liha ja vsak dan rasen sobot, nedelj ln praznikov. líjued daily except Saturdays, i Sundays and Holidays PROSVETA UTO—YEAH xxxvn Uradniški in upravniikl prostori: M57 South Lawndals Ave. Office of Publication: 2837 South Lawndals Am Telephon«, Rockwell 480« ,wlu*nr 1«. ISM. st ttM pott-office st Chlcsso. lUinol» uttcter O* Act of Cougtm» o* March i. ltît. CHICAGO 23, ILL. TOREK. 10. APRILA (APRIL 101. 1945 SubtcripUon $«00 Ysrly ÔTEV-NUMBER 71 Acceptances* mailing at special rate of postage provided tor In lection 1,103, Act of Oct 8, 1917, authorised on June 4, 11)18. Zavezniške čete drve neovirano naprej; Dunaj, Bremen in Hannover pred padcem Tanki devete ameriške armade se vale neovi rano proti Berlinu. Američani udrli v Dort mund in Gelsenkirchen. Kolone druge britske armade v bližini Bremena. Zavezniki ujeli 189,611 Nemcev v šestih dneh.—Rusi okupirali tri dunajske železniške postaje. General Dietrich, poveljnik nemške vojaške posadke, umorjen. Naskoki na glavno mesto Vzhodne Prusije obnovljeni.—Japonski odpor proti ameriškim silam na Okinawi se povečal. Ogromne japonske izgube na morju ESSEN, NEMČIJA, 9. apr Čete devet« am«rlške armado, ki so vkorakal« v to mosto, so našle Kruppovo munldlsko tovar no popolnoma uničeno. Od 11. mires i« bil ve« obrat ustavljen. PARIZ, 9, apr.—Zavezniške armad« so so približale Bremenu in Hannoverju ▼ neprestanem prodiranju ▼ Nemčijo. Obe metli sta v plamenih. V zadnjih detetih dneh so nacljl Izgubili pol milijona mož. LONDON. 9. apr.—Ruske čete tretje armade so savsel« Koe-nigsberg, glavno mesto Vzhodne Prusij«. ter ujele več tisoč na-cijtkih vojakov. Berlin Je pri-»al, da Je padec Puna j a blizu. Rutke čet« «o osvobodil« voč ko polovico mosta. Pariz, 9. apr.—Tanki in oklop-ne kolone devete ameriške armade, katere poveljnik je general Simpson, se vale neovirano po velecesti v smeri Berlina. Prve kolone so prodrle do točke, ki je oddaljena 123 milj od nemške prestolnice. Enote devete armade so udr-le v Dortmund in Gelsenkir-kirchen, mesti v Porurski kotlini, in ujele 13,417 sovražnikov, druge pa so se približale Bruns-wicku in Hannoverju. Druga oklopna divizija je zasedla Hil-desheim, ki ima 62,000 prebivalcev. To mesto leži 25 milj za-padno od Brunswicka. Dortmund je enajsto največje nemško mesto. V normalnih časih je imelo 537,000 prebivalcev. Gelsenkirchen je imel 313,000 prebivalcev. Oddelki prve ameriške armade so prodrli 28 milj daleč in udrli v Goettingeo, vseučiliščno mesto, in zasedli bolnišnice, v katerih se je nahajalo 15,000 ranjenih nemških vojakov. Prvi so dospeli na ozemlje, ki je oddaljeno 143 milj od Berlina. Tretja ameriška armada je za-vojevana v bitkah z Nemci na zapadni strani Muehlhausena. Poročilo pravi, da je ujela 25,000 sovražnikov v zadnjih treh dneh. Oklopne kolone druge britske armade so prodrle v bližino Brc* ® francoska armada Je za-strategične pozicije na V bližini Stuttgarta, ga mesta province Wuer-'g. industrijskega mesta, 4.rift,000 prebivalcev Fran-"kupirali Pforzheim. kzniki so v prvih šestih "f. nzive ujeli 189.611 nem-l'ojakov in ubili čez 25,000. in ške t* ti i bi ki irr ttj/¡ ikifi London, 9. apr. — Rusi so okupirali tri glavne dunajske železniške postaje in prodrli skoro v osrčje avstrijske prestolnice. Iz gleda, da bo Dunaj kmalu pa del. Velika dunajska orožarna je v ruskih rokah. Moskva poroča, da Rusi kontrolirajo štiri dunajske distrikte in da so udrli v slovite botanične vrtove, ki se nahajajo eno miljo od središča mesta. General Sepp Dietrich, poveljnik nemške vojaške posadke na Dunaju, je bil umorjen. Podtalna avstrijska radiopostaja poroča o izbruhu revolte na Dunaju. Bitke so v teku med civilisti in nemškimi četami. Dietrich je bil poveljnik šeste nemške oklopne divizije na zapadni fronti, preden je bil poslan na Dunaj. Sovjetske napadalne čete prodirajo naprej po dunajskih cestah z večjo naglico kot pa so v Budimpešti. Vest pravi, da Avstrijci pomagajo Rusom. Ruske sile na severu so obnovile naskoke na Koenigsberg, glavno mesto Vzhodne Prusije. yčeraj so ujel^ ISStOOjmiM&ti'-kov. Poročila omenjajo ruske priprave za obnovo ofenzive na zapadni strani reke Oder v bližini Berlina. Guam, 9. apr. — Japonski odpor proti ameriškim silam na otoku Okinavvi, ki leži 325 milj od japonske celine, se je povečal. Ameriške čete prodirajo naprej po obrežju proti Nahaji, glavnemu mestu. Manila. Filipini. 9. apr. — General MacArthur poroka, da so ameriški letalci potopili in poškodovali japonske parnike in ladje, katerih tonaža je znašala 221,492 ton, v zadnjih treh tednih. Japonske izgube v bitkah z Američani na Filipinih, odkar so se pričele, znašajo 316,000. Število uključuje ubite vojake. Skupne ameriške izgube znašajo 30,000 ubitih, ranjenih in pogrešanih vojakov. Vprašanje vrnitve kolonij Italiji Prijateljski odnošaji z Abesinijo Rim, 9. apr. — Premier Ivanoe Bonomi je dejal, da še vedno upa, da bo Italija dobila nazaj izgubljene afriške kolonije direktno ali pa na podlagi mednarodnega sistema mandatov. "Problem iskanja prostora za Italijane je velike važnosti," jc rekel Bonomi. "Zunanje ministrstvo ima odgovornost za Ita- kooperacija med rusijo in jugoslavijo Maršal Tito in zunanji minister Subašič v Moskvi PROSLAVE OSVOBODITVE SARAJEVA Belgrad, Jugoalavlja, 9. apr.— Dočim nekateri tfdijo, da je odhod maršala Tita v Moskvo v prvi vrsti gesta etikete, poučeni krogi naglašajo, du bo imel važne razgovore s sovjetskimi voditelji o poglobitvi kooperacije med Jugoslavijo In Rusijo v povojni dobi. ( S Titom sta dospela v Moskvo tudi dr. Ivan £ubašič, zunanji lijane v tujini, toda drugi vladni minister, in Nikolaj Petrovič, de^artmenti se zanimajo za ro- minister za trgovino in dobave, šitev problema. Italija je pre- Mnenje prevladuje, da se bodo obljudena in vsled tega prisilje-f razgovori nanaian na dostavlja-na iskati kraje, v katere bo lah- nje rumunakega olju Jugoslavi- ko pošiljala svoje previšne prebivalce." Z ozirom na vzhodno Afriko in bedasto Mussolinijevo impe rialistično politiko, katera se jc izjalovila na vsej črti, se je položaj izpremenil. Italijansko ljudstvo je spoznalo k varnost te politike in je zdaj za prijateljske odnošaje z neodvisno Abesinijo na podlagi skupnih ekonomskih interesov. Bonomi je dejal, "da sta Eritreja in Somalija stari italijanski koloniji. Napake, izvršene v dobi fašističnega režima, bo skušala Italija popraviti. Naši nasprotniki omenjajo te napake kot argument proti Italiji, da ni upravičena do kolonij." Američani osvobodili kardinala Hlond dospel v Pariz z letalom Paris, 9. apr. — Poljski kardinal Avgust Hlond, sovražnik na-cijev, je dospel sem z letalom. Osvobodile so ga čete devete ameriške armade pred enim tednom iz taborišča v Wieden-bruecku, Nemčija. ■ Nemški gestapovci so držali kardinala v internaciji 14 mesecev. Na letališču je pozdravil kardinala ameriški polkovnik Anthony D. Biddle, bivši poslanik pri poljski ubežni vladi v