/ 896 41 30 03/ 896 41 31 03/ 896 41 33 03/ 896 41 32
7.30 - 20.00 8.00 - 12.00
Parkirajte v sodobni, hladni GARAŽNI HIŠI
Vse za gospodinjstvo, družino, dom in okolico
IZJEMNO ugodna in bogata izbira:
*	živila in pijače
*	gradbeni material
*	keramika in tuš kabine (španski, italijanski proizvajalci)
*	tehnično blago
*	tekstil (Mustang Jeans, Kenny's, Lisca, Svilanit...)
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 17. 8. 2009 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 EUR v centru Jager Velenje). Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.
GIBANJE PREBIVALSTVA	
Upravna enota Velenje	Vojnik; Vinko Lubej, roj. 1954, Gostinca 1 a; Ivan Golob, roj. 1929, Velenje, Ul.Janka Ulriha 44; Pavla Naveršnik, 1930, Florjan 179, Šoštanj; Peter Videtič, 1936, Topolšica 18; Jela Marjanovic, roj. 1928, Laško, Zdraviliška c. 21; Ivan Jakop, roj. 1920, Šoštanj, Tekavčeva c. 2; Jakob Pušnik, roj. 1924, Brezno 3 d, Laško; Jožefa Zupanc, roj. 1947, Breg pri Polzeli 79
1 Poroke: H	
Branka Tratnik, Velenje, Kavče 24 a in Marko Meh, Velenje, Cesta talcev 8; Mateja Ramšak, Šmartno ob Paki, Slatina 43 in Tomaž Potočnik, Velenje, Bračičeva c. 3.	
■ Smrti: ^B	
Julija Škrubej, roj. 1929, Brezovica 6,	
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
8. in 9. 8. - MAJDA BUDNA, dr. dent. med. (Dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
Model GARA Mode| SKRIDPLECH Model TRAPEZ 6,90 C + DDV	6,90 € + DDV	6,90 € + DDV
DODATNI POPUST 7%!
Prva predstava v obnovljenem letnem kinu
Vrteli bodo avtorski dokumentarni film »Revizija mesta priložnosti«
Velenje, 6. avgusta - Drevi ob 21. uri Mladinski center Velenje vabi na prvo filmsko projekcijo v obnovljen letni kino ob Škalskem jezeru. Zavrteli bodo dokumentarni film »Revizija mesta priložnosti« avtorjev Staneta Špegla in Črta Valenčaka iz Velenja. Avtorja dokumentarca sta s plastenjem avtorske glasbe in video posnetkov, nastalih od zgodnjih petdesetih do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja združila v 34-minutno novodobno elektronsko slušno in vidno senzacijo. Video film z močno avtorsko noto je pregled tega heroičnega obdobja in na svojstven način predstavlja sicer že dokumentirano zgodovino tistih, ki počasi, a vztrajno tonejo v zgodovinsko pozabo. Avtorja film poklanjata mestu in meščanom ob 50-letnici odprtja mestnega središča. Na ogled pa bo tudi kratek film z naslovom »Der Lauf der Dinge«. Vstop bo prost.
Med Kunigundo plesno-cirkuške delavnice
Kakovostno gibalno preživljanje počitniškega časa otrok
Velenje - V času letošnjega festivala Kunigunda bodo prvič potekale aktivnosti namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Moči pri organizaciji so združili velenjska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), Mladinski center Velenje in Šolski center Velenje.
Plesno -cirkuške delavnice bodo potekale od 24. do 28. avgusta, prijave pa zbirajo do 14. avgusta na izpostavi JSKD v Domu kulture. Namen delavnic je kakovostno gibalno preživljanje počitniškega časa otrok, kjer se bodo pod strokovnim vodstvom mentorjev seznanjali z različnimi zvrstmi plesno-gibalnih umetnosti in spoznali osrednje kulturne ustanove še iz druge perspektive.
