Posamezna številka Din 1*110. St. 6. V Ljubljani, v torek 8. januarja 1924. Poštnina ^ gotovini. Leto I« Narodni i Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen list. ------------ a------------ Uredništvo: Wolfova ulica St. 1/1.—- Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem čele uradu št. 13.633. Nemoralen molk. V nedeljo smo priobčili faksimile .■ porazoma, ki je bil sklenjen med Ju-;:;oslovensko demokratsko stranko in Narodno napredno stranko glede skup-i.ega nastopa piri skupščinskih volitvah. Po tem sporazumu, ki je tako jasen in tako določen, da je vsaka debata izključena, je bil g. profesor Reisner z besedo vezan, da najkasneje c'ne 1. januarja in v vsakem slučaju odloži svoj mandat, če to zahteva načelstvo NNS. Poleg besede g. profesorja Reisnerja pa je ea izvršitev sporazuma jamčila uidi JDS, ki je s podpisi svojih naj-c iličnejših pristašev to obvezo sveča-\jO prevzela. Kljub temu pa se je zgodilo, da 5. Prof. Reisner mandata ni odložil in da sta tudi zbor zaupnikov JDS in načelstvo izjavila, da je treba najpreje ugotoviti dejanski stan in da ni g. profesor Reisner dolžan, da odloži mandat — ker da ni NNS plačala polovico voiilnih stroškov. JDS je s tem zagrešila najtežje cesedolomstvo in vsa Ljubljana se je naravnost zgražala, ko je čitala faksimile sporazuma in pa komentar demokratske stranke. Vse se je zgražalo — le eden je molčal, le eden je prezrl to senzacijo-ndno odkritje. Bil je to »Slovenski Narod«, ki si je pod dr. Tavčarjem priboril časten pridevek poštenega lista. Niti z besedo ne omenja včerajšnji »Slov. Narod« 'uesedolomstva demokratske stranke in z molkom preide početje, ki je najgrše, kar iih pozna slovenska politična zgodovina. S svojim molkom je »Slov. Narod« na dokumentaren način prelomil z vso svojo častno tradicijo, s svojim molkom je potrdil »Slov. Narod« najočitneje, da laže, kadar govori o svoji neodvisnosti in s svojim molkom se je postavil »Slov. Narod« v vrste besedo-lomcev. Nad vse nemoralen in nečasten je molk »Slov. Naroda«, zakaj »Slov. Narod« je bil tisti, ki je na podlagi med JDS in NNS doseženega sporazuma poživljal Ljubljančane, da oddajo svoje glasove za prof. Reisnerja. Ta njegov poziv je bil tem bolj pomemben, ker je v tistih časih pisal »Slov. Narod« odkrito proti demokratski stranki in za Narodno napredno stranko. In ravno pisava »Slov. Naroda« je bistveno k temu pripomogla, da so volilci v iskrenost sporazuma verovali in da je bil prof. Reisner izvoljen in da je imela demokratska stranka poslanca. , • , s letvijo sporazuma bolj rbk»ensia Narod« sam, kajti diskreti-rano je njegovo priporočilo in Volilci “f-SSt Is v bodo4e odklonijo 151 ** Priporoča »Slo. venski Narod«. Da brani svoj lasten ugled, da varuje svojo lastno čaat, bi moral zato nastopiti »Slov. Narod« proti onim, Id so pretanili od njega priporočen in hvaljen sporazum. Ce »Slov. Narod« kljub temu molči, potem to n} dokaz senilnosti, temveč nemožaAosti hi nečastne figarije. Pa še h drugega vzroka je bil »Slov. Narod« dolžan, da izpregovori In da obsodi besedoloenstvo. Zt mesece dolgo propagira »Slov. Narod« takozvanl napredni blok. 2e mesece dolgo poživlja svoje bralce, da gredo roko v roki z demokratsko stranko, da sklenejo ž njo nov sporazum. Ali naj bodo naprednjaki še enkrat opeharjeni? Katero jamstvo more nuditi »Slov. Narod«, da se to ne zgodi? Kaj dlafe »SJov. Narodu« moralno upravičenost, da kliče naprednjake k ustanovitvi Naprednega bloka, skupno * demokratsko stranko, ki ima danes na sebi žig besedodomne stranke? Končno pa je »Slov. Narod« že iz Pletete do pokojnega dr. Tavčarja in do vseh prvih urednikov »Slov. Narodu« dolžan, da kot prvi nastopi proti besedolomcem. Se v letošnjem vabilu *» naročbo je povdaTjal »Slov. Narod« tradicije Tomšiča, Jurčiča in Tavčarja. Njegov molk je škandalozna profana-«lja teh tradicij. Ni višek greha v tem, da je bil za-greien, vliek greha je v tem, če se m Brftfc it ie sa hoče z molkom Konferenca Male antante v Beogradu Na dnevnem redu so važna politična vprašanja. — Madžarsko posojilo. Beograd, 7. januarja. (Z) Če-hoslovaški poslanik Šeba je o konferenci Male antante izjavil sledeče: Konferenca v Beogradu je redni sestanek, ki je bil sklenjen že na konferenci v Sin a ji. O vprašanjih, ki pridejo na razpravo, je Šeba izjavil: Na sporedu konference, ki ga bo določil njen predsednik zunanji minister dr. Ninčič, bodo tudi vprašanja splošne evropske politike, posebno tudi vprašanje madžarskega posojila. Zadnje je tem aktu-elneje, ker imajo državniki Male antante dovolj časa, da se o pogojih tega posojila, zlasti o kontroli, posvetujejo še prej, predno bo vprašanje v Lon-dcinu končno rešeno. Znano je, da po konferenci v Beogradu odpotujejo delegati Male antante v London, kjer bodo prisostvovali reševanju zadeve madžarskega posojila. Ni dvoma, da bodo dosedanje soglasje držav Male antante, ki se je pokazalo še na vsakem njih sestanku, potrdili tudi rezultati beograjske konference. Aktualni mednarodni položaj daie sedanjemu sestanku izvanreden značaj. Ta sestanek bo zelo svečan. Beograd, 7. jan. (R) Tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Stanko-kovič se je odpeljal v Maribor, kjer sprejme češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ko stopi na jugoslo-venska tla. V isti namen se je odpeljal do romunske meje tajnik zunanjega ministrstva Čičevan, da pozdravi romunskega ministra za zunanje posle Duco. Beograd, 7. jan. (Z) Danes je odpotoval v Maribor češkoslovaški po-slanik Šeba, da sprejme zunanjega ministra dr. BeneSa, ko prestopi jugoslo-vensko ijiejo. Nai odgovor na angleško noto. Interesi angleških upnikov niso ogroženi. — Politično ozadji angl. nastopa. Beograd, 7. jan. (Z) Zunanji minister Ninčič je bil predvčerajšnjim pri predsedniku vlade Pašiču, s katerim je ostal delj časa v razgovoru o odgovoru, ki naj se pošlje angleški vladi na njeno vprašanje glede posojila 300 milijonov frankov, ki nam ga ie dovolila Francija. Naša vlada bo odgovorila Angliji z verbalno noto, da je posojilo 300 milijonov francoskih frankov namenjeno za nakup potrebnega materi- ala za oborožitev. Jamstvo tega posojila pride po garancijah za vsa druga posojila, ki so se že prej sklenila. V diplomatskih krogih mislijo, da je angleška vlada storila ta korak samo zato, ker ne kupuje naša vlada ničesar v Angliji. Ta korak ima pa tudi politično ozadje, ker se je posrečilo Franciji pridobiti za svojo politiko večji del srednjeevropskih držav, kar seveda ni po volji Angliji. Razvellavljena obsodba Kmetijske družbe. Beograd, 7. januarja. (Lt) Kakor se doznava, je Državni svet razveljavil obsodbo glavne direkcije caTin, s katero je bila obsojem Kmetijska družba na 875.000 dinarjev globe radi uvoza deset vagonov modre galice ob priliki znane Pirčeve afere, ki so jo vprizorili slovenski klerikalci. Politična situacija neizpremenjjena. Beograd, 7. januarja. (Z) V ra-dikalskem poslanskem klubu obstojata glede notranjega položaja dve struji^ od katerih gre ena za tem, da se čim-prej rešijo vsa notranja vprašanja, druga pa zastopa stališče, da naj se nadaljuje dosedanja politika. K dnigi struji spada predsednik vlade Pašič sam. Minister za izenačenje zakonov, Marko Trifkovič, ki je bil svoj čas eden glavnih zagovornikov koalicije in je izmed najvarnejših pristašev g. Pa-šiča, izjavlja, da stoji vlada v vseh vprašanjih notranje politike slej ko prej na stališču, da sedanji položaj nikakor ne sili vlade, da bi opustila svojo dosedanjo politiko. Minister Trifkovič je izjavil glede uveljavljenja vidovdanske ustave, da mora vlada na vsak način popolnoma izvesti ustavo, ker zahteva to njen prestiž in ker je vzela državne vajeti v svoje roke pod tem geslom. Smatra, da se bodo izvedle oblastne volitve najkasneje do konca marca t. 1. in da se takoj poe, da se danes ali jutri ukine avtonomija ljubljanskega mesta. Seveda bi bilo potem veliko zabavljanja. Največ pri klerikalcih, ki zapravljajo ljubljansko avtonomijo, po navodilih svojega bivšega zaveznika, iinančnega eksperi-mentista g. dr. Lemeža. Kakor ima pa pokrajinska uprava marsikaj točnega v svojih ugotovitvah, kakor imajo pritožniki prav, da kritizirajo mestno gospodarstvo, vendar se nam pa zdi način, kot se ie to pot napravilo, po grešen. Pokrajinska uprava in pritožniki so si to pot Po večini vzeli za izhodišče graje reči, ki so v bistvu dobre, in na način, ki ni primeren £a poseganje v občinsko upravo. Čudimo se, da pokrajinska jprava že ai preje in v drugih kričečih občinskih zadevah (n. pr. Mestna hranilnica) posegla vmes. Sicer bo o tem še prilika govoriti. Zaenkrat obravnava>mo samo to, kar je predmet rešenih pritožb gg Turka in Stareta. Plače In nastavljanje mestnih uslužbencev. Stalni nastavljene!, bodisi državni ali občinski, žive da:;cs v tul." bedi da ic več kot odveč povdarjati potrebo, da se jim pomaga z večjimi prejemki. Sedanji občinski svet je gotovo pravilno ravnal, ko je že v eni svojih prvih sej zvišal plače vsem mestnim uslužbencem. Krivično je trditi, da so z zvišanjem plač mestni uslužbenci sijajno plačani. Saj njihove plače niti z daleka ne odgovarjajo današnji draginji. Za povišek plač so glasovale vse stranke v občinskem svetu, tudi JDS. Čudno se nam zdi, kako je mogla JDS pripustiti, da se je g. Turk pritožil proti poviškom plač, pritožil proti sklepu, za katerega je glasoval tudi njegov klub. Res jo, da se poviški plač niso Izvedli v pravem razmerju med posameznimi kategorijami mestnih uslužbencev. Poviške so določili komunisti in pri tem favorizirali skupine, ki so njih stranki bližje. S tem so pa povzročili krivice, ki se bodo morale popraviti. Vendar radi teh krivic se ne sme že kar na splošno nastopiti proti povišanju Prejemkov. Pritožnika gg. Turk in Stare sta s tem zagrešila težek proti-tocijalen Čin. Absolutno nepotrebno je bilo na mestnem magistratu na novo sistemizirati deset novih službenih mest in obtežiti mestne izdatke. Sedanja večina je pač hotela zasigurati svojim pristašem službe. Na pritisk opozicije je ve- čina tudi pozneje spoznala nepravilnost svojega postopanja in v resnici oddala samo nekatera mesta na novo sistemiziranih služb. Toda navzlic nekorektnosti sistemi-ziranja novih službenih mest ni dopustna pritožba na pokr. upravo. Še manj pa, da pokr. uprava tej pritožbi ugodi. Določilo §29. obč. reda pravi jasno: »V področje obč. sveta spada uredba obč. uradov, ustanovitev dotičnih služb, določitev plač in dohodkov obč. uradnikov, dinrnistov in slug...* Najvažnejša avtonomna pravica mestne občine je, da ima izključno le ona besedo pri nastavljanju uslužbencev. Občinski svet je doslej še vedno znal čuvati to pravico in jo bo moral tudi za naprej. Pokrajinska uprava se pri nastavljanju uslužbencev nima prav nič' vmes vtikati; če pa to stori, krši zakon in avtonomijo ljubljanskega mesta. Z odločitvijo pokr. uprave, da se imajo regulirati delavske mezde in da se razveljavlja sistemizacija mest, se je menda prvič kratila v teni pogledu avtonomija Ljubljane. Kolikor vemo, se tako bivša avstrijska vlada, kot deželni odbor, ki sta bila od nekdaj znana nasprotnika ljubljanskega občinskega sveta, nista osmelila kratiti pravico, ki izključno pripada mestni občini, da o svojih uslužbencih odloča sama. Čudimo se, da se je našel obč. svetovalec, ki je s svojo pritožbo gazil avtonomijo Ljubljane, akoravno bi bil poklican, da jo v vsakem slučaju brani. Proti nepravilnostim nastavljanja in določitve plač je možna samo ena pot: nastop v občinskem svetu, ali pa apel na ljubljanske volilce. Prepričani smo, da je samoupravna zmožnost Ijubljan, skega prebivalstva in njega čut za pravičnost tako velik, da bo pri prvi priliki pometel s tistimi, ki so zagrešili v mestni upravi neznosne razmere v službenih razmerah mestnih nastavljene ev. Poklicno gasilstvo. Poklicno gasilstvo je v Ljubljani potrebno — tudi o tem ni dvoma. Mestna občina je po obč. redu primorana skrbeti za požarno - varnostno službo. Če pa hoče občina zadostiti tej nalogi, potem mora razpolagati s stalnim kadrom poklicnTh gasilcev. ki so vsak čas pripravljeni na pomoč prizadetim. Vsa večja mesta imajo poklicno gasilsko stražo. Tudi v Jugoslaviji. Nepojmljivo je zato stališče pokr. uprave, če trdi, da za poklicno gasilstvo ni nujne potrebe. Vprašanje samo nastane, če je potrebna organizacija poklicnega gasilstva v tem pogledu, kot se je izvršila v Ljubljani. Nepristransko moramo priznati, da načrt za organizacijo ljubljanskega poklicnega gasilstva ni bil pretiran. Pri poklicni straži je zaposlenih 17 uslužbencev. Nastavljeni gasilci so profesijonisti in ves čas svoje službe zaposleni v delavnicah, kjer opravljajo razna dela za mestno občino. V preteklem letu so s svojim delom zaslužili toliko, da so krili skoraj vse izdatke za institucijo poklionega gasilstva. Zasluženo se je grajalo ustanovo poklicnega gasilstva s tem, da se ni pri izbiranju, gasilcev gledalo toliko na strokovno izvežbanost, kot na politično pripadnost in da vodstvo poklic, gasilcev ni tako, kot bi bilo želeti. Dalje se je upravičeno grajalo, da poklicno gasilstvo ne dela složno s Prostovoljnim gasilnim društvom In naravnost išče nepotrebne spore. Ti nedostatki pa še nikakor ne upravičujejo trditev, da poklicno gasilstvo sploh ni potrebno. Nedostatke je treba odpraviti in Ljub- ljana bo lahko zadovoljna, da bo imela na razpolago vzorno požarno-varnostno stražo. Umeščanje pokrajinske uprave v poklicno gasilstvo prav tako ni po § 29 obč. reda upravičeno. Mestna občina z ustanovo poklicnega gasilstva vrši le nalogo, ki ji jo predpisuje obč. red v §26, da skrbi za požarno stražo. Tudi g. obč. svetovalec Turk nima prav, da kliče pokrajinsko upravo na nomoč, da krši avtonomne pravice Ljubljane. Tako smo objektivno premotriii od’ok pokr. uprave, v prepričanju, da moramo tudi kot opozicijonalci sedanje večine na mestnem magistratu v vsakem slučaju bran:ti avtonomne pravice Ljubljane. Ker avtonomija Ljubljene ni samo zadeva klerikalcev