Londonu. Na letališču so bili tudi poljski diplomati in vojaški častniki. "Američani to me osvobodili," je rekel kardinal. "Prosim vas^ da Jim Izrečete mojo zahvalo/" Hlond je zapustil Poljsko v septembru I. 193». ko so Nemci udrli v deželo. Odšel Je v Rim, kjer je bival epo leto. Ko Je Italija šla v vojno na strani nacijske Nemčije. Je odpotoval v Francijo. Nekaj mesecev Je ostal v Lurdu, nakar so ga Nemci internirali in potem odvedli v Pariz In pozneje v Nemčijo. Japonski premier svari pred invazijo Washington, D. C., 9. apr.' — Radio Tokio poroča, da je admiral Kantaro Suzuki, novi japonski premier, v svojem govoru po prevzetju urada svaril japonsko ljudstvo pred nevarnostjo invazije japonske celine. Zunanji minister v novi vladi je Shigc-nori Togo. On je dobil tudi pozicijo ministra Vzhodne Azije. Obnova od noša j ev med Ameriko in Argentino Washington, D. C., 9. upr. — Amerika bo tu teden obnovilu odnošaje z argentinsko vlado, katere predsednik je general Edelmiro Farrell. Argentinu je nedavno napovedala vojno Nemčiji in Japonski in se s tem postavila na strun zaveznikov. Pr- ji. Rumunska oljnu polju v Ple-šti so pod rusko kontrolo. Šubašič je bil imenovan za načelnika jugoslovanske deleguci-je, ki se bo udeležilo konference Združenih narodov v San Franciscu, Cal. V Ameriko bo odpotoval po povratku v Belgrad iz Moskve. Značilno je morda to, da je Tito odpotoval v Moskvo ob četrti obletnici nemškega bombnega napada na Belgrad in invazije Jugoslavije. Nemške bombe so takrat razdejale skoro vsa javna poslopja v Belgradu. Glavno mesto je bilo osvobojeno s pomočjo ruskih čet in raz-umljivu jo hvaleinoat Jugoslovanov Rusiji. Nemške čete so še v nekaterih jugoslovanskih krajih, a gotovo je, du bodo kmu- t'H iH ^none Vl df^le. V Belgradu in drugih jugoslovanskih mestih st) se vršile velike proslave po osvoboditvi Sarajeva, glavnega mesta Bosne. To je bilo središčo odpora nemških in kvizlinških čet. V Sarajevu so bile koncentrirane čete nemške elitne garde in hrvuški ustuši. Mesto je bilo nekuj čusu gluvni stan Miliujlovičevih četni kov. Rusija zagotovila neodvisnost Avstriji Likvidacija nemških invaderjev London, 9. apr.—Rusija je na znunilu, da so sovjetske čete prišle v Avstrijo, du jo osvobode, ne ptuljurmijo, in du bodo ko-operlrale v prizadevanjih, du Avstrija spet postane netnivisnu državu. Naznanilo vsebuje pro-klamacija, katero je maršal Feo-dor I. Tolbuhin, poveljnik ruske armade, katere Čete so zavojeva-ne v bitkah z Nemci na Dunaju, naslovil avstrijskemu ljudstvu. Tolbuhin pravi, da je osvoboditev Dunuju blizu, čeprty skušajo Nemci pretvoriti mesto v bojišče. On je apelirul na ljudstvo, naj stori vse, kar more, da ne bodo Nemci ra/.dejuli mostov, poslopij in drugih objektov. Muršul trdi, du so Avstrijci pozdravili Ruse kot osvoboditelje, obenem pa jih je zagotovil, da jim bodo Rusi pomuguli pri ustanovitvi demokratične vluda po likvidaciji nemških fušističnih invaderjev. "Zdrobitev nemških fušističnih sil je naš cilj," pravi proklama-cija. "Sovjetsku vludu nima teritorialnih teženj na račun Avstrije in ne bo spremenila njene socialne strukture. Ona sv bo držala deklaracije, objavljeno v Moskvi, po zaključenju konference reprezentantov velesil. Vrhovno poveljstvo sovjetskih armad je dalo povelje četam, nsj pomagajo avstrijskemu ljudstvu v borbi za neodvisnost." ija je izgubila neodvisnost, ko So jo Hitlerjeve legije okupirale v marcu 1. 1938. Nuznunilo o osvoboditvi Sarajeva Je rezultiralo v proslavuh in demonstracijah Znamenju ku-žejo, du bodo tudi drugu mestu in kruji, katere še drže Nemci, kmalu osvobojeni. vi umeriški parnik je dospel v Buenos Aires od oktobra pretek legu letu. Mobilizacija čeho-slovaške armade Tesno sodelovanje z Rusijo London. 9. upr. — Novu čeho-slovušku vludu je naznanilu mobilizacijo nove čelioslovuške armade, ki bo vodilu borbo zu osvoboditev krujev, ki so še pod nemško okupueijo. Vludu je tudi naznanila» du ho vzdrževulu tesne vojaške, politične, ekonomske in kulturne odnošuje s sovjetsko Rusijo in kooperiralu z njo v vseh ozirih» Predsednik nove vlade je Zde-nek Fierlinger, bivši poslanik v Moskvi. V tej ima pozicijo notranjega ministra komunist Vu-cluv Nosek. Izjava, objavljena po formiranju, vlutle, pravi med drugim, du bo Čehoslovukiju hkušulu ojučiti vezi tudi z Veliko Britanijo, FruuclJerutorJi, no se poslubšull. John L Lewis, predsednik unije, Je stavil o|ierutoijem nove zahteve. Knu zahteva se tiče zvišanja plače rudarjem za $1 25 na dan. U*wis je prej umuknil zahtevo, naj kompanije prispevajo deset centov od vsuke tone producira-nega piemoga v sklad unije. ,Obe grupi sta zadnjo soboto poročni i vojnemu delavskemu odboiu, du se ne moreta zediniti Klcde sklenitve nove pogodbe. Veljavnost slare pogodbe je bl-lu poduljšunu za M dni, toda kljub temu so nastale stavke v več- premogovnih distriktih. Vojni delavski odbor Je posegel v konflikt in gu bo skušal l/ravnuti. Be»ednik o|>erstorjev je delul, du slednji ne bodo pristali na zahtevo, da se plača zviša za $1.25 na dan. Stroški premogovnih kompanij-se bi, če bi pristale na l4ewiaovo zahtevo, zvišali za $150.000,000 letno. Vojni delavski odbor bo moral odločiti v konfliktu med unijo in o|«iutorJi. FIO 8 VETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ oI and publishad by Slovana National Sanafit Society Naročnina sa Zdrutene drlava (laven Cbicaga) fas Kanado M.00 at lato. $3.00 aa pol leta. »1.40 aa ¿«trt leta; sa Chicago la okeltoo Cook Co.. 07.50 sa celo leto. 00.71 sa pol leta; aa iaoaemetvo 00.00. Subscription rales: for the United States (except Chicago) aad Caaada 00.00 per year. Chlcage aad Cook Couaty 07 JO per year, foreign countries 00.00 por year. *~"Ceae oglasov po dogovoru^Rokopisi dopisov la nenaročenlh ¿laakov se ne vračajo. Rokopisi literarna vsebina (črtice. poveatL drame, pesmi Itd.) se vrnejo pošiljatelju to v slučaju, te je priložil Advertising rates on sgreemenL—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such aa stories, plays, poems, etc« will be returned to tender only wbea accompanied by selfaddreeeed aad stomped envelope. Naslov na vse. kar Ima stik a listom: PROSVETA 2857 59 So. Lawndale Av«.. Chicago 23. Illinois MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Rusi ja in Japonska Zadnji četrtek je Jože Stalin a preklicom rusko-japonske nev-trolnostne pogodbe povzročil politični potres večjega kalibra, ki je odjeknil kot blisk sirom' sveta. Ta potres je povzročil različne odmeve v različnih deželah. Na Japonskem se je takoj zrušila vlado generala Kuniakija Koisa, v Ameriki in tudi v Angliji pa je bil ta korak ruske vlade pozdravljen z velikim veseljem. V - • Ta korak sovjetske vlade ni prišel povsem nepričakovano. Zadnje mesece je bilo dosti ugibanja v ameriški javnosti, kaj stori Rusija naoram Japonski. Domnevanje je bilo v poučenih krogih, da Rusija ne bo ostala nevtralna do konca vojne na Pacifiku, marveč