■ bš
Radio Velenje
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 6. avgusta:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 7. avgusta:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 8. avgusta:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 9. avgusta:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 10. avgusta:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 11. avgusta:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 12. avgusta:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 27. jul. 2009 do 2. avg. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 27. jul. 2009 do 2. avg. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
............ • <•«»•
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA- ŠKALE PESJE MOBILNA-GORA	VELKI VRH	SKORNO
□ 27.jul 028ju! ■29.jul □ 30.jul □ 31. jul DÜI.avg i02.avg
S 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
Telefon: 03/5726-319.
NEPREMIČNINE
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
35-LETNA punca se preseli k dobremu fantu, lahko na kmetijo. Spoznajte se z njo. Gsm: 031/807-376. PODJETNIK z otrokom želi spoznati sebi ustrezno preprosto punco za skupo življenje in delo. Pokličite, ne bo vam žal. Gsm: 041/240-403. ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse starosti, zastonj za mlajše ženske.
STAREJŠO obnovljeno hišo v Velenju (daljinsko ogrevanje, krs, internet), prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/819-885.
GARAŽO v Velenju ali na širšem območju regije kupim. Gsm: 051/348302.
V	PESJU pri Velenju oddam garsonjero. Gsm: 041/537-026.
V	CENTRU Velenja oddam 2-sobno delno opremljeno stanovanje. Gsm: 041/610-774.
KOSILNICO BCS bencin-petrolej in
puhalnik Tajfun z motorjem prodam.
Gsm: 041/261-676.
SUHE deske, 4 m3, deb. 2cm in 2 m3,
deb. 5 cm, primerne za zidarske potrebe
ter 10 m3 bukovih drvi prodam. Gsm:
041/973-447.
PRIDELKI
RAZNO
ŽENSKO kolo, navadno, rabljeno, kupim. Telefon: 5869-558, gsm: 041/969-210.
JABOLCNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. KORUZO domačo, luščeno prodam. Gsm: 041/261-676. BEL krompir, zgodnji prodam. Cena 0,40 eur za kg. Gsm: 031/499-232 (Gaberke).
KROMPIR, bel, odličnega okusa, prodam. Tudi pripeljem. Gsm: 031/523-748.
Ne mine dan, ne mine noč, da ne bil bi z nami Ti navzoč.
V SPOMIN
MARKOTU ARISTOVNIKU
Bilo je pred 15. leti, ko si ves vesel odšel od doma, a vrnil se nisi. Tragična nesreča te nam je vzela. V nas je ostala rana, ki se ne bo nikoli zacelila.
Ljubi Marko, radi smo te imeli, oh kako radi bi živeli s teboj. V nas je ena sama večna želja, da se to ne bi nikoli zgodilo.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu darujete rože, sveče in ga niste pozabili.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
VIKTORJA KRKA
iz Škal
7. 7 1942 - 23. 7. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala govorcu Samu Kopušarju, rudarski godbi in častni straži, praporščakom in pevcem, gospodu kaplanu za opravljen obred in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hči Andreja in sin Robi z družinama, brata Jože in Ivan z družinama.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Najdražjemu atiju
IVANU GOLOBU
2. 6. 1929 - 27. 7. 2009
Tvoje srce je bilo prepolno dobrote, ljubezni in neskončnega razdajanja. Oplemenitil si naša življenja s svojo iskrenostjo. Iz zemeljskega angela si v spanju postal nebesni. Iskrena hvala dobrim sosedom, sodelavcem in sorodnikom, da ste bili del njegovega življenja, veliko ste mu pomenili. Hvala vsem, ki ste poklonili svoj čas, spoštovanje in naklonjenost našemu atiju.
Ostajaš v naših mislih in srcih - POGREŠAMO TE.
Hčerka Tatjana, sin Robert z ženo Simono ter vnuki Lenart, Ožbej, Blaž in Mojca
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 9. 8. od i do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761202.