ali komunistov, ampak vseh občanov, brez razlike strank. S podobniimi odloki pokr. uprava ne bo dosegla ničesar. Le utrdila bo pozicijo sedanje kvarne večine. Konservativci, liberalci in Labour Party. Bivši ministrski predsednik David Lloyd George je obelodanil te dni v »Daily Chronicle« velezanimiv članek, ki daje pregledno sliko parlamentarne situacije v Angliji. Ker utegne vsebina zanimati trenutno tudi naše čitatelje, prinašamo izvajanja uglednega liberalnega politika v celoti. LIoyd George piše: Ko se bo novi angleški parlament po prisegi lotil svojega dela, bo imel razvozljati situacijo, kakršne zgodovina Spodnje zbornice glede zamotanosti ni videla. Nastopila je dramatična sprememba v fcorbi za oblast, ki se je razvnemala cela stoletja med Tory (konservativci) in Whig (liberalci) in ki je prinesla srečo ali nesrečo tej ali oni stranki, vendar pa je bila ta borba v korist interesov celokupnosti Sedaj je skočila tretja stranka v areno, izzivajoč obe navzoči skupini. Labour Party zavzema že drugi rang ter stoji pred tradicijonalno nalogo: pozvati vladujočo stranko na odgovor, jo strmoglaviti ter končno nadomestiti. To ne bo tako težko, kajti večina parlamenta je bila izvoljena, da obsodi dosedanjo administracijo na vsej črta. Kaj potem? Labour Party in liberalci naj se zedinijo glede strmoglavljenja konservativcev. Ali se pa morejo zediniti tudi glede medsebojne podpore? Ako se jima to ne posreči, kako naj se sestavi vlada, ki bo razpolagala v spodnji zbornici z večino, ki bi ji garantirala eksistenco? Konservativci so se zakleli na zaščitno carino. Podpirati jih ne morejo ne liberalci in ne Labour, četudi bi zavrgli zaščitno carino, kajti državni voz je tako globoko v blatu, da narod ne bi trpel manevra, s katerim bi se podaljšalo njih vladno življenje. Konsenr?.tivna vlada tedaj ne pride pri tem parlamentu v poštev. Socija-listi pa so si prikrojili premoženjsko oddajo in nacijonalizacijo rudnikov, ali temu se upirajo konservativci in liberalci. Poleg drugih ukrepov zagovarjajo liberalci temeljito reformo tako-zvanih* »Land Law«, ali konservativci tudi na to ne morejo pristati. Nadalje pledirajo za vzdrževanje privatne ini-cijative, te najvažnejše gonilne sile v industriji. S tem pa se postavljajo v radikalno protislovje napram principom socijalistične stranke. Kje je torej stranka z izglodom na stabilno večino? To je težava, pred katero se bo 15. januarja znašla nova zbornica. Sedanja vlada je zapisana gotovi smrti. Njeno usodo je zapečatil Asquith s svojim govorom v National-Liberal-klubu. Gotovo je tudi, da bo Ramsay Mac Donald pozvan, sestaviti vlado, kar se mu bo posrečilo. Tu in tam že poši'jajo v svet prisilne signale. May-fair (predmestje bogatinov) se boji la-bourisiovske vlade, pa tudi. v City (trgovsko predmestje) viada panika, ki jo razširjajo misijonarji terorja v velikih glasilih. Zapadno nebo se je zatemnilo s kapitalijami, ki se rešujejo pred soci-jalizacijo onstran Atlantskega oceana. Bojazen je silna. Mnogi bi radi nazaj priklicali staro koalicijo. Asquitha rotijo, naj se združi z Baldwinom, da rešita ogromna imetja in bogastva pred Prosveta. REPERTOAR NARODNEdA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. * Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. 8. jan. torek: Zaprto. 9. jan. sreda: »Smrt majke Jugoviča«; vojaška predstava. Opera. Začetek ob pol 8. ari zvečer. i. jan. torek: »Psoglavcl«. Red C. 9. |an. sreda: »Suzanina tajnost, Mozart In Salierl, Olannl Schlccl«. Red B. REPERTOIR NARODNEOA GLEDALIŠČA V MARIBORU! V torek, 8 lanuarja: »Onstran življenja«, aboti. E. V sredo, 9. januarja: Plesni večer solo-plesalke ljubljanske opere gdč. Vavpo-tlčeve. Narodno gledališče uprizori v soboto 12. lanuarja Humperdinkovo opero: »Janko in Metka*. „ Joba Galsworthy: GOLOBČEK. Poleg najvernejšega zastopnika angleškega humorja, James M. Barrle-Ja s svojo učinkovito malomeščansko veseloigro »Qua-llty Street«, ljubko pravljico »Peter Pan« In znano socijaino komedijo »The admirabie Crichton«, je Izmed maloštevilnih zastopnikov doslednega naturalizma s treznim Opazovanjem življenja najbolj znano Ime: John Qalsworthy (rpj, 1867). — NI kot B. Shaw duhovit in drzen zasmehliivec. Tudi manir1: ni najti v njem kot mnogokrat pri O. Wllde-Ju. Izmed njegovih mnogoštevilnih del Je znana na naiem odru uprlzorje-im •Bsckfct (Stalili), nadalje pslhoioika studila »Srebrna tobačnica« (1900), »Pravica« (1909) in »Golobček«. Boj teorije z življenjem, — Wellwyn, slikar, pastor, profesor Calway in sodnik Hoxton pohujšujejo ljudi. Bivšega kočlia-ža. prostitutko in Ferranda, potepuškega Francoza, ki je nekoč poznal salon. Izmed vseh Je naičlstejša duša Welwyn. Dobrohoten altruist v odelu »pobol ševalca«. — Timson, »espčce de type anglals«, puritanec In — alkoholik, ki preklinja Francoze. Oentleman s steklenico wlskyja v roki... »Baron« Ferrand, tolmač in nemiren vagabund... In Megan, cvetličarka. Ljubi ulico, barve, In ljubezen je njena usoda. »V marsikateri človeški duSI je nekaj, česar se ne da ukrotiti...« To jih druži... In neukročeni končajo tragikomedijo. Reformatorji človeške družbe pa poznajo človeka le Iz teorij. To nam je že nekoč povedal Cankar... Mola! Mojal Moja! Nobena ni prava. Pridigar pridiga, sodnik ustanavlja dobrodelna društva, profesor dela Iz ničvrednega dostojne ljudi. TImson pa pije dalie, Megan ljubi In tava, Ferrand obupuje in gleda na svoj značaj! Trije proti trem. Vmes Wellwyn z dobrohotnim smehom in z energično hčerko Ano. Teoretiki pa izgube v debatah Indlvldlj izpred oči... H koncu ne povi Galsworty vsega. Pozbada. posmehlia se, malo zažuga — In obnemore. Nad lastnim problemom omaga. Prvi april. Solme In dež se vrstita. In »življenje ostane lepo«. Tudi takrat, ko se Ferrandu Izvije v url obupa vzklik: La mort — le grand amil Zajezcvalci mogočnega toka življenja bodo sedeli pri čaiu in ustanavljali zavode... Dalje in dalje... Buldoga Hoxton, pismouk Calwny In Ber-ley, pridigar... Avtor slika ljudi... Toda predobrohoten le ž njimi. \Vellwyn r.i verjeten, a je zanimiv. Postopači so literarni tipi — toda več Je rečeno o njih kakor a o. Brez; bzlrno oster pa je naturalizem mire-ja. Zanimiv dramski feljton, v treh deia-niih. Opazovanja močnega giedca. Mirnega. Semintja zdrkne malo iz angleške svoje ttdcbnosH in položi svojim ljudem močnešl Izraz v besede in dejanja. Nato slika mirno naprej. Kot Wellwyn modelira Megan. Sai se ni vredno razburjati... YVellwyn ie bil po dosedanjh izkustvih v g. Llpahu srečno izbran. Povsem po predpisih avtorja. — D( brodušen mladosten starec. Inkarnacija altruizma. Golobček. To Lipah zna — ker je vstvarjen zanj. Drugega nimamo. Včasih pa se je zdelo, da ni to slikar Wellw.vn. — Morda se motim. Kretnja Iz »Vojlčka«. pravljična predomačnost carja Aleša... Le semintja... To se opazi — ker Je on v »Golobčku« predsednik cele stvari... In na to se gleda... Ana, pravi avtor, le re-solutna, energična, resna ženska. Urnih, odločnih kretenj. Z lepim, visokim čelom. Ga. Wintrova le bila le dobra in prijetna hčerka... Pravzaprav Ima kontrolo nad očetom... Ona — zdelo se ml Je — hoče biti ž niim solidarna. Utis. Megan-Danllo-va. Nablocka? Ga. Danilova napredule. Glasovno umirjena je našla polno toplih tonov. Lustlgova, Vera (»Ljubezen«), Megan — najboll Rory Megan (g. Drenovec). Kreacija Je dokaz, da ima ta mladostni ljubimec več registrov kot Je kazal utis do-zdaj. Timson je karakter. In karakter-vlo-ga je stvar g. Kralja. Treba je — pa vsem — biti razločneši. Trojica: Bertley (prva večia vloga), Calway — v maski resničen In Hoxton (v soigri solo?) so se iskali. Po reprizi se bodo našli. Stražnik: g. Cesar je za vse uporabljiv. Avtorjeve režijske zahteve se le v malenkostih' niso upoštevale. Predstava. Utis: vestnost, trud, ambicija. G. Putjata le storil svoje. »Qolobček« Je pokrtačil socilalne reformatorje. V kolikor jih ni docela, lih bodo drugi... —L plenilci. Tisti pa, ki hočejo sedaj koalicijo, so jo še včeraj s svojimi dejanji onemogočali. Pred enim letom so strmoglavili koalicijo, češ da je skupna akcija dveh meščanskih strank z različnimi načeli neodkrita in nepoštena ter da jo je treba v interesu narodne morale odpraviti. Ta nauk je narod sprejel in ga ne bo tako kmalu spremenil v korist kake druge doktrine. Kadar izgubljajo ljudje svoje glave, prihajajo navadno z zabavnimi predlogi. Tako je neki dekan predlagal v obliki božičnega pisma v nekem listu, naj se sestavi ljubka, mala »tea party«, kateri bi pripadali: Baldwin, Grey in Ramsay Macdonald. Vladalo naj bi se po načelih, ki prevladujejo pri čajankah. Rektor manchesterske univerze, mister Jacks, ima tudi svojo misel. Labour Party naj da zagotovilo, da svojih načel ne bo spoštovala bolj nego jlabi duhovniki cerkvene zapovedi .. Vodja delavske stranke s«,ji prel težko nalogo, fiasko mu je skoro siguren Še nobenemu angleškemu državniku ni bila prisojena tako izborna priložnost za rešitev zamotanega socijalnega problema, ki duši blagostanje, srečo in življenje milijonov. Tej šansi pa ne bo zadostil, ako bo zasledoval politiko suhe resničnosti, ki je pognala socija-lizmu milijone delavcev v naročje. Skoro vsi dosedanji predlogi za rešitev te krize bazirajo na radikalnem nerazumevanju narodnih želja in tendenc. Volilni uspeh Bonar Lawovega programa miru in nedelavnosti je bil goli slučaj. Zmaga Labour Party leta 1922 z 80 mandati ie rezultat našega volilnega sistema. Ce bi se bilo razbelilo sedeže v razmerju k oddanim glasovom, bi bili ostali konservativci z najmanj 80 sedeži v manjšini. Trije milijoni so glasovali proti konservativcem. Narod je »politiko spanja« obsodil. Odločil se je jasno za reforme naprednega značaja. To sodbo so zadnie volitve sankcijonirale. Tako Labour kakor liberalci so prišli z reformističnimi predlogi, ki so glede radikalnosti prekašali krotke predvojne manifeste. To odgovarja duhu časa. Krik po novih idejah in razvojih se sliši danes na vseh po’jih narodnega življenja. Cemu naj bi torej le politika bila greznica, v kateri gnijejo mrtvi listi preteklih kon-troverz? Narod želi, da se vlada vrže v valove deročega veletoka naše dobe. Leta 1922 'se ljudski glas ni uvaževal. Podlegel je primitivnosti našega volilnega sistema. Priti je moralo šele leta 1923. Narod je zavrgel reformo tarife, zavrgel je pa tudi premoženjsko oddajo in nacionalizacijo. Narod se je odločno uprl odpravi fiskalnega sistema in sistema privatne inicljative, na kateri sloni njegovo blagostanje. Ta izid ne pomeni negacije. Volilci so se Izjavili z veliko večino za temeljito reformo in rekonstrukcijo vseh področij, kjer se vlada naj po vsej pravici vmešuje. Dominujoča nota, ki smo jo slišali iz strankarskih prepirov, se glasi »Naprej!«. Glave in srca revoltirajo vedno bolj proti sistemu, ki koncentrira barvano luč veselja na mnlo kliko skupnosti in ki obsoja veliko večino v mrak in temo. Vedno sem se čudil, da so mase vse to tako dolgo požirale. Shel’ey jim je pred sto leti nazorno povedal v neki pesmi: »Vas je mnogo, njih je malo...« Toda vtelešena, stoletna navada podrejenosti In uslužnosti je mase vedno krotila. Se vsikdar, ko se je raznim reformistom posrečilo raz-burkanje mass so naleteli na gosto šu-mo privatnih interesov, kar je seveda oh!adi’o njih marljivost, tako da ni šlo nikamor naprej. Nastopila je trudnost in ljudje so zdrknili v stare tračnice Doslej še niso bili imejitelji utrjenih interesov tako močni, da bi bili lahko s polnim zamahljajem pognali sekiro v gosto dračje Medtem se jim je sekira tako skrhala, da je postala neporabna. Še dolgo se bom spominjal mojih Izkušenj z »Land Taxes« iz 1. 1909. Tudi takrat se je skrhala sekira. Do nekaterih rezultatov smo sicer prišli, ali zakonski predlog je romal mnogo dalje skozi parlamentarne instance kot marsikateri drugii zakon. Ramsay Mac Donald pa mora v lastnem taboru računati s separatnimi interesi. Ti so seveda drugega značaja. Toda izkazali se bodo zopet kot ži’avi. Prej ali slej ga bodo ovirali, slabili. Napram interesom* ki so se do danes upirali napredku, Ima on brez dvoma več prostih rol« kot njegovi stari predniki. Odtod njegove velike šanse. P©SStSčn© VGS& Iv Sv. tčovo utoplsflčno predavanje. — Meseca decembra ie imel Radič v Londonu v »Društvu za bližnji in srednji vzhod« svoje vrste utopistlčno predavanje. Hrvr.i-sko zgodovino je opisal takole: V sedmem stoletju so napravili Hrvatje sprehod v Dalmacijo, kjer niso nikdar in nikjer ničesar uničili, ampak so kot kulturni kmečki narod prebivai pred mesni mi zidovi. S kruhom In mesom so prihajali na mestni trg, kjer so jim meščani plaievali in se povrh zagledali v lepe Hrvatice, s katerimi so se ženili. Ta idila je trajala dve stoletji. Potem so s pomočjo nekega bolcarskega plemena preenall Franke Tomislav je sklical narodno skupščino na DuvanJjko polie in se proglasil za kralja. V svojo državo je sprejemal srbske begunce, ker je bila vsa Srbija v oblasti bolgarskega carja Simeona. Ob Donavi in Dravi je postavil stotisoče mirotvornih konjenikov, ki so b-ranili Madžarom prihod na Hrvatsko. Radič je v svojem »predavanju« preskočil Kolomana in hvalil sabor iz 1. 