(Priloga ,,Soči“)
Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
„ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesce enkrat na coli poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse druge pa stane na leto 1 gld. 20 kr. -- Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne vračajo.
Št. 1 in 2.	V Gorici 29. februarja 1896.	Leto XY.
Društvene zadeve
V soji glavnega odbora dne 21. oktobra 1. 1. je .sporočil g. predsednik, da je nj. o, grof Ivan Ledebui' naznanil svoje imenovanje kot kmetijski minister, priporočivši so našemu društvu, naj bi ga podpiralo v izvrševanju njegove naloge. — Pred-sedništvo je dostojno pozdravilo novega ministra in mu na srco položilo pospeševanje kmetijskih koristi naše dežele.
Tudi sekcijski načelnik dr. Ernest pl. Koerber je naznanil svoj nastop kot predsednik c. kr. osrednjega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic. Predsedništvo ga je pozdravilo in zahvalilo na zagotovilu, da hoče rudovoljuo vstrezati morebitnim željam in predlogom kmet. društva.
Cervinjanski kmetijski oddelek je prosil 500 gld. podpore za napravo ameriške trtuice v červiujanski občini. Ker je kmetijsko ministerstvo uže poprej iz važnih razlogov odklonilo enako prošnjo v dosego državno podpore, ni tudi glavni odbor nič določnega sklenil o toj zadevi. Izrazil je pa, da je pripravljeu podeliti kaj podpore, kadar bodo dogovori z vis. ministerstvom povoljno končani.
Odbornik Fruhauf je poročal o poskusih, ki so se v dobi od jeseni 1. 1894. do pomladi I. 1895 naredili z raznimi umetnimi gnojili. Odbor je na znanje vzel njegovo poročilo, odobrivši
predlog, da se imajo v bodoče izročiti take poskušnje razumnim osebam, katere lahko temeljito pretresejo vprašanje zaradi gnojitve, ter podajo obširna in dovršena poročila o narejenih posknšnjah.
Odbornik F rtih a uf je poročal dalje o razdelitvi umetnih gnojil med tiste kmetovalce, ki so se v ta namen oglasili. Spre-jemši njegov predlog, je odbor naročil predsedništvu, naj razdeli gnojila. Poročevalec pa naj bo o svojem času pregledal pognojena zemljišča ter poročal o uspehu.
Odbornik Con te Man tiča je v imenu posebnega odseka predlagal; naj glavni odbor naprosi vis. c. kr. vlado, da predloži na mestu zakona z dne 21. junija 1880 štv. 120 drž. zak. državnemu zboru drug zakon, po katerem se določno prepove narejanjo umetnega vina za dobiček in kupčijo.
Ta prošnja naj se pošlje tudi deželnim kmetijskim svetom in kmetijskim društvom drugih dežel, da jej pristopijo ter podajo enake prošnje vis. vladi.
Odbor je ednoglasuo sprejel ta predlog.
Med drugimi spisi je predsedniK priobčil tudi dopis dunajskega kmetijskega društva, iz katerega se posnema, da je podpredsednik istega društva in državni poslanec gosp. vitez pl. Brenner v poslanski zbornici razložil razne želje in potrebe avstrijskih poljedelcev, posebno pa dve resoluciji in sicer
a.	zaradi zavarovanja živine v vseh deželah naše državno polovice,
b.	da se iz državnih zalogov dovoli znamenit kredit, iz katerega bi se dovoljevala posojila v prospeh živinorejo, za razširjanje potrebnih kmetijskih strojev in kmet. orodja, za podpiranje zadrug itd.
Te resoluciji je podpirala poslanska zbornica in ono pod b je odkazala finančnemu odboru; sploh so jo vsi odobravali, ker je v resnici veliko važnosti za avstrijsko kmetijstvo.
Da se pa v tej resoluciji omenjeni kredit gotovo sprejme uže v državni proračun za 1. 1896 in da ga dovoli tudi poslanska zbornica, treba, da najde Brenner-jevi predlog potrebno podporo tudi v prizadetih krogih.
Zato je prosilo dunajsko kmet. društvo, naj predsedništvo opozori glavni odbor na resolucijo b in ga povabi, da jej pristopi ter izrazi željo, da bi visoka vlada in državni zbor dovolila zaprošeni kredit.
Glavn i odbor je, sprejemši ta predlog, naročil predsedniŠtvu, naj naznani ta sklep poslancu vit. Brennerju in dunajskemu kmet. društvu.
Odbor je sprejel naslednje nove ude: Občine Volče, Či-ginj-Ko žarišče in S e 1 o - R u t i in gospode Jakoba Anton e 1 I i stavbenega svetnika, viteza Henrika P e t o a n i c. kr. dvornega svdtnika v. p. iz Cervinja na, Lucijana B o s m a in Ivana Ri z za t ti iz Skodovake, Karola S a b i 1 e iz Fiu-mičela, Iv. Kr. M a d r a s s i iz Terca, Edvarda R a m a n n a z Reke, Alojzija Makovec iz Rihenberga, č. g. Andreja Pavlica vikarija v Gorici,	Josipa S n i d o r	iz	Lož pri	Dolenji, Josipa L i p p i z e r	ravnatelja kmet. šole	v	Gorici, M	i h.
Žoga voditelja ljudske šole v Kanalu, viteza Antona pl. D o t-t o r i ml., Karola M e s s	e n i o, Ant. J os. T a m b u r 1 i	n i,
Ivana T a in b u r 1 i n i in	d r u š t v o z a u a m a	k a n j e	tr-
ži š k o r a v a n i v Ronkah.
KMETIJSKI ŠOLI V GORICI.
Po naročilu vis. c. kr. kmetijskega miuisterstva je v preteklem letu gosp. vladni svčtnik Edvard Mach ravnatelj kmetijske šole in poskušališča v St. Mihaelu na Tirolskem, obiskal in pregledal naši deželni kmetijski šoli v Gorici in o tein, kar je videl, čul in sodil, podal obširno poročilo, iz kojega smo posneli glavno stvari ; saj je prav, da se ve v deželi, kako sodijo merodajne osebo o zavodih, ki so zel6 važni za našo deželo.
L. 1869 seje ustanovila v Gorici srednja šola za poljedelstvo. Ker se je pa kmalu pokazalo, da ta šola ni prav potrebna, se je opustila in ustanovila mesto nje krnetijka šola z dvema oddelkoma, italijanskim in slovenskim, ki sta bila združena pod enim ravnateljstvom.
Ker so pa nastale vsakovrstne težave, ločila sta se slednjič (I. 1879) oddelka popolnoma drug od druzega in nastali sto dve samostojni kmetijski šoli, ločeni tudi krajevno, ki niste v nikaki zvezi
med seboj, jedna z italijanskim, druga sb slovenskim učnim jezikom. Prva je namenjena v prvi vrsti furlanskemu, ihuga slovenskemu delu dežele. Oba dela dežele se razločujeta tudi v gospodarskem oziru, kar ima svoje uzroke deloma v razliki tal, deloma v narodnostnih posebnostih m v gospodarskem razvitku romanskega in slovanskega prebivalstva. Na slovenskej strani predvladuje malo kmečko posestvo, v Furlaniji pa so koloni. Tedaj sti tudi nalogi šol z ozirom na te razmere različni. Italijanski oddelek kmetijske šole ima vzgojevati kmetijske opravnike (gastalde) za veče posestnike, slovenski oddelek pa izšolati male kmečke posestnike.