bo po porazu Nemčije zarožljala tudi na Daljnem vzhodu. Zago-netka je bila le v tem, kakor je še tudi danes, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo nastopila proti Japonski, da z njo poravna stare imperialistične račune. O tem vprašanju je napisal zelo informativen članek v Saturday Evening Postu z dne 3. marca Edgar Snow, ki se je nedavno vrnil iz Moskve. (Ta članek je podan v izčrpku tudi v LaFollettovem tedniku The Progressive z dne 26. marca.) Snow je znan kot avto-riteten besednik in tolmač sovjetske politike na Daljnem vzhodu. Toda več o tem pozneje. ★ * * S preklicom tega pakta je Moskva faktično stopila v prvi štadij vojne z Japonsko. Ta faza je znana kot "živčna vojna." Da je Tokio popadla velika nervoza, je razvidno iz tega, ker se je japonska vlada zrušila nekaj ur prej prodno je Molotov oficielno obvestil japonskega poslanika v Moskvi, da bo petleni nevtralnostni pakt, ki je imel veljati še eno leto, definitivno pokopan 13. aprila—dvanajst dni predno se prične konferenca združenih narodov v San Franciscu. Japonska vlada se je znašla v velikih živčnih krčih, kakor hitro je prejela obvestilo od svojega poslanika iz Moskve, da je bil poklican v Molotovov urad in kaj se pripravlja. Ruska vlada je vsaj navidezno podala dobre vzroke za preklic tega pakta, ki je bil v resnici le kos papirja, kot so bile zadnjih par, deoet let vse take pogodbe. Tu nevtralnost med obema v vojno zapletenim državama je bila zgolj slučajnost, diktirana po okolšči-nah Ne v Moskvi, ne v Tokiu niso smatrali tega pakta za nekaj svetega, neprelomljivega. Ako bi se sovjctom ne bilo posrečilo— t ameriško in angleško pomočjo v obliki orožja—ustaviti Hitlerje-vih armad pred Leningradom, Moskvo in v Stalingradu, bi bila ta pakt raztrgala Japonska in napadla Rusijo v Sibiriji. * Da je bil ta pakt le nekuk papirnat trak med dvema nasprotnikoma, Je razvidno iz tega, da obe državi držita vsa zadnja leta inočne armade druga proti drugi. Japonska kvantungška armada v Mandžuriji še vedno šteje čez pol milijona najbolje oboroženih mož, ruska sibirska armada pa baje šteje blizu milijona vojakov. Te armade Rusija ni potegnilu z daljne Sibirije niti v svojih najbolj temnih dneh, ko je bila njena usoda v evropskem delu na kocki. Tej več ali manj farsični situaciji je sovjetska vlada zdaj napravila konec, kar pomeni, da se več ne boji japonskega udarca v hrbet. Pomeni v resnici še več; du se Rusija pripravlja na obračun t Japonsko m da bo ta svoj as porabila pri barantanju na konferenci v San Frunc*scu. Prav vsled tega je zdaj tudi preklicala pakt z Japonsko—da bo lahko bolj uspešno barantula nu konferenci. ★ * * Motil bi se vsakdo, ki bi misl«l, da bo Rusiju nastopila proti Japonski vsled lega, da pomaga Ameriki in Angliji kot svojima zaveznicama, Tak "idealizem" ie do zdaj pokazala v obeh svetovnih vojnam le Amerika. Amp; k aovjstska politika pod Stalinovim vodstvom je bolj—"realistična." Stric Jože ne pozna drugega "idealizma" kot tega, kako bi čim bolj razširil rusko "sfero vpliva" in kako čim bolj utrdil ruski vpliv. V tem se nič ne loči od ruskih carjev, ki so z enako politiko zgradili Veliko Rusijo, kakor tudi ne r»d graditeljev velikih Imperijev—na primer angleškega. Iz prej omenjenega Snowovegs članka, ki je po vseh videzih vet na Interpretacija ruske imperialne politike, lahko sodimo, kaj ima aovjetaka vlada v rokavu v zvezi z Daljnim vzhodom. Snow pravi, da Stalin ne bo kar slepo ali iz kakih idealističnih motivov udaril po Japonski- samo zato, du pomaga Ameriki, Angliji in Kitajski. Čakal l*> do zadnjega trenutka in šele na predvečer poraza udatil po Japoncih. In udaril bo predvsem zato, da poravna stare lačune in razširi ruxko "sfero vpliva" v Mandžuriji in na—Kila jskern Snow prsvi, da bi bila vojaškM kampanja, ki bi ne zahtevala prevelikih rrtev. "za dosego demonstriram» važnih strategičnih objektov' tudi popularna med ruskim narodom. In ti "važni atrategični objekti bt btl». bodim direktna priklopitev Mandžurije k Rusiji, vos J i ta ustanovitev "prijateljske vlade." ki bi bila pokorna Moskvi. Omenja kot značilen pojav nedavno izšlo povest "Port Arthur," ki je indirrktna propaganda /a priključitev te "ruake zemlje" k "materi Rusiji " Moskva ne bi dovolila publiciranja take knjige, ako bi bila v konfliktu z njeno politiko. 2 drugo besedo: Po fioraxu Japonske in razpadu njenega imperija bo sovjetska vlada skušala razširiti svojo hegemonijo na vse one kiaje, katere si je bil podvrgel ruaki imperializem pod carji, toda jih je izgubil v vojni z Japonsko leta 1904-5. Kolikor je še »stalo ruskih interesov v Mandžuriji (mandiuraka Železnica), se jim je Rusija odprto odpovedala po vcliki^revoUicijl, kakor tudi vsem imperialističnim težnjam stare Rusije. \ Snow tudi pravi, da "aovjetaka intervencija proti Japonaki neobhodno pomeni tudi sovjetako intervencijo ns Kitajskem ..."_ torej v smertški "aferi vpliva" . . . Implikacije tega so že danes Jasne—kuhanje novih konfliktov med današnjimi zavezniki ... Glasovi iz naselbin ODGOVOR G. GORNIKU Wslshrtlle. 111.—Rojak George Gornik iz Bellinghama, Wash., mi je pisal v Pros veti št. SI in tukaj je moj odgovor: Pisal sem mu v angleščini, ker sem mu poslal brošuro v angleškem jeziku. Vem, da zna čitati angleščino, saj smo se je morali vsi naučiti v tej deželi, ako hočemo občevati z drugimi ljudmi. Moje ime je Jože Erjavec, prestavljeno v angleščino Joseph Brown. Ko sem dobil državljanski papir, sem dal ime prestaviti v angleščino, tako da ga samo povem in ga kar zapišejo, kadar je potrebno. Drugače bi ga moral ob vsaki priliki črko* vati — "spell your name." V slovenščini izrečeš besedo in jo kar zapišeš, v angleščini pa je treba zlasti tuja imena neprestano črkovati. So that's that. Na koncu pisma sem pisal, da sem za delavce in da bi hotel videti, da bi se z njimi postopalo kot s človeškimi bitji, ne pa kakor z blagom, ki se ga prodaja na delavskem trgu. Jaz redim in prodajam prašiče. Kadar jih je malo na trgu, dobim višjo ceno za nje, kadai pa jih je v obilici, pa nižjo in tako naprej. Kadar pa je toliko prašičev na trgu, da pade cena prenizko, tedaj farmarji enostavno prenehajo rediti toliko prašičev. In tako se cena prašičem zopet dvigne. To je zakon ponudbe in zahteve. Mesarji ne plačajo nič več za prašiče kot jih prisili zakon ponudbe in zahteve. Enako je z vsakim drugim blagom, tudi s tistim, ki ga prodaja delavec. Toda delavec ne more svojega blaga (delovne moči) držati stran od trga in čakati, da bi šla cena navzgor, kajti potem bi ne imel kaj jesti in to bi pomenilo zanj smrt. V vojnem času je zahteva po delovni moči delavca velika, toda kapitalisti so vzpostavili tako zvani "Labor Board, da na u-meten način držijo cene dol. Tudi jaz sem nejeveren Tomaž, mogoče še bolj kot brat Gornik, in ne verjamem vsega, kar govorijo in pišejo. Ampak kar nam je povedal Woodrow Wilson 1. 