MB.L0 TE ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA SLOVESNO SPREJELA NOVO ZVEZNO USTAVO SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE — TITO DOSMRTNI PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE — V TOREK JE LJUDSKA SKUPŠČINA SLOVENIJE SPREJELA NOVO USTAVO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE To nedeljo se je Zvezna ljudska skupščina v slavnostnem vzdušj u sestala na svojo zadnje zasedanje, ki se ga je udeležil tudi predsednik republike maršal Tito. Dopoldne je predsednik zvezne ustavne komisije Edvard Kardelj podal ekspoze k predlogu novp ustave. Zvezni ljudski poslanci so nato v razpravi poudarjali, da je nova zvezna ustava v skladu z enakopravnostjo narodov Jugoslavije in z ustavno določenimi pravicami ljudskih republik. Nova ustava mora postati pobuda za nove progresivne napore naše družbene skupnosti za še večjo enotnost delovnih ljudi vseh narodov Jugoslavije, za čedalje bolj humane odnose med ljudmi in za njihovo življenjsko blaginjo. Na popoldanskem zasedanju je predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič prebral odlok: -Razglaša se ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki sta jo sprejela zvezni zbor in zbor proizvajalcev na seji 7. aprila 1963.-: Razglasitev nove zvezne ustave so poslanci sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem in manifestacijami r.a ta veliki zgodovinski trenutek, o katerem je predsednik Stambolič v svojem zaključnem govoru poudaril med drugim: »Vsi mi In vsi občani našo dežele smo trdno prepričani, da bo imel» nova ustava važno vlogo v boju naših narodov za razvoj socializma v naši deželi, za uresničenje čedalje boljšega življenja delovnih ljudi socialistične Jugoslavije. Vsi občutimo pomen tega zgodovinskega dejanja in zadovoljstvo, da mu ne samo prisostvujemo, marveč da smo bili tudi aktivni udeleženci v pripravljanju in sprejemanju nove ustave.« sta zbora na ločenih sejah sprejela a* enakem besedilu ustavo Socialistične republike Slovenije. Ko je zatem predsednik Vida Tomšič prebrala odlok o razglasitvi nove ustave, je v skupščinski dvorani zadonel dolgotrajen in nepretrgan aplavz. Nato sta zbora na ločenih sejah sprejela še £akon o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin, zakon o volitvah poslancev skup- ščine SR Slovenije, zakon o organizaciji in delu Izvršnega sveta skupščine SRS, zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev skupščine SRS. odlok o razpisu volitev v občinske in okrajne skupščine ter odlok o razpisu volitev v republiško skupščino. Ob zaključku zasedanja pa je predsednik Vida Tomšič v svojem govoru med drugim dejala: »Imamo čast in srečo, da smo kot izvrševalci in tolmači volje in že-lja naših občanov bili danes poklicani, tla izglasujemo in razglasimo ustavo, ki nI samo mejnik v življenju Socialistične republike Slovenije tn Socialistične federativne republike Jugoslavije, ni samo mogočno orožje za smelejšo razvijanje naše socialistične družbe, ampak tudi svetla pridobitev, pomembna r,a vse napredne ljudi v svetu.« OB 20-LETNICI II. ZASEDANJA AVNOJ Manifestacija enotnosti in bratstva Izvršni odbor zveznega odbora SZDL Jugoslavije je v zvezi z 20-lctnico zasedanja AVNOJ poslal zvezni, ljudski skupščini posebno pismo, v katerem daje pobudo za kar najbolj slavnostno proslavljanje znamenitega zgodovinskega dneva, ko so si jugoslovanski narodi postavili temelje svoje neodvisnosti, enotnosti in demokratične oblasti delbvncga ljudstva. Letos 29. novembra bo minilo 20 let od zgodovinskega II. zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in ustanovitve nove Jugoslavije. Izvršni odbor zveznega odbora SZDLJ predlaga zvezni skupščini. da bi ta jubilej praznovali bolj slovesno kot prejšnja leta. To je spet priložnost, da bi oživili spomine in dali priznanje milijonom borcev, ki so z nadčloveškimi napori v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji kovali in skovali največjo zmago v zgodovini naših narodov. To je priložnost, da se ozremo na prehojeno pot. na globoko humano in socialistično vsebino boja naših narodov, na veličino gesla bratstva in enotnosti, na pomen obračuna z vsem. kar jc bilo v preteklosti negativnega. V preteklih 2 desetletjih bojev in napornega dela smo dosegli velike uspehe in ustvarili pogoje za nova prizadevanja in nove zmage, in sicer po zaslugi naše enotnosti. poosebljene v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije in vodilni vlogi Zveze komunistov, na čelu s tovarišem Titom. Organizatorja in nosilca proslave 20-letnice II. zasedanja AVNOJ naj bosta izvršni odbor zveznega odbora SZDL in pred-sedništ vo zvezne skupščine, ki naj določita enotno delovno skupino, ki bo izpolnjevala konkretne naloge v zvezi s proslavo. Proslava 20-letnicc obstoja nove Jugoslavije naj dobi značaj jugoslovanske splošne ljudske proslave, ki bo trajala vso jesen in se zaključila z osrednjo proslavo v Beogradu 29. in 30. novembra letos. Proslava naj bo pomembna splošno politična manifestacija bratstva in enotnosti ter socialistične graditve nove Jugoslavije. Med proslavo naj bi se spominjali povezanosti in vzajemne odvis- Zadnje zasedanje Ljudske skup-ičine Slovenije, ki je bilo ta to-jiek. je prevevalo slavnostno razpoloženje. Zasedanje se je začelo ob desetih dopoldne, ko je predsednik republiške ustavne komisije Miha Marinko v svojem eks-pozeju obrazložil predlog nove ustave Socialistične republike Slovenije. Njegov ekspoze so ljudski poslanci sprejeli z odobravanjem, prav tako pa tudi predlog ustavne komisije, da skupščina sprejme novo ustavo. Slavnostno razpoloženje na zasedanju pa je doseglo svoj vrhunec popoldne ob peti uri, ko je predsednik Ljudske skupščine Slovenije Vida Tomšič na skupnem zasedanju obeh zborov sporočila poslancem, da sta jo predsednika republiškega zbora in zbora proizvajalcev obvestila, da Pozdrav okrajni konferenci SZDL Danes popoldne se bo začela v Novi Gorici okrajna konlc-renca Socialistične zveze, nadaljevala pa se ho jutri dopoldne. Delegati in gostje — vseh bo blizu dvesto — so že vnaprej prejeli poročilo začasnega okrajnega odbora SZDL Koper, zato ga na konferenci nt bodo brali, pač pa bo po izvolitvi organov konference Imel referat o bodočih nalogah Socialistične: zveze na Primorskem predsednik začasnega okrajnega odbora SZDL Koper Ivan Lapajne. nakar bo v soboto dopoldne razpirava na poročila, ob zaključku pa bodo delegati izvolili nov okrajni plenum SZDL. Izvleček iz poročila začasnega okrajnega odbora Socialistične zveze Koper preberite na 3. strani dana-šnje številke, medtem ko bomo o referatu predsednika Lapajneta ter razpravi in zaključkih konference poročali prihodnji teden v zadnji številki »Slovenskega Jadrana«, ki naj bi se po predlogu s sklepom konference združil s »Primorskimi novicami« v novo, enotno glasilo SZDL primorskih občin in okraja pod nazivom »Primorske novice« s sedežem v Kopru. nosti. razvoja demokratičnih oblik ljudske oblasti od narodnoosvobodilnih odborov do danes, tembolj, ker smo prav v jubilejnem letu dobili novo ustavo. Proslava ne daje samo priložnosti, da pregledamo uspehe ekonomskega in družbenega ter političnega razvoja Jugoslavije med revolucijo in v zadnjih dveh desetletjih. temveč bo omogočila sleherni komuni v Jugoslaviji, da pregleda svoja prizadevanja v okviru skupnega razvoja in svoj prispevek v boju za socialistične odnose. Sleherna komuna naj se med proslavo ozre