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO

[Wïïif	m\\m
	
	habit nepremičnine Habtt, d ao„ Kersnikova 11, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO
3-sobno stanovanje v Velenju, popolnoma obnovljeno, v petorčku, zelo prostorno z vso opremo, letnik 1956, kvadratura 88 m2, prvo nadstropje, cena 120.000 evr.
2-sobno stanovanje v centru Velenja, 2. nadstropje, kvadratura 56 m2, letnik 1960, 75.000 evr. Stanovanje je popolnoma obnovljeno In se prodaja skupaj s kuhinjsko opremo. Dvo in pol sobno stanovanje, v Šaleku, 3. nadstropje, kvadratura 68 m2, letnik 1989, 83.000 evr. Stanovanje je popolnoma obnovljeno in opremljeno, več na
www.habit.si
Nagrajenci nagradne križanke Tovarna nogavic Polzela, objavljene v tedniku Naš Čas, 23. 7. 2009 so:
1.	Ivana Resnik, Šmartno ob Paki 24, 3327 Šmartno ob Paki
2.	Karolina Koren, Ljubljanska 22 a, 3320 Velenje
3.	Eva Breznik, Vinogradna 21, 3210 Slovenske Konjice Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
www.radiotempo.info
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
Janku
Gorograncu -Yogiju v slovo!
Živeti brez upanja je kakor biti mrtev sredi življenja. Tisti, ki so v temi, čakajo svetlobo novega jutra. Le nekaj dni pred usodnim dnem sta praznovala 30 let, odkar sta se spoznala Janko in Dragica. Povabil jo je na ta-isti motor in popeljala sta se naokoli - zadnjič skupaj. Pripravil je prisrčno slovesnost, kot da se poslavlja, kot da ve - sluti, da pride tisti usodni petkov popoldan.
Koliko energije, veselja, znanja je vložil v zanj tako priljubljene dvokolesnike. Človeka spreleti, ko sliši hrup - zvok motorja. V vsem tem mora biti nekaj čarobnega, nekaj, kar premami marsikoga, ko se dopolnjujejo moč motorja, pogum, zanos, človek in promet. Žal se vedno ne izide tako, kot bi želeli, kot sanjamo, kot si predstavljamo. To veselje, pogum, se lahko v hipu tudi tragično in nerazumevajoče konča. Vse ostane pred zaprtimi vrati, vrati, ki se odpirajo z one strani. Cestni krvni davek, neizprosen in vedno boleč. In potem slovo, slovo od vsega, kar ima človek na tem svetu najraje.
Pokojni Janko izhaja iz poznane družine Gorogrančevih. Mama Marija in oče Ivo sta s svojim zgledom in z dobrimi nauki sinu pripravila bogato popotnico za njegovo pot življenja. Vzgojen v vestnega, skromnega in marljivega človeka je spoznaval in odkrival svoj svet življenja. Že njegova mladost ga je vlekla v motorje in glasbo.
Dokončal je gradbeno tehnično šolo in tudi del svojega življenja posvetil temu poklicu. Takratne razmere pa so že omogočale, da se je lahko odločil za samostojno obrtno dejavnost, saj je v njem premagala večna želja in ljubezen do dvokolesnikov. To svojo dejavnost je nadvse rad opravljal. Vedno je gledal in načrtoval naprej. Velika želja in volja, da posodobi delo v dejavnosti, ga je gnala, da je začel graditi nove poslovne prostore. Koliko načrtov, koliko idej je še imel. Zagotovo bi jih bil tudi uresničil, če se ne bi zgodilo najhujše. Janko je bil predan svojemu delu, v katerega je vlagal vso svojo znanje, pogum in ljubezen. Pri tem je poznaval in širil številna prijateljstva. Postajal je nekakšen vzgojitelj mladih motoristov. Kot izkušen in premišljen voznik je to znanje prenašal na mlajše - na začetnike. Zato ni čudno, da so ga tako radi klicali »ata Yogi«, ker jih je znal poučiti in vedno skrbel za njihovo varnost.