A. Italijanska kmetijska šola v Gorici.
V prejšnjih letih se je na zavodu pripravljalo žvepleno-kislo apno. kar se je pa sedaj popolnoma po pravici opustilo. Tako apno se da pač tu in tam v kletarstvu porabiti, a splošno ga ni pripo-ročevati. Res je, da zabrani skisanje, a to se zabrani bolje s tem, da se redno zalivajo sodi in skrbno ravna z vinom.
Kot grauivo za demonstracije (dokazovanje) je omeniti v prvi vrsti šolsko posestvo, ki je dovolj obširno, da zadostuje šolskim namenom. Šolsko zemljišče neposredno okoli zavoda meri okolu G ha. Razuu tega ima šola še kakih 5 ha senožeti, ki pa ležb več ko eno uro daleč od šole, in jedno parcelo gozda, s površjem blizu 1 ha. V gozdu rasejo akacije, hrasti in kostanji; namen gozdu je dobiti potrebnih kolov za vinograd. Na šolskem posestvu imajo okoli 1 ha vinograda, ki že daje pridelek ; trgatev leta 1894 je dala okoli 70 hi. vina. Vinograd je nasajen večinoma z laškim rizlingom, kteri se sedaj vedno bolj širi v skoro vseh vinorodnih krajih, in z re-foškoin, modro frankinjo, korvinom in burgundovcem; trte so nasajene v vrstah (špalirjih) s tremi dratovi. Obče navadni načini obdelovanja trt na šolskem posestvu sploh niso zastopani, kar ui morebiti popolnoma prav, ker učenci imajo vendar pozneje opraviti ž njimi in je tedaj primerno, da se poučb, kako naj se pravilno izvedejo in izboljšajo.
Dalje ima šola trtuico za množitev, iz ktere se dobivajo kolči ameriških trt. Trtnica meri okoli 1 ha ter se nahajajo v ujej deloma tudi vsejane trte, in tudi take vrste, ki bi se dandanes ne smele več rabiti za nove trtne nasade s kolčmi. Zato so se tudi,
in po ysnj pni vici, doloma požlahtnile to ameriške trte z; evropskimi vrstami, n. pr z burgundovcem in karmeuetom.
Dalje ima šola trtnico, v kterej so požlahtuili učenci kakih 10.000 trt, in drugo trtnico za nepožlahtnjeno ameriške trto.
Polje jo obsojano s pšenico, rudečo deteljo, krompirjem, tur-šico itd.
Tudi som videl nasade špargeljnov, pomidorov, dinj (melonov).
V	obče napravi gospodarstvo na posestvu dober vtis, samo sadje reja so mi zdi z ozirom na razmere na Goriškem nekoliko zanemarjena
Naštel sem kakih 25 debel sadnih dreves. Rekli so mi, da sadna drevesa polagoma izolirajo, ker je zemlja težka; tla so pač ugodna za druge pridelke, pa ne za sadjerejo. Vidi se, da ravnina sploh ni ugodna za sadjerejo, kor so tla. presuha in kamenita. Tudi nema furlansko prebivalstvo veliko veselja do sadjeroje ; uzrok tiči v narodnostnih običajih in tradicijah, ki se posebno kažejo v deželah z mešanim prebivalstvom.
V	prejšnjih časih je bila nasajena cela merita njiva (Čampo)' z drevesi; ali dreves ni bilo mogoče oddati v furlanskem delu dežele bajč niti zastonj.
V	malej drevesnici s površjem kakih 500 m sem videl v rabi požlahlnjenje zernatih sadnih dreves s cepljenjem, samo breskve so bile okulirane, Tudi nekaj jagodovih rastlin je bilo nasajenih.
Gledš sadjeroje stori šola sedaj prav malo. Za vrtnarstvo skrbi nekoliko; šola ima cvetličnjak; videl sem več pognojenih gredic. V hlevu ste zastopani dve plemeni goved, friburško, ktero vporablja
c.	k. goriško kmetijsko društvo za izboljšanje plemen v ravnini, (en bik, G krav, 3 teleta), in untenvaldensko, za Brda in Kraš, (en bik in 5 krav). Tudi svinjak sem videl. Kolikor sem slišal, ne zadostuje krma, ki se prideluje na šolskem posestvu, za prehranjenje živine, ampak je treba še zraven kupovati.
Posebno se pazi na šoli na svilorejo. Navadno še rediste dve onči domačega plemena.
V	kleti sem našel cele vrste burguiidoVca, karmeneta, modre frankinje, poslednji dve s prav interesantnim okusom po travi, pridelka z leta 1833 in 1834 Klet je čista, vina z leta 1894 so bila dobra, z leta 1893 žo preostra (prepolna kisove kisline); bilo bi želeti, da se opusti v bodoče raba skleuic za zalivanje.
V	obče pa napravi gospodarstvo, izvzemši sad.jerejo, ktero ovi-nyo naravne težave, dober vtis, iu dohodki iz šolskega posestva pokrivajo navadno vse troske za šolo, tako da ni treba dospevkov iz deželnega zaloga
Od drugih učnih sredstev bila bi omeniti zbirka užitnih in strupenih gob, kemična delaluiea, (ki služi ob enem kot prostor za gojenje sviloprejk) z ognjiščem, mala zbirka preparatov za izvršitev najvažniših eksperimentov (poskusov) pri poduku v kemiji, z mikroskopi, mala tehtnica za analizovanje, Westphalova tehtnica. Vmes je bilo tudi nekaj malo važnih aparatov, ki se dobč pa skoro na vsaki šoli. Vse te zbirke bi trebalo vsakako polagoma popolniti.
Knjižnica je z ozirom na dolgost obstanka šole premajhna in enostranka. Obsega največ francoskih knjig in časopisov. Manjka mnogo skoro neobhoduo potrebnih knjig iu časopisov. Sicer pa ima c. k. poskuševališče jako bogato knjižnico in tako tudi kmetijsko društvo, posebno veliko časopisov za poljedelstvo. Vsakako pa je šolska knjižnica premajhna.
Z ozirom na dohodke šolkoga posestva in na vladno podporo, je letni dospevek iz deželnega zaloga povprečno le majhen, kakih 2000—3000 gld.
V	šolo je mogoče sprejeti k večemu 20 gojencev. Sprejemajo se vedno le vsako drugo leto, tako da je na šoli vedno en sam tečaj; ko gojenci po dveletnem šolanji zapustč zavod, sprejmejo se drugi za nadaljni 2 leti.
Ker delujeta na zavodu samo dva učitelja in en oskrbnik (v zadnjem letu celo en sam učitelj in oskrbnik), je ta narcdba, če tudi ima svojo slabe strani, vendar edino mogoča, kajti drugače bi učitelja ne mogla opravljati drugih dolžnostij, oskrbovati namreč posestvo, podajati račune, itd.
Naloga šoli je, odgojevati učence, da postanejo dobri kmetijski delavci iu upravniki (agenti di campagna), ki bi bili zmožni oskrbovati pod vodstvom posestnikov majhna premožonja. Za sprejem se zahteva starost najmanj 16 let, in dovršena ljudska šola. Učenci z višjo omiko se ne sprejemajo radi.