1527 radi njegove da-lekovidnosti, ker je izbral za hrvatskega kraija Habsburžana Ferdinanda. Radič je rekel, da je bil Matija Gubec »kmetski filozof«, ki Je imel progam »današnje demokracije«. Potem je izvajal, da so hrvatskl kmetje tako vzvišeni v kulturi, da popolnoma razumevajo ideale demokracije, da sovražijo revolucijo, da cenijo vsako duševno delo itd. — Tako je govoril Radič v Londonu. Neverjetno, toda resnično. = Izjave dr. Selpla. Te dni Je izjavil avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel dunajskemu dopisniku pariškega »Petit Jour-nala«, da je popolna sanacija Avstrije mogoča le tedaj, ako se reši tudi Madžarsko in predvsem Nemčijo. Z ozirom na okupacijo Poruhrja Ie dr. Seipel izjavil, da je bila spočetka za Avstrijo ugodna, ker je ni-velirala v precejšnji meri razliko ined cenami avstrijske in nemške industrijalne produkcije. Le tako Je postala avstrijska industrija sposobna za konkurenco. Pozneje pa ie postala okupacija vedno bolj neugodna, ker je pod ve zal pasivni odpor ves lesni eksport Avstrije za pornhrske Jame. = Konec ruske vojaške protirevolucije. »Neue Zurcher Zeitung« razmotriva položaj ruske emigracije na podlagi vesti, da se namerava general Wran?l izseliti iz Jugoslavije v Južno Ameriko. VVranglova armada kot vojna enota je že davno razpadla. daslravno ie bil V/rans! do zadnjega časa njen poveljnik. Del njegovih ofic:rjey je vstopil proti dobremu plačilu v sovjetsko armado, moštvo pa je bilo, v kolikor ga niso transportirali čez ocean v nadlego slovanskih držav. Ruski liberalni in demo-kratsk1 krogi v Parizu so zapustili Wrangla že tedaj, ko Je Miljukov izjavi’, da je zaman vsaka vojaška Intervencija proti Rusiji. VVranglov konec pa dsje. ruski emigrantski politiki popolnoma drugo smer, t. j. ideino, ki bo scer počasi, toda zato uspešnejše delovala. V tem smislu se more smatrati VVransrlov konec kot začetek nove na bolečinah, pa tudi na tiuaniu bogatega ruskega osvobodilnega gibanja. — Proglas novega lista »Smotra« v Beogradu. Redakcrski odbor novega lista »Smotra« Je te dni razposlal proglas svojim prPateljem. V proglasu propagira za novi list in zlasti povdaria, da ie namen lista, da kontrolira in kritizira dela odlo-ču:očih faktoriev. Lastnik, direktor in urednik lista so narodni poslan-i. Mihajlo Rarkovič. Kovačevič in G:org;e Čirič. O.be-čajo. da bodo preko svojega lista obveščali narod o pravem položaju notranje politike. Časopisni »Slovenec« prinaša v nedeljski številki uvodnik, kjer pozdravlja pni slovenski misijonski tečaj. Z napredkom civilizacije, s priznanjem verske svobode, nastaja vprašanje, kakšne vere bndo plemena v Afriki. Indiji in Kitajski, ko se bodo zgrudili njihovi fetiši in maliki v prah. Rodo M sprejeli Kristusa in njegovo vero ali bodo zapadli izlaniu in ateizmu. Vnel se.je boj za krščansko in protikrščansko kulturo. Rimska cerkev se bo ude'eževa!a tega boja z izpopolnjeno organizacijo misijonov, v katerih naj sodelujejo tudi Slovenci. »Jutro* piše v nedeljskem uvodniku, da z Marinkovičevim samoupravnim načrtom v roki apelira demokratska stranka na SLS, da naj se zavč in dobro premisli, da je prišel trenutek, ko morejo protivniki iti vsaj začasno skupaj* ne da bi se moglo govoriti o zmagovalcih In premagancih. Demokrati s ‘em p!ed'irajo za skupen nastop s klerikalci. »Jutro« pravi dalje, da SLS Marinkovičev predlog odpira pot iz separatističnih spon in ji daje možnost, stopiti na polje nacijonalne aktivnosti, — »Slovenski Narod« Priobčuje na uvodnem mestu dopis iz Praste o češkoslo-vaško-francoskl pogodbi, v katerem dopisnik zlasti povdarja miroljubni značaj te pogodbe. — »Jutarnll list« prinaša v svoji številki t dne 6. t. m. Izjavo nadzorstvenega odbora Jadranske banke kot odgovor na napade ljubljanskega »Jutra«. — Jadranska Straža v Ljubljani pripravlja marljivo vse potrebno za svoj prvi ples, ki se vrši 12. t. m. v Unionu. Cela prireditev se vrši v znamenju mornarice in bo ojaška godba svirala na veliki bojni ladji. Pripravljeni sta za ta večer dve lepi darili, ki jih dobita kot nagrado l. dr.rna, ki bo dobi'a od svojih prijateljev in čestilcev naiveč cvetlic — seveda pridejo v poštev le cvetke, ki se bodo v to svrho dobile pri plesu, 2. ona oseba, ali skupina, ki bo s svojo originalno masko ali kostumom in dovtipnim nastopom največ pripomogla do zabave in smeha. Kakor čujemo vlada med občinstvom za to tekmo že veliko zanimanje. Zato bo prireditev dobila značaj šaljivega večera in obeta biti vs'ed tega ena najbolj zabavnih prireditev letošnjega predpusta. Toaleta je poljubna, kar še posebej povdarjamo, da se prireditve lahko vsakdo udeleži, Olavni odbor Jadranske Straž*. Dnevne vesli. — Nedeljski številki »Narodnega unevnika« smo priložili položnice čekovnega uradu. Prosimo vse naročnike, 'Ja se teh posluiijo in poravnajo naročnino, ker bi bili sicer primorani dostav-Uitnje listu ustaviii. Uprava »Narodnega Dnevnika«. -- Naš upravnik v Ceiiu. Zastopstvo »Narodnega Dnevnika« v Celju je prevzel K- Dragotin Gobec, glavni zastopnik banke »Slavija«, Razlagova ul. 11. Naš za-slapnik bo poskrbel, da bodo dobili naročniki list na dom.takoj po prihodu jutranjega vlaka, sprejemal bo naročila iu inserate iti" dajal tudi eventualna druga potrebna Wi&snila. — Rojstni dan N J. Vel. kraljice se Praznuje dne 9. januarja t. 1. s slovesno službo božjo, kateri prisostvujejo državna oblastva in uradi z vsem osobjem. V Ljubljani se Vrši služba božja v stolnici sv. Ni-ko-.aja ob 10. uri, v pravoslavni kapeli ob Yi uri, v evangelski cerkvi pa tudi ob 10. uri. Po deželi naj se služba božja vrši sa-na sedežih garnizij, okrajnih glavarstev in okrajnih sodišč. Državni uradi in dlvlastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Tudi zasebniki se poživljajo, da okrase svoje hiše z državnimi in hufednimi zastavami. Drugačno praznovale ni odrejeno. — Veliki župan: bporn. ,, — Proslava rojstnega dne kraljice 'terije. Mestno županstvo poživlja hišne jjdsestnike in vse ljubljansko prebivalstvo, “a v sredo dne 9. januarja 1924 v proslavo rojstnega dne Nj. VeL kraljice Manje okrase svoje hiše in stanovanja z državnimi m prodnimi zastavami. 6 — Načelstvoma seja Narodno Napredne Stanke se vrši v torek, 8. t. m. ob. 20. uri Y Pisarniških prostorih g. dr. Karl Trillerja palača Kreditne banke II). Člane načelstva •* "Prosi, da se gotovo udeleže seje, ker se j? razpravljalo o velevažnlh ukrepih. — ^Jništvo. p — Iz sodne službe. Avskultanta Alfonz ~epuder iti dr. Rudolf Adamič sta "gjttovana za sodnika v okrožju višjega upželnega sodišča v Ljubljani. — Iz poštne službe. Za nekvalificirano jjCŠtarico pri pošti Ksaverij v Savinjski je imenovana Josipina Kresnik. Irstvo pošte in telegrafa je sprejelo V^vko, jci jo je podala na državno službo ' ttiic-a Volf-Mikluš, poštarica VI. ra*eda v Sarajevu. j —Iz državne službe je odpuščen gosp. vzo Dodig, poslovodja urada za odkup “Phana v Ljubljani. , — Taksa za račune po gostilnah In ‘?Va™ah. Zastopniki gostilničarskih orga-• so pre(L02‘h finančnemu ministru nah • °’ da se *a^se na račune po gostil-jp *11. kavarnah ukiuejo. Finančni minister Jj^f?rosnjb zavrnil in ostanejo takse v ve- dr zboru zaupnikov JDS. je dejal ,aV, je Jadranska banka na ob- 2boru naskočila politlčho stranko. zhr> tiskano poročilo o občnem faS, t Jadranske banke in kljub vestnemu ■jr"*11 nismo našli nobenega napada" na po.itično stranko. Pač pa je »napadenih«, tako izrazimo, par gospodov, kakor uvnSln s.2, dr- Druškovič, dr. Žerjav, Pra-in *r‘ Kavčnik. — Ali je mar hotel Vrč* • žerjav, da so ti gospodje demokratske stranke? A i~ SIIbI snežni zameti v Crul gori, V uk-te- Son imai0 toliko snega, da je deloma “MWen Poštni promet. Zbog tega so dobili eu P0®tnI uradi od poštne uprave nalog, ,wtin®uSPTejernaio do nadaljnje odredbe Prjtnih paketov za kraje: Kolašin Mi t iJvef,’ Berane in Belo po-stlfo Tollko občinstvu v blagohotno obve- k V bolnici le umrl znani invalid iuž zel. in izdelovatelj harmonik, gosp. Viktor Kušar, iz Sela pri Ljubljani. N. p. v m. — Celjske vesti. Mestna elek-t r ar n a. V petek zvečer okrog pol 7. ure ie po našem mestu in okolici hipoma nastala egiptovska tema. Odrekla je mestna elektrarna. V centrali je vsled že dolgo -asa trajajočega preobteženja omrežja pregorel eden od dveh glavnih transforrna- Vsled te nepredvidene neprilike bo P02.'3 pr‘bližno skozi 14 dni w tok samo "za razsvetljavo, Pa Uidi t© le v jako skrčenem obsegu. Obratovanje z motorji pa j« do nadaljnega najstrožje Prepovedano. Županstvo je na prebivalstvo izdalo proglas, v katerem so naznanjene omejitve glede porabe toka jte poziva isto, da bi se v lastnem in tudi »vnem interesu ravnalo po navodilih teza taiglasa. Prestopki se bodo kaznovali s tlišu objavlja mestni fizikat za do-hssvč decembra 1923 do 5. januarja t l. nov i110 škrlatinka: prejšnjih 10, Prstni 0ZdTavljen 1, ostane 10; ošpice: 2, nov 1, ozdravljena 2, ostane 1. mhmlem mesecu je bilo na okrajnem hoviu tv.u kot obrtni oblasti podeljenih 20 bt9cA,°.brtnih pravic, dočim jih je a eh !zbrlsanih. — V noči od nedelje na •Jek »o pokradli neznani vlomilci iz «t^F°VCa Martina Gajška na Ruški ce-iahen. . Posode ocvirkov, pet kilogramov steklenic likerjev, šest stekle-iej- . panlca ki enega divjega zajca. Gaj-^ nagrado v znesku 10,000 K e5a’ ki bi izsledil ali pomagal Iz-'°**lca hi skrivališče ukradenega fiEL' Fred pekoliko dnevi je dospel iz le jbii sv v * v Maribor neki Miletič, ki «bt»„ '^as zaradi umora svoie žene nb- Ljubljana, 7. januarja 1924. poti ob jugoslovensko-avstrijski meji severno od Maribora so kmetje, bratje Maček in Valun razžalili službeno zaposlenega geometra Goetzlu in ga imenovali hudiča in goljufa Kmetje so bili obtoženi zaradi razžaljeni?, časti in so na temelju poravnave plačali 550 Din za reveže in vse narasle stroške — Na ponarejeno menico je izvabil lasiniku tukajšnje tvornice usnja Hermanu Bergu neki Jože P. 7500 Din. Prišli pa so mu kmalu na sled ter ga aretirali in izročili sodišču. — Ptujske novosti. Že nekaj stoletij stoječi starodavni »Pranger« na Slovenskem trgu v Ptuju je dobil novo streho na stroške mestne občine. — Dominikansko Vojašnico v Ptuju je kupil na javni dražbi odvetnik dr. Culič iz Beograda. — Neki Vincenc Stoklas je prišel te dni v Št. Vid pri Ptuju na pešto in se predstavil poštarki kot poštar Horvat iz Leskovca. Poštarka, ki je šele par dni v tem kraju in ne pozna ljudi, seveda tudi njega ni poznala. Zaprosil je poštarko, naj mu izroči poštno vrečo za Leskovec, da bo pregledal pošto, ker je na poti v Ptuj in rabi neko pismo, Poštarki je bilo znano, da se nahaja v Leskovcu poštar Horvat, ker ga pa ni poznala, je mislila, da je ta isti, in mu je Izročila zahtevano vrečo s pošto. Zlikovec je izmaknil iz vreče par važnih pisem, vrečo vrnil in potem pobegnil. Imenovani go. ljuf je bil aretiran ter predan sodniji — Potujoče občinstvo si lahko prihrani mnogo časa in neprilik s tem, da kupuje železniške vozovnice v predprodaji po originalnih cenah pri Tourist-Offke v Ljubljani na Aleksandrovi cesti št. S. — Istoiam so na razpolago interesentom brezplačne informacije. Vozovnice se izdajo na zahtevo tudi za 3 dni naprej. Nevarnost poplave v BudimpeštL Madžar. dopis, urad poroča iz Budimpešte, da obstoja radi neprestanega sneženja in ker nosi Donava seboj velike kose ledu v Budimpešti nevarnost poplave, ki ogroža tudi do.jnje donavsko nabrežje. Sr na d • nom,1 J*rnTtno Dčo, pa se mu je posre-k»-/„ Sedaj je bil izročen tukaj- v v ~ Nczr.,an sijrilcc k « k r a' rvjn V vinjski ulici stanujočemu Karlu •Mbtvrrm? s,ukn-i,0> — pri Sv. Petru pod ee h- 'Umujoči vlakovodja južne že-vJjfc*ie 3. t. m. izginil ne-(,jb ^-‘-Dotrmeva se, da je ponesrečil. WU ai komisijonalnega merjenja PHmorske vesti. IZ OBČNEGA ZBORA POLITIČNEGA DRUŠTVA »EDINOST«. (Konec.) Kmalu po koncu svetovne vojne so prišli voditelji našega naroda na zasedenem ozemlju do prepričanja, da je treba strnitve vseh narodnih sil v svrho samoobrambe. Prevladalo je mnenje, da je za to nalogo predestinirano le politično društvo »Edinost«, ki je z ozirom na svoje delovanje in na uspehe najboljša garancija enotnega nastopa. In res: društvo »Edinost« je postalo skupna organizacija primorskih in goričkih Slovencev. Toda sloga ni smela dolgo trajati, ker se je zopet pojavila nelepa slovanska lastnost: neslož- nost. Mnogi so začeli, opirajoč se na razne lokalne zahteve, zahtevati ponovno ločitev. Kljub povečani' nevarnosti, ki jo je povzročil fašizem, je prišla težnja po ločitvi. Tako še je nakana posrečila in enotna pol. organizacija se je razdelila na tri dele: politično društvo »Edinost« v Gorici, Politično društvo »Edinost« v Trstu in politično društvo »Edinost« za Istro. — Nade onih, ki so ločitev zahtevali, se niso izpolnile. Tako so morali v Gorici priznati, da po cepitvi niso več dosegli onih uspehov kot za časa enotnosti. Nadalje se ie čutila po ukinjenju enotne politične orga-hlzacije potreba skupne narodne ekseku-tivc, ki bi dajala lokalnim organizacijam direktive. Ta organ naj bi bil »Narodni svet«. O tem se je mnogo pisalo, ali stvar je Ostaja vendarle v neki nejasnosti. Tržaška politična organizacija je bila za ustanovitev take eksekutive. Po predhodnih pogajanjih so se 2brali meseca februarja 1. 1. zastopniki vseh treh organizacij v Gorici na prvo sejo in 14 dni pozneje v Trstu. Obe seji sta bili negativni. Pozneje se ni mogla vršiti nobena ponovna seja. Spor je nastal radi tega, ker so nekateri člani NS zahtevali, da narodni poslanec ne more biti član NS. 7. julija 1. 1. se je vršil še en sestanek, na katerem je dr. Slavik (Trst) stavil kompromisni predlog, ki sta ga tržaška in istrska organizacija takoj sprejeli, goriška pa šele po svojem občnem zboru, m sicer koncem oktebra 1. 1. Ali do danes še ni prišlo do sklicanja NS. Spora v vrstah našega ^naroda na zasedenem ozemlju ni povzročilo društvo Edinost v Trstu, ki je bilo od nekdaj zvesto svojemu imenu. Zato odklanja to društvo vsako odgovornost in kliče vsem bratom: Nehajte z razdorom, ki nam samo škoduje in nas sramoti. Delajmo za idejo, ki nam je skupna: sreča našega naroda. tr P Uudskim! šolami — srednje šole. Uradni list rimske vlade je prinesel v svoji številki z^ dne 27. m. m. odlok, ki uremje poitalbančenje slovenskih srednjih šol in učiteljišč na Primorskem. Ta odlok določa, aa se bo vršil od šolskega leta 1927 28 dalje pouk na teh zavodih izključno le v ita-iilnU- -n jezIku Iu da se bo k temu poita-r^Cjniu Dre5'° Postopno, začenši s prvim razredom nižiega tečaja. skom ?^ruz,tev ženskih listov na Primor- PrimnrM, našega narodnega ženstva na »Zenska »Slovenka«, »Jadranka* iu silo A 80 ,s.e zdfužila v skupno gla-bo izhaiai,, m?rs ženskih udruženj, ki združitev buenom »Zenski svet«. To Zi in skun^0 P^dravliamo. ker le v slogi m skupnem delu je moč in uspeh. Skc ?