Janko se je zelo navezal in vživel v okolje Vinske Gore, kjer sta si z ženo zgradila dom, ki ju je povezoval z novimi prijatelji, dom, ki je nudil življenje - zavetje sinovoma Mateju in Matjažu, dom, katerega vrata nikoli nikomur niso bila zaprta. Petkove večere pa sije Janko rezerviral za rekreacijo. Z veterani Vinske Gore so skupaj igrali nogomet in prirejali druga nepozabna srečanja. Tudi v godbi Premogovnika Velenje je sodeloval dolga leta. O njegovi ljubezni do glasbe pričajo tudi številna priznanja, odlikovanja in pohvale. Z veseljem je sodeloval v različnih ansamblih. Kolikokrat je bilo slišati tudi zvok njegove trobente, ko je na tihih krajih spomina in slovesa od pokojnikov odigral »Tišino«. Takrat je spreletelo vsakogar od prisotnih.
Zmogel je vse, ker je hotel. V vsem je bil uspešen, ker je znal. Njegovo vedno nasmejano in razigrano srce je zato znalo poiskati prijatelje, bogatiti polnost življenja. Te sposobnosti je znal prenesti tudi na svojo družino. Vsak trenutek je znal vzeti za dobro in to je skrivnost sreče, uspeha in ljubezni.
Bolečina izgube rosi naše oko, stiska naša srca. Solza žalosti naj zaliva šopek njegovega prekratkega, plemenitega romanja po tem svetu. Človek, ki v svojem bogatem, razgibanem življenju pusti toliko lepih spominov, toliko dobrih del - ne more nikdar umreti.
Živel boš vedno med nami.
Vlado Videmšek
V—
Ul
t-J r J«?
M
ZAHVALA
Ob tragični nesreči in izgubi predragega moža, očeta, brata, sestriča, strica in sina
JANKA GOROGRANCA - YOGIJA
1956 - 2009
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ne noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni!
(S. Gregorčič)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih. Skupaj smo zmogli. Še posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nas bodrili, skupaj z nami žalovali in sočustvovali. Nepozabno zahvalo izrekamo gospem Mariji in Ireni Glušič, Angeli Lesjak, Zvonki Učakar, Zdenki Strahovnik in Simoni Jerenec, ki so tako požrtvovalno in tako skrbno pomagale pri številnih, v teh težkih dneh neobhodnih opravilih. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Usar za vso organizacijo pogrebnih storitev in svečanosti, gospodu Vladu Videmšku za njegove nepozabne besede slovesa, Matjažu Emeršiču v imenu Godbe Premogovnika Velenje in Andreju Šiferju v imenu motorističnih klubov. Hvala ženskemu pevskemu zboru Fortuna pri pogrebni maši, pevcem Flamingo, gasilcem Vinske Gore, veteranom vojne za Slovenijo 1991, izvajalcem skladbe Tišina in gospodu župniku Tonetu Kraševcu za nepozabni cerkveni obred. Velika hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja, za darovane sveče, cvetje in druge prispevke. Še enkrat hvala vsem, še posebej tistim, ki so prekinili svoje dopuste in se pridružili tako velikemu številu udeležencev pogrebne svečanosti.
Ohranimo Yogija v večnem spominu.
Žalujoči: žena Dragica, sinova Matej in Matjaž, sestra Irena z družino, svakinja Majda z
družino, mama in oče ter ostalo sorodstvo.
Dimitrij ali Peter?
Dimitrij Amon,
naj prostovoljec, ki je uspešno vodil tudi mladinsko delovno brigado, ki je očistila letni kino
Peter Radoja,
poveljnik CZ v Šoštanju, ki je dobro koordiniral intervencijske Ukrepe ob zadnjem neurju v Šoštanju
Pri izboru naj osebnosti smo že pri mesecu juliju. Tokrat sta največ vaših predlogov dobila Peter Radoja in Dimitrij Amon. Zanju boste lahko glasovali vse do konca avgusta.