Deželni odbor daja zavodu vsako leto štipendijev v znesku 800 gld., ki zadostujejo za vzdrževanje 8 učencev. Navadno pa se razdeli) ti štipendiji mej več učencev, kakor je bilo spočetkoma namenjeno.
Hrana učencev je priprosta in taka kakor jo uživa ta mošnjo kmečko prebivalstvo.
Učenci dobb vsaki dan kot zajutrek '/2 litra kave, na dan 500 gr. belega kruha, opoldne meso samo dvakrat na teden, drugače makarone, ali tako zvano mineštro, tedaj vselej eno samo jed, zvečer polento, dvakrat na teden meso, drugače sir, salam itd.
Kuhinjo oskrbuje imenom učencev vodja, jedi določujejo učenci sami, in to je tudi prav, s tem se izogne nezadovoljnosti učencev glede hrane.
Učenci dobivajo za delo, ktero opravljajo za šolsko posestvo, plačilo, in sicer 3 - 4 kr. na uro. Kedar pa opravljajo učenci dela, v kterih niso še dobro izurjeni, tedaj ko delajo bolj radi lastne vaje, ne dobč plačila.
Dohodki od takih del se porabljajo pri štipendistih za plačilo hrane, v kolikor ga ne pokrije štipendij, tako da jim v gotovini ostane le malo ali nič. Kakor so mi pravili, bi večina starišev vzela svojo sinove iz šole, ako bi morali zanje še doplačevati.
V resnici izstopijo učenci, ki nimajo štipendija, v kratkem iz šole. Zato pa skrbi vodstvo, da se pokrijejo vsi troški s štipendiji in s plačilom, ktero dobč učenci za delo.
Taki učeuci pa, ki nimajo štipendija, se menda prav malo vdeležujejo del, za ktera se daje plačilo, in to so navadno težav-niša dela, in taka, v kterih so že izurjeni in pri kterih se tedaj ne naučč. Rekli so mi menda, da se jih niti ne more siliti k takim delom.
Ta naredba se mi ne zdi primerna, ker tako postanejo pla-čujoči učenci nekako privilegirani, kar ni ugodno za disciplino na zavodu. Tudi nema vodja zavoda pri izvrševanju del popolnoma proste roke, ker se mora pri razdelitvi ozirati na to, da dobi del učencev zaslužek.
Marsikteri manj zmožni pa krepki učenec, ki bi čas bolj za potrebo porabil v učenje, bode rajši delal, in sicer tako delo, ktero zanj ni več podučljivo, samo da si prisluži hrano. Premožnejši učenec pa bode bolj mlačen pri praktičnem delu.
Po mojej misli bi se moralo ravnati z vsemi učenci enako, naj uživajo štipendij, ali ne; praktičuo delo bi moralo vsem služiti le v poduk in za vajo in ne za dobiček. Vsi učenci bi morali
biti prosti slcrbij za hrano in vporabljati vso mor,, da se v teku 2 letnega učenja kolikor mogoče izobrazijo.
Morda bi bilo dobro, da bi dežela priskrbela več prostih mest za učence na šoli s tem, da bi pomnožila štipendije za toliko, kolikor znaša povprek na leto plačilo, ki se dajo učencem za delo.
Samo tega bi se bilo bati, da bi učenci potem manj delali. Ali pod dobrim vodstvom in nadzorstvom se tega ni bati. Drugače seveda bi bilo, ako bi se zaslužek od dela dajal učencem v gotovini. To bi jih pač vspodbujalo k delu, ali iz umevnih razlogov, tega ni priporočati.
Spalnica učencev je prijazna, postelje imajo žimnice.
Sedaj oglejmo si poduk!
Učenci us tajaj o ob 5 lj2. se potem učč do 7., od 7.-10. ure praktično delo, od 10 -12. poduk. Popoldne je po zimi od 2 -5. praktično delo, od 5. - 7. poduk; poletu od 1.-3. učenje, od 3.-5. šolski poduk, od 5.-7. praktično delo. Ob 8'/2 mora biti v spalnici mirno. Nadzorstvo ima vodja.
Tedaj bi bilo na teden 24 ur šolskega poduka in 30 ur, pa tudi do 48 ur za delo.
Poduk obsega splošne predmete: Verstvo, italijanščina, računstvo, zemljepis, geometrija in risanje, potem pripravljavni predmeti : Naravoslovje, mineralogija, fizika, meteorologija, kemija, in slednjič strokovni predmeti: Rastlinoreja, vinoreja, kletarstvo, živinoreja, gozdarstvo, knjigovodstvo in gospodarstvo.
Knjig za poduk nisem videl v rabi. Učencem se narekuje tekst v knjižice. V resnici je malo primernih knjig v italijanskem jeziku.
Tedaj morajo učenci pisati knjižice. Ali po moji misli ni umestno, da zapisujejo učenci v knjižice celo predavanje, ampak bolje bi bilo, da bi si zabeležili samo glavne točke, in še le potem na podlagi spomina si zapisovali posameznosti, kar bi gotovo vsak tudi srednje nadarjeni učenec zadel.
V računstvu so učenci jako izurjeni. Ali zapazil sem, kakor sploh tudi v drugih šolah, nekako površnost, posebno gledč nauka o umetnem gnojenji.
Poskusi z umetnim gnojenjem pa se tudi ne godč na praktičen način, kakor sem to posnel iz tiskanega poročila o nekem poskusu z gnojenjem na slovenskem oddelku kmetijsko šole, ki se mi ni zdel ni praktičen, ni premišljen.
Sicer pa treba jemati v poštev, da je dolgo časa podučevala eua sama učna moč, in tedaj moramo zahteve precej omejiti in biti s tem popolnoma zadovoljni, kar se je doseglo po podučevanji.
Omeniti moram še, da sposobnejši učenci dobe priliko, pod nadzorstvom ravnatelja vdeležiti se kratkih tečajev o sviloreji in o kletarstvu na c. k. poskuševališču v Gorici.
Tu in tam se delajo tudi izleti v poduk učencem.
Tudi so imeli na šoli večkrat tečaje za neučence, da se vadijo v požlahtnjevanju trt na lesu in na zeleno
Opazil sem, da šola ne vpliva veliko na zunanje, ampak samo odgojuje zmožne učence in oddaja tu in tam svoje menenje kine-tijskej družbi Pri različnih prilikah, posebno pri kmetijski razstavi leta 1891 sem se prepričal, da je šola precej osamljena in nema mnogo dotike s poljedelci in z drugimi činitelji poklicanimi, da delujejo v povzdigo poljedelstva. V tem oziru bo vse odvisno od novega ravnatelja, ali zadobi' šola večo veljavo.
C. Slovenski oddelek kmetijske šole v Gorici.
Šolsko posestvo.
Poslopje je bilo nalašč napravljeno za šolo in je v obče primerno, a potrebovalo bi sedaj različnih poprav.
Zemljišče je skoro enako veliko kakor na italijanskem oddelku. Senožet in gozd sta ločena od šole in ležita zraven senožeti in gozda italijanskega oddelka.
V vinogradu sem videl zbirko trt, ki obsega, kakih 200 vrst.
Kar je evropskih vrst je nasajeno največ laškega rizlinga na lastnih podlagah in požlahtujenega na Ripariji, burgundovca, modre frankinje, belega Sauvignona, Merlota, Karmeneta in žlahtnine. L 1894 so dale te trte bajč 52 hi. pridelka.