na prehojeno pot. ne. le stališča oblikovanja ljuti 'ke oblasti, ampak tudi presodi svoj ekonomski, kult.urni in splošno družbeni napredek. Volitve republiških poslancev ter občinskih in okrajnih odbornikov Ljudska skupščina Slovenije je na svojem zadnjem zasedanju ta torek sprejela odlok o razpisu volitev za republiški zbor in za zbore delovnih skupnosti skupščine Socialistične republike Slovenije ter odlok o razpisu splošnih volitev v občinske In okrajne skupščine. Volitve poslancev v vse zbore skupščine SR Slovenije bodo v vseh občinskih skupščinah na vsem območju SR Slovenije. Neposredne volitve poslancev republiškega zbora skupščine .SR Slovenije bodo na vsem območju SR Slovenije v nedeljo, 16. Junija 196.1. Volitve v občinske zbore občinskih skupščin bodo v vsej SR Sloveniji v nedeljo, 26. maja 1963. Volitve v zbore delovnih skupnosti občinskih skupnosti bodo v vsej SR Sloveniji dne 24. maja 1963. Volitve v okrajne skupščine bodo v vseh občinskih skupščinah v Socialistični republiki Sloveniji dne 3. junija 1963. Razen odloka o razpisu volitev je. ljudska skupščina sprejela tudi sklep o imenovanju republiške volilne komisije za volitve republiških poslancev in sklep o imenovanju republiške volilne komisije za volitve občinskih In okrajnih odbornikov. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 16. APRILA 1963 Poštnina plačana v gotovini OB DESETI OBLETNICI velike izgube 10. aprila 1!)53 je umrl Boris Kidrič Plod revolucionarnih pridobitev in socialistične graditve o ZGODOVINSKO POMEMBNA ZASEDANJA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE IN LJUDSKE SKUPŠČINE SLOVENIJE V sredo je poteklo deset let, kar smo jugoslovanski narodi izgubili svojega velikega revolucionarja Borisa Kidriča, ki ga je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše srede sredi najplodnejšega snovanja In ustvarjanja gospodarske moči naSe dežele ter usmerjanja delovnih ljudi naše dežele na pot razvijanja socialističnih odnosov In delavskega samoupravljanja. Delovni ljudje naše socialistične dežele se ob deseti obletnici boleče izgube globoko klanjamo spominu velikega ustvarjalca in graditelja revolucije s trdno odločnostjo, da bomo nadaljevali graditev odnosov, za katere je Boris Kidrič dal I svoje mlado življenje. Po svoji vsebini je naša nova ustava plod in zrcalo velikih revolucionarnih pridobitev in uspehov socialistične izgradnje, ki so jih dosegli delovni ljudje Jugoslavije v težavnih bojih in hudih naporih, pogosto z mnogimi odpovedovanji in žrtvami, na čelu z Zvezo komunistov in tovarišem Titom. Gotovo je, da dokument s takšno vsebino in dal jnosežnostjo nc hi mogel nastati, če ne hi bil naš družbeni razvoj poln revolucionarne dinamike, če se ne bi pogumno oprijemali novega in boljšega, če ne bi bilo nenehnega boja zoper birokratizem in konservativno okrepene-lost. Ce ne bi vztrajno ustvarjali in razvijali čedalje bogatejših oblik družbenega samoupravljanja in če ne bi v tem dinamičnem procesu reševali tudi osnovnih idejnih in političnih problemov, danes ne bi mogli sprejeti tako napredne in sodobne ustave, kakor je naša. Kot takšna mora postati nova ustava spodbuda za nova progresivna prizadevanja naše družbe za vse večjo enotnost delovnih ljudi in narodov Jugoslavije v boju za nadaljnji napredek socializma, za čedalje bolj humane odnose med ljudmi in za njihovo blaginjo. (I/, ekspozeja predsednika ustavne komisije Edvarda Kardelja) Naš družbeni sistem — do koder se je že izoblikoval in kakršen se kaže v ustavnih tekstih — je resnična sinteza naše stvarnosti in odraža tesno povezanost vseh delovnih ljudi z vodilnimi idejnimi političnimi silami. Nadgradnja naše družbe najbolj neposredno izhaja iz njenih tvornih osnov, ki so v vplivni vzajemni povezanosti in medsebojni regeneraciji. Vsa temeljna načela ustave so dobila popolno potrditev v doslej najširši vseljudski manifestaciji, v kakršno se je spremenila javna ustavna razprava. Nova ustava v celoti in v podrobnostih omogoča nadaljevanje naše politike, usmerjene k uresničevanju Programa Zveze komunistov Jugoslavije. Nova ustava jc utrjevanje sistema, ki smo ga zgradili v izvajanju našo politike, po drugi strani pa tudi široko odpiranje svobodnih poti za popolno uresničenje našega Programa. Vsi moramo stremeti, da bomo šli po tej poti tako notranje zavzeti, kakor smo bili v ustavni obravnavi. Ustavno uzakonjeni enotni ekonomski in druž-beno-politični sistem v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji bo temelj nadaljnjega utrjevanja enotnosti naših narodov in njihove vsestranske enakopravnosti. Ivo je tovariš Tito na VII. kongresu Zveze mladine Jugoslavije obravnaval to vprašanje, je izrazil tudi izredno globoko misel: »Višja stopnja enotnosti socialistične, skupnosti z več narodnostmi je tudi prav v tem, da imajo vse te narodnosti skupno nalogo razvijati in dvigati socialistično družbo na višjo stopnjo socialističnih družbenih odnosov.« (Ii ekspozeja predsednika republiške ustavne komisije Mihe Marink») KOPER — Resnična sinteza nase stvarnosti I/ ustanovitvi Po poldrugem mesecu trdega dela .le Alešu Boblcrju-Prlmo2.il ' uspelo 1.. 2. 12. 1<>12 na Vrhel» pri Kromber-ku organizirati 1. partijsko konferenco Slovenskega Primorja, ki je pomenila začetek pospešenega narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. Konferenca je celotno področje Slovenskega Primorja podelila na Iri \ področja in okrožja. Južno področje je imelo okrožja: Trst, Slovensko Istro, Materijo in Kras. Partijska konferenca, potem ko je, ugotovila, da Slovenska Istra »ni ob- ; delana«, je kot zaupnika Pokrajinskega komiteja za Slovensko Istro i odredila Vidka Hlaja-Zižlča. Aleš Re-bler je Vldka lllaja opozoril na težave, na katere bo naletel v Slovenski Istri ter mu naročil, naj napne vse sile, da bi se tudi tukaj razplamtela oborožena borba. Po konferenci se je Vidko Hlaj dogovoril z M.-.rkom Marušlčcm za jav-ko pri kovaču Jožetu Kuzmiču v Pa-dni pri Izoli. Vidko je odšel v Slovensko Istro, »da odpre vrata v Far-tijo«, poveže članstvo v celice in vzpostavi rajonske komiteje. Okrožni komite in partijsko tehniko, da pritegne k narodnoosvobodilnemu gibanju zavedne Slovence In Italijane, da popularizira temeljne točke OF, odloke Izvršnega odbora OF, da seznanja množice z odločilno vlogo Partije v izgradnji OF In partizanske vojske. V predhodni fazi naj na množičnih osnovah Izgradi Narodno zaščito kot prvo stopnjo k množični partizanski vojski. Prvikrat, po dveh letih aktivnega sodelovanja v partizanskih enotah na Štajerskem in Notranjskem, je Vidko Hlaj odšel na politično delo. Ze prvo noč po prihodu v Slovensko Istro se mu je zataknilo. V hiši Jožefa Kuz-miča v Padni Je bil ponoči obkoljen. Z drznim skokom iz prvega nadstropja se je prebil skozi blokado in stekel v temo, ne da bi vedel kam. Vrnil se je v četo. Dvajset, dni je bil v 3. četi 3. bataljona Soškega odreda v Brkinih. Tu mu Je preskrbel zvezo za Slovensko Istro Jože Zidar-Ja-dran, ki je Vidka preko Škofij povezal z Ivanom Cahom-Iskro. Prvi neuspeh nI ostal skrit Darku Marušiču. ki je lili odgovoren za vsa štiri južna okrožja. 18. decembra 1912 je v dopisu, naslovljenem »Dragi tovariši« poizvedoval: »Kaj je z Vidkom?«. Se ves mesec se ni zboljšala situacija v Slovenski Istri. Pokrajinski komite KPS za Primorsko je o tem poročal CK: .. Na jugu so rezultati popolnoma nezadovoljivi... Vprašanje partijskega vodstva... je torej slej ko prej nerešeno ... V Istri je 1 član KP . .. morda se bo zbolj-šal položaj s prihodom Branka Babl-ča.