1919, .namreč "Seme vojne v modernem svetu je in-dustrialna tekma," to pa verjamem. Vidiš, rojak George Gornik, kakšen strašen sad je zras-tel iz tega semena in koliko nedolžne krvi se preliva! Zdrava pamet nam veleva, da je treba tako seme uničiti. Toda kdo naj to stori? Kapitalisti tega ne bodo storili, kajti za njih je kapitalizem najboljši sistem na svetu. To seme bodo morali uničiti delavci. Ti pa tega ne morejo storiti, ako ne vzamejo industrije v svoje roke in produ-cirajo za rabo, namesto za prodajo in profit. Za "uboge" delavce sem vsled tega razloga, da bi ti vzpostavili in držali red in mir na svetu, kajti na svetu ni nobene druge sile, kutera bi mogla to storiti. Kar sem piNal v Prosveti, to niso moji nauki in se ne osvajam nobenega patenta za to. To sp nauki socializma. Priporočal sem Gorniku, kakšne knjige naj bi si naročil, tudi na "Weekly People." Ne morem drugega kakor priporočati delavcem, kaj si naj naročijo in čitajo. Jaz verjamem kar uči S LP in če boš čital njen list in knjige, boš tudi verjel. Če pa ne bi, imaš pa svobodo, da ne verjameš, jaz pa svobodo, da verjamem in tako bova imela vsak svojo svobodo in nobenega spora radi tega, do-čim bodo šle socialne sile vseeno svojo pot naprej in bodo izbrcale vse zapreke na stran, ki bi jim bile na poti. Tistega "delavca" (Hitlerja) so pa nemški kapitalisti poklicali v Nemčijo in financirali njegovo propagando zato, da jim je ohranil kapitalistični sistem. Take "delavce," ki se z vsepii silami trudijo, da bš. se ohranil kapitalistični sistem, imamo tudi tukaj v Ameriki. Zdaj pa hočem povedati razliko med SLP in drugimi strankami. Vse druge stranke, brez ozira na to, Jtakšnorime nosijo, so za ohranitev politične vlade in da njih kandidatje (ako so izvoljeni) zasedejo politične urade in delajo postave. SLP, ako bi bili njeni kandidatje izvoljeni, bi takoj odpravila jjolitično vlado in dala vso oblast industrial-no organiziranim delavcem v roke, politikarji pa bi se morali oprijeti koristnega dela, bodisi direktno ali indirektno, ter nekaj prispevati k produkciji, ako bi hoteli jesti. Nova vlada bi bila "Socialist Industrial Union Government." Delavci bi lasto-vali in obratovali industrije in seveda izvolili potrebne delovodje in ravnatelje. O tem sem že pisal v Prosveti. Čitaj knjigo "Industrial Unionism." SLP se poslužuje politične akcije zato, da odprto propagira socialno revoluciio in da se družabno vprašanje reši na civiliziran način. Čitaj knjigo "As to Politics." Rojak George Gornik, dobro' zdravje in še mnogo let zado» voljnega življenja! »I» i Joeeph Brown. SPOMINI 12 MLADOSTNIH DNI (Dalje in konec) Naylor. Mo.—Nekoč je hlapec Tiče potožil, da njemu ne bi bilo treba biti na svetu, ker je nezar konski sin. Kakor da bi slutil svoj nesrečni konec. Jože ga je lepo potolažil ln vse je šlo gladko naprej. Poprej sem povedala, kakšna je bila naša kmetija, nisem pa opisala poslopja. Hlev je bil velik, v katerem je bilo prostora za 14 glav živine. Del hleva je bil za živino, drugi prostor pa za konje, katerih pa nismo nikoli imeli. Ta prostor smo rabili za žganjarno, katerega smo imenovali palenka. Nad hlevom je bil napol izdelan prostor za stanovanje, do katerega so vodile že napol podrte stopnice, toda Jože je napravil nove. K vratom pa je vodil hodnik ali "gank," kakor smo ga imenovali. Ker niso bile vse deske pribite, so škripale "rompa, rom-pa," kadar sem šla po hodniku. Tudi kozolec je bil lep in fantje in dekleta so prihajali oddaleč zibati se pod njega. Tudi zidanica je bila lepa in velika. V njej so bili veliki sodi in steklenice s pletenimi koši, ki so držale 200 litrov ali celo več. Tone Fallar (levo), kl se le udelešll svetovne delsvske konference v Londonu, se pogovarja s R. J. Thomaaom. predsednikom avtne unijo UAW CIO. Tone Fallar, kl )e po prepričanju krščanski so-1 delto! in lalnlk svete katoliških unij v Sloveniji In oficir aloven-1 ake osvobodilne vojake, pride v kratkem tudi v Amerlko-ako načrt ne it|>odl»ii Iz njih smo žganje Jemali z neke vrste kozarcem, ki smo ga imenovali libar, cev iz gumija pa smo rabili .za pretakanje. Ključ od zidanice je bil tako velik kakor od sv. Petra. Jože ga je nekajkrat izgubil, kajti bil je velik in je z lahkoto padel iz žepa. Nekoč ga je izgubil, ko je šel v ložo v Dobravce. Našle so ga ciganke in ga pokazale Janezu Stefaniču. On je vedel, da je naš in ga je prinesel Jožetu, Jože pa mu je dal žganja. S tistim velikem ključem je bila res smola in Jože ga je ponovno izgubil. Ker ga ni mogel najti, je dal delati drugega, ne da bi spremenil tudi ključavnice. Bila je pomlad in delali smo razna dela. Nekega dne pa se mi je videlo, da je hlapec Tiče pijan pri delu, vendar pa nisem bila gotova. Zopet drugič, ko sem pasla živino, Tiče pa je vozil gnoj na njivo ter ga s kopačem vlekel iz voza, sem videla, kako se je opotekal zdaj na eno stran, zdaj na drugo, in tedaj sem bila gotova, da je bil okajen. Menila sem, da je bil naj-brže ključ v vratih zidanice, pa je stekel v zidanico in spil kozarček žganja pfeveti,' Drugi dan sem ga dražila, eeŠ(it&i drti6rdeJWJ'"fres, res..." Jaz swn ddgoVbrfla, da res in da je meni nekaj škode napravil. Steklenice pa ni bilo več v škupi, zato sem pričela paziti, kam jo je sedaj Tiče skril. Kmalu sem ga zasačila, ko Je previdno lezel v kozolec in se plašno ogledoval okrog, da ga ne bi kdo videl. Kakor hitro je odšel na njivo, sem šla na kozolec ln našla steklenico žganjem, katero sem pokazala Jožetu. Tudi to pot mi je brat naročil, naj jo nesem nazaj in mu poročam vsak dan, koliko žganja je v njej. Brat je naredil načrt, a o njen ni nikomur povedal. V soboto zvečer pa je šel v zidanico spst. V zidanico sem šla tudi jaz in ga zaklenila. Tiče Je bil tiati večer v vasi, jsz ps sem doms likala obleko. Tiče Je seveda mialil, da je šek Jože spat in okrog desete ure se 1e s tovarišem naDotil v zidanico. Ko Je Jože Slišal govo-renje pred zidanico, se je pripravil. Nenadoma Je zaropotal ključ v ključavnici in vrata so *c odprla Notri sta vstopila Tiče in njegov prijatelj, tedaj pa so se nenadoma vrata zaprla. Zaprl Jih je Joie, nakar je s sa- 10 apdtt ^ , rpokresom ustrelil v strop ter živela v Clevelandu t^hTT* mene poklical, naj prinesem mora biti tam kier * svetilko. V zidanici so stali vsi zaslužek. In tako sem , trije pri miru, bledi in prestra- tila nazaj v ameriško p/JoT sem, ko pa sem prinesla svetil- co v državno službo v ko, se je pričelo hudo in grdo sem v času moje zap,^ ^ popolnoma zanemarila moje S? jatelje, in sicer Fredo "tepežkanje." Jože je strahovito udarjal po hlapcu in zopet po njegovemu tovarišu, zdaj po enemu, zdaj po drugemu. Tepel ju je s kolom, ki ga je že poprej pripravil. Nekaj časa sem gledala pretepanje, potem pa nisem mogla več prestajati in prosila sem brata, naj preneha, toda me ni hotel jx>slušati in je tolkel zdaj po hlapcu, potem po njegovem tovarišu, ki je bil doma iz naše vasi. Hotela sem stran od strašnega prizora, a