Razun tega so se napravili tudi nasadi ameriških trt, iz kterih se dobivajo kolči (rezanice). Sicer pa se mi no zdi primerno, da se napravljajo vinogradi iz vsejanih trt francoskega semena, kakor Riparia sauvage, Solonis, Gordifolia, Rupestris tipo in Rupestris vinifera in to na šoli, iz ktere se širijo trte po celi deželi Morale bi se v ta namen rabiti najboljše trtne podlage, ker drugače dežela od tega nima pravega dobička. Jaz bi rajši požlahtni! te trte s
primernimi evropskimi vrstami, To velja tudi o italijanskem oddelku šole. Tudi največi nasadi direktnih rodilk, kakor Jaquez, Triumf in drugih vrst nemajo dandanes več pomena, ter bi se morali nadomestiti le z najboljšimi in priporočanja vrednimi podlagami, kakor izvrstnimi Ripariami, n. pr. Iiiparia portal is, Solonis, Rupestris monticola in dr.
Tudi na slovenskem oddelku so tla malo ugodna sadjereji, a vendar sem tu našel veče nasade, Ali kakor mi jo bilo rečeno, začenjajo jabelkova in hruškova drevesa pojemati že po 15. letu ; tla so presuha, ker so že 80 cm pod površjem kamcnita, in talna voda jo prenizka in ne moči više ležečih slojev zemlje.
Za namakanje zelenjave imajo le malo vode; ako bi mesto napravilo vodovod, bi se dalo dobiti tudi za šolo več vode, in to bi bilo v velik prid sadjereji na šoli.
Ker je sadjereja velike važnosti za slovenski del dežele, posebno za Brda, morala bi slovenska šola posebno skrbeti za sad-jerejo in izuriti v tej stroki svoje učence. Treba bi bilo namestiti na Goriškem kakega dobrega pomologa, ki bi tam imel gotovo hvaležen delokrog.
Rekli so mi, da na šoli imajo okoli 300 jabelkovih in hruškovih dreves, 100 češujevih in 150 dreves kostenega sadja. Pravi dobiček pa donašajo samo češnje in črešpl,e, zernato sadje no nosi nič.
Omeniti je tudi drovesnico s površjem okoli 1500 m*, iz ktere so prej dobivali 1000-1500 drevesc in veče število divjakov. Sedaj se teh drevesc le malo razpeča radi trtne uši.
Potem sem videl tudi drevesnico za gozdne rastline (bore), ktere rabijo za pogozdovanje Krasa, a ta drevesnica jo neposredno pod nadzorstvom orgauov za pogozdovanje
Na polju imajo krompir, ječmen, repo, lucerno itd.
Šola ima cvetličnjak, pognojene gredice, čebelnjak in dvorišče za kokoši. Za zelenjavo je precej dobro poskrbljeno.
V	hlevu je prav lepa živina, (7 krav), križanja belanskih, ki vspevajo posebno v gorah, piucgavskih in friburških, en bik, 2 teleti, 1 konj. Krma ne zadostuje, treba je kupovati.
V	svinjaku imajo črna križanja prešičev Yorkshire z domačimi furlanskimi.
Tudi sviloreja je zastopana in imajo v ta namen primeren prostor. Lotos so redili 1 ončo.
Klet in prostr za vrenje vina sta primerna, čedna in imata potrebno orodje. Tudi na tej šoli se spravljajo pri vrenji tropine s pomočjo skritega dna pod vino, kar pa še vedno ni povsod v rabi. Tako ravnanje bi bilo povsod priporočati. V obče potrebuje kletarstvo na Goriškem še dokaj izboljšanja.
Oudno se mi je zdelo, da nisem dobil na nobenem oddelku goriške kmetijsko šole domačega načina obdelovanja, niti domačih vrst vina v kleti, n. pr. refoška. To bi bilo jako primerno, prvič zatč, da so vidi, kako se vino domačih vrst, ako se primerno ž njim ravna, izboljša in popolni, drugič pa zato, da se ga primerja z drugimi, tujimi vrstami vin.
Tudi domači način obdolovanja trt bi se moral nekoliko gojiti na šolskem posestvu, in primerno bi bilo vpeljati tudi poskuse s tirolskimi latniki v manjši meri.
Tudi na slovenskem oddelku pokrijejo dohodki posestva skoro vse troške, izvzemši plačila nastavljenih oseb, in tedaj znaša do-spevek iz deželnega zaloga le malo.
Druga učna sredstva.
Šola ima le malo dohodkov, da si pridobi učnih sredstev. Vis. ministerstvo daja obema šolama v ta namen letno podporo 250 gld. Knjižnica ni velika, a precej izbrano sestavljena. Šola je naročena tudi na precejšnje število strokovnih časopisov.
Učenci. Na šoli je prostora za 24 učencev. Tudi tu se sprejemajo novi učenci samo vsako drugo leto. Učenci uživajo štipendije, brez kterih se težko ofcdrže na šoli Kar jih dovrši šolo, si iščejo službe, le malo se jih vrno domov ; nokteri vstopijo v šolo v Klosterneuburg ali v MOdling, da se dalje izobrazijo.
Zunanji učenci se neradi sprejemajo, ker navadno slabo vplivajo na notranje.
Za učence je primerno priskrbljeno, spalnice so snažne in svetle, postelje s slamnicami.
Hrana je priprosta, kakor na italijanskem oddelku, in taka, kakor jo navadno uživajo kmečki ljudje v slovenskem delu dežele ; sne se tedaj več mleka, krompirja in zelenjave, v tem ko jo pri Italijanih glavna jed polenta. Tudi tu dobivajo učenci vsak dan x/2 klgr. belega kruha, opoldne 3 krat na teden meso, drugače ječmen in
za prikuho krompir, zelje, tu in tam tudi kaj svinjine in make-rone s sirom, zvečer dvakrat v tednu gulaš s polento, riž z mlekom, polento z meklom, salato, fežol, itd.
Ravnatelj vodi kuhinjsko gospodarstvo. Za delo na polji dobivajo učenci plačilo, 1-3 gld. na mesec, v celem letu k večemu 30 gld.
Ravnatelj mi je tudi tu hvalil naredbo gledč plačila za napravljeno delo. Jaz bi je ne mogel priporočati, posebno ne na takih Šolah, kjer se šolajo tudi učenci iz boljših družin ; sicer pa ne tajim, da ima ta naredba tudi svoje dobre strani, in da se je tu že vživela.
Poduk.
Tudi tu so določene za poduk 4 ure na dan. Razdelitev časa mi v obče bolj ugaja, kakor na italijanskem oddelku, kajti tam se vodijo deloma učenci od dela na prostem v šolo.
Na slovenskem oddelku ustajajo učenci po zimi ob 5\f2, poletu ob 5. uri. Ob G. oziroma 6'/2 je zajutrok, potem se učč do 8. PoduČuje se po zimi in poletu od 8-12 Popoldne se opravlja praktično delo. Po zimi delajo učenci po 5. uri svoje naloge. Ob 8. uri je večerja. Pri delu nadzoruje en oddelek učencev pristav, drug. del opravuik.
Kakor na italijanskem oddelku, nemajo tudi tukaj večili počitnic. Jaz bi mislil, da bi se dalo učencem o velikej vročini poletu več tednov počitnic, to tem bolj, ker tedaj je malo dela na polju. S tem bi se zmanjšala odgovornost zavoda za zdravje učencev, in odpočili bi se tudi učitelji.