« O svojih prvih zvezah v Slovenski Istri je Hlaj poročal Darku Marušiču na sestanku 21. I. 1343. Ze tako težak položaj se je Vidku Hlaju povečal tako rekoč ob samem začetku njegovega političnega dela še s provalo kurirske javite v Barbari na Miljskem hribu. Cez noč je ostal brez zveze s Trstom in Darkom Marušičem, brez zveze s Pokrajinskim komitejem in brez zveze z Brkini. Ob ' provali v Barbari je šla v Izgubo "tudi'poSiljVa' narodnoosvobodilnega tiska za Slovensko Istro in Brkine. PK KPS za Primorsko se je 21. februarja pritoževal nod Vidkom, ker še ni poslal nobenega poročila. Ponovno se je Darko Marušlč sestal z Vidkom Hlajcm v Slovenski Istri (21. februarja 1913). Takrat Hlaj še vedno nI imel zveze niti s Trstom niti z Brkini, zato je poročilo, ki ga je poslal Darku Marušiču-Blažu o stanju v Slovenski Istri, prvo razveseljivo poročilo o uspehih njegovega političnega delovanja v Slovenski Istri. V dobrem mesecu napornega dela Je uspel vzpostaviti dva rajonska komiteja in G celic, v katerih Je bilo vključenih 27 članov in kandidatov. Tolikšne uspehe je dosegel Vidko Hlaj, kljub velikemu strahu, ki ga Je imelo istrsko ljudstvo pred organizacijo, saj so bile v prejšnjih letih pogoste provokacije v Slovenski Istri. Bilo je precej primerov, da so razni »funkcionarji« v Imenu KP zavajali In ivžemali ljudstvo in živeli na njihov račun. Vidko Hlaj Je vzpo- stavil tudi zametek dokaj dobrega Okrožnega komiteja. Uspehe je imel tudi v Izgradnji OF, ki ji je postavil temelje v 15—20 Istrskih vaseh. Tudi v zbiranju prostovoljcev Je uspel, vendar uspehi niso bili veliki, ker so Italijani pobrali letnike 2-1, 25 in 2li, letniki 190C-1924 pa so bili vsi pri vojakih. Manjše uspehe Je dosegel v prvem mesecu z organizacijo Zveze komunistične mladine. Po tem sestanku je bila ponovno vzpostavljena zveza Slovenske Istre s Trstom. Po njej je Vidko poslal -I. marca prvo poročilo o svojih uspehih Pokrajinskemu komiteju za Primorsko. Pri svojem političnem delu je imel Vidko Se vedno težave. V Slovenski Istri je bilo po vaseh veliko fašističnih posadk, ki so ponoči pošiljale patrulje po vaseh in 60 v veliki meri otežkočale organizacijo sestankov. Vldkovl želji, da bi ponovno šel v partizansko enoto, je Darko Marušlč odgovoril: ». . . V partizane boš šel, ko bo vodstvo KP smatralo, da Je to nujno oziroma potrebno. Dotlej ostaneš na mestu, ki ti je določeno ...« Zelo poredko je Vidko dobival narodnoosvobodilni tisk. 12. marca je EP* dobil iz Trsta 70 Izvodov 2. številke Primorskega "poročevalca, zato je začel zbirati gradivo za postavitev lastne okrožne tehnike In za to delo zadolžil Ivana Caha-Iskro. Pomlad 1913. leta Je prinesla narod-nosvobodllnemu gibanju v Slovenski Istri nove uspehe. Vidko Je 22. marca sporočil Beblerju: »Delo naše organizacije se je poživilo, odkar sem postavil redno poslujoče rajonske komiteje , . . OF pridobiva na (orehu. l.Judstvo počasi dobiva korajžo... strah pred represalljaml Je manjši, vedno večje Je nezadovoljstvo med prebivalstvom zaradi preiskav in rc-ltvlziclj ... V tej okolici je vse polno ovaduhov, ki stalno hodijo okrog, da se podnevi ne morem nikamor premakniti . .. Ponoči so pojačane patrulje. Ustavljanje, legitimiranje In osebne preiskave so sedaj na dnevnem redu . . .« Uspehi Vldka Hlaja pri vzpostavljanju mreže partijskih organizacij, odborov OF. pri vključevanju v narodnoosvobodilno gibanje mladine Iti žena so ustvarili pogoje za ustanovitev Okrožnega komiteja KP za Slovensko Istro. Aprila 19)3 Je prišel v Slovensko Istro Franko Balilč. Partijska organizacija Je Imela takrat že 3 rajonske komiteje ter v 7 celicah 33 članov in kandidatov. Takšna organizacija je dovoljevala, da je član Po- krajinskega komiteja KPS za Primorsko Branko Bablč ukinil mesto zaupnika Pokrajinskega komiteja, ki ga je zasedal Vidko Hlaj in 11. aprila na prvem sestanku ustanovil Okrožni komite KPS Slovenska Istra. V tem komiteju je bil sekretar Vidko Hlaj, člani Franc Ivančič-Lnka iz Gabrovlcc, član Partije že od 1936, ki je v komiteju odgovarjal za vojsko In Narodno zaščilo, Vincenc Kocjan* člč-Marko, odgovoren za obveščevalno službo in Ivan Cah-Iskra, odgovoren za tehniko. V poročilu o ustanovnem sestanku je novi Okrožni komite poslal Pokrajinskemu komiteju pozdrav naslednje vsebine: »s lega sestanka vam pošiljamo izraze brezmejnega zaupanja v vas In vaše delo. Obljubljamo, da bomo zastavili vse svoje moči, da bomo dovršili naše skupne naloge.« Branko Bablč pa je v svojem poročilo Pokrajinskemu komiteju zapisal: »Delo je tam precej zaostalo, so pravzaprav šele prvi začetki, sicer je Vidko udaril prve temelje precej dobro. posebno kar se tiče partijske organizacije. Razpoloženje je za nas — OF absolutno, se lahko reče, da je Istra po političnem razpoloženju prebivalstva popolnoma rdeča. Organizirali smo okrožni partijski In odbor. Do sedaj Je že približno GO 'h vasi organiziranih v OF . . .« J. Kramar Najhujše zlo, ki so ga morali Slovenci prenašati po prvi svetovni vojni, je bila razcepljenost na tri države. Nobena od držav, ki si ,ie prisvojila slovensko ozemlje, ni spoštovala pravic slovenskega naroda. Naš narod je bil zaradi tega podoben bolniku, ki si dolgo ni mogel najti pravega leka, da bi se pozdravil in zaživel življenje zdravega in svobodnega človeka. Ta lek si je bilo treba šele izvo-jevati. Ni slučaj, da so tri komunistične partije: KPJ. KPI in KFA leta 193-1 izjavile, da bodo -podprle boj Slovencev za njihovo združitev. V tistem času pa ni bilo povsem jasno, v kateri državi naj bi se združili In kakšno obliko naj bi imela ta država. To vprašanje je dokončno razčistila OF v času, ko ie razcepljenost Slovenccv zaradi okupacije dosegla svoj višek. V programu OF Je bilo Izrecno rečeno. da je usoda Slovenccv povezana z usodo jugoslovanskih narodov in s tem je bila že nakazana federativna ureditev države teh narodov. Komunistična . partija Slovenije, ki jc bila pobudnik ustanovitve Osvobodilne fronte In s tem tudi glavni organizator narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda, jc že takoj od začetka vložila vse sile v to. da lil se vsi člani slovenskega ljudstva vključili v oboroženo borbo proti okupatorju. Prav zaradi lega je pošiljala svoje najbolj prekaljene revolucionarje zlasti v slovenske obrobne dežele, sama OF pa tjakaj svoje najboljše'aktiviste. Na ta način sta KPS in OI-" zagotovili enoten razvoj NOB na Slovenskem. Leta 19-11 in 19-12 so prišli v Slovensko Primorje številni taki organizatorji z namenom, da pomagajo okrepiti narodnoosvobodilno gibanje. To .le bilo toliko boli potrebno, ker je fašizem to slovensko deželo dobesedno izropal. Tako sta se potlej naglo organizacijsko Izpopolnjevali KPS in OF z vsemi svojimi množičnimi organizacijami. Dogodek velikega pomena je bila 11. IV. 1013 ustanovitev Okrožnega ko- POJASNILO TAJNIŠTVA ObLO ILIRSKA BISTRICA Zakaj zapora ceste za vprežna vozila Zaradi močno razvitega avtomobilskega prometa po cestah I. in II. reda. )e. tajništvo za notranje zadeve OLO Koper pred časom izdalo upravni akt in prepovedalo promet z vprego po cestah I. in II. reda na celotnem območju okraja. S tem upravnim aktom je bil prepovedan promet za vprežna vozila od 12. ure v soboto do 12. ure v ponedeljek. Enak ukrep je veljal tudi za praznike. Ker je bil to le začetek Izboljševanja prometa na