brat mi je ukazal, da ne smem, nakar sem si z blazino zakrila obraz. Oba sta bila hudo pretepena, a hlapec huje kot njegov prijatelj. Jože ju je tudi naznanil in hlapec je dobil šest mesecev zapora, sosedov fant pa tri. Sod-ba se je vršila na novomeškem sodišču. Hlapec je sodniku povedal, da je našel ključ na njivi, ko je oral. Po prestani kazni je prišel Tiče zopet k nam. Bila je' zgodnja spomlad in z Župensko Lojzko sva nosili kamenje pod oreh pred zidanico. Prikazal se je Tiče. Bil je potrt in žalostnega, skesanega obraza. Prišel se je oprostit, Lojzka pa se mu je porogljivo nasmejala, kar ga je zelo užalilo. Prišel je nato Jože in ga povabil v zidanico in mu dal piti žganja. Spil je samo kozarček ali dva, nakar je odšel. : Pri nas so tedaj streljali na vreme, oziroma na oblake, ker so mislili, da streljanje prežene točo. Navadno sta to delo o-pravljala dva moška. Nabila sta možnar, nato pa hitro zbe žala. To delo je tudi Tiče o-pravljal, toda možnar se je raz letel in oba moška sta se hudo opekla. Starejši mož je ozdra vel, Tiče pa je podlegel opekli nam. Urška Derganc. GLAS IZ PRESTOLNICE Washington. D. C.—Zelo redki so dopisi iz naše glavne presto! nice. Tu in tam se oglasi naša agilna in pridna članica Mary Suglich. Sicer pa je starejši Slovencev malo v Washington^ mladine pa je veliko, toda je jo težko skupaj spraviti. Ako ne bi bili mi starejši tako zaposleni, bi se bolj pogostoma oglasili malo pa je morda kriva tudi ta nesrečna vojna, da so naši mož gani otrpeli. Washington je lepo in čisto mesto. Tu ni tovaren, ki bi za kadile ozračje. Pred vojno je bilo tu mimo in lepo življenje a danes je tu na tisoče tujcev in mesto je natlačeno. V trgovina človeku posebno lepo ne postre žejo, kajti je veliko ljudi in če tebi ne prodajo, bodo pa drugemu. Za delavce, ki delamo vsak dan, so odprte trgovine enkrat na teden do pozne ure*zvečer. Tukajšnja klima je zelo ne stalna. Pozimi je mrzlo in meg leno, po večini brez snega, poleti pa soparna vročina, ki se prične že meseca marca in traja tja do oktobra in včasih še dalje Kljub temu pa je prijetno živeti tu, ko se človek enkrat privadi Pred nekaj meseci smo usta novili postojanko WRFASSD Precej dobro uspevamo. Kakor je že naša tajnica poročala, smo priredili ples in "bingo" v korist našim bednim v stari domovini. Nameravali smo priredit ponovno plesno veselico na 25 marca in imeli že vse v redu toda s/no bili prisiljeni opustiti veselico zaradi popravila dvorane. Ples se bo vršil 15. aprila, in sicer ob istem času in na istem naslovu, kakor je bilo zadnjič poročano v Prosveti. Apeliram na vse Jugoslovana, da se gotovo udeleže te priredbe, kajti ves čisti dobiček je namenjen za naše bedne brate ln sestre v Jugoslaviji. Župnik Gerne je dobro opisal razmere v Jugoslaviji, ko se je nedavno vrnil v Ameriko nemškega ujetmstva. Ali ga vi farizeji poslušaJPT' Naše ubogo ljudstvo gre skozi strašno Gol-goto, zato bi se morala omehčati vaša srca in vsi, ki izhajamo iz tega naroda, mu bi morali pomagati. Pomagajte mu! Čitala sem poročila, kako pridno so na delu Clevelandčani za staro domovino. Za čass mojega kratkega bivanja v metropoli. sem bils deležna pravega slovanskega gostoljubja. Rada bi j.vc.jc, ln aicer fredo Peoniu UFontoa.Cal, Lojzko Zu,^ dč, Walsenburg, Colo., družni Covley, Ogden, Utah, ter^ druge prijatelje. Ne smem rv! zabiti naših Rockspringčaniv Morate mi oprostiti. Ko bo ko^ nec vojne, bom imela več pro. stega časa in bom bolj pndna Zadnjič sem obiskala moji prijatelja Joeva in Jennie Beni ger v Exportu, Pa. Oba sta na prednega mišljenja. Imata lep dom in gasolinsko postajo. Naj-' lepša hvala za postrežbo, Joe in Jennie! t|| Moj dopis se je malo preveč zavlekel. Upam, da ga urednik ne bo vrgel^v koš. H koncu naj še omenim, da se tudi jaz pri-družujem Katki Zupančičevi glede spremembe imena Mladinskega lista. Morda bo kdo mislil, da sem starokopitna, toda prejšnje ime mi je veliko bolj ugajajo, je bilo NAŠE, novo pa zveni tako tuje. V Mladin-skem listu zelo pogrešam Kat-kine spise. Pozdrav vsemu članstvu SNPJ, posebno pa članstvu društva št. 253 v Diamondvillu, Wyo. Mary Lumberi. VABILO NA VESELICO West Allis. Wis.—Večina Pro-Svetinih dopisovalcev poroča o pomožni akciji za staro domovi-no, kar je popolnoma namestu. Potrebno je, da pomagamo našim rojakom, katerim so roparski tujci uničili imetja. Tudi v naši naselbini delamo za naše brate in sestre v stari domovini. Dolžnost nas vseh je, da podpiramo SANS in pomožno akcijo, pa naj bivamo kjer koli. Seveda, tudi pri nas imamo veliko skupnega dela za društva, klube itd. Pri nas bi še vedno radi zgradili svoj narodni dom in delujemo v tej smeri, ampak stvar ne gre tako naglo od rok, kakor bi nekateri radi videli. Vendar pa bomo dosegli svoj cilj, ako tjomo imeli veliko dobre volje in nesebično delovali za realizira-nje narodnega hrama. Dne 15. aprila imamo v ta namen domačo zabavo, katera se bo vršila v Kraljevi dvorani. Veselica se bo pričela ob treh popoldne in bo trajala do enajste Ure zvečer, dvorana pa bo že odprta ob dveh popoldne. Ob sedmih pa bomo servirali prav domačo večerjo. Torej posetni-kom ni treba kuhati doma večerje, ker boste dobili domačo postrežbo na veselici. Seveda, imeli bomo tudi godbo in pijače za vse dovolj. Vabimo rojake in rojakinje iz Milwaukeeja in West Allisa in tudi od drugod, da nas posetijo ter pomagajo, da bomo čim prej prišli do našega cilja. Na svidenje! Anton Yersin. POZIV SLOVENCEM V DETROITU IN OKOLICI Detrol!, Mlch.—Lokalni odbor Združenega odbora južnoslovan->kih Amerikancev (ZOJSA) ima konferenco v soboto, 14. aprila, ob pol devetih zvečer v hotelu American State, 236 Victor ave, Highland Park. Kapitan jugoslovanske mornarice g. Antuno-vič bo govoril o potrebi skupnega, smotrenega dela vseh lokalnih odborov ZOJSA v korist našemu narodu v stari domovini. Na konferenci se bo volil nov lokalni odbor ZOJSA za Detroit. zato je važno, da se vsi zavedni Slovenci in Slovenke udeleže te važne konference. Lla Menios. POIZVEDOVANJE ZA JUGOSLOVANI New York. N. T^-Jugoslovin^ ski delegat pri Rdečem križu prejel listo sledečih Jugoslovanov, za katerimi poizveduje]" sorodniki: , Bran kovic Toma. roj«*" v vW1 'Cruvari, Sanski Mosl-i***" Petar Miljevič, Calle Fitz 214, Buenos Aires. Artfentint. Fiori Ferdinand-išče g« W in Anka Petri, Sarajevo; Galo (Gallo) Rudolf in poročena Windt, Chicago, is -išče ga Ulric Oton; . Jovanovic Milutin. Bo* " Milovan. Gebo. Wyoming-** ih Sava Vuletič iz Nikšica. Kahn Grets-išče jo f-Reich, No. 30623. Vugo»! KfW (Dalje aa l 10. APRILA ¡¡eine in njegov čas Mlle Klopčič r (Nadaljevanje) h \i it Parizu, kjer je dozorel do svojega viška. Znašel se je v velemestu, spričo katerega so bila nemška mesta idile. Iz ozračja cenzurnih Pesniški jezik Heinejeve prve zbirke je bil razumljiv vsem. je stopil na tla vfeh -mih je vsa jasnost in preprostost narodnih pesmi; odkril ^^^ fran' I nova^istne