= Sidacl'.a 9or|- sr aT**?'«s®”” delila m sicer je pripadlo š*iri petine premoženja furlanski, ena peHr)a penne Pi?. pokrajini- Gorica je dobila kot spomin sta ro soriško pokopališče, toda pod uoeolem da ga tekom 1. 1926. spremeni v javen' pmk in v njem postavi spomenik padlim Goričanom. p Redukcija sodnikov na Primorskem. S prvim januarjem so bili na Primorskem §@k®3 sivo. — Občni zbor Sokolskega društva v Kočevju se vrši v nedeljo, dne 13. januarja 1924 cb 2. uri popoldne v društveni telovadnici. — Odbor. vest!. — Predavanja »Bratstva«. Preteklo sredo je predaval dr. Rostohar, docent na univerzi v Brnu, o materijaiizmu in idealizmu v socializmu. G. predavatelj je podal točno sliko materialističnega, to je marsi-stičnega socializma na eni in idealističnega, oziroma narodnega in kršč. socializma na drugi strani. Nepobiino je dokazal važnost idealizma v socializmu, ki brez morale pomeni toliko kot na pesek zidana stavba. I3redavanje je bilo zanimivo in je lepo uspelo. — Jutri, v sredo ob pol 8. uri zvečer nadaljuje svoje predavanje dr. Rudolf Krivic o literarnih delih prezidenta čehosl. republike Masaryka. Vabimo vse, ki se zanimajo za predavanja, da ista pridno posečajo. In sicer se bodo radi slabe kurjave na državni realki vršila redna predavanja zanaprej v spodnjih društvenih prostorih »Narodnega doma« vsako sredo ob pol 8. uri zvečer. Jutrišnje predavanje se vrši torej v »Narodnem domu*. ©brta-ši ¥©§i?sik. — Strokovna nadaljevalna šola gostilniške in kavarniške obrti. Včeraj dop. se je vršila v prostorih restavracije »Zvezda« slavnostna otvoritev te nove šole. Otvoritvi so prisostvovali razni zastopniki državnih in drugih oblastih in trgovsko obrtnih organizacij, med njimi dv. svet. dr. Marn, vlad. svet. L u b e c, mag. nadsvet. Govekar, za fin. delegacijo dr. Š p i n č i č, ta'nik Trg. in obrtne zbornice dr. Pl e s s, preds. Zveze obrtnih zadrug Franchet-t i, ravn. trg. akad. dr. B 6 h m, viš. klet. nadzor. Gombač, predsed. zadruge gostilničarjev in krčmarjev Kavčič, ki je otvoril otvoritev s kratkim nagovorom. — Omenil je v kratkem dosedanja prizadevanja za to šolo, naglašal velike zasluge pok. župana dr. Iv. Tavčarja, namestnika Ivana Hribarja, dvor. svet. dr. Marna, dr. Krisperja in več drugih. V imenu vlade je pozdravil otvoritev dvor. svet. dr. M a r n, ki je naglašal pomen te šole in pa zasluge raznih odbornikov. V imenu Trg. in obrtniške zbornice je pozdravil otvoritev dr. Pless, dalje ravn. dr. Bohra, ki je povdarjal naloge te šole in njenih učencev, katerih je dosedaj 30. — Učence je pozdravil njihov učitelj viš. nadz, Gombač, in končno še Franchettl in kav. Pogačnik. Predsednik je prečl-tal pozdrav velikega župana dr. Sporna, ki želi tej novi šoli najlepši razvoj in lepe uspehe. Končno se, je zahvalil g. Štravs v imenu organizacije zadrugi gostilničarjev in njenim odbornikom, ki so izvršili z ustanovitvijo te šole za natakarje in uslužbence veliko in lepo delo, ki bo vsem v prid. S tem je bila oficijelna otvoritev zaključena. Zvečer pa se ie vršil v restavracijskih prostorih »Zvezde« za udeležence slavnosten banket. &®pšsi. Kompara, Bruniatti, Cegnar, Corazza, Giacomelli in Devetak, skupno 19 sodnikov, od katerih je 6 Itaiiianov. Sodnih uradnikov še niso reducirali. Pač pa že napovedujejo njihovo redukcijo.________________________ Športni karneval se vrši 9. februarja' v -»Narodnem domu*, no kar opozarjamo slavno občinstvo in prireditelje. — Lz Radovljice. »Slovenski Narod« Ima denar. Da ima »Slovenski Narod« dosti denarja, nam kaže najbolj to. da ga uprava pošilja kljub temu na mnogo naslovov, dasi ga ljudje odpovedujejo in se ga branijo. Ob enem z »Narodom« pa pošilja tudi listke, kjer sprašuje,, če ie morda slab finančni položaj vzrok, da ljudje glasilo odpovedujejo. Ce je temu tako, piše dalje uprava »Naroda«, je pripravljena pošiljati »ata Narod« 5 Din cenejše. Kot odgovor na te ponudbe ga pridno pošibamo nazaj in poudarjamo, da ni kriv naš finančni položaj, da smo list opustili, ampak kriva je politična kupčija gospodov, ki so hoteli »Narod« zasužniti. . 7~ ?, deS8ldc na Gorenjskem nam poročajo: Napočili so lepi zimski dnevi. Krasne so sedaj naše planine v jutranji in večerni zarji. Ze sam pogled na te gorske velikane, odete v škrlat, je duši užitek. Največ veselja in razvedrila pa uživajo v zadnjem času na njih turisti, smučarji in sankarji. V nedeljo jih Je bilo tod vse p 1-no. Sankajo in smučajo največ z Golice, ki je za to jako pripravna. Zabava v divni zimski naravi je trajala od sobote zvečer do sebičnega zahoda v nedeljo. 2al, da je tudi to veselje zgrenila nesreča. Gčna. S. je pridrvela na saneh preko zmrzlega potoka pri gorskem znamenju, Ker ie bliskoma zdrsnila v globel, padla s sani ter se na nogi težko poškodovala. Pametno bi bilo, da bi se začetnike na taka nevarna mesta pred zabavo opozorilo, sicer se utegnejo nesrečni slučaji še p : novi ti. Bz^reci s®dšš£a. SPOR ZARADI HČERKE. Dne 30. sept. sta se sestala v Retnah posestnik Filip Skrabar in pa delavec Anton Zorc. Sicer sta se dobro poznala in sta bila prijatelja, spor pa je povzročila med njima Skrabarjeva 14 letna hčerka, katero so obtožili, da se je še premlada udala svojemu zapeljivcu. Radi tega je postal gori omenjeni sestanek za oba usodnih posledic. Seveda sta se stepla, pri čemer je udaril stari Skrabar Zorca z litrom po glavi tako. da se je razlilo žganje in mu je nato še porezal z razbito steklenico celo lice In del vratu, da ima fant precej pokvarjen obraz, ki mu bo težko kdaj popolnoma ozdravel. Skrabar se je zagovarjal s silobranom, sodišče pa je upoštevalo samo razbur enost vsled družinskih razmer in je obsodilo Filipa Skrabarja na 6 tednov ječe, ter mora plačati 355 Din za zdravniško oskrbo in pa 2500 Din za bolečine. Kar pa je Zorc več zahteval, je bil zavrnjen na civilno sodišče. DVA PRIJATELJA, bivša kompanjona Golembijevski in Majn-tinger, oba lastnika anončnih zavodov, sta se razdružila. Dri tem jima m soglašal obračun in Golembijevski je obdolžil Majtin-gerja, da je ta kasiral več zneskov, katerih ni Izročil skupni 'blagajni in jih seveda tudi ni nikamor vpisal. Goiembijevski je svoječasno tudi izjavil ravnatelju ljubljanskega velesejma g. Dularju, belgijskemu konzulu v Ljubljani, da je spravil Majntin-gerja v preiskovalni zapor. Radi tega očitanja Je bil obsojen Golembijevski na 200 Din globe ali 4 dni zapora. R. Golembijev-skl je napravil vzkllc radi krivde in kazni in ugotovil, kar )e potrdil tudi ravnatelj Dular, da je Izrekel te očitke le v Informativnem značaju, v dobri verL da le s tem le opozoril ravnatelja, da naj bi bil previden. Vzkllcnl senat je njegovemu vzklicu ugodil in za oprostil. Sisprt. s Smuška tekma T. K. Skale. V nedeljo predpoldne je priredil T. K. Skala domačo smuško tekmo, katere se ie udeležila od ostalih povabljenih klubov samo S. K. Ilirija. Tekma, za katero Je vladalo veliko zanimanje in ki je biia res dobro organizirana, sc je vršila na progi Tivolsko sankališča — vodni rezervoar — Večna pot — Rožnik — in preko Drenovega griča nazaj na sankališče. Teren proge je bil zelo ugoden ter je nudil tekmovalcem radi svoje slikovitosti še mnogo večji užitek Tekmi sta prisostvovala tudi funkcijonarja JZSS. univ. proi. dr. Jesenko in Goreč. Udeležba tekmovalcev ie bila zelo dobra. Vsega skupaj je startalo 43 smučarjev in sicer 27 go-spAdov, 13 dam ter 3 naraščajniki: izmed teh je tekmovalo za Ilirijo 7 gospodov in 3 dame. Start se je vršil poedino. tako da so tekmovalci odhajali v presledkih pol minute. Na cHj so prišli, razen 5, ki so med potjo odstopili, vsi. Kot prvi izmed gospodov reže cilj K a j ž e 1 j VI. v zelo dobrem času 58 minut; 13 sekund pozneje mu sledi Predalič St. kot drugi in Kveder Janez v 59 minuti kot tretji (vsi T. K. Skale). Četrto, peto in šesto mesto so zasedli Rus Fr. (T. K. S.), Vodišek V. (Ilir.) in Kovač S. (T. K. S.), med tem ko so ostali tekmovalci sledili v večjih ali manjših presledkih. Izmed dam, ki so vozile nekoliko krajšo progo, je prišla na cilj v normalnem času edino Furlan Alija (1 KS) in sicer tudi v zelo dobrem času 57 minut. Vse ostale tekmovalke so na progi zašle ter prišle na cilj šele po normalnem času. V tekmi naraščajnikov je zasedel prvo mesto Golob. V juriji, ki je delovala brezhibno, so delovali gg. Gnidovec kot vrhovni sodnik, kot starter in sodnik na cilju pa Sila in Sturm. T. K. Skala, eden naših najagil-nejših klubov ter največji propagator zimskega športa, za katerega sloves si je pridobil res mnogo zaslug, priredi prihodnjo nedeljo v Bohinju Interno tekmo za klubo-vo prvenstvo, pri kateri bomo zopet lahko videli vzorno disciplino in pravi sportski duh, ki vlada v tem društvu. UsieSsfcsi visoka SoSa v LlublianS. Kinematografska kultura in nekultura. V nedeljo, dne 6. t. m. je predaval v okvirju Ljudske visoke šole g. Čibej o problemu: Kultura in nekultura kina. Izvajanja predavatelja so se glasila takole: Ko se je kinematograf izumil v devetdesetih letih pejšnjega stoletja, so si pridržali izumitelji vse pravice tega izuma in niti zdaleka niso slutili velike kulturne važnosti kina. To iznajdbo so le izkoristili za razkazovanje po sejmih, varietejih kot novo kurioznost. Vsebina prvotnih iilmov je bila še čisto nedolžna, kajti isti so podajali le premikanje vlakov, kretanje ljudi in slično. Toda kmalu je prišla ta iznajdba v roke ljudi, ki so jo pričeli izrabljaii v sebične svrhe. Če bi bil ostal kino le kuriozna iznajdba tehnike, ne bi postal brezobzirni kapital, investiran v kino-podjetja, nikoli tako škodljiv iu kulturi kvaren, kakor je to baš dandanes. Iz skromnega kinematografa se je razvil sodobni kino, kinematografsko gledišče, kateremu je začela utirati pot filmska industrija. Kaj vleče mase v kino? Gospodarstvo zadobiya vednobolj industrijsko lice in delitev dela prodira v posamezne poklice. S to delitvijo dela je spojena mehaničnost, monotonost dela, ki kvari živce iri ubija duševno. Ta enoličnost jemlje vsako veselje do dela, vsled česar slednje ne nudi več nikakega notranjega zadoščenja, marveč postaja le sredstvo za pridobivanje. Naravno je. da si ljudje v tekem duševnem stanju iščejo razvedrila le tam. kjer se ne zahteva nikakega duševnega napora. In priliko za tako razživetje jim nudi naš moderni kino s svojo dramo, ki ii skoro vsi poznavalci umetnosti odrekajo vsako umetniško vrednost. Se strožja je v tem oziru sodba kulturnih politikov, zdravnikov in pedagogov, ki soglasno priznavajo, da ne nudi da-' našnji kino masam nikakih vzgojnih in kulturnih vrednot, in označujejo kinodramo kot špekulacijo, ki izkorišča težnje mase po razvedrilu in se obrača do njenih najnižjih instinktov. Površnost, izkvarjen okus, nerazsodnost zmeda pojmov, seksualna perverznost: za vse to se imajo širše mase zahvaliti kinu. Tudi na dozorevajočo mladino je vpliv kina nevarnejši, kakor se običajno misli. 2eja po izrednih dogodkih, po junaštvu, po doživljanju zapeljivega in sanjavega jo vleče v kino. Saj se predvajajo tu slike iz imenitnega sveta, iz življenja nebrzdanega uživanja in trajnega brezdelja, kar postane mlademu človeku prav lahko objekt njegovega socijalnega stremljenja, in detektivski filmi, ki morajo v mladini povzročiti zmedo pojmov o pravnosti in li omajati voljo do nravnega življenja. Kriminalistika nam pove, da moramo veliko število poneverb, tatvin, umorov, požigov in posebno seksualnih deliktov mladine beležiti na račun kina. Zboljšanje današnjega nekulturnega položaja kina smemo pričakovati le tedaj, če bodo vse politične stranke, kulturne ustanove, vključno državne oblasti, zavzele na-pram kinu primerno stališče enotne morale. Tudi javnosti mora priti skoro do zavesti, da kino s svojimi predstavami ni tako nedolžna stvar, kakor to večkrat izgleda. Pri nas je uvedena cenzura filmov, ki mora še brezrbzirnejše nastopati proti takim filmom, ki širijo takozvano velemestno kulturo z vsemi njenimi izrodki pri nas, in poskrbeli za strožje ukrepe glede posečanja kina s strani mladine. Reforma kina je nujna; ta heče porabiti kino kot pravo ljudsko izobraževalno sredstvo, za plemenito ljudsko zabavo in mu hoče posebno v šoli-vzgoje-valnici odkazati odlično mesto. Ce smo zgoraj našteli temne strani k>na, moramo na tem mestu omeniti tudi njegovo pozitivno stran, v kolikor prinašajo filmi jasne slike, dobre igralce, sijajno opremo In krasno arhitekturo. Toda vse to so zunanjosti, ki učinkujejo le trenutno In ne zadoščajo. Filmi se morajo povzpeti do prave umetnine, da si ta umetnost osvoji srca z neposrednim vplivom. Biti morajo kot živa premikajoča se slika izraz duševnosti, da se kot umetnina na novo tvori v duši onega, ki Jo gleda in uživa. Zrasti mora v gledalčevi duši v novo celoto in segati v globino doživljanja. Dosedaj smo poznali dve sredstvi za razširjanje našega vpogleda v svet in dušo: navadno sliko in besedo. Toda besedi nedostaja prostorne nazornosti, sliki pa časovnega poteka. Film kot živa, premikajoča se slika je postal poleg dveh navedenih tretje sredstvo človeškega izražanja. Kot taka je čutno nazorna, kot zaporedje slik ere v toku kot govorica. S tem postaja čimbolj verna slika Istinitostl. Bistveno je pa za živo sliko, da nam more podati bolj dinamično kot statično stran živ-lienla. Gledanje žive slike postane dobra šola za dojemanje vtisov, ki sicer dohajajo v nas po drugih sredstvih. Zato vpil-va bolj živo in globoko na gledalca kot na zunaj mrtva slika in okamencla beseda. Tudi če upoštevamo vse dobre strani kina, ga moramo vendarle imenovati pravega otroka naše dobe, produkt civilizacije. Za našo dobo je značilno, da visi popolnoma na sedanjosti, da stremi vsled svoje notran'e bede le po nazornosti in jaovsod pozablja na svojo dušo. V taki atmosferi se je razvil kino, in v taki atmosferi tudi živi. , ' * Sanirano mesto. Pod tem zaglavjem je obelodanil Joseph Roth v »Prager Tagblattu« zanimivo sliko današnjega Hamburga, o- katerem trdi, da je danes »sanirano mesto*/ Roth piše: »Edino, sanirano, najceneje mesto v Nemčiji je Hamburg, ki ima svojo lastno valuto: veleugledno in'na »Črnih/borzah« zasedenega ozemlja preplačano hamburško zlato marko (Goldraark). Videl sem jo z lastnimi očmi, ta košček papirja, o katerem se z gotovostjo vč, da zanj garantirajo vse hamburške banke. Nemčija in ves svet vesta. da so hamburške banke dobro fundi-rane, da njih napisana beseda nekaj zaleže, zato je Hamburg postal čez noč najce-nejše mesto. Hotelska soba stane pol dolarja. Kosilo četrt dolarja. Vožnja z avTomrbilonK pol dolarja. Funt mesa stane eno marko ln dvajset pfenigov. Brezposelnih ne manjka. Povsod mrgoli brezposelnih pristaniških delavcev, odpuščenih mornarjev, tvorniških delavcev in delavk. Pred štirimi tedni je obstojala nevarnost, da uprizori ta. vsled komunistične in nacijonalistične propagan-ne zastrupljena masa kako revolucijo v malem stilu. In glej! Prišla je hamburška zlata marka in ljudje so se pomirili Nastala je tišina. — Največja zagonetka narodne ekonomije je, da se je pomirila velika masa brezposelnih samo radi dejstva, da obstoja zlata marka, dasiravno ne poseduje niti eden izmed teh revežev en sam zlati pfenig. Stari narodni ekonomi se čudilo nad čudežem. Seveda še ni določeno, kaiko dolgo bo to stanje trajalo. Ta stvar je v temi, ker je zašla neka čudna politika v pristaniške špelunke, v zabavišča mednarodnih zločincev. In to je zagonetna politika. Ti ljudje, ki so jim Ha-kenkreuz in sovjetska zvezda neznani stvari in ki se prav nič ne brigajo za razvoj velikih dogodkov, sediio dan za dnevom v zakajenih gostilnah, pa ne morda zato, da bi poslušali razne govore, marveč zato, ker dobivajo žganje, jestvine in denar. Hamburška zlata marka zveni skoro tijko lepo kakor sovjetski rubelj. Izgleda, da so se vrgle nevidne sile s svolo agitacijo baš na najslabši proletarijat pristaniških me&t. Levičarska in desničarska propaganda ni nikjer tako na delu, kakor v Hamburgu Ih Bremenu. Ti dve mesti imata, kar je čudno, zelo konservativno misleče meščanstvo, Človek bi mislil, da imajo ti ljudje vsled vsakodnevnega pogleda v brezkončnost morja vsaj nekaj smisla za politične nujnosti svoje domovine. Toda ravno tu zadeva vsak socijalni napredek na nepremostrive ovire: na trde butice nazadnjakov. Nem- ■ ško-nacijonalno propagando podpira meščanstvo v pozitivnem smislu s svojo popustljivostjo, In vendar mu človek takih stremlienj ne bi prisojal. Komunistično propagando pa podpirajo bogati sloji s svojo kapitalistično zakrknjenostjo. V nobenem mestu NemčPe ni sovraštvo proletarijat« napram današnjemu družabnemu reda Večje kakor pa v Hamburgu in Bremenu. Hamburška zlata marka je duhove za nekaj časa pomirila. Ali za dalje časa se nrben brezposelni delavec ne da pomititt t resnico, da ič njegov sovražnik ceneno mai-slo. On umira od gladu, aleo ne dobiva prejšnjega večera na kakem komunističnem zborovanju nekaj tople jedi. V teh zbofp-valnih lokalih, v katerih ob:emajo polne Jn prazne kozarce žganja, najdemo na steljpb počečkana simbola tega razvoja: Hake» kreuz in sovjetsko zvezdo. Borzna poročila. Beograjska In zagrebška borza sta bili danes zatvorjeni radi pravoslavnih božičnih praznikov. Curih, 7. januarja. Nev York 574.25, London 24.73. Pariz 28.75, Mifan 24.825, Praga 1670, Budimpešta 0.03C Bukarešta 2.90 Beograd 6.425, Sofija 4.10, Dunaj 0.008075, avstr krone 0.0081. Praga. 7 januarja. Dunaj 4.755, Berlin 7 40, Rim 149 avstr, krone 4.75, Ure 148.50, Budimpešta 17 725, Pariz 17125 London 148.175. New York 34.40, Curih 60150, Beograd 3845. Dunaj, 7. januarja. Devize: Beograd 794—798, Berlin 15.20—15.80, Budimpešta 3.50—3.60 Bukarešta 361—363, London 306 000—307.000 Milan 3054—3076, New York 70.935 -71 185, Pariz 3552—3568, Praga 2067—2077. Sofija 496—500, Curih 12.355-12.405 Valute: Dolarji 70.860-71.260, bolgarski levi 474—482, nemške marke 1420—14.80 funti 304.200—305.800. francoski frank 3515—3545, lire 3030— 3070, dinarji 792—798, romunski leji 360— 364, švicarski franki 12.240—12.320, češkoslovaške krone 2054—2070, madžarske krone 2.16—2.36. s ' Berlin. 7. jan. Dunaj 61,845.000, Milan 189.525 000.000, Praga 128.178.000.000, Pariz 217.455,000.000, London 18 254.250 mfijonov, New York 4.189 500.000.000, Cm rih 758.100,000.000. Beograd 48.378,000.000. SNO TIVOLI Elegantna drama v 5. dej. v glavni vlogi: j 0| Erick Kaiser Titz. t Od 7. do 9. januarja 1924. ; Gl KINO ..MATICA”. „W Oeorge. vodja opoziiije" ali »Dvolični mor' Politični Igrokaz po romanu »The masquerader" v 7. dal. 11., 12., 13. jan. 1924. Gospodarstvo Ofenziva proti Iran-caskerasa franku. Sedanji senzacijonalni padec francoskega franka je posledica ljute ofenzive mednarodne špekulacije proti tej valuti. Kajti gospodarski položaj Francije nikakor ni tako slab, da hi moglo biti nazadovanje franka odsev tega položaja. Nasprotno se gospodarski položaj Francije, ki sicer res ni ravno brez vsakega pritiska, od leta do leta izboljšuje in edinole kritje za obnovitvena dela je huda rana francoskega gospodarstva. Sedanja ofenziva ni prva proti franku. 2e večkrat je skušala mednarodna špekulacija zrušiti frank in profilirati na njegovih razvalinah. Toda vse dosedanje ofenzive so se zrušiie same od sebe radi previdnega in mojstrskega umika franka. Pri teh valutnih špekulacijah je sicer marsikak mednaroden špekulant dobro ^zaslužil«, večina pa je imela končno edinole osušene žepe in krvave glave. Zdi pa se, da tako koncentričnega iti tako široko zasnovanega napada na francosko valuto še ni bilo, kakor je to sedanji. Središče sedanjega napada bo najbrž v Ameriki, kjer skuša izrabiti nekaj tamkajšnjih denarnih velemagna-tov politični položaj v Evropi, neraz-potaženje v gotovih državah proti Franciji z namenom, uničiti njeno valuto. Prav lep dokaz zato je zaupno pismo New-yorške banke Morgan Hanvood, Co., Inc. Guaranty Trust Euilding, ki ima svoje velike podružnice tudi v Londonu in Parizu. To zaupno pismo, ki ga razpošilja omenjena banka, je tako značilno za sedanjo ofenzivo proti franku, da ga poda jemo v prevodu. Pismo je naslovljeno na Nemce in skuša izkoristiti nemško sovraštvo proti Franciji v svoje špekulativne namene. , Glasi se: »Zaupno* Nemci, za vse Nemce fe priSeT čas, da iftravnajo Izgube, ki so jih utrpeli radi pada marke in da preko tega store nekai stvarnega za izboljšanje žalostnih nemških razmer. Francoski frank je na istem potu, kakor marka, vse okolnosti dajejo tej čirsje-rsici pečat absolutne gotovosti. Sedaj notira približno 51/« centa. Prodajte Irank na termin, to ie prodajte frank s kasnejšim dobavnim rokom in pritisnite vrednost franka navzdol! Mogli boste kupiti frank po 1 cent in dobaviti sedaj po 5Vj centa kupljene franke. Naša firma izvede te prodaje proti 25 %-nemu kritju kakor sledi iz priložene tabele. Zmanjšana vrednost franka bo silno povečala stroške okupacije Porulirja, bo iz-podjedb finančno situacijo Francije in io prisilila radi svoje gospodarske slabotnosti izprazniti Poruhrje. S prodajo franka priiisnjete njegovo vrednost navzdol in pospešite, konec po-rubrskega boja. Heroično prebivalstvo Poruhrja zdihuje po tei pomoči, vi mu morete pomagati in se istočasno okoristiti. Imate pogum za ta življensko važni cHj? telefonirajte a>’i pridite v našo pisarno in dobil! boste popolno razjasnitev. Sedaj je prišla redka prilika.« Temu pismu je priložena tabela, ki izkazuje na podlagi številčnih kalkulacij možne dobičke. Značilen je zadnji odstavek tabele* ki skuša dokazati, da bi znašal dobiček pri udeležitvi 687.50 dolarjev za to kupčijo s frankom (za prodajo 50.000 frankov in poznejši zopetni nakup po 3 cente) celih 1250 dolarjev, torej skoro še enkrat toliko, kolikor bi znašal uporabljeni kapital. Račun, kakor ga servira ameriška banka Nemcem, je zapeljiv; tem bolj, ker trka na nemški patrijotizem. Danes je pravi patrijotizem redkost, mnogo Pa je patrijotizma, s katerim se da zaslužiti, kar so lepo dokazaii v Nemčiji nemški veleindustrije! in bankirji. — Verjetno je zato, da bo marsikak Nemec res nasedel. ( Kako se bo ta kupčija obnesla, je ' zelo dvomljivo. Dejstvo pa je, da so bili dosedaj še vselej oškodovani oni, ki so verjeli raznim prerokovanjem konca franka. Tako bo najbrž tudi sedaj, kajti frank ne bo uničen toliko Časa, dokler ne bo omajano vanj zaupanje francoskega prebivalstva. To zaupanje pa je danes ravno tako krepko, kakor je bilo kadarkoli poprej. Nobena ofenziva proti francoskemu frankH še ni oplašila francoskega prebivalstva tak<\ da bi omajala njegovo zaupanje do svoje valute in da bi skušalo zevarovatd svoje prihranke v blagu ali ftvarnih vrednotah. Niti industrije! in finančniki niti ostalo prebivalstvo dosedaj tega še ni storilo In tudi ni nikakršnih zmamenj, da bo storilo. Francozi so sprejeli padec franka popolnoma hladnokrvno, kajti tečaji vrednostnih papirjev niti oddaleč niso sledili franku. Francoz Je patrijotičen in zaupa v svojo državo do skrajnosti; to ga je obvarovalo dosedaj pred vsakim polomom in to bo povzročilo tudi sedaj, da si bo polomila umazana mednarodna Spekulacija in vsi, ki držijo z njo, vratove in zobe. Francoz se tega zaveda in ostane hladnokrven ter prepušča razburjanje onim, ki jih bo stala ofenziva proti franku premožen ie. Kal pravil® neukracieni dokumenti? Mistifikadia Javnosti. Od Slavenske banke vzdrževano »Jutro« je priobčilo v petek nek faksimile obvestila, ki ga je poslala Jadranska banka gosp. inž. Ignaciju Šegi. Ta faksimile naj bi bil po »Jutru« senzacijonelen dokaz, da je »Narodni Dnevnik« vzdrževan od Jadranske banke. Že v svoji sobotni številki smo dokazali, kako postavlja že samo datiun obvestila na laž »Jutro«, kajti obvestilo je bilo izdano dne 3. novembra, ko je bil »Slovenski Narod« še neprodan. Danes pa objavljamo faksimile dveh netikradenlh dokumentov, ki sta potrebno dopolnilo »Jutrovemu« ukradenemu dokumentu. Ta dva dokumenta z matematično jasnostjo dokazujeta, da je »Jutrova* trditev čisto navadna laž. ker je Jadranska banka samo izvršila nalog Trgovske banke in torej v celi zadevi sploh ni udeležena. Vsa zadeva je čisto običajen trgovski posel, in zaradi tega sploh ne bi bilo vredno, da se s to stvarjo pečamo. Toda zadeva je pomembna, ker odkriva metodo mladinskega boja in ker kaže kakovost mladinskih senzacij. »Senzacijona!en» dokument »Jutra« ni zato nič drugega ko senzacijonalna mistifikacija javnosti, kajti »Jutrov« ukraden dokument postane umljiv šele tedaj, če poznamo oba neukradena dokumenta, katerih faksimile prinašamo. »Komentar k poglavju o značaju Ravniharjevega netopirjevega bloka« naj bi bil »Jutrov« faksimile, v resnici pa je dokaz nemoralnih metod »Jutra«. In samo s tega vzroka prinašamo faksimile obeh neukra-denih dokumentov. Crno na belem je s iem »Jutrova« lažnivost dokazana! . Advokata D&J05. AŽMAN-Dt KARL KUHELJ Selenburaova ul 7/1 Ljubljana Dunajska c 6/1 JADBANSKA BANKA PODRUŽNICA LJUBLJANA ffl (sir. Ht. »firtv SHS » IC. »rt ©fl*. pMU ftrsn. f*i f*e/*Iknws<». f v-*4' Je?e!ec «»180. 917 ta 4 --- 0COCRA0, CCLJf. ©UBROVKMt, KOSCR, **S*»30«, TKOV1Č, OPATIJA, 6 A RAJEV O, i(8CN9C» TRET, WICW4 2AOAH* 29.1o.1923 mm***-*** X Gospod v -*■««.v*"«*'"'* Dr. Josip Ažman - — ‘i.. ......... Ljubljana KtOj separato. Prejel/ smo danes, o gotovini od Trgovske banke d.d.,tu /{Pin.. 9o,?,,ooo...t», oai 31.1p».......... j za katere Vas k. n pr/znaaomo. Z ocllilntm foitoo»nfm JADRANSKA t55 Telefon Vt 9 — 12* 126 ;6 - is rJADRANSKA B* PODRUŽNICA LJUt f 4 31,109 NOV, 1993 J Rešeno-. ~" -> Jadranski banki, podružnici Dne 29/10.t.l. odobrili ste me radi Trgovs na kontu Dr.Ažman-separa to za znesek po D val.31/10.1923. | i,i-„1, Blagovolite ta znesek prenesti na rač cijŠega - fond - z isto valuto - ter obremeniti zanj zgoraj navedeni moj račun Separato. Z odličnim, g^&Stovanjem fea šljo tudii Hvaležen sei» nsodl, da sem m* del vsai to. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika* Glavni in odgovorni urednik; Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna* t Mariborsko pismo. Maribor, 5. januarja. Zmeda, ki je nastala v demokratski Stranki v vprašanju ustave, odkar se je pojavil Marinkovičev načrt, se opaža tudi v Mariboru. »Tabor« je takoj po objavi Marinkovičev načrt hvalil, posvetil mu je cel uvodnik, v današnji številki pa odgovarja na vprašanje »Slovenca«, če je demokratska stranka za ali proti reviziji ustave, da ie to vprašanje povsem odveč. »Slovenec« ravno tako dobro ve, kakor mi.« pravi »Tabor«, »da demokratska stranka s!eiko.prei odločno stoji na stališču ustave in bo privolila na revizijo šele, če se bodo njene določbe v praksi izkazale kot slabe, kar do danes še ni bilo mogoče, ker najvažnc'še njene določbe o samoupravah šele, stopajo v življenje.