Javnih cestah, so pristojni organi začeli proučevati še druge možnosti kako izboljšati varnost na cestah. Sledilo je več talcih ukrepov. Prepovedan je bil tudi promet z vprego ponoči, določeni so bili obvozi tam, kjer je bilo to mogoče, v nekaterih krajih pa so celo pristopili k urejevanju posebne poti za vprežna vozila poleg ceste I. oziroma II. reda. Ti ukrepi so bili podvzeti tudi na območju naše občine, prepovedan je promet za vprego od železniškega mostu pri Topolcu skozi naselje Ilirska Bistrica za vso vprego, ki tran-zltlra, v samem mestu pa se je promet vprege usmeril po ulicah. S tem se je razbremenila, cesta II. reda, po kateri je promet že itak precej ovi- Domači pohištveni industriji primanjkuje* kvalitetnega furnirja. Najbolj pogrešajo proizvajalci pohištva javorov, češnjev in brestov furnir in ga zato med drugim uvažajo tudi iz Zahodne Nemčije. Na drugi strani pa ugotavljamo, da prav v zahodne dežele izvažamo precejšnje količine prav tega pogrešanega furnirja. Zato se je sestala sekcija za furnir in vezane plošče poslovnega združenja ¡Les« in so se temeljito pogovorili o preskrbi domače industrije s kvalitetnimi furnirji. Ugotovili so, da bodo v bližnji prihodnosti proizvajalcem pohištva na razpolago le majhne kb-ličine potrebnega furnirja in da ga bo zato treba še vedno nekaj uvoziti. Ob tem pa bo treba urediti še vprašanje cen, kajti industrija je do zdaj izvažala furnir po znatno višjih cenah, kot pa je na domačem tržišču. Seveda je treba upoštevati tudi postavko, ki jo izkazuje uvoz. Skratka, najti bo treba kompromis, ki bi bil obojestransko sprejemljiv. Stvar bo urejala sekcija in ob tem upoštevala predloge, naj bi bil domači prevzemni kriterij enak inozemskemu. Govora je bilo še o uvozu eksotične hlodovine, ki .bi jo predelovali v furnir, po katerem je precej povpraševanja pri izdelovalcih pohištva. ran. Nadalje je sledila zapora prometa z vprego, ki tranzitlra od križišča pri Spetlču v Ilirski Bistrici do meje LR Slovenije, vprega pa jc usmerjena po ccsti III. reda preko Zablč. Ta ukrep so nekateri državljani sprejeli z negodovanjem, od njihove strani pa je bilo nekaterim ljudskim odbornikom naloženo, da zadevo obravnavajo na seji ljudskega odbora, da bi zapora ceste za ta del ne veljala. Tako jc bilo na seji LO v mesecu januarju sklenjeno, da naj svet za splošno upravo in notranje zadeve ObLO Ilirska Bistrica predlaga Ol.O Koper, da odpravi akt o zap.orl ceste II. reda od Ilirske Bistrice do meje LR Slovenije. Svet je na svoji seji 17. januarja 19(13 sklenil, da obdrži odločitev tajništva za notranje zadeve OLO Koper v veljavi ter da se ne predlaga opustitev zapore. Med poročilom o izvršenih sklepih te seje je bil odbornikom na seji dne 13. februarja sporočen sklep sveta za splošno upravo In notranje zadeve ObLO Ilirska Bistrica, na kateri je ljudski odbor naložil upravnemu organu, da poskuša doseči pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LS LRS, da se zapora ukine. Dne 9. marca smo dobili sporočilo od Državnega sekretariata za notranje zadeve LR LRS. da je ukrep o zapori ceste za tranzitiranje vprežT nih vozil od Ilirske Bistrice do meje LR Slovenije zakonit ln nujno potreben zaradi varnosti javnega prometa. Ljudskemu odboru je bilo sporočilo Državnega sekretariata za notranje zadeve sporočeno na seji 12. marca 1963. To sporočilo dajemo, da se državljani seznanijo z ukrepi, podvzetlmi za ukinitev zapore. Ker pa gre pri tem za varnost ljudi in premoženja, je javni interes, da zapora oziroma omejitev prometa za vprego ostane v veljavi. JADRAN (Dekani) : TOMOS 2 : 1 V prijateljski nogometni tekmi je dekanski Jadran nepričakovano premagal koprski Tomos z 2:1. Kljub porazu so Koprčani igrali boljše kot v preteklih tekmah in vse kaže, da se počasi vračajo v formo. A -..ri mlteja KPS za slovensko Istro, do katere jc prišlo po navodilih Pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko Primorje. čigar sekretar jc bil tedaj tov. Aleš Bebler. Po tem datumu je NOB v Istri še bolj zaživela. Člani navedenega okrožnega komiteja so bili: Franc Hlaj-Vldko, doma iz Roča v Istri, ki je bil obenem sekretar, Ivan Cah-Iskra, doma iz Rl-žanc, ki je odgovarjal za tehniko, Vincenc Kocjančič-Marko, doma iz Bertokov, ki je vodil obveščevalno službo ln Franc Ivančič-Lnka, doma i/. Gabrov-ice, ki jc vodil vojaške zadeve (med ostnllm je organiziral tudi narodno zaščito!). Medtem ko sta Hlaj ln Cah še živa. sta ostala dva padla v boju proti okupatorju. Zanimivo je, da so meje slovenskega Istrskega okrožja tekle ob robu samega Trsta. V okrožje so spadala vsa naselja okoli Doline. Ustanovitelji okrožja so upoštevali geografsko zaokroženost tega ozemlja in pa tudi njen skupen zgodovinski razvoj. -V času nastanka okrožnega komiteja za slovenski del Istre je bilo na tem ozemlju le tnalo komunistov. Večji del je fašizem pregnal v tujino. ali pa so bili v zaporih in konfi-naclji. Vsaka pomoč matične dežele je bila v tem primeru izredno dragocena. Kmalu so se pokazali dobri sadovi. Po vojaški kapitulaciji Italije (8. IX. 10-13) je že naslednjega dne prišlo tudi na Koprskem do množične vstaje. Okrožni komite je bil zatem pobudnik ustanovitve Okrožnega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Istro. AFZ in še drugih množičnih organizacij. Tako se je slovenska Istra, ki je. bila 25 let -izpostavljena najhujšemu fašističnemu terorju, v celoti vključila v narodnoosvobodilno gibanje jugoslovanskih narodov ln si ob njihovi pomoči in s svojimi žrtvami izvojevala svobodo. 11. IV. 1943 je potemtakem važen mejnik v razvoju NOB na Koprskem in ga bomo proslavili skupaj z obletnico množičnega upora in obletnico priključitve tega ozemlja k Jugoslaviji. Poseben iniciativni odbor v Kopru. ki bo vodil proslave, je zbral obsežno gradivo o NOB na Koprskem. Želimo si, da bi bil čim prej objavljen vsaj del teh dragocenih podatkov o borbi Slovencev v Istri za svojo dokon*"n osvoboditev. S. Vilhar Ze doslej sta sestavljala občinski ljudski odbor dva zbora: občinski zbor in zbor proizvajalcev. Spričo bistvenih sprememb v družbeni strukturi ter razvoja samoupravljanja ne le v gospodarstvu, marveč na vseh delovnih področjih pa nova ustavna določila razširjajo sedanji ' občinski zbor proizvajalcev v zbor delovnih skupnosti. Vanj bodo volili oziroma bodo Izvoljeni ne samo delovni ljudje, ki delajo na področju gospodarstva — kot v sedanji zbor proizvajalcev — ampak tudi delovni IJudle. ki so na območju občine zaposleni v zdravstvenih, socialnih, kulturnih ln prosvetnih delovnih organizacijah, v državnih organih, družbenih organizacijah In društvih, vključujoč tudi zasebne kmetijske proizvajalce — člane zadrug in člane njihovih gospodarstev ter zasebne obrtnike, 1(1 so včlanjeni v zbornicah. Ustavna določila spreminjajo — ob novi vlogi okraja — tucll strukturo okrajne skupščine, ki bo odslej enodomna. Vanjo bo volila vsaka občinska skupščina toliko svojih odbornikov, kot ustreza razmerju med številom prebivalstva v okraju In številom prebivalstva v posamezni občini (toda najmanj po enega odbornika). Glede aktivnih ln pasivnih volilnih pravic pri volitvah v občinski zbor novi z,akon ne prinaša novosti, pač pa razčlenjuje in konkretizira izvajanje aktivne In pasivne volilne pravice pri volitvah v občinski zbor delovnih skupnosti. Občinski zbor delovnih skupnosti je enotno telo, medtem ko so zbori delovnih skupnosti Zveze oziroma republiške skupščine