nemške ritmične zakone, kakor so zapisali strokov- vduW«T,o; SP7* ; ia bolni Žid in veliki umetnik je govoril naš materin jezik ^ franT^"^ * ^neje kakor vsi nemški Müller j, in Schulzeji», Je pov'edal desetletja kasneje veiiki pesnik -———— , ~ .. . . e ne sta- Rtlcliff: Poglejte site pametnjakoviča, Uko to se x okopom sekonov «varovali trdno pred navalom kričečih, nadležnih sestradancevl Gorje mu. kdor predre okopi Pripravljen je sodnik, birič in vrvi— h vendar SO. ki ne boje se tega. Tom: J»i iitih misli tem, sato delim ljudi r dva naroda, ki divje ae borite »ed sabo. namreč v site in lačne. Pravo je študiral Heine v Bonnu, Goettingenu in Berlinu, kamor je prišel 1821, tri leta potem. ko je začel Hegel svoja fi-ozofska predavanja na berlinski univerzi in s svojim delom «>dil nemško filozofijo do viška, doktor prava je postal v Goet-ingenu 1825, kjer se je tudi dal crstiti. Krst za malovernega ieinerja ni bila resna zadeva; r nJim je hotel doseči le enakopravnost in ta "spreobrnitev" ga |e čakala, kakor hitro se je bil Močil za odvetniški poklic. A 0'» tefia poklica mu ni bilo, nje-^v poklic je bilo pisateljevanje, *> K« ni maral obremenjevati z komer drugim. Hkrati so se Kdaj začeli že pojavljati prvi toaki podedovane živčne bolezni, ki je mučila vse žive dni t zmeraj hujšo neusmiljenostjo. (ri Goethe, ki mu je bil "das gros-Tako je Heine prejemal Še da- se Zeitablehnungsgenie". V pelje redno podporo od svojega bo- sm*h, ki jih je pisal prva leta gatega strica in kaj malo je bil fVerschiedenc), se je oglasila no-izbirčen v sredstvih, s katerimi va ljubezenska lirika velemest-je včasih to podporo skoraj iz- ne8a in saint - simonističnega siljeval. (Ta neizbirčnost se kaže Heineja. Če je že nedolžna Knji-tudi v tem, da je v Parizu mirne pesmi razdražila moraliste, so duše sprejemal redno podporo, ki ¿ih te P*smi še bolj. Zakaj s temu jo je dajala francoska vla- mi pesmimi je Heine priboril li-da. Tedaj je bil že zelo bolan in riki spet nekaj več svobode v z ženo sta živela v pomanjkanju. izbiri vsebine in drznosti oblike. A celo sovražniki so morali pri- j Zgražajočim se fllistrom v znati, da ta podpora ni imela nemŠkem deviškem, od stroge nobenega vpliva na Heinejevo cen*ure zaščitenem tisku, je Hei-pisanje in delo.) i ne odgovoril jasno: "Ne gre za Zaradi bolehnosti je mnogo. mor»lne P°trebe katerega koli potoval (Severno morje, Angli-! Poro*ene8» purgarja v kakšnem ja, Italija, Nemčija) in začel pi->kotlčku Nemčije, marveč za av-sati svoje prvo veliko delo v 'tonomi^° umetnosti." Odgovo-prozi, Reisebilder, katerih prvi!"1 pa tem ""»■listom pr»v zvezek je izšel 1826. Sledili so za prav tudi 1 d*j®nJem: zalju-v kratkih presledkih še trije bl1 Kiev Preprosto francosko zvezki. V te Popotne Blike je dc*le to?tje UXo svojegdypa-vpletal nove pesmi, med drugi-1 "V?**1 »vlfrnja, vzel jo je k 6 setai za ženo in se 1841—pred nekim nasprotni- podobah je ~predstavljal""Nm* ce*° cerkveno oženil z cem morje, po katerem so pluli Ta Matild« (P»8»l« «e jo prvi parniki in otvariali novo Kresc«*cija Mirat), ki komaj da vojno za morske poti." Ob nje- [e znala Pisatl m brati francoski, govih potopisih so se učile cele n} znala nemškega—ta 'slad-generacije nemških feljtonistov. i debeli otrok' je delil vse hu- V njih se je prvič z odkritimi de in srečne ure z nJim do nje" besedami zavzemal za meščan-1 ?ove f1?*1' 0 Pesniku Heineju sko revolucijo, kažoč na franco-1 n SP*01; °t iem\ k&\ Je pesnik, ske dogodke in slaveč Napole- 'je vedela *omai ka* več kakor ona ¡papagaji, ki sta jih imela zme- t!i,q « Kil« v svojem stanovanju, kar pa Taka propaganda je brta ne- je vedno v—Dne 30. mar-, , ca je bil plenarni sestanek ju- pav*el trajno mesto v vrstah g0slovanskega ministerstva, na nemškega pesništva, se je s svo-. katerem so razpravljali o načr-jo prozo prvič srečal s cenzorjem tih glede udeiežbe Jugoslavije in oblastjo, ki sta s tem potrdi- na konferenci v San Franciscu. la borca Heineja, ki pravi v Po- Uradno obvestilo glede te ude-tovanju od Monakovega do Ge- ležbe na ostanku zedinjenih na-nove: "Res ne vem, ali zaslužim,' rodov je prjeakovati v kratkem. fia bi mi kdaj okrasili krsto z lo-| Glasom teh poročil bo načel-vorjevim vencem . . . Nikoli mi nik jugoslovanske delegacije dr. ni bilo kdo ve koliko za pesni- Ivan §ubašič, sedanji zunanji ško slavo; ali moje pesmi hva-1 minister ln bivši predsednik lijo ali grajajo, mi je kaj malo ( vlade v irgnanstvu v Londonu, mar. Toda meč mi položite na Med drugimj ¿hmi delegacije se krsto; zakaj bil sem dober vo- bo nahajai tudi Sreten Žujovič, jak v osvobojevalni vojni člove-' ¿¿^ £inanani mjnister, kate- 8tva." rega bodo spremljali izvedenci Za Heineja so se začeli zdaj I za finanena in druga goSpodar-težki časi. Službe ni dobil, pač' ska vprašanja. V delegaciji bo pa se mu je spet huje oglašala tudi nekaj jzvedencev zf terito- bolezen, in namesto miru so ga v Nemčiji čakala kvečjemu odprta vrata jetnišnice. Znova ga rijalna vprašanja. Uradno mi je bilo rečeno, da • je Jugoslaviji morda od vseh je mikal beg v Francijo, vabil, dežel na gvetu največ do tega, ga je Pariz, mesto svobode in 1 da pride do jzgraditve zares trd-revolucije, mesto pesnikov, ki so, nega varnostnega sistema proti peli borbene himne v nasprotju v bodočnosti. Brez na- z nemško romantiko, ki je Hei- daljnjega se smemo torej Vana-ne dal zadnje pesmi in ji nato gati na t0 da t^o gploini cilji začel peti bilje. Ko je v Franciji izbruhnila julijska revolucija 1830, je Heineja zvabilo. Prvega maja 1831 je prestopil Ren, "Jordan, ki loči posvečeno deželo svobode od dežele fllistrov", in se naselil za vse življenje v F. Addoe. tajnik blagajnik avtna unija UAW-CIO. ki )e in progresivna načela, ki so prišla do izraza na konferenci v Dumbarton Oaksu, naletela, kot ae je izrazila dotična uradna o-sebnost, na "našo prisrčno odobravanje." V fiaprej.,bfl;ppslana predhodna delegacija, ki bp imela nalogo, da izvede nekatera začetna dela in skrbi za predpriprave. Tej predhodni delegaciji bo na-čeloval dr. Stojan Gavrilovič. Pričakuje se, da bo prispel v Washington približno dne 10. aprila. Francozi in konferenca v San Franciscu Pariz. (ONA)—Vesti, ki so so telefonu, češ, da ga doma čakajo trije tujci. Ako bi bil Oppenhof antinacist, ali človek, kateregu bi bil prejšnji režim v Nem« iji preganjal, se ne bi bil podal domov. V tem slučaju no bi bil stanoval izven mesta v samotni vili, niti hodil f>onoči sam po cestah, rfiti odšel domov na poziv treh tujcev. Ti trije tujci so bili nemški vojaki v uniformi. Zahtevali so hrane in zavetja - nekaj |jo|>o)-noma naravnega v izrednih razmerah v zasedenem ozemlju. Nlkdo ne ve, aH ao bili omenjeni vojaki nadet! ali ne. To tudi nl važno, kajti njihova misel je bila neodviana od njihovega političnega prepričanja Znuno jim je bilo, da bodo morali za eno ali več lot v ujetmško taborišče, ako se jim pripeti, da jih ujamejo zavezniki. Pozneje