Vsak dan po eno uro se učenci popolu j ujejo v predmetih ljudske šole.
Učenci imajo lepo pisane knjižice in videl sem, da tudi prav lepo rišejo. Za strokovni poduk rabijo veče število učnih knjig’ kterih vrednosti pa ne- morem soditi, ker ne urnem slovenščine, če tudi poznam osebno večino dotičnih pisateljev.
Učenci si potem še zapisujejo pri predavanju, a ne celega predmeta, ampak le take stavke, ktere bi lahko krivo umeli in kteri so težavnejši. To se mi vidi popolnoma primerno.
Znanje učencev v računstvu in poljemerstvu je, kakor sem se sam prepričal, obče zadostno. Naravnost napraviti skušnjo z učenci nisem mogel, ker ne urnem učnega jezika.
Nepopolen se mi je zdel nauk o gnojenju. V obče pa je pomisliti, da deluje na šoli ena, sama učna moč, od ktere se ue more zahtevati, da je v vsaki stroki popolna.
Po zimi, ko ni toliko dela na polju, bi bilo morebiti prav, da bi se učenci bavili z domačimi deli, n. pr. da bi pletli koše, izdelovali metle, grablje, sode.
Gledč pouka omenim še to, da bi bilo umestno, da bi se učenci učili še kakega druzega jezika, n. pr. italijanščine, ki je drugi deželni jezik, ali pa nemščine, kar bi bilo še bolj v prid učencem. Nemščina bi se potem lahko podučevala tudi na italijau-skem oddelku.
Vsaka ko bi bilo priporočati, da bi se priučili kakemu obče razširjenemu jeziku, ker potem laže dobe službo.
Dostavljam še, da učenci na obeh oddelkih ue dobivajo se-mestralnih spričeval, ampak samo odhodno spričevalo, ko dovršijo 2. letni tečaj.
Spričevala obsegajo naslednje predmete : Viuoreja, kletarstvo, sadjereja, živinoreja, obča in posebna rastlinorej i, vrtnarstvo, gozdarstvo, sviloreja, čebelarstvo, pri rodoslovje', fizika, računstvo, pisanje, knjigovodstvo, geometrija in risanje ; potem red v pridnosti in v praktičnih delili.
To se mi zdi popolnoma prav; samo bi želel, da bi se stariši učencev 2 krat ali 3 krat v teku 2 letnega tečaja obvestili na kratko o napredku gojencev.
Na šoli so imeli tudi več posebnih tečajev za sadjerejo, cepljenje trt na les in na zeleno; ti tečaji so bili dobro obiskovani.
Poduk na slovenskem oddelku šole bi se dal po inojej misli popolniti s tem, da hi se napravila priprosta sirarnica.
Po Czdrnigovej statistiki o goriškej grofovi ni prihajajo 3/,i masla, ki se ga napravi v deželi iz slovenskih gor. Bilo bi morebiti težavno dobiti za nizko ceno v bližini dovolj mleka v ta namen, a ta naredba bi vendar bila podučljiva za učence, če tudi bi so samo tu in tam napravljala iz mleka sir in surovo maslo. To bi se dalo lahko napraviti v priprostem slogu in z malimi troški.
Z ozirom na to, kar som rekel o poduku v sadjereji, kteri bi bil posebne važnosti za slovenski del dežele, dostavljam, da naj bi se posebno poučevalo, kako je izkoriščati sadje, in bi bilo dobro,
da bi se dala šoli potrebna učna sredstva (sušilnica, stroj za lupljenje itd.) Sadje, ki bi bilo potrebno za poskuse, bi so pač tudi lahko kupilo.
0. Splošne opazke o organizaciji poduka v poljedelstvu v grofovim goriški in gradiški.
V razmeroma mali deželi deluje cela vrsta ustanov v pospeševanje poljedelskega napredka.
Pustimo tu izvrstno delovanje c. k. kmetijskega društva, naj-staršega v Avstriji, in govorimo le o c. k. kmetijskem poskuševališču v Gorici, o kmetijskih šolah, m o potovalnih učiteljih.
Jaz mislim, če tudi poznam samo površno razmere v deželi, da ti trije imenovani činitelji, namreč poskuševališče, obč šoli in potovalni učitelji bi veliko več vplivali na napredek poljedelstva, ako bi ne bili tako osamljeni, ampak bi delovali soglasno mej seboj v skupnem, složnem delu.
Poskuševališče ima samo majhen vrt, nič prostega polja, in se tedaj ne more pečati s praktičnimi poskusi, n. pr. z umetnim gnojenjem. Tudi pride premalo v neposredno dotike z ljudstvom, ker primanjkuje posredovalnih činiteljev, in tedaj le malo vpliva na daljše sloje prebivalstva.
Šoli ste že sami mej seboj ločeni druga od druge iu občujete prav malo; njuno delovanje se omejuje na odgojo in šolanje pičlega števila mladeničev, kterih ima potem tudi le mali del priliko, širiti napredek po deželi in večati ugled šole. Učitelji imajo dovolj posla s poučevanjem in gospodarstvom na šoli, ter jim preostaja malo časa za potovalno poučevanje, pri kterem bi večkrat prihajali v dotiko z ljudstvom, ne gledč na to, da bi s tem segali v delokrog drugih organov, ter si s tem delali neprijetnosti.
Za praktične poskuse je sicer dana prilika na šolskih kmetijah, ali taki poskusi bi utegnili biti nepopolni, ker strokovuim učnim močem vendar tu in tam primanjkuje globokejšega znanja v prirodoznau-stvu, ki je potrebno pri poskusih, c. k. poskuševališče pa ima na razpolaganje primerno moči. Ko sta se ločila oddelka kmetijske šole, so se moči seveda še bolj razcepile, kar je gotovo le obžalovati.
Potovalni učitelji, ki so samo začasno nameščeni pomožni uradniki, pa so odvisni od namestništva v Trstu. Ti pridejo le
malo v dotiko s šolama in s poskuševališčem in vspeh njihovega delovanja bajč ni posebno velik.
Tu ne govorim o uspehu oseb, ampak sploh o uspehu ustanov.
Poizvedoval sem o tej zadevi mnogo, posebno pri znanih posestnikih na Goriškem in v Istri. Po inojej misli ne more potovalno poučevanje, kakor je vrejeno na Primorskem, doseči popolnega uspeha. Stališče potovalnih učiteljev je negotovo, ter jih ne zadovoljuje za več časa. Tedaj se zasedajo taka mesta večinoma z mladimi ljudmi, ki si skušajo čim preje zagotoviti dobro službo kot učitelji ali vodje. Ali prav kot potovalni učitelji dosežejo navadno taki začetniki prav malo, ker potrebuje dolgo časa, da si pridobi strokovnjak zaupanje kmečkega ljudstva, in še le potem, ko si je pridobil zaupanje, za-more zares uspešno delovati.
Z ozirom na stališče, ktero zavzemajo potovalni učitelji na Primorskem, je pač težko, ohraniti potovalnega učitelja dolgo na svojem mestu. Ne gledč na negotovost službe, je tudi potovanje po deželi za priletnega človeka pretežavno, ko mora 8—9 mesecev na leto neprenehoma okoli hoditi in živeti ob slabi hrani in prenočevati v neprimernih prostorih.