razčlenjeni na gospodarski, soclalno-zdravstvenl, prosvetno-kulturni ter orga-nlzacijsko-polltlčnl zbor. Vendar pa bomo volili odbornike v občinski zbor delovnih skupnosti po posameznih skupinah (gospodarska, soclal-lio-zdravstvcna, prosvetno-kulturna ter organlzacijsko-politlčna skupina). V vsaki Izmed štirih skupin bomo volili toliko odbornikov, kot ustreza razmerju med skupnim številom delovnih ljudi v občini In Številom delovnih ljudi v skupini. Vsaka skupina mora dobiti vsaj en mandat, nobena pa ne sme Imeti več kot tri četrtine vseli odbornikov tega zbora. Znotraj gospodarske skupine pa mora število odhornikov, ki pripada kmetijstvu, ustrezati razmerju, s kakršnim Je kmetijstvo udeleženo pri ustvarjanju skupnega družbenega produkta v občini. V vsaki posamezni volilni enoti — le-te določi občinska skupščina — bomo volili po enega odbornika, To bo nedvomno povečalo odgovornost odbornika do volivcev, medtem ko je bila Ic-ta pri dosedanji razporeditvi — po več odborr.Ikov v eni volilni enoti — dosti bolj meglena. Izjeme bodo dopustne le pri volitvah odbornikov zbora delovnih skupnosti. Temeljna oblika kandidiranja odbornikov je še vedno določanje kandidatov na zborih volivcev oziroma na zborih delovnih ljudi (v delovnih organizacijah). Kandidata za odbornika občinskega zbora lahko predlaga tudi skupina volivcev. Razumljivo pa je, da se v načelno razpravo o kandidatih — zlasti o kriterijih, po katerih naj bi jih izbirali — vključujejo tudi Socialistična zveza ter druge politične organizacije. To bo zagotovilo večjo Javnost ln širšo udeležbo občanov v pripravah za kandidiranje ter s tem polno demokratičnost in Izvolitev sposobnih odbornikov. Postopek pri izvajanju neposrednih volitev v občinsko skupščino ostaja v bistvu nespremenjen. Volišča se določijo tako, da glasuje na posameznem volišču približno 000 volivcev. Gre za to, da hi volivcem čimbolj olajšali voiltve. Zato določa zakon, da so posebna volišča v bolnišnicah. Invalidskih domovih in podobnih zavodih, v katerih Je več kakor po 25 volivcev. Posebno volišče bo tudi v vsaki delovni organizaciji. v kateri je zaposlenih najmanj 25 ljudi, ki imajo volilno pravico. Volitve v občinske zbore bodo — po predlogu odloka o razpisu splošnih volitev v občinske In okrajne skupščine — najbrž v nedeljo, 26. maja, volitve v občinske zbore delovnih skupnosti pa 24. maja t. I. Volišča bodo odprta od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Izjema bo možna pri volitvah v zbore delovnih skupnosti, kjer se glasovanje lahko začne ob 4. url zjutraj, konča pa najkasneje ob 22. url zvečer, če je to potrebno, da bi omogočili glasovanje delovnim ljudem, ki delajo v posadah. Odbornike okrajnih skupščin bodo izvolile občinske skupščine. Po predlogu odloka o razpisu splošnih volitev v občinske in okrajne skupščine bodo te volitve najbrž 3. junija. Zakon o volitvah občinskih ln okrajnih odbornikov ureja razen tega primere ponovnih ter nadomestnih volitev in odpoklica odbornikov, organizacijo in naloge volilnih organov, varstvo volilne pravice in podobne zadeve, pri čemer pa ni pomembnejših sprememb glede na dosedanjo zakonsko ureditev. ' Med tridesetimi najboljšimi strelci Primorske Je na okrajnem prvon.ilvu »za zlato puščico«, ki jc bilo v Novi Gorici, prepričljivo zmagal Mar'o elemente iz Nove Gorice. Na podobi vidite zmagovalca, ki ponosen in radosten sprejema najvišje okrajno priznanje PRIMER KOOPERACIJE IN SKUPNEGA NASTOPA NA ZUNANJEM TRŽIŠČU V LESNI INDUSTRIJI Vsa slovenska lesna industrija se naglo modernizira in zato tudi podjetje Javor v Pivki in njegovi obrati nočejo zaostajati za hitrim tempom razvoja lesnega gospodarstva. Za letošnje leto so pripravili obširen proizvodni program, obenem pa se kolektiv zaveda, da mora ob produktivnosti, rentabilnosti in ekonomiki skrbeti tudi za izpopolnjevanje in modernizacijo v obratih in zgradnjo novih objektov. Proizvodni plan so sprejeli v Javoru za skoraj 4 milijarde dinarjev, kar pomeni z drugim besedami, da mora vsak proizvajalec ustvariti za okrog 3 milijone bruto proizvoda. Seveda ta naloga ne bo lahka, zato pa bi bilo tem bolj važno, da ne bi posamezni lesno-indu-strijski obrati v bistriškem, postojnskem in cerkniškem bazenu reševali svojih problemov ločeno. Sicer je to problem, ki je bil pri lesarjih in gozdarjih tega področ- ja že večkrat na dnevnem redu raznih razprav. V začetku je večina gledala na pobude integracije dokaj rezervirano. Toda sčasoma se je iz teh razprav izkristaliziralo spoznanje, da bo treba strniti napore za razvoj lesne industrije na ožjem in širšem področju. Iniciativo pri tem so prevzeli predvsem komunisti pivškega Javora. Toda žal ne morejo zabeležiti na tem področju vidnejših rezultatov, ker marsikdo prizadetih ni spoznal, kako je včasih lesna industrija na trhlih nogah. Po pravici rečeno, rezultat razgovorov in vseh prizadevanj je še vedno na začetni točki. Komunisti Javora trdijo, da krivda za tako stanje ni samo pri kolektivih lesne panoge, ampak tudi ni bilo za to pobudo prevelikega razumevanja — kaj šele pomoči — niti v prizadetih komunah niti na okraju. Bolj srečno roko kot pri reševa- PLODNO DELO ORGANIZACIJE RK V IZOLI Z ustanovne skupščine okrajnega društva OZN v Kopru, ki povezuje posamezne klube OZN, Iti delujejo v središčih posameznih komun Letna konferenca organlzaclie Rdečega križa v Izoli, ki jc blln pretekli teden ob priliki praznovanja 100-lct-nice te humane orgnnizaei le. je dokazala, rtn je bilo delo te v lanskem letu plodno. Na terenu delujejo osnovne organizacije RK, v občinskem merilu pa več komisij, od katerih ie bila najboljšo komisija za krvodajalstvo, ki je uspela pridobiti v lanskem letu 930 prostovoljnih krvodajalcev. V tej akciji se je najbolj Izkazal kolektiv Mehanotehnlke ln je zato prejel diplomo. RK v Izoli je lani organiziral zbiralno akcijo za prizadete v Makarski in zbral denarnih ln materialnih sredstev za S milijonov dinarjev. Druga važna akcija je bila zbiranje sredstev za gradnjo mladinskega klimatskega zdravilišča na Debelem rtiču in so zbrali 700.000 dinarjev, toda akcija se še nadaljuje in konferenca je spreje-la sklep, da se akcija nadaljuje predvsem v gospodarskih organizacijah. Organizacija RK je posvetila veliko pozornost zdravstveno prosvetni vzgoji In je v ta namen organizirala 24 različnih predavanj. Uspešni so bili st.lr.ie tečaji za nego bolnika doma in en tečaj za prvo pomoč. Vse tečaje ie predvsem obiskovala mladina. Podmladek Rdečega križa sodeluje v vseh akcijah in tečajih. Na željo podmladlcarjev Je konferenca sprejela sklep, da obiščejo mladinsko zdravilišče na Debelem rtiču. Tudi V letošnjem letu predvidevajo več tečajev in predavanj, v plodni razpravi sta sodelovala tudi član Republiškega odbora RK tovariš Demšar In član okrajnega odbora RK Ciril Kobal, Ob zaključku je konferenca Izvolila novo vodstvo, na kongresu Jugoslovanskega Rdečega križa pa bosta zastopnika Ciril Kobal ln dr. Ivo Ka-stellc. nju vprašanja integracije, je imel kolektiv pivškega Javora pri kooperaciji. Uspelo je pritegniti k tesnemu sodelovanju podjetja Topol v Ilirski Bistrici, Mizarsko podjetje v Senožečah, Malo opremo v Izoli in vse slovenske proizvajalce vezanih plošč. Med temi sta zlasti pomembni Novoles v Novem mestu in Jelovica v Škof-ji Loki. Še več: šli so tudi v medrepubliško kooperacijo, in sicer s srbskimi tovarnami vezanih plošč. Vsa ta podjetja skupno nastopajo na tržišču, kar