« Voja Marinkovič pa je rekel v Zagrebu, da je tudi za revizijo ustave, če se Diegov načrt drugače ne da izvesti! Med stališčem Voje Marinkoviča in večine demokratskega parlamentarnega kluba in stališčem mariborskih demokratov je torej venita razlika. Stališče »Tabora« je stališče Svetozarja Pribiče\iča. Načelni opori med demokrati se prenašajo torej tudi že na periferijo države, kar je zelo značilno. Že bolj značilna pa je »Taborova« izjava z ozirom na snovanje opoziciionalnega bloka. ker kaže da si demokrati in ostali av-tonomaški in federalistični op^ziciionalci še Prav nič niso bližje kakor kdaj poprej; vsaj Wi nas ne. , V »Taboru« od petka je minister n. r. dr. Kukovec obiavH na uvodnem mestu odprto pismo na velikega župana dr. Ploja, v Katerem ga poziva, naj ukrene vse, kar je fflcgoče, da se vspostava rednega psovanja oblasti ne zavleče radi same stanovanjske krize in naj ga ne ovira to, da bi bilo ^eba nakupljene hiše izprazniti. »Straža« Ba je radi tega v prihodnji številki ostro Napadla ter mu pred vsem očita pomanjkanje socijalnega čuta. Naslednji »Tabor« seveda še ni mogel vedeti za ta napad, Vendar pa je sam čutil dolžnost pojasniti, Oziroma dopolniti Kukovčevo odprto pismo * uvodnikom, v katerem razmotriva vprašanje nastanitve uradov in uradnikov mar-fiborske oblasti. »Tabor« pravi, naj bi se Nakupljeni stanovanjski hiši Izpraznili, ker “j bilo na prizidavo tretjega trakta palače krajnega glavarstva treba predolgo čakati, stranke, ki danes tamkaj stanujejo, pa naj "{ se preselile v bivšo dragonsko vojaš-Wtto v Jezdarski ulici, ki je že več let Jrazna in kjer bi po primerni adaptacij dobilo prostora najmanj 50 strank. Slaven-banka, ki je lastnica omenjene zgradbe ™ le že večkrat hotela preurediti v sta-n°Vanjske prostore, čemur pa je odločno ?asProtovala vojaška oblast. Dalje bi se «ala pridobiti stanovanja tudi na ta način, °a bi se številni oficirji in podofi.irjl, ki stanujejo v privatnih hišah, preselili v vojašnico kralja Petra (bivša vojna realka), "ier je tudi še obilo prostora. Končno bi se £ale adaptirati tudi vojaške barake »Dunaj«, “I so sedaj prazne in že razpadajo in bi tudi tu dobila cela vrsta strank vsai začasno streho. Kar se tiče vojašnic in barak itna »Tabor« popolnoma prav; drugo vprašanje pa jCi 5e {,j se seoslancI. ko sploh v celem Mariboru nimamo hotela, ki bi res zaslužil, da nosi to tene? Vprašanje nastanitve oblastniiskih uradov, uradnikov, skupščine In poslancev, le trenutkoma tako težko, da ga skoro ni mogoč« rešiti. Napake prvih let, ko se v /lariboru ni forsiralo zidanie, se bodo šele sedaj prav in v celoti maščevale. Če bi se občinski svet dovolj zavedal velikanskega pomena oblasti in oblastniške skupščine za Maribor, bi moral tudi sam kaj ukreniti in bi to tudi lahko storil, toda od sedanjega občinskega sveta tega pač ne moremo pričakovati Že skoro pred dvema letoma se je v Mariboru pričela snovati Ceškoslovaška-Jugoslovenska Liga do prave ustanovitve pa bo prišlo komaj sedaj. Pripravljalni odbor se je na svoji zadnii seji končno odločil, da skliče za 31 t m. ustanovni občni zbor. Vršil se bo ob 20. uri v restavracijski dvorani Narodnega doma in ga bo otvoril dr. Ropotec, predsednik pripravljalnega odbora. Njegovemu pozdravu bo sledilo poročilo o doscdan:em delovanju, na to bo volitev definitivnega odbora itd. Na občnem zboru bo predaval tudi prof. dr. Pivko o češkoslovaško-jugoslovenskih odnošajih in vzajemnih akcijah med vojno, sodeloval pa bo tudi pevski kvartet Glasbene Matice in orkester Sokola, tako da bo prireditev res kar najbolj slovesna. Ustanovitev Ceško-slovaške-Jugoslovenske Lige v Mariboru je velikega pomena, saj je ravno naše mesto tista točka, preko katere si podajata roke češkoslovaška in naša država. Preko Maribora prihajaio večinoma k nam bratje čehoslovaki, preko Maribora pa odhajamo istotako tudi mi k n'im. Maribor in Bratislava sta si najbližji točki med slovanskim severom in iugom, zato pa bosta tudi mariborska in bratislavska liga dve nai-važne'ši združevalni korporacij. Dobro bj bilo, da bi liga čimprej otvorila tudi tečai za češki jezik. Sedanji zimski čas bi bil za to najprikladne'ši. Končno še nekat Statistike. Tuka:šnji listi so te dni objavili poročilo o ljudskem gibanju v našem mestu tekom lanskega leta. Iz poročila je razvidno, da ie bilo v tem letu rojenih v celem mestu 941 otrok, in sicer 4C9 dečkov in 472 deklic, od katerih jih je 48 prišlo na svet brez življenja. Umrlo je v tem času 743 oseb. in sicer 419 moških in 324 žensk. Porok je bilo 399. Največ porodov, pa tudi največ smrtnih slučajev in to absolutno In relativno je bilo v magda-lenski župniji. katero tvorijo po veliki večini delavski sloji. Ti imajo kakor drugod tudi v Mariboru največ otrok, pa tudi največ mrličev. Tudi glede mrtvoroienčkov so ita prvem mestu (40 od 48 v celem mestu). Vzrok so pač slabe sociialne razmere. V rnagddlenski župniji je bilo rojenih 546 otrok (skoro dve tretjini celokupnega števila), in sicer 278 dečkov in 2 (8 deklic. Deklice so torej za 10 zaostale za dečki! Umrlo je 473 oseb. 272 moških in 201 ženska, torej celih 72 moških več nego žensk, i orok je bilo 155., Na drugem mestu stoji frančiškanska župnija, h kateri pripada tudi deiavsko predmestje Melje. Tu je bilo rojenih 223 otrok, 103 dečki in 120 deklic, torej 17 deklic več kot dečkov. Mrtvoro-l^nct-v v tei fari sploh ni bilo. Umrlo jih je 158, 90 moških in 6S žensk, porok pa je bilo 173. Mestna župni:a zavzema zadnje mesto. Tu Je bilo rojenih le 172, 88 dečkov in 84 deklic: mrtvorojenih je bilo 8. Umrlo jih je 112, 57 moških in 55 žensk, porok pa je bilo 71. Naravnim potom se je torej Maribor v letu 1923 p >tom porodov p -množil za 198 oseb; toliko jih je bil več rojenih kot jih je umrlo. Deklice so bile rojene 3 več kot dečki, umrlo pa je 95 meških več kot žensk. Mariborsko ženstvo se je torei pomnožilo naravnim potom za skoro trikrat več kot so se meški, kajti dočim znaša prebitek med mrtvimi in rojenimi pri ženskah plus 148, znaša pri moških samo pilus 53. Samci bodo torej še vsi lahko prišli do nevest, če bodo pa samice do ženinov, je — težko vprašanje... Zanimivo ie končno tudi naraščaje draginje v Mariboru od 1. januarja 1921. do 1. januarja letos. Prvega januarja 1921. je stalo goveje meso Din. 4.50—6.50, letos stane 20—27; telečje meso je stalo 4.— do 5.20, sedaj stane 28.— do 30.—; svinjina prej 7.—, sedaj 30.— do 40.—: konjsko meso prei 2.50 do 4.—, seda) 8.— do 15.—; premog trboveljski prej 21.— do 25.—, sedaj 42.— do 45.—, velenjski pa 10,— do 14.50 in sedaj 27.— do 30.—. Mesto navzdol gredo torej cene neprestano navzgor, plače pa ostajajo skoro še vedno Iste. Kdai bomo že enkrat prišli do uravnoteženja izdatkov s preiemki? Singapore. V angleški politiki, tako notranji kakor Zunanji, se zadnje čase večkrat omenia tudi ime Singapore (Zingapnr), mesto v Vzhodni Indiji Prejšnja, oziroma zaenkrat ie sedanja vlada, je sklenila spremenili dosedanje skoro izključno trgovsko In le slabo oboroženo mesto v močno trdnjavo In oporišče za vojno mornarico. V ta namen je tudi pričela graditi od enakolmenovanega otoka, na katerem se mesto nahaja in med azijsko celino. Malajskim polotokom, mogočen nasip, po katerem že danes, čeprav Se ni dovršen, vozijo vlaki iz mesta in v mesto. Napis ie velikansko delo, na j večje svoje vrste na svetu in ie že doslej požrl ogromne milijone angleških funtov. Macdo-naldova delavska stranka je proti oboroževanju Slngapora in ie to naglašala tudi v volilni kampanji. O tem so, seveda le mimogrede, poročali tudi naši listi, zato bo tnorda tudi naše čitatelje zanimalo izvedeti ®cka| podrobnosti o teni daljnem mestu, ki ga pri nas marsikdo pozna komaj po Imenu ali pa še niti ne. Južno od Malajskega polotoka leži nekaj sto metrov od obale majhen, toda prijazen otok, na katerem se je še pred približno 10!) leti nahajala satno uborna malajska ribiška vas. Prebivalci te vasi takrat gotovo še sanjali niso, da bo nihova uborna naselbina postala že v nekal desetletjih veliko in zelo važno svetovno pomorsko tržišče. Toda česar niso zmogle sanje bornih malajskih ribičev, to je zmogel podjeten angleški duh. Krog 1. 1810 je na svojem potovanju prispel na otok Singapore Anglež, sir Ftamford Raffles in takoj opazil, da bi se dala tu ustvariti sijajna baza za izvozno in prevozno trgovino. Izdelal ie tozadevni načrt ter ga predložil angleški vladi, ki ga je tudi v celoti osvolila ter se Pričela pogajati s sultanom iz Johore, lastnikom otoka za nakup. Sultan je rabil denar m tako je bila kupčlia kmalu sklenjena. Po- godba se le glasila na 60.000 mehlkanskih dolarjev In 20.000 dolarjev letne rente do sultanove smrti. Sultan je že davno umrl in Singapore je danes neomejena angleška iast. Kupčija, ki jo je napravila Anglija je bila izborna. Guverner nove kolonije je postal sam sir Raffles in že leta 1819 proglasil Singapore za prosto luko, kar je pomenjalo usodni korak za njegovo bodočnost. Ribiške stavbe na koleh (slične nekdanjim na našem ljubljanskem barju) so se kmalu umaknile modernim evropskim in kitajskim hišam in palačam; primitivne lesene čolne pa so zamenjale velike transoceanske trgovske ladje podjetnih Angležev. Danes ie Singapore najpomembnejša tranzitna luka Indije. Močno je razvita v mestu tudi trgovina, lepo cvete obrt in celo industrija ne manjka, čeprav vsled tropičnega podnebja ne more posebno uspevati, še manj pa konkurirati z evropsko, ameriško ali japonsko. Najpomembnejše Industrijske panoge so predelava olja, rotana in produktov sagove palme. Največji obrat pa ie velikanska ladjedelnica. Singapore šteje danes nad 250.000 prebivalcev ter sestoja iz dveh delov, orientalskega in evropskega. Večino prebivalcev tvorijo priseljeni Kitajci, katerih je krog 170.000, dočim znaša število Malajcev, ki so bili prej izključni prebivalci Singapora, komaj 30.000. Med Evropejci je največ Angležev, ki tvorijo štab veletrgovcev, veie-cbrtnikov, industriialcev, uradnikov itd. Kitajci so s svojo pridnostjo in podjetnostjo že davno postali o*pasni konkurenti Evrpei-cev in baje je že danes v Singaporu več kitajskih dolarskih milijonarjev kakor pa evropejskih. (Valutno podlago tvori v Singaporu mehikanskl dolar, ki je vreden nekaj par več ko 2 naša srebrna dinarja.) Nasprotno pa tvorijo Malaici le nižje meščanstvo. delavstvo, uslužbenstvo itd Ker so silno počasni in leni, se le malokateri prerije do uradniškega ali trgovskega mesta. Srednja in man ša obrt in trgovina je skoro izključno v rokah Kitajcev. Mesto ima velikanske hotele, opremljene z vso eleganco, kakor v Londonu ali Parizu In krasne parke. zasajene s palmami in raznim drugim tropičnim rastlinstvom. Eleganca bogatih prebivalcev ie enaka londonski, pariški ali njtijorški. Tudi igrišča, na katerih se goje vse vrste športa, ne manikajo. Mesto ie zelo drago, gotovo najdražje v Indiji, kljub temu pa v Singappuru nihče, kdor noče veljati za plebejca, ne hodi peš. Bogataši se vozlio v avtomobilih in elegantnih kočijah, manj imoviti pa se za silo zadovoljujejo tudi z iiurikšami (vozovi na dveh kolesih za eno osebo, katere vozijo kitajski kuliii). Na ekvipažah bogatašev sede često lakaji s pahljačami, s katerimi varujejo svoje gospodarje pred preveliko vročino: sicer pa so po dnevu singaporske ulice precej mrtve, živahno življenje nastane komaj zvečer, pred solnčnim zahodom in traja potem pozno v noč. Razen Kitajcev, Malajcev in Evropejcev (katerih je vseh skupaj komaj krog 5000) tvorijo singaporsko meščanstvo še pripadniki vseh mogočih vzhodnih narodov; Arabci, Perzi, Indijci, Siiamezi, Japonci itd„ itd. Najzanimiveiš! singaporski predel je kitajski. V tem delu mesta se križajo najraz-lične J še ozke in umazane ulice z neštetimi branjarijami In delavnicami, podobnimi turškim bazarjem, kakršnega ima tudi še naše Sarajevo. Vsa dela se tu opravljajo na ulici. Nesnaga ie v teh ulicah za Evropejca včasih naravnost neznosna. Po oglih sede in leže gruče beračev, med katerimi so nekateri že čisto razjedeni od lepre; včasih naleti človek celo na mrliče, ki leže kar ob cesti. Umrljivost Je v tem delu zelo velika, bolezni najrazličnejše. Kitajci so strastni ljubitelji opija, žensk in Iger, zato vse to ni nič čudnega. Spolne bolezni strašno razsajajo v Singaporu. Kakor skoro vsako mesto v Oriientu, ima tudi Singapore svoj zloglasni del. kler preže na svoj plen radodar-nice nairazličnejčih narodnosti in ras: Indijke. Malajke, Japonke Itd. ter tudi — Evropejke. Kitajci navadno niso stalni Slnga-porcl. V Singapore prihajajo samo radi zaslužka in ko si prištedijo dovoli, se navadno zopet vrnejo v deželo Sredine — na Kitajsko. — Po okoliških tropičnih pragozdovih (džunglah) gospodarijo tigri, po drevju pa se sprehajajo in zabavajo raznovrstna opičja plemena. Singapore ima torej svoje lepe, pa tudi grde in slabe stranL Vladni svetnik; FRANJO 2UPNEK: Regulacija — osuševanje in namakanje -Cerkniškega ieiera in notranjskih kotilo, Celje. — Čudno, čudno! V soboto so Imeli v Celin poljci'ski uradniki svoio veselico, toda v nemškem hotelu Union. Nam se zdi rav-nanie društva policijskih uradnikov v Celju skrajno čudno, tembolj, ker se vrši veselica v nemški hiši kljub intervenciji narodnih krogov, še več; društvu so preskrbeli brezplačno Narodni dom za danes, 5. januarja: ponudili so tudi sicer svojo dc’ansko pomoč, da bi se mogla vršili prireditev v Narodnem domu čim lepšo in da bi bil uspeh čim siiainejši. Toda kljub temu in kljub obvestitvi pokrovitelja prireditve, vodje okrajnega glavarstva g. Zužeka, o v »Union« ne gre noben Sokol in noben jugoslovenski nacljonalist, policijski uradniki niso hoteli preložili veselice iz Uniona v Narodni dom. Nam se zdi postopanje društva kakor tudi postopanje pokrovitelja te prireditve skrajno čudno in vse obsodbe vredno. Roda Roda: DarežSfivosr. V nekem malem mestu je živel nož, ** ie imel sicer lepo posestvo, pa ven-le ni mogel oskrbovati svojih potrebščin s tem, kar mu je donašala zem-Jia. Uvidel je, da mora začeti poleg Kmetovanja še trgovino ali kako dru-delo. Ker mu razmere malega kraja ®iso nudile nobene pridobitne možnosti. je prodal posestvo, spravil tudi vso °stalo lastnino v denar in se preselil V neko veliko mesto. Kakor vsak tujec, je krenil tudi on v han, sl najel malo sobico in se uredil v njej. Cez dan je hodil okrog po trgovskem delu mesta In premišljeval, česa bi se lotil. Zvečer je posedal doma v hanu ter se razgovarjal z novimi Znanci pri črni kavi o svojih načrtih. Svetovali so mu to in ono, toda nobeno podjetje mn ni hotelo ugajati. Rno mu je bilo prenaporno, za drugo je knel premalo denarja — vsa skupaj pa mu zdela negotova in premalo dobickanosna. Nekega dne, ko je spet tako pohaj-oval po ulicah, je prišel mimo mošeje "J * J’ .da črna mn°žica ljudstva posluša hodzevo pridigo. Ej, si je mislil možak, hodža mora pripovedovati nekaj posebno lepega, ko ga posluša toliko ljudi. Tako si je mK slil in šel noter. Hodža je govoril: »Darujte siromakom! Kar daste siromakom, vam bo Alah vse desetero povrnil. Ko mož to sliši, takoj sklene da se hoče oprijeti te kupčije. Alah je dolžnik, ki lahko plača, je mislil — kupčija je dobra in zanesljiva tudi, ko pridigu- Je hodža vendar iz korana. gel je iz mošeje v svoj han in