Ker so pa potovalni učitelji podredjem namestništvu, so gledč svoje stroke samostojni in niso pod nobeno strokovnjaško kontrolo. Zatč pa nemajo tako lahko prilike, se nadalje izobraziti ter postanejo lahko površni, in to tem bolj, ker se morajo pečati z vsemi vprašanji o poljedelstvu, ter na svojih potovanjih odgovarjati na vsa različna vprašanja, ue da bi imeli prej priliko posvetovati se s kači m kolegom, ki je strokovnjak v dotičnej zadevi.
Potovalni učitelji in učitelji na šolah pa tudi ne delujejo po-popolnoma v enakem smislu. Osebnosti, nasprotje koristi j, samoljubje, nesporazumljenja večkrat privedejo do tega, da si različni organi, kterih naloga jo pospeševati poljedelstvo, mesto da bi se mej seboj podpirali, očito ali skrivno nasprotujejo. To so človeške slabosti, s kterimi je treba računati.
Na podlagi dolgoletnih skušenj sem živo prepričan, da povelj -nega uspeha je le tedaj pričakovati, ako vsi činitelji, ki so poklicani, da delujejo v prid poljedelstvu, se spravijo v tesno zvezo mej seboj in delajo po vkupnem načrtu. Pred vsem pa bi se moral združiti potovalni poduk s kmetijskima šolama Tako bi se pomnožilo učno osebje na šoli, poduk bi se laže razdelil po posameznih pred-
metih. Šola, bi pridobila, ker bi so razširilo znanje učiteljev vsled skušenj, ki bi je pridobili na potovanji, zaupanje prebivalstva do šole bi raslo in šola bi tudi dobila več učencev. Pa tudi s potovalnim podukom bi se več doseglo.
Na drugi strani pa bi tudi mnogo pridobilo poskuševališčo, ako bi stopilo v ožjo zvezo s šolo in s potovalnimi učitelji.
Po mojem mnenji je najbolj primerno, da so v eni in isti deželi poskuševališče, kmetijske šole in potovalno učiteljstvo pod vodstvom iste oblasti bodisi deželne ali državne. Na Goriškem pa je poskuševališče podredjeno c. k. ministerstvu za poljedelstvo; kmetijski šoli ste podredjem deželnemu odboru, potovalni učitelji pa c. k. namestništvu v Trstu.
Te razmere so nastale polagoma ter jih ni tako lahko plemeniti. Vendar pa si vsojam izraziti v tem oziru svoje nazore.
Jaz bi za sedaj predlagal, da bi se stvar vredila tako le :
1.	Na vsakem oddelku kmetijske šole je nastaviti po jedno novo učno moč, zato pa imata zavoda opravljati tudi potovalni poduk v deželi. Ta naredba bi ne provzročila novih troskov, ker bi se opustili potovalni učitelji, ki prihajajo podučevat s Trsta. Seveda bi se morala tudi nova učitelja namestiti kot deželna uradnika; zato pa bi država dovolila deželi primeren dospevek. Potem bi lahko opravljali potovalni poduk vsi učitelji obeh šol z ravnateljema vred, ter si ga razdelili po krajih ali po predmetih. Eden bi n. pr. po dučeval živinorejo, drugi sadjerejo ali vinorejo. V šoli pa bi uado-mestoval odsotnega učitelja kak tovariš.
2.	) Poskuševališče bi se lahko spravilo v tesnejšo zvezo s šolama s tem, da bi šoli sicer ostali pod nadzorstvom deželnega odbora v administrativnem pogledu, a da bi se ustanovil kuratorij šolama, v kojem bi imeli pravico sedeža in glasovanja zastopniki deželnega odbora, c. kr. kmet. društva, voditelja obeh šol in tudi ravnatelj c. k. kmet. kemič. poskuševališča ali njega namestnik. Temu kuratoriju, ki naj bi se pogostemu shajal, in pri kterem bi imeli posvetovalen glas pri razgovarjanji o nekterih vprašanjih tudi drugi učitelji kmetijskih šol, bi se predlagala vsa vprašanja, ki se tičejo poduka na šolah, potovalnega poduka, duločenje letnega načrta za poduk, praktični poskusi na polji, pri vinu, sadju, v kleti itd. Posebno gledč poskusov se mi zdi potrebno sodelovanje poskuševališča, ker na kmetijski šoli ni vedno dovolj učnih močij, ki bi imele po-
trebno znanstveno sposobnost, posebno v prirodoslovji, da bi zamogle na pravi način postopati pri poskusih. Ako bi pa pri poskusih sodelovali strokovnjaki, kakor jih ima na razpolaganje c. k poskuševa-lišče, bi šoli veliko pridobili. Dobro bi bilo tudi, da bi kak strokovnjak iz poskuševališča poučeval na kmetijski šoli po nekoliko ur v tednu posamezne predmete n. pr. kmetijsko kemijo, nauk o gnojenju, vinsko kemijo. Nasprotno pa bi tudi šoli lahko podpirali poskuševališče pri praktičnih poskusih.
3.	) Bi želel, da voditelja kmetijskih šol bi se smela vdeleževati razprav odbora c. k. kmetijskega društva vsaj s posvetovalnim glasom, tako da bi vedno poznala težnje društva, kar bi posebno koristilo potovalnemu poduku.
4.	) Bi opozarjal še na sledeče točke, ki sem je že prej omenil:
«) da bi se vpeljala italijanščina kot učni predmet na slovenskem oddelku kmetijske šole, ali pa nemščina na obeh oddelkih;
b)	da bi se temeljito podučevala sadjereja in uporaba sadja posebno na slovenskem oddelku, in da bi se šoli priskrbela praktična sredstva za poduk o uporabi sadja.
Za povzdigo sadjereje bi bilo priporočati, da se pošlje sposobna oseba iz ene ali druge kmetijsko šole o počitnicah s primernim štipendijem v kako naprednejšo sadjerejsko deželo, da tam proučuje sadne razmere z ozirom na domače. (Enkrat na južno Tirolsko, enkrat na južno Nemško (Reitlingen, Geisenlieim);
c)	da bi se vpeljal poduk o mlekarstvu vsaj na enoj šoli, in sicer najbolje na slov. oddelku, tor da bi se priskrbela šoli v to najpotrebniša sredstva.
d)	Naj bi se vpeljale po letu počitnice, naj bi se uvedel poduk v pletenji košev itd. po zimi; naj bi se jemalo kaj več ozira na domače trte in domači način obdelovanja itd. itd.
Pouk,
kako zatirati glivico trtne strupeno rose.
(Peronospora).
Uže več let zaporedoma priobčujemo pouke o tej za našo trtorejo prevažni zadevi, in ne brez uspeha ; kajti prepričali smo se, da zdaj uže v vseh vinorodnih pokrajinah na Goriškem škropč trte z modro galico, da jih zavarujejo proti pogubnim napadom Peronospore. Le tu pa tam kak posamezen nemarneš opušča še škropljenje — seveda v lastno škodo. Nekateri pa ne napravljajo tekočine prav po pouku in s potrebno skrbnostjo in zato trosijo sicer denar kakor drugi, pa škropljenje se jim vendar ne sponaša tako, kakor tistim, kateri ravnajo pravilno in opravem času. Zato priporočamo trtorejcem prav živo in nujno, naj se letos ravnajo po poduku, ki ga je na podlagi mnogoletnih, vestnih posku-šenj izdalo društvo za varstvo avstrijske trtoreje na Dunaju in ki se glasi tako-le :
„Uže nekoliko let napada trtne liste glivica strupene rose (Peronospora) ter prizadeva zlasti o vlažno-toplem vremenu od junija do septembra meseca na trtah in na grozdju prav veliko škode.