Glasujete lahko na kuponu Našega časa (upoštevali bomo vse
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali dve damski torbici Ingrid Millet. Za vse člane Beauty cluba posebna akcija: Ob nakupu celodnevne vstopnice za trme Lendava se kopata dva.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumeriji Beauty World -dve toaletni vodi Calvin Klein IN2U men 15 ml prejmeta Špela Podpečan, Šalek 103, Velenje. Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, Šoštanj
Akcija za vse člane Beauty cluba - ob nakupu celodnevne vstopnice za Terme Lendava se kopata dva. 1=2.
kupone številka 3, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 11. avgusta) glasujete pa lahko tudi vsak delovni dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04.
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGOM /Qjv PARftJNGRIJe V world
i) l'fi
akcjia*
% L
INGRID MILLET
-50% na linijo
za nego telesa
Ob nakupu dveh izdelkov prejmete DARILO.
Velenje, Standard In C«nt«r Nov
Šaleška čuta t a, Ml.tlM37*0
Saldka H, MI.: IM 37*1
Počitnice ob morju za mnoge le želja
Otrok, ki lahko del počitnic preživijo ob morju le s pomočjo dobrih ljudi, je žal tudi v Šaleški dolini vse več - Kolonije ob morju za letos končane, priprave na Otroško mesto v polnem teku
Velenje - Prejšnji ponedeljek se je iz kolonije v Savudriji vrnila še zadnja, zelo številčna skupina otrok in vzgojiteljev iz Šaleške doline. Med njimi niso bili redki, ki so morje videli in doživeli prvič, kar ob podatku, da v Sloveniji kar 70 % otrok še ni bilo na morju, ne bi smelo čuditi. Pa vendarle gre za podatek, ki seže do srca. Letos so na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje (MZPM) lepe počitnice ob morju organizirali za kar 244 otrok. Veseli so, ker je uspelo tudi Sončno mesto na Golteh in ker v teh dneh nadaljujejo obnovo Vile Moj ca. Zara di menjave oken so za nekaj dni zaprli vrata za mlade obiskovalce, že ta teden pa naj bi vrata ponovno odprla spletna kavarna.
33 otrok na morje brezplačno
Tinca Kovač, sekretarka MZPM Velenje, je bila v zadnji izmeni v Savudriji skupaj s 132 otroki in 16 vzgojitelji iz Šaleške doline. Povedala nam je: »Zelo veseli smo, ker smo letos organizirali lepe, brezskrbne in zdrave počitnice za res številne predšolske in šolske otroke iz Velenja, Šoštanja in Šmart-nega ob Paki. Letovali so na dveh lokacijah, v Savudriji in Poreču. Vsi smo srečno prišli domov, večina pa nam je zagotovila, daje bilo letos tako lepo, da se prihodnje leto
spet vidimo. Letos je z nami letovalo 28 predšolskih otrok, ostalo pa so šolarji.«
Prav zadnja letošnja izmena je bila najštevilnejša doslej. »Čeprav nas je bilo res veliko, večjih težav ni bilo. Imeli smo zelo malo obolelih, kar nas še posebej veseli. Sploh, ker so naše kolonije zdravstvene, zato imajo mnogi otroci tovrstne težave.«
Ker je letovanje, ki ga organizira MZPM Velenje, zdravstveno, nihče ne plača polne cene letovanja. »Z razpisom Zavoda za zdravstve-
nanciranjem preko drugih finančnih virov. Iz vses loven ske akcije Pomežik soncu smo na brezplačno letovanje popeljali 7 otrok in 5 otrok s posebnimi potrebami. Svetniki velenjske poslanske skupine SD so nam podarili finančna sredstva za 15 otrok, trem otrokom je letovanje plačal zasebnik Romeo Šalamon, trem pa Lions klub Velenje. Letos smo torej lahko na morje brezplačno popeljali 33 otrok iz socialno najbolj ogroženih družin. V imenu otrok se vsem donator-jem iskreno zahvaljujem, sploh ker