začel obdarjati siromake. Daroval je danes, daroval Jutri. Gospodar se je trudil, da bi ga odvrnil od tega, toda on ga ni poslušal in je razdelil vse svoje imetje, dokler ni ostal sam praznih rok. Medtem so prišli novi gostje. Gospodar je izjavil, da rabi solo, tudi tisto, kjer Je doslej stanoval dobrotnik. XIII. Istočasno sem zaprošeno komasacijo kmečkih senožeti Gora, .lančerija in Sv. Trojica in menjavo ter nadrobno razdelbo dvorne kobilarne Vlačili) na ta način izvršil, da sem vse privatne parcele in dvor-no-erarična zeml išča priklopil k že v nadrobni razdelbi stoječi Trnski kraški Etna j ni. S to transakcijo so bili kmetje ozir. posestniki navedenih gorskih senožeti tem bolj zadovoljni, ker so dobili v ravnini v Vlačnem pri Palčijskem jezeru bližje vasi rodovitne parcele, dvorna kobilarna Prestranek je pa bila radi tega toliko na boljšem, ker je dobila k svojim, par tisoč oralov obsežnim travnikom Bile še čez 800 oralov gorski senožeti na zahodnem pobočju in na višini Sv. Trojice arondiranih, tako, da jih niso mogle tuje čede popasti, kar se je poprej vedno dogajalo na Vlačnem. Vrhovni konjarski mojster, knez Lich-tenstein, ki ga je bil na moje posredovanje imenoval občinski odbor šentpeterske občine častnim občanom veleobčine St. Peter na Krasu, je bil pa s to menjavo in arondacijo dvorno-erarnih zemljišč tako zadovoljen. da je na moje priporočilo prevzel vse zemljemerske in tehnične stroške cele menjave in transakcije, ter plača! za tedanje čase znatno vsoto 16.000 gld, tako, da so posestniki prišli popolnoma zastonj do naiboliših, za 1 do 2 uri bližje in v dolini ležečih travnikov, katere so Trnjani takoi spremenili v njive. Ker je dvorna kobilarna že prvo leto po tej menjavi nakosila več kot petkrat toliko sena na teh gorskih senožetih, kot poprej na Vlačnem in ker ie to visokogorsko seno mladim lipičanariem Jako ugajalo, sem si s tem stekel »velike zaslug« za pOvzdigo dvorno-lipičanske konjereje«. Za te »velike zasluge za dvorno konjerejo« me Je hotel vrhovni konjarski mojster nagraditi z visokim redom, kar Je pa povzročilo pri nemških in nemškutarskih vladnih uradnikih strastno nasprotovanje. Zatem mi le ponudil vrhovni konjarski urad Jako lepega lipičanca, kakor je bilo to pri visokih zaslužnih generalih običajno, toda dotičnega konja, katerega bi bil lahko takoj v Trstu za 10.000 gld prodal, sem zastoni odstopil načelniku gospodarskega društva v Košanski dolini, kateremu sem tudi pripomogel do nakupa Senožeške in Premske graščine. XIV. Nova okrajna (deželna) cesta Cerknica, Dolenje Jezero, Vzhodno pobočje Javornika, Otoška drča, Laze, Dane-Štari trg in Otoška drča (riža), gozdarska hiša Javornik, Vlačno, Trnje, St. Peter. Posestniki iz slavinske in šentpeterske občine posedujejo na zahodnem pobočju Javornika čez 4000 oralov ekvivalentnih gozdov in okoli 1500 oralov travnikov, na vzhodnem pobočju Javornika imajo pa posestniki Iz ccrkniške, ložke in starotrške veleobčine svoje ekvivalentne gozde, ki merijo čez 6000 oralov. Tukaj pridejo predvsem v poštev posestniki iz Dolenje Vasi, Dolenjega Jezera, Martinjaka. Grahovega, Žirovnice, Llpseina, Goričice, Steberka, Gorenjega Jezera, Otoka, Lazov-Škriij, Dan, Podlr a. Na hrbtu Javornika, med obema kmečkima gozdnima pasoma pa ležijo knez VVindischgratzovi gozdovi revirjev Javornik in Debeli Kamen v površini 3600 oralov črnega gozda (Hochwald). Iz teh gozdov niso imeli ne kmetje ne grajščine nikake poštene vozne poti, ampak strašno slabe, proti globini Vlačno strmo padajoče kolovoze, na katerih se ie vsako leto ponesrečilo več ljudi In živine. Knez NVindischgratz in njegovi gozdni upravitelji: Relssmuller, Hanusch, Smetana so se več desetletij trudili, da bi naredili novo prometno cesto iz revirjev Javornik in Debeli Kamen na Trnje in v St. Peter. Toda dvorno-eraričnega sveta na Vlačnem sploh ni bilo mogoče privatnim-civilnim potoni za te namene pridobiti, kmetje sc pa zahtevali za štirjaški seženj gozdnega in travniškega sveta po 20 gld, torej za kvadratni meter več kot 10 kron, nekateri pa tudi za noben denar niso hoteli sveta prodati grajščini. Še slabše je bilo spravljanje lesa Iz Ja* vorniških kmečkih gozdov cerkniških, Jožkih in starotrških posestnikov. Vzhodno pobočje Javornika silno strmo pada proti Cerkniškemu jezeru, tako, da se mora les iz višje ležečih deležev spuščati le po drčah v jezersko globino, odkoder se Je mogel les navadno šele pozimi spravljati pc ledu naprej. Vsi gozdovi nad Cerkniškim jezerom, osebito pa vsa zahodna jezerska obal z bajeslovnim Zadnjim Krajem, s pravljičnimi podzemeljskimi jezeri, podjavorniškimi jamskimi rekami (velevreli); Vranja Jama, Velika in Mala Bobnarca, Kotel itd., so bili silno težko dostopni in od drugega sveta naravnost odrezani. Vsled tega tudi ti gozdovi in les v Ja-vorniških gozdih ni imel skoraj nobene vrednosti. Tako se največje (najdebelejše) hoje iz VVindischgratzovih gozdov skoraj niso mogle prodati, komad niti za 2 gld, kei jih ni bilo mogoče iz gozda spraviti, čeravno so bili ti gozdi od železniškega križišča St. Peter na Krasu le 12—15 km od* daljeni. NI torei čuda. da so poleg Pivških posestnikov, ki so pa hoteli imeti cesto le do svojih gozdov, prihajali knez VVindisch-gratzovi inšpektorji in gozdni upravitelji (Relssmuller, Hanusch, Smetana), opetova-no k meni z nuinimi prošnjami, nai jaz prevzamem napravo te ceste, ter Isto vsaj do Otoške drče izvršim, ker bi Ista drugače radi silnih težkoč in nasprotovanj ne bila mogoča. Naprava te ceste je bila le tedai mogoča, ako se ista Izpel ie kot okrajna In deželna cesta iz St. Petra čez Trnie, Vlačno, Javornik (čez grajščinske gozde revirja Javornik), do 'Otoške drče In odtod nad Otokom in Lazom v Dane in Stari trg. potem čez Gorenje Jezero v Grahovo; na drugi strani pa od Otoške drče proti Dolenjemu Jezeru in v Cerknico, tako, da dob! Cerkniška, Lož-Staro-Trška dolina z vsemi ekvivalentnimi gozdovi neposredno, najkrajšo zvezo čez najnižjo udrtino Javornika z železniškim križiščem St. Peter na Krasu. Največja težkoča je bila pridobitev dvorno-erarskega sveta na Vlačnem, kateremu se nismo mogli ogniti, ako smo hoteli spraviti to cesto praktično z najmanjšim vsponom in gospodarsko najprikladneje na višino Javornika. Predvsem je bilo treba pridobiti vrhovni dvorni konjarski urad na Dunaju za nekako agrarsko transakcijo, arondacijo In komasacijo, pri kateri bi se na) komasirane kmečke gorske senožeti Gorav Jančeriia in Sv. Trojica zložile (komasirale) In k dvor* nim senožetim Bile priklopile (arondirale), svet kobilarne Vlačno pa razdelil med posestnike gorskih senožeti. Moral sem torei večkrat na Dunaj potovati, predno sem izposloval vsa vrhovna in najvišja dovoljenja in odobrenja in vse pogoje izpolni! za menjave, komasacije in transakcije, katerih nikdo na Krasu sploh ni smatral za dosegljive. Dalje je bilo treba neštevilnih komisij, pozvedovanj, potovanj in obravnav, predno je bilo mogoče dobiti Izjave in privoljenja pri te) cesti interniranih občin, sosesk, podobčin, solastnikov številnih gozdnih skupin in tisočev udeležencev, čez katerih lastninske in solastninske parcele ie Imela peljati nova cesta. Kajti nova cesta je merila od Št. Petra do Starega trga 29 km, od Varha do Grahovega 6 km in od Otoške drče do Cerknice 7 km, torej skupai 42 km. (Dalje.) — Naknadno pobiranje takse po tarifni postavki 61 in 62 (gostilniške in kavarniške koncesije) za dobo od 7. aprila 1920 do 14. novembra 1923. — Tarifni postavki 61. in 62. srbijanskega zakona o taksah, ki določata posebne takse za podelitev t. zv. »mesnega prava«, sta bili že 1920 proširjeni na vso državo. Ker Je po v Sloveniji veljavnem obrtnem pravu inštitucija »mesnega prava«, ki je neke vrste realna koncesija, docela neznana, je finančna delegacija v zvezi z oddelkom ministrstva za trgovino in industrijo ponovno opozarjala na merodajnih mestih, da ti tarifni postavki brez ustrezne Pfemembe obrtnega reda v Sloveniji nista izvedljivi. Tudi ministrstvo za notranje posle se je pridružilo tem pomislekom. Generalna direkcija posrednih davkov pa konsekventno zavzema stališče, da je bilo s taksnimi določbami tudi srbijan-sko »mesno pravo« proširjeno na vs>* kraljevino in da je to pravico smatrati za pridobljeno v vseh primerih, v katerih je v gostilniški ali kavarniški koncesiji označen lokal, v katerem se sme obratovati. V skladu s tem zahteva generalna direkcija i>osrednih davkov, da se taksa iz postavk 61 in 62 pobere na<* knadno tudi za vse koncesije, za katere se je prosilo v dobi od 7. aprila 1920 do vštetega 14. novembra 1923. Taksa znaša: za gostilniško pravico v Ljubljani in Mariboru Din 3000. v drugih mestih Din 2500, v trgih Din 2000, v vaseh Din 1500. Za kavarniško pravico v Ljubljani in Mariboru Din 3500, v drugih mestih Din 3000, v trgih Din 2500, v vaseh 2000. — Interesentje se poživljajo, da vplačajo to takso v roku 14 dni od dneva, ko se objavi v »Uradnem listu« razglas finančne delegacije z dne 4. januarja t. 1. št. B II 148/4 ex 1923. »Prosim te, kam pa naj se preselim, če me preženeš?« je vprašal gospodarja. Nad možem, ki je vse svoje premoženje dal siromakom, se gospodar ni hotel pregrešiti in je torej dejal: »Nekaj časa še vedno lahko prenočuješ pri meni v kavarni.« S tem je bil tujec zadovoljen. Nastanil se je v nekem kotu kavarne ter ostal tam šest mesecev. Tedaj spet pravi gospodar: »Cuješ, brate, zdaj bo v mestu semeni in tu na tvojem mestu bo moral spati neki trgovec. Saj je bilo že itak pretesno *ate. Veš kaj? Na dvorišču imam velik kur-ndk, ki je zdaj prazen. Noči so tople — in čisto všeč ti bo tam.« »Eh — dobro je tako in hvala ti,« odvrne siromašni dobrotnik in prettva leto in dan v kurniku. Pripeti se pa, da kirpl gospodar par kokoši ter mora — rad aU nerad — pregnati gosta. »Clovekk« pravi, »kurnik rabim.« »Dobro. Kje naj pa sedaj spim?« »Kaj jaz vem? — Drvarnica je tako prostorna, da je poleg drv in premoga še vedno dovolj kraja zate. Ako hočeš ...?« »Seveda hočem. V tvojem kurniku menda vendar ni bilo dosti bolje.« Tako si je tedaj v drvarnici priredil svoj dom in dve leti tam prenašal svoje življenje kot težko breme. Nekega jutra spet Izleze iz te svoje kolibe, črn ko zamorec, Sede na kamen premišljuje svoje doživljaje In igraje brska po pesku s palico... Tu - moj Bog, kaj je to? Kaj se je tako čudovito zalesketalo? Dvigne In spozna dragulj: Tedaj naglo koplje dalje in kmalu odkoplje zatojček, ki je že razpadal* pa Je b« poln najdražjih dragotin. Hitro pobere dragulje, jih očisti ter leti ž njimi v trgovski del, kjer mu zlatarji izplačajo velikanske zneske. Nato se vrne naravn at v han, se zapre v drvarnico In preštele *voi de- nar: bilo ga je desetkrat toliko, koliko? ga je bU razdelil — niti pare več, ne manj. Veselega srca Je plačal prijaznemu gospodarju račun, je zavil preostali znesek v pas in krenil proti mošeji. Baš je bila spet zbrana črna množica ljudstva krog hodže. Mož se prerije v ospredje in hoče slišati* kaj pri-diguje hodža. »Darujte siromakom,« je govoril hodža. »Kar daste siromakom, vam bo Alah de*e‘ero povrnil.« »Ljudje,« vzklikne možakar vmes, »kar vam pravi ta modri svečenik, je čista resnica — Jaz sem sam IzkuslL Alah vse desetero povrne. Vendar Je Prt tem nekaj malih pogojev! Treba ie pol leta spati v kavarni, leto in dan v kurniku in dve leti v drvarnici, Ce t*. daj hočete napraviti kupčlia —* za mol del lahko. Kar se mene tiče, sem ie sit do ušes in gotovo ne dam siromakom niti grošiča več. Ivan Albreht Henry Miirger 5 La Boh&me. Prizori iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) ta ni prinesel kake nove knjige, je prikrojil nase Titove besede in rekel: »Dan sem izgubil.« Njegovo prikupljivo vedenje in njegov jezik, ki je bil mozaik vseh slogov, strahovite besedne igre, s katerimi ie prepletal razgovor, so bile zapeljale Schaunar-da, da je takoj prosil Colltae-a za dovoljenje, da sme pridejati svoje ime le onim, ki so bili v onem znamenitem seznamu, o katerem smo že govorili. Ob devetih zvečer sta šla od mamice Cadet, oba precej natrkana, s korakom ljudi, ki prihajajo z razgovora s steklenicami, Colline je povabil Schaunarda na kavo in ta je Aprejel ponudbo pod pogojem, da bo on plačal pijačo. Stopila sta v kavarno na rue Saint — Ger-mata—- l’Auxerrois, ki je imela za znamenje'Mo-rausa, boga iger in smeha. V trenutku, ko sta stopila v kavarno, se je 'jil Vprav razvil živahen pogovor med dvema stalnima gostoma lokala. Eden izmed njiju je bil mlad IlOvek, ki se mu je popolnoma izgubljal obraz v velikansko grmičevje mnogobarvne brade. Kot antiteza k tej obilnosti las na bradi mu je prezgodna Meša razgalila čelo, ki je bilo podobno kolenu in aa katerem je skupina las, tako redkih, da si jih mogel prešteti, zaman poskušala pokriti goloto. Na sebi je imel črno obleko z ogoljenimi komolci; če je dvignil roko previsoko, si videl vetrila na rokavih pod pazduho. Njegove lilače bi bile mogle biti črne, a njegovi čevlji, ki niso bili nikdar novi, so napravili — tako je bilo videti — že večkrat peš $Gt Večnega popotnika okoli zemlje. Schaunard je zapazil, da sta se pozdravila njegov prijatelj Colline in ta mladi mož z veliko brado, »Ali poznate tega gospoda?« je vprašal filozofa. »Prav nič,« je odgovoril ta; »samo v? h ga, Srečam v knjižnici. Mislim, da je književn « »Vsaj tako obleko ima,« je odvrnil Sch ard. Oseba, s katero je govoril mladi mož, je bil človek kakih štiridesetih let, ki mu je bilo usojeno, da umre od srčne kapi, kot je kazala debela glava, pogreznjena neposredno med obe rami, ne da bi tvoril vrat prehod. Cital si mu v velikih črkah idiotstVo na potisnjenem čelu, pokritem z majhno, črno Čepico. Ime mu je bilo gospod Mouton in je bil uradnik pri županstvu IV. okrožja, kjer je vodil imenik umrlih. »Gospod Rudoli!« je kričal z glasom skopljenca in stresal mladega moža, ki ga je pograbil za gumb na njegovi suknji, »hočete, da vam povem svoje mnenje? No, vsi časopisi niso vredni počenega groša. Glejte, supozicija: sem družinski oče, kaj ne? — — Dobro. Hodim v kavarno, da igram domlrto. Sledite dobro mojim izvajanjem!