jc pomembno zlasti pri izvozu, ker dosegajo tako na zunanjem tržišču boljše cene in enotne pogoje. Morda je tudi v tem eden vzrokov, da je lani prodaja narasla, čeprav so bile njihove vezane plošče dražje kot plošče drugih proizvajalcev. Seveda je glavni vzrok prodajnega uspeha dobra kvaliteta in dolgoletno trgovsko poslovanje pivškega Javora. Prvi rezultati lesne kooperacije, slovenske in medrepubliške, v obliki posrečenega poslovnega združenja so torej spodbudni. Gotovo bodo vsi kolektivi lesne industrije tega bazena spoznali, da občinske meje ne morejo in ne smejo biti ovira pri koristnem in potrebnem združevanju. —o— DO SEDAJ NAJVEČJA LADJA V KOPRSKEM PRISTANIŠČU V petek, 5. aprila zjutraj je v koprskem tovornem pristanišču pristala do sedaj največja ladja. To je »KOSOVO«, last »Jugolini-je« iz Reke. Pripeljala je okoli 5000 ton sojine moke v vrečah. Ladja »Kosovo« je bila zgrajena leta 1959 v ladjedelnici v mestu Hakodate na Japonskem. Ima 16.270 ton nosilnosti, oziroma 10.861 BRT in spada med največje jugoslovanske ladje za prevoz suhih tovorov. IZ POROČILA OKRAJNEGA ODBORA SZDL NA OKRAJNI KONFERENCI V NOVI GORICI V NoviGorU%tll\rila' f 7' UH SC jG « dv°ra* kirla .Soča, V Novi Gorici začela okrajna konferenca Socialistične zve-e delov- jC ^[okrajni odbor pripravHobširno poročilo, o delu SZDL v minulem obdobju, to jc ?a čas do III redni konferenci, k je bila leta 1961. Poročilo izčrlnoobr^navagospo-t ntjnaZV°3 V Pn"l°rsfcem razvoj komunalnega sistema, tulit» ZZ7Tllan}e in.delitev dohodka po delu dejavnos družbeno političnih organizacij in društev, manjšinsko politiko ter slednjic organizacijski razvoj organizacij Socialistične zveze Iz obširnega poglavja, ki prikazuje delo okrajnega ter občinskih odborov m osnovnih organizacij SZDL, povzemamo nekatere najvažnejše li-iJO t Ol/lll/ O* družbene Socialistična zveza se v preteklem obdobju, zlasti po V. kongresu SZDL Jugoslavije, uveljavlja kot posebna oblika samoupravljanja. Pri svojem delu je stalno iskala' nove oblike in metode dela ter se nenehno zavzemala za oblikovanje pogojev za pospešeni komunalni razvoj in čimbolj uspešno družbeno upravljanje. Do združitve okrajev sta vodila delo dva okrajna odbora. Po združitvi okrajev sta se oba odbora združila v začasni okrajni odbor. Na skupnem plenumu 19. decembra' 1962 so v začasno vodstvo okrajnega odbora izvolili 40 članov in 11 članov izvršnega odbora, hkrati pa tudi izvedli reorganizacijo komisij. Tako so odtlej delovale v okviru okrajnega odbora komisija za politično in idejno vzgojno delo, komisija za stike z zamejstvom in manjšinska vprašanja ter organizacijsko kadrovska komisija. V preteklem obdobju je Socialistična zveza posvetila posebno skrb uvajanju novega sistema delitve dohodka, razvoju gospodarstva, delavskega in družbenega upravljanja ter razvoju komunalnega sistema. Okrajni odbor si je izdelal za svoje delo orientacijski program. Vanj je sproti vključeval vsa aktualna politična in družbena vprašanja, ki so se v določenem obdobju pojavljala kot najbolj pereča. Od zadnjih konferenc sta bivša okrajna odbora razpravljala o naslednjih vprašanjih: komuna v novih pogojih delitve dohodka, izvajanje plana v gospodarskih organizacijah glede na nov sistem delitve dohodka, izvajanje družbenega plana ter morskem okraju, nalogah SZDL spodarstva, turizma in gostin- bni seminarji za vodstva družbe- v zvezi s pripravami na volitve stva, manjšinske politike, o stikih no političnih organizacij, za člane v občinske skupščine in o pripra- z zamejstvom in maloobmejnem samoupravnih organov, za pro- vah na konference združenega prometu. svetne delavce, za vodstvene čla- okraja. Za koordinirano delo s pomož- ne društev in združenj in za pre- Izvršni odbor je obravnaval ra- nimi organi izvršnega odbora, t. j. davateljske aktive, na katerih so zna tekoča vprašanja s področja s stalnimi komisijami, občasnimi bila podrobneje obdelana osnovna dela organizacij SZDL. Prav tako komisijami in posameznimi de- vprašanja nove ustave. Udeležba je izvršni odbor obravnaval so- lovnimi skupinami se jc izvršni na teh seminarjih je bila zelo do- delovanje med okrajnimi odbori odbor posluževal občasnih sestan- bra, saj se je seminarjev udele- Pula in Reka v problematiki od- kov s predstavniki komisij in de- žilo' okoli 6.500 članov. Medtem ko nosov med okraji na področju go- lovnih skupin. Politika SZDL v oblikovanju krajevnih skupnosti proračuna okraja v 1. 1962, problematika kmetijstva in naloge SZDL v zvezi z razvijanjem socialističnih odnosov na vasi, problematika šolstva, reorganizacija socialnega zavarovanja, naloge SZDL kot posebne oblike samoupravljanja, metode v delu občinskih odborov SZDL, krajevnih organizacij in sekcij, sliki z,naprednimi gibanji v tujini, priprave za javno razpravo o osnutku ustave ter slednjič volitve v vodstva krajevnih organizacij SZDL. V praktičnem političnem delu so se uveljavljala tudi posebna posvetovanja, na katerih so razen članov plenuma' sodelovali tudi predstavniki družbeno političnih organizacij. Skupno je bilo organiziranih 11 takšnih posvetovanj, na katerih so obravnavali številna aktualna družbena vprašanja. Okrajni odbor je konec preteklega leta organiziral dvodnevni seminar za vodstveni kader družbeno političnih organizacij z namenom, da bi opozoril na nekatere aktualne gospodarske in politične probleme, vskladil koncepte in zavzel enotna stališča. Poudaril pa zlasti pomembnost znanstvenega in raziskovalnega dela v gospodarstvu, integracijo v gospodarstvu, izvoz, kmetijstvo, turizem in blagovni promet. Občinski odbori so nato seminar nadaljevali s temo »Vloga in naloga subjektivnega faktorja v naslednjem obdobju«. Tako so pred samimi konferencami občinski odbori razčistili na teh' seminarjih nešteta nejasna vprašanja, kar je omogočilo hitrejši razvoj gospodarskega in komunalnega sistema. Delo na vseh področjih družbeno-političnega življenja Za minulo obdobje je značilno, se je udeležilo 66.233 občanov, da so občinski odbori razvili svo- Število razprav in udeležba na jo politično in družbeno dejav- razpravah pa je bila naslednja nost na vseh področjih družbeno političnega življenja. Z nenehnim Vzporedno z volitvami v kra- so bile javne razprave na terenu jevne organizacije SZDL so pote- v glavnem informativne, so bili kale tudi priprave za formiranje seminarji kakovostno pripravlje- novih področij krajevnih skupno- ni, saj so poglobljeno razpravljali sti. Pri razpravah o bodočih statu- o konkretnih določilih ustave ter tih komun so ponekod izstopale dali največ konstruktivnih pri- težnje, da vskladijo teritorije kra- pomb, pobud in priporočil. jevnih organizacij SZDL z ob- ... močji bodočih krajevnih skupno- Vse razprave na terenu m v de- stL Zaradi tega se je zmanjšalo lovnih kolektivih so bile zelo zi- gtevilo krajevnih organizacij, po-vahne, kar kaze tudi število di- veča]o §tevilo podružnic. skutantov. Tako je na primer samo v komuni Nova Gorica pose- Občinski odbori so stalno raz-Vi .