Najprej spoznavamo to glivico na spodnji plati listov v malih, belili, mokasti rosi podobnih pegah (madežih), ki se, če so razmere glivični rašči ugodne, neizmerno naglo množč, prodirajo na površino listov s početka kot belkaste pege, ki potem porujavč ter prouzročujejo pogostoma, da se uže v nekaterih dneh skrčijo in da odpadejo listi.
Če odpade listje, peša trta, ne more dalje rasti, pa tudi grozdje se ne more razvijati, ne more zoreti, tako da izgubimo včasih lep del piddelka, pa tudi lahko vso trgatev in da občutimo škodo še v naslednjem letu, ker je premalo lesu in torej ne more biti mnogo zaroda.
Ako ogledujemo bele pege na spodnji listni plati s primernim povekšalom, zapazimo neštevilne majhne, belkaste glivice, ki se o prav toplem in vlažnem vremenu tako naglo množč, da je v malo dneh lahko cel vinograd napaden. S
prva skoro ni spoznati te glivice (Peronospora vitico!a) na površni plati lista, pozneje se prikazujejo rujave pege ; ona je vkoreničena v listni tkanini kot zajedalka ter zapušča v usalinjenem listu nekako seme — trose — kateri ohranijo, živnost čez zimo, kalč pomladi, po letu pa, če so razmere rašči ugodne, se lotijo zopet svojega pokončevalnega dela.
Ker pa nimamo nobenega pomočka, s katerim bi ozdrav ljali napadene liste, ali bi popolnoma pokončevali vse pero nosporine glivice ter zabranjevali, da se ne morejo razširjati po vinogradih, moramo omejiti svojo skrb in svoje delo samo na to, da poškropimo trtno listje, predno nastopi glivica, s tako tekočino, katera jo zadržuje v rašči in kolikor možno zabranjuje njene gromadne, pogubonosne napade.
To dosežemo z najizdatnišim uspehom, de poškropimo liste z 1-odstotno bakreno-apncno raztopimo, ki se napravlja za vsak hektoliter tako-le :
Vlijmo v kad (čebrič) 100 litrov čiste vode, raztolcimo 1 kilo modre bakrene galice v kolikor možno male kose ter obesimo jo v vrečici (žakljiču) tako, da segne pod vodo, kjer se v nekoliko urah raztopi. Če prilijemo nekoliko vroče vode, raztopi se galica bržč. Zdaj vzemimo 1 kilo ugašenega apna, prilijmo vode ter napravimo apneni belež. Precejeni belež vlivajmo, s palico mešaje, v poprej napravljeno bakreno raztopimo, da dobimo svitlo plavkasto, vedro tekočino, katera ne maši brizgalnic.
To bakreno-apneno zmes napravimo tudi lahko nekoliko dni, predno jo rabimo, v koncentrovani raztoplini s polovico ali četrtinko v to potrebne vode. S tem olajšamo vožnjo, če imamo vode v vinogradu in je tem lahko dolijemo, kolikor treba.
Za škropljenje vinogradov s to bakreno-apneno raztoplino rabimo posebne škropilnice za Peronosporo. Ubožniši kmetovalci dobivajo te škropilnice, pa tudi modro galico deloma brezplačno, deloma po olajšanih ali po fabriških cenah in to s pomočjo deželnih zastopov, kmetijskih družeb, društev, vino-rejskih šol ali potovalnih učiteljev. A oglasiti se je za to pravočasno, marca in aprila meseca, da je do maja vse priskrbljeno.
V	trgovini stane dobra škropilnica za Peronosporo, kakor Avstrija-škropilnica, ali škropilnice po Schmidovem in Ver-morelovem sistemu najmanje 20 gld.
Prvič je škropiti malo pred cvetjem s približno G—800 litri bakreno-apnene raztopline na vsaki hektar, kakor kaže stanje, starost in način vzgoje dotičnih trt.
Drugič je škropili, kakor hitro je odcvelo grozdje, posebno po zgornjih trtnih delih, ki so dorasli po prvem škropljenji.
Če je Peronospora hudo nastopila in je poletno vreme vlažno in toplo, treba, da po jednem mesecu (proti konci julijaj škropimo še tretjič.
Kadar rabimo bakreno-apneno raztoplino, paziti nam je posebno na to, da jo pobrizgamo kakor droben de/, kolikor možno enakomerno na vse trtne dele, in to opravimo lahko z dobro škropilnico, če prav ravnamo ž njo in jo hranimo vedno snažno.
Najbolje je škropiti o solnčnem, mirnem, suhem vremenu. Rahel, malo časa trajajoč dež ne zavira učinka škropljenja z bakreno - apneno raztoplino; če pa po škropljenji močno in dolgo dežuje, moramo delo ponoviti.
Ker je glavni učinek bakreno-apnene r aztopline ta, da brani trte pred boleznijo, moramo po vsakem načinu škropiti, tudi če se ni še prikazala Peronospora.
V	občinah, katere se prav mnogo bavijo s trtorejo, je najprimerniše, da si vinogradniki med seboj osnujejo društvo, katero se skupno loti zatiranja Peronospore, si o pravem času omisli materijala in škropilnic dobrih vrst ter izvaja škropljenje vinogradov z dobro izurjenimi delavci; odškodba se pa potem razdeli med deležnike po meri površja poškropljenih vinogradov.
Po tem poduku opravljeno enkratno škropljenje stane za vsaki hektar najmanje 3 gl. 80 kr in sicer za 6 hektolitrov bakreno - apnene raztopline treba G kilov bakrene galice
po 25 kr....................................1	gl.	50	kr.
G kilov ugašenega apna	po 5 kr................—	„	30	„
2 dninarja po 1 gld..............................2	„	—	„
Skupaj 3 gl. 80 kr.
Razne vesti.
Nekrolog. — Dne 8. januarja t. 1. je po dolgi, mučni bolezni preminol naš dolgoletni ud gosp. dr. Josip Maurovich, vite/, železne krone III. razreda in Franc Josipovega reda, častnik reda italijanske krone, zdravnik, poprej župan goriški, c. kr. zdravstveni svčtnik itd. — Našemu društvu je bil ud od dne 19. junija 1845 do smrti, torej obilnih 50 let. Od 3. julija 1845 naprej je bil ves čas nepretrgoma ud glavnega odbora, v katerem se je posebno odlikoval po svojej delavnosti kot predsednik in poročevalec finančnega odseka.
Dr. Maurovich sam ni bil kmetovalec, pač pa se je z veliko ljubeznijo in skrbnostjo bavil s cvetiicorejo. Njegov vrt in njegovi cvetličnjaki so bili njegov ponos, vse jih je občudovalo.
Rajnki je bil blag mož, jako Ijubeznjiv v svojem občevanji, radodaren in celč požrtovalen v korist svojemu rojstnemu mestu, kjer mu je ohranjen trajen, blag spomin. N. v. m. p.!