potreb ni pomo či, sploh ker tako okrepijo tudi svoje zdravje. Med tistimi, ki so bili na morju prvič, večina ni bila plavalcev. Zanje smo organizira li plavalni tečaj in tako so osvojili še veščino, ki je v življenju zelo pomemb na.«
Otroško mesto v zna me nju klov nov
Poleg MZPM Velenje so počitniške aktivnosti organizirali tudi v posameznih društvih prijateljev mladine. V Škalah in Lokovici so bile zelo uspeš ne, nekaj pa jih v avgustu še pripravljajo v ostalih društvih. Čisto zadnja počitniška aktivnost bo Ta veseli dan, ki ga bodo na mestnem otroškem igrišču izvedli zadnjo soboto v avgus-
Spomini nap očitnice obm or ju bodom nogeo troke izŠ alešked olineg reli vse dop rihodnjegap oletja.( Arhiv MZPMV elenje)
no zavarovanje Slovenije pridobimo del sredstev prav za vsakega otroka. Poleg tega upoštevamo tudi finančno stanje družine. Tako smo številnim družinam pomagali s sofi-
je bilo med njimi nemalo takih, ki so bili na morju prvič, večini pa starši zagotovo ne morejo privoščiti počitnic. Tudi po opremi teh otrok se je videlo, da so resnično
tu, natančneje 29. avgusta.
V Vili Mojca bodo zadnji teden v avgustu pripravili tudi Otroško mesto, za katerega prijave že zbirajo. Od ponedeljka, 24., do petka,
28. avgusta, bodo od 9. do 13. ure pod vodstvom mentorjev poskrbeli za različne aktivnosti udeležencev. »Otroško mesto bo prilagojeno počit niškim željam otrok.
Tokrat se bodo učili žonglirati, spoznavali cirkus, klovne ... Poskrbeli bomo tudi za zabavne goste in zanimive kratke izlete«.
■ BojanaŠ pegel
Čas velike žetve
Velenje, 1. avgusta - Vsako prvo soboto v mesecu je utrip na velenjski kmečki tržnici še bolj živahen kot sicer. Minulo soboto so v atriju KSC-ja pripravili prikaz nekaterih avgustovskih kmečkih oprav-
Gozdarsko tekmovanje
Luče - To soboto, 8. avgusta ob 13. uri bo tekmovanje z motorno žago za memorial Mlačnik - Voler. Tekmovanje organizira Zavod za gozdove, organizacijska enota Nazarje.
il, ki so jih naslovili »Čas velike žetve s srpom«, tudi zato, ker avgustu rečemo tudi veliki srpan. Članice društva podeželskih žena Šaleške doline pa so pripravile degustacijo kmečkih dobrot in razstavo ročnih del.
Na Festivalu Velenje so poskrbeli za ustvarjalne delavnice, v katerih so otroci tokrat izdelovali prikupne možičke iz sena. Glasbeno so dopoldne popestrili mladi harmonikar in Njivski kvintet iz Podkraja pri Velenju. Sicer pa so pri organizaciji dobro obiskanega in sprejetega dogodka sodelovali tudi MO in TIC Velenje, Turistična zveza Velenje, ŠŠK in Pilon center.
■ bš
Otroci so lahko v ustvarjalni delavnici izdelali svojega možička iz sena.
Štirje
poškodovani
Prometna nesreča, v kateri so se v torek popoldne poškodovale štiri osebe, seje zgodila na glavni cesti izven naselja Paka pri Velenju. Do nesreče je prišlo, ko je 26 - letna voznica, ki je vozila osebni avtomobil v smeri proti Slovenj Gradcu, izven naselja Paka pri Velenju, v ostrem desnem ovinku, na mokrem in spolzkem vozišču, izgubila oblast nad vozilom in zapeljala na nasprotno smerno vozišče. Po njem je takrat pripeljal 64 - letni voznik osebnega avtomobila. V trčenju je bila ena oseba huje poškodovana, tri pa lažje.