„ glo v razpravo okoli 1000 disku- pravljali o delu krajevnih orga-(prve številke pomenijo število tantov Po zbranih podatkih so nizacij. Krajevne organizacije la-razprav, druge pa število udele- obgani p^^j 3800 najrazličnej- hko po njihovem delu razvrstimo 7"ncev)- ših vprašanj. Vprašanja so pose- na tri vrste: v organizacije, ki so gala na najrazličnejša ' področja svoje delo pravilno zastavile in družbenega in političnega živ- se z njim na terenu tudi uveljav- j;ellja Ijajo, ki so razvile pestre oblike dela in ki aktivno povezujejo vse Okrajni odbor je v času ustav- članstvo. Druga skupina organi-nih razprav izhajal pri obravna- zacjj je sjcer pravilno razumela vanju konkretnih družbeno poli- nove nai0ge SZDL in tudi skušala tičnih problemov iz osnovnih reševati problematiko svojega ustavnih principov, jih povezoval področja, toda različne težave so z dosedanjo družbeno prakso, ob zaustavile njihov začetni polet, tem pa skušal usmerjati ostale Tretjo skupino pa tvorijo tiste or-družbeno politične organizacije in ganizacije, ki svojih metod in občinska vodstva na bistvene na- oblik dela niso prilagodile novim loge, ki jih terja praktično uve- spremembam in potrebam politič-ljavljanje ustavnih določil. To naj nega dela na terenu ter se še bi orientiralo politične organiza- vedno vrte okoli preživelih oblik, cije tako, da bi se aktivno anga- Rešujejo' le formalna vprašanja Če upoštevamo, da se je v raz- ¿¡rale pri pripraVah na osnutke in izvajajo naloge organov lokal-pravo o ustavi aktivno vključila komun, statutov krajev- ne samouprave ter se v preveliki tudi mladina v šolah, društvih in nih skupnosti in statutov delov- meri ukvarjajo z operativnim re-družbenih organizacijah, potem nih organizacij. od vsep;a za- ševanjem konkretnih nalog, prelahko ugotovimo, da je ustavna četka bik) .asnQ) da bodo po_ malo pa nastopajo kot politični razprava zajela večino prebival- stajali principi nove ustave toli- faktor pri razčiščevanju proble-V oceni plenumov občinskih od- stva primorskega okraja in da kQ pristnejšij da bo več možnosti matike svojega kraja in premalo borov SZDL kot kolektivnih or- predstavlja ta akcija eno izmed za preverjanje in ocenjevanje vplivajo na organe, ki so dolžni ganov, odgovornih za izvajanje najobširnejših akcij minulega ob- lastne prakse ge bomo k razpravi izvajati konkretne naloge. iskanjem in uvajanjem novih metod in oblik dela so se občinske organizacije izoblikovale v homogena politična telesa, katerih dejavnost je imela enoten vpliv na razvoj komunalnega sistema. Tako so . občinski odbori razen dela v plenumu organizirali posvetovanja s področja: delitev dohodka v gospodarstvu, kmetijstvu, zdravstvu in šolstvu. Poleg tega so organizirali vrsto posvetov o kulturni in prosvetni dejavnosti,' otroškem varstvu, turizmu in tako dalje. Ta oblika posvetovanj se je v delu občinskih odborov izkazala kot izredno uspešna, saj so na njih pri obravnavanju problematike sodelovali poleg članov plenuma tudi drugi predstavniki, predvsem tistega področja, ki je bilo predmet razprave. Ajdovščina Idrija II. Bistrica Izola Koper N. Gorica Piran Postojna Sežana Tolmin Hrpelje 43 46 53 29 140 170 72 94 81 85 87 Skupaj 900 3.260 3.000 3.000 2.660 14.000 17.260 5.000 5.510 6.000 4.223 2.320 66.233 Bogoto delo komisij Za razna področja je okrajni odbor formuliral posebne komisije kot pomožne organe plenuma, ki so podrobneje obravnavale politične probleme in pripravljale gradivo za seje plenuma, izvršnega odbora in za razna posvetovanja. Komisija za politično in idejno vzgojno delo je obravnavala vprašanja idejno vzgojnega in političnega dela med članstvom SZDL. Pripravila je več analiz in izvedla ankete ter organizirala več posvetovanj. Pomagala je občinskim komisijam ter izvedla seminarje: za vodstvo sekcij pri krajevnih odborih SZDL, za člane občinskih komisij, za vodstva zunanjepolitičnih, idejno vzgojnih in notranjepolitičnih sekcij. Pomagala je tudi pri organizaciji razstave >-Tisk in RTV« v vseh občinskih središčih. Komisija za stike z zamejstvom in manjšinska vprašanja je razpravljala o problemih manjšinskega šolstva, udejstvovanju manjšine v družbenem in političnem življenju. Sodelovala je z reškim in s pulskim okrajem pri vskla-jevanju nalog v zvezi z manjšinsko problematiko. Poglobljeni stiki z zamejstvom so narekovali, da se je komisija začela ukvarjati tudi s to problematiko. Tako je navezala stike z naprednimi gibanji v Italiji. Prizadevala si je aktivizirati delo organizacij dvo-lastnikov. Izvedla je splošno analizo o- manjšini. V sodelovanju z republiško komisijo je pomagala pri doslednem uveljavljanju jivo-jezičnosti na obalnem področju. Organizacijsko kadrovska komisija je proučevala delo občinskih odborov, njihovih komisij, krajevnih organizacij, podružnic in sekcij. Obravnavala je vprašanje evidence in stanja članstva, članarine, oblik dela z drugimi družbenimi organizacijami ter klubskega življenja. Priredila je več seminarjev za sekretarje občinskih odborov in blagajnike ter organizirala posvetovanja o metodah dela občinskih odborov Socialistične zveze. Izdelala je analizo o vodstvih občinski odborov, obdelala kadrovska vprašanja v bančnih ustanovah in v družbenih organizacijah. Komisija za družbeno upravljanje je proučevala razne probleme v' zvezi z dejavnostjo krajevnih in stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov, izdelala oceno posvetovanj o problemih dela krajevnih in stanovanjskih skupnosti. Proučevala je delo občinskih komisij za uveljavljanje meril v delitvi čistega in osebnega dohodka. Pomagala je pri pripravah občinskih posvetovanj o aktualnih družbenih in političnih vprašanjih, službah socialnega zavarovanja in zdravstvene zaščite ter v pripravah osnutkov občinskih sta tutov. Komisija za družbeno uveljavljanje žensk je delovala do sklicanja konferenc za družbeno aktivnost žensk. Pripravila je analizo o uveljavljanju žensk v družbenem in delavskem upravljanju. Občinskim odborom je nudila pomoč pri organizacijskih in kadrovskih vprašanjih v zvezi s pripravo občinskih konferenc. Po konferencah pa je izdelala posebno analizo, o kateri je razpravljal izvršni odbor in sprejel napotila za delo konferenc za družbeno upravljanje žensk. Komisija za prošnje in predloge se je sestajala po potrebi ter sproti obravnavala vsa vprašanja, š katerimi so se organizacije ali posamezni člani SZDL obračali na okrajni odbor. Izvršnemu odboru je predlagala ustrezne rešitve. Izvedla je analizo predlogov in pripomb, ki so jih obravnavale občinske konference. Komisija za sodelovanje z družbenimi organizacijami je na osnovi proučevanja dajala predloge okrajnemu odboru za reševanje konkretnih problemov družbenih organizacij in preko komisije za sodelovanje z družbenimi organizacijami pri občinskih odborih pomagala pri razčiščevanju vsebinskih nalog SZDL za nadaljnji razvoj teh organizacij in vključevanje v razvoj komunalnega sistema". Ob razpravi o načelih nove ustave in v pripravah za občinske statute je komisija vodila razgovore z vsemi predstavniki družbenih in društvenih organizacij in priporočila prvenstveno organizacijam društva inženirjev in tehnikov, pravnikov in ekonomistov aktivno vključevanje ter sodelovanje pri tolmačenju načel nove ustave. Pomoč vsem organizacijam SZDL Okrajni odbor se je nenehno trudil, da bi organizacijam SZDL dal takšno organizacijsko obliko In strukturo, da bi lahko kadrovsko okrepljene bile kos vsem nalogam in političnim problemom, ki se pojavljajo v sedanjem dinamičnem razvoju socialističnih družbenih odnosov. Pri svojem delu je okrajni odbor vedno iskal in uveljavljal take metode, ki so zagotavljale tudi občinskim odborom SZDL samostojnost in jih navajala, da so čim samostojneje ugotavljale politične probleme, iz katerih so izhajale naloge 'SZDL na njihovem področju. Okrajni odbor združenega okraja je imel