* *■ *
Državno sadno drevesnico je vis. c. kr. kmetijsko mi-nisterstvo po predlogu tukajšnjega c. kr. okr. glavarstva ukazalo napraviti v Gorici, odločivši v ta namen primorno vsoto uže za tekoče leto.
Po tej drevesnici se namerava v prvi vrsti pospeševati sadje-reja v naši deželi s posebnim ozirom na politična okraja Gorica in Gradišče in na to, da se nasadi velika množina sadnih drevesc, pa ne mnogo vrst, mariveč samo takih, ki pri nas dobro uspevajo, ter dajejo v kupčiji priljubljeno sadje.
Po predpisih, kakoršni veljajo za erarske drevesnice dobivali bodo kmetovalci, ki se za to oglasijo, drevesca prav po ceni ali pa tudi zastonj iz drevesnice, kakor se bo spoznalo po njih premoženjskih razmerah.
Ta drevesnica bo jako dobrodejno vplivala na našo sadno kupčijo, ker bo širila najboljše sadne vrste ter odbirala tržno sadje, kakoršnega do zdaj nimamo za veliko kupčijo, razim črešenj, za katere prihajajo lepi novci v deželo
Drevesnico bo nadzoroval gozdni komisar, ki je kot referent za gozdne zadeve pridjan okr. glavarstvu. O izboru sadnih vrst, ki se imajo'gojiti v erarski drevesnici, namerava glavarstvo povabiti nekatere razumne sadjerejce in zvedene sadjetržce, da se bo o tein ž njimi posvetovalo iu potem vkrenilo, kar bo najbolje kazalo v prid naše j sadjereji.
Zemljišče za drevesnico je vlada za več let v zakup vzela v prav primerni legi na posestvu gosp. viteza Boeckmanna nad cesto, ki drži od tako zvane rudeče hiše proti Podturnom.
Posestniki tistih pokrajin, kjer je trtna uš pokončala vinograde in si ne morejo tako naglo oskrbeti novih nasadov, najdejo izdatno pomoč v erarski sadni drevesnici. Drugim čiuiteljem pa bo skrbeti za to, da so bo širil v deželi praktičen pouk o razumni sadjereji, kar se lahko zgodi po kmetijskih šolah,.potovalnih učiteljih in potom tiska
* *
*
Naredba pr-oti barvanim vinom. — Vis. c. kr. namestništvo v Trstu je objavilo ta-le razglas :
Ker dohaja od leta do lota zrni raj večja množina vina, katera so z a n e lin o m ali z drugimi batrainskimi barvili iz Istre, kvarnerskih otokov in Dalmacije v Beko, in ker je na. Ogerskein uvažanje in prodaja takč pokvarjenih in zdravijo škodljivih vin prepovedano, se vinorejci in vinolržci na to opozarjajo, da oni imajo v slučaji neizpolnitve teh ukazov na izgubo vina ali denatu-rovauje tega in drugih velikih stroškov računati.
* *
*
Mednarodni trg kmetijjHkih strojev na Dunaju. —
Z ozirom na jako ugoden uspeh prve poskušajo je sklonilo dunajsko c. kr. kmetijsko društvo, da priredi drug mednarodni trg kmetijskih strojev na Dunaju in sicer v dobi od 9. do 14. prihodnjega maja.
Za razstavo odmeujeni stroji se razdelč v deset skupin tako le: 1. Poljedelstvo; 2. kmetijski obrti; 3. gozdoreja, 4. gozdarski
obrti; 5. sadjereja, trtoreja in vinarstvo; 6. živinoreja; 7. mlekarstvo in sirarstvo ; 8. riboreja in ribištvo; 9. živinozdravilstvo in podkovaštvo in 10. eloktriciteta v službi kmetijstva, in gozdarstva.
Kdor hoče kaj več pozvedeti o tem trgu, naj se obrne do omenjenega odbora.
Želeti jo, da zlasti imoviti posestniki obiščejo to razstavo, na katerej bodo videli vse novo znajdbe gledč strojev, ki se rabijo v mnogovrstnih kmetijskih strokah.
Štev. 35.
VABILO NA NAROČBO.
Tukajšno c kr. kmetijsko društvo odpre, kakor v preteklih letih, naročbo, katere se lahko vdeleže društveni udje in kmetovalci naše dežele, na skupno nakupovanje
d) bakrenega vitrijola (avstrijski pridelek prve vrste) in b) zmletega žvepla rimskega (dvakrat rafinirano, izvanredno drobno zmleto, 73 stopinj „Chancel)“
po naslednjih pogojih :
1.	Kupna cena za bakreni vitrijol je določena na 22 gld. kvintah
2.	Pri naročbi je plačati 5 gld. varščine od vsacega k v i n ta I a ali 50 kr. od vsacih 10 kilogr.
3.	Za originalne sode držeče 250 in Žaklje 100 kilogr. ne bo plačati imbalaže; med tem koza manjše množine se bodo vračunili Žaklji od 5 do 25 kr. po različnosti množine blaga.
4 Naj manjša množina, katero se sine vpisati, je določena na 10 kilogr. in v množinah, katere se dajo deliti z številko 10.
5. Kupna cena zmletega žvepla v Žakljih po 50 kilogr. je 6 gld. 10 kr. za kviutal in varščina, katera se mora plačati pri naročbi, znaša 1 gld. za vsaki Žakelj.
Splošni pogoji :
Gori navedene kupne cene so določene za blago v društvenem magacinu v Gorici (Piazza Duomo 10), toda stroške nakladanja bodo morali plačati naročniki sami.
Naročbe se sprejemajo do konca marca 1890.
Blago se izroči v mesecu aprilu t. 1. in takrat se ima opraviti tudi dotično doplačilo.
Za naročnike, kateri bi no prevzeli bakrenega vitrijola ali žvepla v času, ki se jim naznani s posebnim listom, se bo hranilo blago v magacinu še osem dni, proti nagradi 1 kr. od kvintala na dan. Po preteku te dobe se bo smatralo, da dotični naročnik noče sprejeti blaga in vplačena varščina pojde v korist „zaloga za ua-ročbe“.
C. KR. KMETIJSKO DRUŠTVO V GORICI
dne 9. januarja 1996.
Predsednik
C o r o n i n i.
Trajna razstava kmet. strojev!
V Gorici na Travniku štv. 16 znotraj
Praška - bubnanska tvornlca strojev, livarna železa in drugih kovin
BERTOLDA KRAUSA,
podružnica na Dunaji 3/2 Lowengasso 3, vzdržuje
V GORICI NA TRAVNIKU V NOTRANJIH PROSTORIH HIŠE ŠT, 16
trajno razstavo plugov in drugega poljedelskega orodja, ročnih mlatilnic in takih z vratilom, čistilnih mlinov in trieure-ov, slamorezalnic in rezalnic za korenstvo, priprav proti Peronospori, vinskih stiskalnic in grozdnih mlinov, potem zalogo slovečih
Garwens - sesalk in tehtnic
in vse potrebne tehnične opravo.
Razstavni prostor, v kterem se tudi prodaja, je vsak dan odprt in noben gospodar naj ne zamudi, ogledati si to zanimivo razložbo.
Gorica, na Travniku, 16 znotraj.
Zal. c. kr. kmet. društvo.
Tisk. Giov. Pateinolli.