bi jih najbrže zadela usoda, da bi morali pomagati obnavljati porušene kraje. Op|>enhof, do pred kratkim zvest prisiaš ntmštva, jim utegne preskrbeti nekaj hrane, civilne Obleke In morda tudi ponarejene dokumente — na ta način bo mogoče izginiti in ko bo v par tednih v»e kon- merun, pa namerava biti Francija baje popolnoma nepopustljiva. («lede vojaških ha/ je francosko sa*dan|e naziranje. da bi morale biti na ra/polsgo med* narodni organizaciji varnosti. > čano, bi bili popolnomu svobodni. Oppenhofu oČividno ni bilo jasno, du se nuhuju v nevarnosti. Sporočil je svoji ženi, du be trajalo nekuj časa, ker mora objasniti tem vojukem, du jih moru preduti ameriškim oblastim. Niti nu misel niu ni prišlo, du je armada, ki razpada, le kopica ljudi brez vsuke morale, pripravljenih na vse, ki imajo le en cilj pred seboj — rešiti se na najcenejši način. Ko je po-vedal Oppenhof tem trem vojakom, du jih mora predali ume-riški oblasti, ho izprevldeli, du so /ušli v past, katero so si sumi nastavili. Vajeni brezobzirnegu ubijanja civilnega prebivalstva, so ga vojaki brez vsakega pomisleka u-bili, tor še enkrat tvegali vse za vse. Oj)|)enhof je bil torej ubit, vojuki pu so pobegnili. Incident sam nu sebi je torej skoro nepolitičen. Todu bil je kakor nebeški blagoslov trpečemu Goebbelsu. Mesece in me-ne»nško prebivalstvo v zasedenih nemško prebivalstvo zasedenih krajev, naj se dvigne proti okupatorju in nuj ubijo vse one, ki koluborirajo. Toda nič ni bilo odziva od nikoder. Narod ni ubil nobenega teh kolaborntor-jev. Zdaj pa je vendar onkrat prišlo do istinitega umoru. Ne-važno je, da ta umor najbrže nima ničesar ojiraviti z Gesta)K>. Vužna je pro|>ugunda, ki ga pretvarja in mu daje značaj političnega umoru. Nič ne bo pomagalo, zatrjevati, du je pretežna večina nemškega prebivul-stva jxihlevna — gibanje tako ogromnega obsegu kot nacizem ne more i/giniti brez sledov. Treba je |iokuzuli vsem funuli-kom, da no smejo in ne morejo u bi ju ti brez kazni,*- ONA. Zarota faiizma na Grškem Atene. (ONA) V teku sodnih razprav proti grškemu kvizlin-gu Johnu Hulliatu, ki so zduj v V jugoslovanski vojaški bolnišnici Nekje pri prvi jugoslovanski armadi, 25. marca. (ONA) -Ravnokar sem se vrnil iz velike partizanske bolnišnice, nekaj kilometrov zudaj za sremsko fronto. V tej bolnišnici ne najdeš niti posteljnine niti rjuh. Postelj pa je tako malo, du leži večina ranjencev na slami nu tleh. To je bolnišnicu, v kateri vlu-da največje pomanjkanje najbolj primitivnih zdravniških aparatov In orodja. Prvi vzorci našega čudovitega zdravilnega sredstvu, penicilina, so prispeli aem šele včeraj. Kljub temu pomanjkanju, ki je skoraj sramotno, pu je tu bolnišnica skrbela v teku zadnjih t je h mesecev zu skoro 10,000 ranjencev. Smrtnih slučajev je bilo le en in tri četrt odstotka. Tu uspeh je treba pripisati zdravnikom bolnišnice, štirim po številu, od katerih je le eden kirurg, petorici dijakov medicine in 40 bolničarkam, ki so skoro vse kmečka dekleta. Prodno «o se javile zu svojo sedanjo alužbo, jih je bila skoro polovica nepismenih. Ko vse to opazuješ in se s|>re-hujaš iz sprejemne dvorane, kjer ranjence slečejo, «»kopljejo in njihove obleke i>ožgo, v operu-eijske sobe, in iz bolniških sob v vedno nove bolniške aobo, si nisi več na jasnem, kuj te je 1 >«»1J prevzelo—ponos nad njihovo čistočo, vestnost in iznajdljivost, ali boleNtnu jezu, du je mogoče, du je bil v tej skupni borbi proti Nemcem prepuščen eden naših zaveznikov taki revščini v pogledu n u j b o 1 j elementarnih zdravniških potrebščin. Poln soeustvovunju sem vpru-šul, česu so najbolj potrebni. Sle-dilu je plohu besed, ki no ml v prevodu povedale, da primanjkuje "vsegu". NapraVIl aem si seznam predmetov, kuterih sem se spominjul: N Rjuhe, spodnja obleka, srajco, pogrlnjače, obveze, klrurgičnl instrumenti vseh vrst, naprave zu pretakunje krvi (transfuzije), mavec, vse sulfne droge, kalelum, milo, oei.lcilln, glukoza, vitamini, zdravniške knjige in časopisi. Ko |)u sem končni tu hvoJ /m pisek, ini je dejal rnviiatolj bolnišnice nuslednjei "V bistvu nuni gre zduj že mnogo bolje kot takrat, ko smo se borili še kot geiilske čete v planinah. Takrat smo inoiull cesto oditi z vsemi našiini ranjenci In vsemi našimi |>osteljumi in nupnivuinl—km naenkrat. To ho bil. zares trdi časi . . Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje r 2 atiaui) Cump No. 4, KI Hhatt, Kglpl; Kovue Zorku (J.ouise) išče Jo Gjurlc Vludu, Jarkovec, Banut; Kovaeovic Ante -Išče gu Margarete Kovačev i c ,Yug. Itefugeo Ca m p 2 (Mena), KI Hhatt, Egipt; Kr|x*tic Pet ar Išče ga S Kr-petič, št. II N()VY, Italija; Miudlnov Antuii- išče gu Mu* rija Miudlnov, No. 4.1043, Khu-lutba, Redlid Ivo—Išče na Atinu Releh, No. Yugosl Kefug. Camp No 4, KI Shutt, Kglpt, teku, je prišlo nu dan, da jc imel j VltJ|t> Antmu.tll, JO Kiun- odobren je večino voditeljev sta rili političnih stiunk, ko je u atunavljal svoje takozvane buta-Ijone varnosti, ki so pomagali Nemcem preganjati pristaše gibanju KAM sko/.i vso dobo nem- ške okupacije, Izjave prič', va*' """ ' J . .. . i/ i 'Omaha, Neb ib CiHomu pioruineiitnlh sturoj&ili , ... , , , .. 1 ..... . * lellč I/ NlkšiCii grških političnih osebnosti, po> tr ju jejo, du je («oorge Papan-dreu pošiljal iz K^ipta orožje Mulliau zu takozvane nucionulis-lične organizacije. Ko jo l'u pundreu obtožil bataljone varnosti kot Izdajalske, ao mu vsi ti reukcionarji/brzojavlll, da se pritožijo proti/temu 1 .t vlč ip.ki / neopredeljeni <•■ ces Oprosnik, St Kupcil, Hlove-niju; Visin Katie iftc« jo Marija Bar cot, No. 2473.1, Kl Shalt, Egipt; Vuletic Mitiko m Drugo, South ju Kuvu Vu- Zoeevic Dai a, l oj, Milntovic, Detroit, Mh Ii line jo Suvu Vu-letK' iz Nik An a, Ako bl kdo vcdcl /u nuslov kateie koli /^oiuj navodene oae be, naj sjioro^'i nu sledec nahlov lav (iovemment'fc Ih le^ate to the Hod Croaa, 74.'» Fifth Ave, New Yoik 22, N Y Titov oficir bo postal Ivan Tavčar Majhen je Balančev Slavko. Konuij jH'tnujst let mu bo. Veselo je stopil tja v sneg z brzostrelko pred subo. Dobro se mu je zdelo, ko je bil slikun. J Pripovedoval je v materini go-renjščini u Jefccnicah, o domačih, o svojih mludih prijuteljih in o svojih desetih mesecih par-tizunstva po Gorenjskem in Primorskem. I*eta UMI, ko je nubiral s prijatelji borovnice v gozdu, je pr-iVič videl partizane. Čul je streljanje, nato pu je zagledal može , v klobukih, gusilsklh kapah, h perjem /.u trakom. Lonček z bo-I rovnicumi mu je padel- iz rok. Nikomur ni povedal o tem srečanju, še očetu ne. i Poslej je pomagal junakom v gozdih. Kmalu je postal SKOJ-evcc. Vodila jih je neka tovarl-■ šica, Zbiral je zu partizane bruno, jim jo nosil v hosto, ruzbijul Sva bom okna, žarnice, telefonske lončke, rezal žico, posijiul cesto z žebljički. "Tudi podnevi anio jim nagajali. Sevoda . . . dobiti te niso smeli!" se je hudomušno nasmejal. Dolgo je (Miniugul partizanom, dolgo škodoval Svabom, Sest-najst