« »Dalje, dalje,« je rekel Rudolf. »'torej,« je nadaljeval očka Mouton, povdarja-foč vsak stavek z udarcem s pestjo, ki je stresal vrčke in čaše na mizi, »pride mi v roke časopis, dobro... Kaj vidim? Eden reče belo, drugi črno to podoben miš maš Cernu mi ie to? Sem dober družinski oče, ki hodim v kavarno...« »*- da igra domino,« je nadaljeval Rudolf. »Vsak večer,« pravi dalje gospod Mouton. Vidite,-supozicija: Razumete...« »Prav dobro!« je rekel Rudolf. »Citam članek, ki se ne ujema z mojim mnenjem. to me razjari in grizem se, ker, vidite, gospod Rudoli, vsi časopisi so lažnjivi. Da, lažnjivci,« ie tulil v naivišjem falzetu, »in novinarji so rokovnjači, mazači.« »Toda, gospod Mouton...« »Da, rokovnjači.« je nadaljeval uradnik. »Oni so krivi nesreče vseh: oni šo napravili revolucijo ta asignate; dokaz je Murat.« »Oprostite,« je dejal Rudolf, »reči hočete Marat.« »O ne, o ne,« je odvrnil gospod Mouton; »Mulat, ko pa sem videl njegov pogreb, ko senr bil majhen...« »Zagotavljam vas...« »Saj so naredili zanj igro za cirkus...« »Ko, prav,« pravi Rudolf, »to je Murat.« »A kaj vam govorim že celo uro?« je zakričal trdovratni Mouton. »Murat, ki je delal v kleti, kaj! Supozicija. Ali niso Bourbonci dobro napravili, da sp ga giljotinirali, ker je bil izdajnik?« ifcdo? Giljotlnlrali? Izdajnik! Kaj? je zakričal in prijel gospoda Moutona za gumb na njegovem površniku. *No, Marat.* »Ne, ne, gospod Mouton, Murat. Razumlva se, 'za vraga!« »Gotovo. Marat, ta podlež. Izdal je cesarja l 1815. Zato sem rekel, da so vsi časopisi enaki,« je nadaljeval gosp. Mouton in zopet prišel na tezo O onem, kar je imenoval pojasnilo. »Veste, kaj bi jaz hotel gospod Rudolf? Torej, supozicija... Hotel bi dober časopis... Ne velik... Dober 1 ta ki bi ne delal fraz... Tako!« »Veliko zahtevate,« je prekinil Rudolf. »Časopis brez fraz!« »Da, seveda; poslušajte mojo misel!« »Bom.« »Časopis, ki bi čisto preprosto poročal o kra Ijevem zdravju ta o zemeljskih dobrotah. Kajti Čemu so nam vse vaše novtae, če ničesar ne razumemo? Supozicija: Jaz sera na Županstvu, kaj ne da? Vodim svoj imenik, dobTo! No, to je, kot bi prišel kdo ta mi rekel: Gospod Mouton, vi vpisu- Kaj je? Kaj je? NO, časopisi šo ista stvar,« je slednjič končal. »Jasno,« je rekel sosed, ki je razumel. - In ko je bil gospod Mouton sprejel čestitke nekaterih gostov, ki so bili njegovega mnenja, je zopet začel igrati domino. »Pošteno sem si ga izposodil,« je dejal in pokazal na Rudolfa, ki je zopet sedel za mizo, pri kateri sta bila Schaunard in Colline. »Kakšno budalo!« je rekel ta dvema mladima človekoma in jima pokazal uradnika. »Ima pa tudi pošteno glavo, obrvi kot kočijska odeja ta oči kot vol,« pravi Schaunard ta potegne iz žepa čudovito okajeno pipico.« »Za. vraga! Gospod«, pravi Rudoli, »tu imate prav čedno pipo.« »Oh! Imam še lepšo, kadar greta v družbo,« malomarno odvrne Schaunard, »Dajte mi torej malo tobaka, Colline!« »Glej ga!« vzklikne filozof, »nimam nič več.« »Dovolite, da vam ponudim,« pravi Rudolf in potegne iz,žepa zavoj tobaka ter ga položi na mizo. Colline je mislil, da mora na to ljubeznivost tudi nekaj ponuditi. Rudolf je sprejel. Pogovor je prišel na literaturo. Ko so vprašali Rudolfa za njegov poklic, ki ga je bila izdala že njegova obleka, je priznal svoje azmerje z muzami in je dal prinesti drugič. Ko je hotel natakar odnesti steklenico, ga je prosil Schaunard, naj jo izvoli pozabiti. Slišal je bil v enem Colline-ovih žepov srebrn glas dueta dveh petfrankovskih novcev. Rudolf je kmalu prišel do razmaha, v katerem sta bila njegova dva prijatelja, ta jima je tudi napravil svojo izpoved. Brez dvoma bi bili prebili noč v kavarni, če bi jih ne prišli prosit, naj odidejo. Niso še bili napravili deset korakov po cesti — in rabili so četrt ure, da so jih napravili, ko jih je iznenadila močna ploha. Colline ta Rudolf sta stanovala na dveh nasprotnih koncih Pariza, eden v lle-Saint-Louis-u, drugi na Montmartre-u. Schaunard, ki je bil popolnoma pozabil, da je brez stanovanja, jim je ponudil gostoljubnost. »Pridite k meni,« je rekel, »stanujem tu blizu; prebili bomo celo noč v razgovoru o literaturi in lepih umetnostih.« »Ti boš godel, Rudolf pa nam bo deklamiral svoje verze,« reče Colline. »Pri moji veri, da,« je pristavil Schaunard, »moramo se smejati, živimo samo enkrat.« Prišedši pred svojo hišo, ki jo je le s težavo spoznal, je Schaunard, sedel za trenotek na obcestni kamen in čakal na Rudolfa in Colline-a, ki sta bila vstopila k vinskemu trgovcu, ki je imel še odprto, da si kupita prve elemente za večerjo. Ko sta se vrnila, je Schaunard večkrat potrkal na vrata; spomnil se je namreč nato, da je imel vra- tar navado, da ga je pustil čakati Vrata so se slednjič odprla in očka Durandl, ki se pogreznjen v sladkosti prvega spanca ni spomnil, da Schatf-nard ni več njegov najemnik, se ni prav nič vznemiril, ko mu je ta zavpil svoje ime skozi lino. Ko so bili prišli vsi trije na vrh stopnic, kar je bilo kakor dolgotrajno tako težavno delo, i® Schaunard, ki je korakal naprej, zakričal v zač» denju, ko je našel ključ od svoje sobe v vratih. »Kaj pa je?« je vprašal Rudolf. »Ne razumem nič,« je mrmral, »ključ, ki se® ga bil zjutraj vzel s seboj, najdem v vratih. Oh! Pojdimo, da vidimo. Dal sem si ga bil v žep. E, 28 vraga! Tu je še!« je vzkliknil in pokazal ključ. »To je začarano!« »Fatasmagorija!« reče Colline. »Fantazija!« je pristavil Rudolf. »Toda,« je povzel Schaunard, ki ga je izdaja glas, da se je ustrašil, »poslušajte!« »Kaj?« • M »Kaj?« »Moj piano, ki sam igra, ut, la mi re do, la si sol, re. Vražji rč, poberi se! Ostal bo vedno napačen.« »Brez dvoma niste tu doma,« mu je rekel Rudolf, ki je tiho pristavil na ušesa Colline-u, na katerega se je opiral z vso težo: »Pijan je.« »Kaj pa da. Prvič to ni piano, temveč flavta.,? (Dalje prih.) Poslano. Jadranska banka a. d. Beograd je dostavila dne 4. januarja 1924 uredništvu demokratskega dnevnika »Jutro« v Ljubljani poziv, da z ozirom la članek »Imobilizacija kavitola«, ^riobčen v »Jutru« št. 296. od 19. ju-'iia 1923, priobči v smislu § 19 tiskovnega zakona sledeči popravek: »Ni res, da bo že palača v Beogradu stala približno 60 milijonov dinarjev in da je Jadranska banka izdala za .stanovanjsko hišo v Beogradu 7 milijonov, za hišo v Celju 12 milijonov in v Zagrebu 14 milijonov, skupaj torej 93 milijonov dinarjev — res pa je, da bo stala palača Jadranske banke v Beogradu mnogo manj ta da Jadranska banka ne poseduje nobene stanovanjske hiše v Beogradu; res je nadalje, da je Jadranska banka izdala za svoje hiše v Celju in Zagrebu skupaj le okroglo 18 milijonov dinarjev. Ni res, da »v zgradbe investirani denar je za sedaj skoro brezplodno naložen* posebno radi tega, ker palača v Beogradu še ni dovršena in tudi ne bo uporabna v doglednem času, ker je morala banka zaradi pomanjkanja sredstev delo ustaviti« — res pa je, da se vse nove dovršene zgradbe Jadranske banke uporabljajo za njene poslovnice, uradnike in najemnike prostorov; res je nadalje, da bo nova palača Jadranske banke Beogradu uporabna v doglednem času, da so zunanja dela na palači popolnoma dovršena in da so notra- Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le kolikor določa 2akon. nja dela v normalnem teku brez vsa-ce prekinitve. Dalje je Jadranska banka a. d, Beograd istega dne dostavila demokratskemu dnevniku »Jutro« poziv, da z ozirom na članek »Likvidacija podjetij Jadranske banke« priobčen »Jutru« št. 262, od 8, novembra 1923 objavi v smislu § 19 tiskovnega zakona sledeči popravek: »Ni res, da je Jadranska banka prodala delnice Adriatische Bank A. G. na Dunaju v celoti in s tem lastnino svojega dunajskega podjetja nekemu nemškemu konzorciju in da je s tem Jadranska banka v Avstriji popolnoma likvidirala — res pa je, da je Jadranska banka a. d. Beograd podpisala in popolnoma vplačala celo delniško glavnico od Adriatische Bank A. G. Wien v nom. iznosu od 500 milijonov avstrij. kron, razdeljeno na 1,250.000 delnic in da je od teh odstopila le 400.000 komadov dunajskemu finančniku, tako da je Jadranska banka a. d. Beograd v posesti preko */» cele delniške glavnice Adriatische Bank A. G. Wien. , Ni res, da je Jadranska banka, da more zadostiti raznim plačilnim obvezam,. prodala svojo udeležbo pri »Kranjski stavbeni družbi d; d.« v tuje roke,— res pa je, da se nahaja Jadranska banka slejkoprej v posesti večine delnic »Kranjske stavbene družbe d. d-« v Ljubljani. Ker »Jutro« ni priobčilo gornjih popravkov, je Jadranska banka vložila tožbo proti odgovornemu uredniku »Jutra«. Ljubljana, 7. januarja 1924. Ravnateljstvo JADRANSKE BANKE A. D. BEOGRAD. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče gospod Viktor Kušar upok. Invalid južne železnice v nedeljo, dne 6. t. m. po težki in mučni bolezni mirno preminul. Zemeljske ostanke predragega pokojnika prepeljemo danes v torek ob pol 4. uri pop. iz mrtvašnice drž. bolnice k zadnjemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. Naj mimo počiva! Moste-Selo, dne 8. januarja 1924. ialufoči ostalE. S Marijin trg 8 v vv Zvezna tiskarna in knjigarna VDolfova ul. 1 v Ljubljani Izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. Moderna knjigoveznica. § Kupilo se ■aMatirain. Ponudbe je postati na uredniitvo .Narodnega Dnevnika*. LAL1 3L9SMI Slike narisal akad. slikar M. Gaspari, Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo za mladino )• bilo koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne v Ljubljani- Cena po Din 25*—, v luksusni izdaji po Din 30*—. Poštnina posebej po Din 1—odnosno za luksusno izdajo po Din l-50‘—, za inozemstvo dvojna poštnina. Narožlla sprejema Zvezna knjigarna, Uubllana, Marijin trg 8. NaJceneJSe nove In rabliene pisalne stroje « ipecijalnl mahanitnl dalavntd ta poprave pisalnih, računskih, ratmnolavalnlh la kopirnih strojev. MALI OGLASI vsaka ?0 besed do Dn Cena oglasom vred davščino 25 beseda nadal na para 2a Mi Biizarstvo ie mogoče z uporabo salona, neparirano v sredini mosta se Išče ,*a mirnega goapoda, visokega položaja. Ponudba pod „Soba I.“ na upravo lista AAAAAAAAA Teptalka tMim (kubu® itatiiij |,udvik Baraga. Ljubljana, ^LlubUena* Selenburgova ulica 6.1 L Karlovška cesta itev.2 Barvne trakove, karbon—Indigo papir ter vse drage I potrebičlne. Plsarnlika ©prema vedno v zalogi. IvvvTrvvvv' -------“— 108 oralov s hišo, 90 oralov, lep gozd K4.5D0.000--. Dncocfnn 19 orMov' T blii,ni i MMlVU, kolodvora, lepa hiša, radi preselitve pod ceno. Lepa vila s parhoiii,'*\”1 vseliti, poleg velk vrt K1,250.000 Reetilnn 3 koncesijo vred DOSlIlllU« ugoden nakup, VbE trgovskih lokalo«, veliki lokali za eksport v bližini kolodvora K ll/, mil. Znamka za odgovor! Realltetna pisarna „Rapid“, Maribor, Go-. sposka ul. 28. . BI IliSllSkl DDE. sluga ali kaj sličnega želi vstopiti mladenič, vešč slovenščine, angleščine ter deloma nemščine. Ponudb* na upravo llata pod »Emptoyment«. se sprejme s 15. januarjem na dobro domačo hrano. Naslov v upravi lista. prostorna, eolnčna lega, sredi mesta se le prod odškodnini zamenja. Ponudbe pod ,,Zame-na“ upravo tega lista. se sprejemajo v polno popravo, se poniklajo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime. „TR1 BUNA" F. B. L. Karlovška o. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. ____________________ kot upravitelj vodstva večjega posestva ali kaj sličnega. Strokovnjak v kmetijstvu vrtnarstvu, gozdni in lesni manipulaciji z razpolaganjem delavcev in vprežne živine. Pošten, zanesljiv z najbolišimi spričevali. Even-tuelno prevzamem tudi pri merno posestvo v najem. Po-nudoe poslati ped „Dobor gospodar1* na upravo lista. „Jutr. Novosti" a dne 27. . L 18*8 nujno potrebujem. Odd* naj se proti nagradi v upravi ..Narodnega Dnevnika* VateiD stanovanje ista pri boljši družini dijakinji ali dijaka. Klavir na razpolago. Vprašati Ja < Gradišč*.2/1. levo, t mlaj Sm Jalanr zobna past« Vas more popolnoma zadovoljiti. sl želi z dijakinjo liceja ali uči teljlšča mlad izobražen gospod, absolvent -8. realke, sin tovarnarja. — Ponudb* pod šifro »Mladost« na upravo Usta, pesnika Valentin Vodnika v krasnem okvirju naprodaj. Ogleda se jo lahko v upravi lista. ;*n za 200 do 400000 K'— ©*• več proti dobremu obratovanju in zemljiškem zavarovanju kakor tudi proti plačanemu sodelovanju za že mnogo let obstoječo in dobro prospevajočo trgovmo z meš. blagom v Mariboru, nahajajočo se na najbolj prometni Cesti z veliko bodočnostjo s* išče takoj. Glavnica se lahko poioži tudi polagoma. Cenjene pismene ponudbe na A. Brinar, Maribor, hotel Meran. išče večje podjetje. Samo spretne in agilne moči naj se oglase pod ,.Spreten" na upravo lista. SploMimMl garantirano p o po le n, izide v kratkem. Tudi zunanje inserate, naročila, akviziterje za večje okraje sprejema »Marstan« Maribor. Dva mU rtila s pisarniško prukso, zmožna knjigovodstva, korespondence in vseh pisarniških del, iščeta primerne službe. Dopise na: „Mlada gospoda", poštno ležeče Slov. Blstriea. - se sprejmejo takoj 4 dobri mizarji ** pohištvo v trajno dalo. Vprašati pri Florijanu Strauss v Tuzli lepe za eno ali dvovprego proda Albin Koman, Vižmarje 88, p. St. Vid nad/Ljubljano. Hunta dobro vpeljanega pri trgovcih se išče proti dobri proviziji. Ponudbe pod „Dober zaslužek" na upravo lista.__________________ Frani« Stga-Bole se priporoča cenj. damam. — Ljubljana, Poljanski nasip 34. star 48. let, s 30 letno piaksp, itvežban v vseh panogah gospodarstva, želi premeniti mesto. Ponudbe na upravo lisja pod ..Energičen"_______________________________________________________________ V Mariboru s hišo; dobroidoča. 70 oralov vseh kultUr, r. 80 glav živine in elektriko 6V, milj. K. (lija s 3 orali parka, proste Milu stanovanje, fflodcrft©, gradu slična gostilna z le karno in 1 oral stavblšča, promet 2,400.000*- K Post5tsa,„“XO no proda pisarna Zagorski, Maribor Barvarska ulic* 8.