jeseniških inludeničev je bilo ■uboin tri letu v strah, "GnjaviloJih je, du nas ne morejo." Pu se je nušel nekdo, kl jih je Izdal, u dobili jih niso. Hulančov Slavko je odšel v' Možakljo. Postal je borec Grati-nlkove brigade. Žu prvo noč so napadli Fužine. Padlo so Gorje, Srednja vus, Ribno ... V Črnem vrhu je zaplenil prvo puško. "Ni bllu no kurubinku, ne dolgu Itulljansku . , . taka srednja . . ." Rud je nosil to puško, ki jo je sum zuplenll, Nato jc bil kurir. Najlepše «e apomlnju borb zu Srednjo vus. Ljudje so Jih hili Veseli in ko ao odšli, so Jokali zu njimi, A nu Jelovici Je bilo težko. Tri (ini no Je v dežju skozi obroče prebijal njegov bataljon. "Kuj imaš pu tu, nu tej vrvici?" "S|>omln na komandirju . , , sekretarja SKOJu, kl je takrat padel," Težko je to povedni In v oči no mu stopile solzo. Scduj nI želi v vojno ukudeml-jo. Hud bi bil Titov oficir, "Kuj hI pu |M)vcdal maršalu Titu, Če bi se srečala?" "Če hi me vprušul, bi mu no-vedu povedal , , , o domačih, o Jesenicah, o gorenjskih hribih, o nuši Primorski . . ." oe jc pripovedoval Slavko. Ko Je tuko govoril, je prišel generulmajor 1) u š u u Kveder Mirno je obstul pred komundun-tnm in gu gledal s svojimi širokimi, otroškimi učml. "No naš fant! Si kaj vesel? Jutri hoA lahko h' v Helgrudu. fte odlikovanje zu hiuhroHt In novo obleko boŠ dohil. Dobro ne uči, du Imiš čez leta mladi Titov oficir!" "Nufin tutjtka", !'>' fob. 1945) mi ........ »» Prihod ameriškega poslanika v Belgrad Belgrad (ONA) Richard Pul-terson, ameriški poslanik v Jugoslaviji, Je prispel v Belgrad Z letalom iu jo bil pozdravljen od članov ameriške vojaške misijo, članov luske vojaške misije, od lioalunlkov Britanijo in Itusije in zuniinjena ministru dr. Sulm-Šiča. . Zdaj so vse tri velesile uradno /uatopune v Helgrudu, in sicer n piedsluvmkl prvegu ledu. Dlp-lomati di ii^ih d« zel št' niso nu mestu, le Cehi ln Kmiico/i imajo /i sv«4ii vojaška zastopstva v lielgiaihl! pn/ovale! o|F>zarjajo da mi to, objasrutve, »«--TTTrfnejo ru/kiitl inriogn. Ir njih zaključujejo, da ril več treba nobenih dodatnih1 iokazov za to, da Je bil spopad 1 rnod KAM in Hrltarft-i le past,| katero ao r«>akr|nnnr)i apietrm nastavili, da bi zagotovili reakcionarnem In j»«>liti4'nlm knlatio | laciooUtUim nadvlado nad glba-l njem KAM. Delaget Bda/ega krila. WHCRE THE FUEL OOES AN AlKPLANfi BNGINR hörn« ap lia own weight la geaolio« la abo« 2 eeeeeeaeeaaeeeeeaaaaaaaaae KAKO PRITI DOMOV Z Ekstra Red Points! f»miia e« Mfel|*M HtMll h IMMf|« (»•Mil Im«M a*« *4mM laèfcl 4* HI* M vmS HMM. ft^r.vliail* i»iii)kopališčnih vratih čakal Furmanov I.uka. Drejče si je mencal roke od same razposajenoati in vražja misel mu je zdajci švignila v možgane. Stopil je do svojih prijateljev, katerim je pojasnil zadevo in jih prosil pomoči. Noč je legla na zemljo, črna kakor pekel. Sem in tja ao v daljavi Švigali bliski in šumelo je v vejevju, da je bilo človeka kar groza. K«» je na ftutni ura odbila pol-dvnnajstih, sta korakala dva človeka v črnih plaščih po strmi poti na fcale. Oprezno sta hodi-la. gledala zdaj na desno, zdaj na levo, ee ju kdo ne vidi. Pred vrati pokopališča Ju je že pričakoval Furmanov Lukec, Sedli so na stopnišče pred pokopališčem ter se tiho pomenkovali o risu. Čim se je začul prvi udarec ob zvon, ki je značil polnočno uro, Je Luka hitro potegnil tovariša k šebi, začel okrog križa v tleh delati rise, da so se Jernejčku kar lasje ježili. Ko je ura odbila polnoč, je Luka s svojim silnim glasom zaklical: "Satan, satan, pridi!" — Nič. Ko je v tretje zaklical, so zdajci pri sosednih in oddaljenih grobovih začele svetiti lučee raznih barv, ki so vzplamtevale, bliskoma, nat6 spet ugasnile ter nanovo zabr-lele. Jernejček je bil že skoraj na pol mrtev. Drgetal je po vsem životu. Iznenada stopi, kakor hi jo bil izbruhnil sum pekel, v ris črna postava. — "Kaj hočeš od mene? Zakaj me kličeš?" se je turobno razlegal strašni glas Drejče je začutil, kako se trese tudi Luka. — še ni trenil z očesom, že je zmanjkalo obeh. Krohot hudomušnežev, ki so s«' zdajci pojavili izza grobov, jima je še dolgo donel v ušesa. Toda iz veseloigre je nastala drama. Drugi dan ao pred ogelno hišo na Klancu naili Futmano-vega Luko s prebito lobanjo. Mož ae je v smrtnem strahu na begu zaletel v vogulnik. a ne-arečnegii — Jernejčka so oddali na Studenec. TISKARNA S.N.P.J. -— sproji AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR Letnik 1945 vsebuje sedemnajst pripovodnih spisov, petnajst pesmi, sedemnajst rasnih opisov, nekateri lx zgodovine ameriških Slovencev, tri članke in ratprave. razne koledarsko ln druge podatke ter nad štirideset slik. Prva slovenska kniiga v Ameriki, v kateri so spisi s bojišč osvobodilno fronto v Slovonljl. Koledar stane $1.25 Naročila sprejema: PR0LETAREC 2301 S. Lawndale Ave. - Chicago 23, 111. v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnik^ knjige, ^koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne * . . . Cene smerne, unljslco delo prva vrst« Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY ¿667-59 8. Lawndale Avenue • - Chicago 23. Illlaok VEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči na list Proarsto Is prišteje eden. dva. tri. štiri ali pel članov is ene družina k sni nsroi-nlnL Lisi Prosvaia slane sa vse enako, sa člane ali nečlan» S6 00 m eno lelno naročnino. Kot oa člani še plačajo pri asesmantu $1.20 m tednik, s« Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ai vsroks. r#& da Je lisi predrag aa člane SNPJ. List Ptoavete Je vaše lastniaa Is gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki hI rad čital list vsak dan. Pojasnilo:—Vse!sj kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč^od družine in bo zahteval sam ivoj liit tednik, bode moral tisti član Iz dotlčne družine, ki Je tako «kup«> naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu liits. in obenem doplačaU dotlčno vsoto listu Prosveta Ako to*i w stori, tedaj mora upravnlštvo tniiatl datum za to vsoto naročniku Cena listu Prosveta )e> Za Zdruš. dršave ln Kanado 96.00 1 tednik ln 2 tednika in.. 3 tednike in... _ 4 tednike in i tednikov ln 340 2.40 1.20 nič Za Chicago in okolico )• 1 tednik ln--------- - 2 tednika in.............. I tednike In._________ 4 tednike ta__________ I tednikov ta.------ . «M _ 5.10 _ 3.N . 2.70 . I* Za Evropo je... Ispolnlte spodnji kupon, prilošite potrebno vsoto dsnarjs sl) Money Order v pismu in sl naročUe Prosveto. list ki Je f sis lastnlsa PROSVETA. SNPJ, 90S* So. Lawndale Ave. Chicago 23. IlL Priiošeno pošiljam naročnino sa Ust Prosvsto vsota ------ L tee------------------Cl društva št-------— Naslov ..................................... Ustavite tednik ln ga prlpišUe k moji naročnini od ¿lanov mojo drušine: 2. ---------------------Cl. društva It -----—' 3 .-----------------CL društva št .—---- 4 .---------------------_CL društva št. • — --------------ČL društva št---— Mesto Nov naročnik Q Drševa □