tri seje plenuma, na katerih je obravnaval: naloge Socialistične zveze združenega okraja in kadrovske spremembe, razpravljal o. problemih in nalogah v zvezi z razvojem turizma v pri- družbenp političnih nalog, je tre- dobja. ba ugotoviti, da so bile na predzadnjih občinskih konferencah sicer izvedene določene kadrovske spremembe v sestavu občinskih odborov, da pa niso pri izbiri v zadostni meri upoštevali gospodarske in družbene razvitosti in raznolikosti v komunah. Ta pomanjkljivost v sestavi občinskih odborov se je začela pojavljati takoj, ko so zaradi statutarne spremembe SZDL po V. kongresu začeli aktivneje delovati krajevni odbori SZDL. Občinska vodstva pa so se premalo posluževala določil statuta, da bi s kooptlra o dokumentih notranje zakono- vprašanje prostorov je eden izdaje komune, krajevne skupnosti med vaznjh einiteljev, ki ovira in delovnih kolektivov pritegnili uspegnejše delo krajevnih organi-kar najširši krog občanov in pro- zacjj. p0 podatkih ima le 32 kra-izvajalcev. Vodstva SZDL niso jevnih organizacij (12 '/o) svoje bila povsod dovolj aktivna ob klubske prostore, 14 organizacij pripravah statutov komun in kra- uporablja prostore skupno z dru-jevnih skupnosti. Ta naloga je v g,mi organizacijami, 13 organiza-zaostanku, pač pa so sindikalne cjj gradi svoje prostore, 2 pa pre-organizacije v zadnjem času sto- urejata. Od 262 krajevnih organi-rile nekaj več za priprave statu- zacij SZDL jih ima le 28 svoje tov gospodarskih organizacij. Ta sedeže, 157 uporablja prostore z ugotovitev zahteva od vodstev' drugimi organizacijami, 77 orga-SZDL in ostalih družbeno politič- nizacij pa sploh nima svojih ure-nih sil, da se ob politični aktiv- jenih sedežev. Oprema sedežev Na kakovost razprav in visoko nosti, ki jo terjajo bližnje volitve krajevnih organizacij ustreza:le v Kakovostne razprave povezane s konkretno problematiko Nekateri člani občinskih vodstev so bili obremenjeni z neštetimi funkcijami, kar se je negativno odražalo pri uvajanju sistematičnega dela SZDL v komuni, Redki so bili tudi primeri, da bi občinska vodstva kaj več storila za idejno politično izobrazbo članov plenuma. Člani plenuma so bili celo pomanjkljivo informirani o celotni politiki SZDL v ko- Vse to ovira vplivale dobre razprave. V vseh razprava za sestavo statutov po- uspesnejse aeio Krajevnih organi-občinah so bih organizirani pose- stala stvar vsega članstva SZDL. zacij ter bo treba te ovire po- njem novih-članov zamenjali ne- udeležbo pa so v precejšnji meri dosledneje zavzemajo-za to, da bo 20 organizacijah Vse delavne Člane v vodstvih SZDL. vlivale riohr* razorave. V vseh razprava za sestavo statutov po- uspesnejse delo krajev! stopoma odstranjevati. Aktivnost krajevne organizacije je v veliki meri odvisna tudi od nienega vodstva. V preteklem obdobju je bilo v vodstvu krajevnih organizacij, posebno na podeželju, premalo mlajših ljudi. V organizacijah v mestnih in industrijskih naseljih pa premalo Po ustavnih „prav,h so ,1,- sojetribune dobro uve- a.nov is g-j.»«: Delovni značaj krajevnih in občinskih konferenc muni, kar je bil vsekakor eden dile" krajevne in občinske konfe- ljavile, so ponekod pri sekcijah kra.ievne oix krajevnih izmed glavnih razlogov, da se čla- rence SŽDL. ki so imele izrazit šli preveč v širmo. ker so glavno na reševanje diobnih krajevmn ni plenuma niso čutili dovolj od- delovni značaj. Analizirali so šte- govorni članstvu SZDL. , vilne probleme, ki jih je nakazala Občinski odbori so v 'zadnjem ustavna razprava, in posegle na Času začeli izpopolnjevati kadrov- vsa osnovna področja družbenega ski sestav plenumov in njihovih dogajanja. Opozorile so na vTsto organov. Prav tako pa se v vod- perečih problemov, odstopanj in stva krajevnih organizacij vklju- nerešenih vprašanj. Načele pa so čujejo novi člani. V večji meri so tudi vprašanja sodelovanja med se začeli posluževati analiz ter vsemi družbeno političnimi orga-ugotovitev komisij občinskih od- nizacijami v razvoju komunalne-borov. O tem zgovorno pričajo ga sistema. seje plenumov in posvetovanja, ki čeprav so konference posegle jih v zadnjem času prav uspešno na najrazličnejša področja druž- pozornost posvetili njihovemu vprašanj, manj pa povezovale m številu ne pa sami organizaciji načenjale konkretno gospodarsko in vsebini. problematiko. Kakovostno izpopolnjevanje političnega dela organizirajao SZDL. _ __________________ ^________________Krajevne organizacije so dajale na napotila . in tekoče politične občinska vodstva benega'dogajanja,'pa so se pone- pobudo za ustanavljanje raznih akcije^ kod omejile le na območje posa- sekcij in podružnic, da^bi takole meznih komun in so pre ' 1! -1-1 upoštevale širši ekonomski pro- renu. »v. --- -0,„HBt intenzivne štor. Konference so posvetile ve- dvignilo zlasti po V. kongresu zacij je bila «zultat in ^nzivne liko pozornost integracijskim pro- SZDL., Njihova aktivnost j_e_pn- pomične akcije PrgO^o J»«* Živahno dejavnost v razpravah o novi ustavi Razgibana dejavnost organiza- "so"" premalo bolj poživili politično delo na te- cij SZDL v pripravah na volitve ' • ----- ------ gtevilo sekcij se je naglo novih odborov krajevnih^organi- cesom v gospodarstvu, optizorile pomogla, da so krajevne organi- H n,.pdmet temelji-na veliko serijsko proizvodnjo, na zacije laže uveljavljale us reznej- o b,h ^'fgSh pojave droblienja sredstev in na še oblike in metode delovanja, tih razpiav take > \ Kao° škodljivo težnjo po ustanavljanju Vzporedno s tem pa organizacije kom.s. ah kakor udi na p.ego ......ovirajo SZDL niso pri formiranju sekcij lilmh ^estanKin.^vuoKct ^^^ dislociranih obratov, ki ----------------. hitrejše vključevanje znanstvene- v dovoljni meri upoštevale kon ga dela in razvijanje skupnih ko- kretnih potreb kraja. Dejavnost organizacij SZDL je mCrcialnih, raziskovalnih in dru- Največ sekcij so krajevne orga- bila zelo intenzivna ob pripravah g;h ¿lužb. na javne razprave o novi ustavi ter tudi pri volitvah v vodstva krajevnih organizacij SZDL. Raz na volitvah in aktivne razprave, številni koristni predlogi in pri-v zvezi z ugotavljanjem sistema, narekuje pombe komunalnega V procesu integracije nizacije ustanovile za komunalno orsani/aciiam SZDL. da sistema- r, Aratno mnfnp lojcall- ______j____1__tn rnlr. j ____j so. še vedno očitne močne lokali- in g0s"podarsko dejavnost. Te sek- stične tendence, predvsem v pa- cije s0 tudi najbolj učinkovite, nogah terciarne dejavnosti. Po- ¿eprav ponekod posegajo v de- prave o ustavi in krajevne kon- jem integracije je še vedno pre- javnost krajevnega odbora. Sicer ference so mobilizirale pretežno več mijijen kot. združevanje go- pa je mai0ne po vseh krajevnih večino članstva SZDL. V ustav- spodarskih organizacij, zato bode organizacijah SZDL čutiti, da "7nra,'al1 "ndstva nrs?ani- morale organizacije SZDL skupno vioga sekcije še ni povsem jasna. z ostalimi družbenimi faktorji poseben problem sekcij je v'tem, probleme integracije podrobneje kako bi obravnavano gradivo proučevati ter s tem seznanjati prenesle na krajevne odbore. nih razpravah so vodstva organi zacij SZDL in ostalih družbenih organizacij priredila številne razgovore, posvetovanja in sestanke, na katerih so na najrazličnejših nivojih in ob najrazličnejšem sestavu udeležencev obravnavali ustavno gradivo, povezano s konkretno problematiko. Zanimanje članstva SZDL za osnutke zvezne in republiške ustave je bilo izredno, saj je bila vrsta primerov, da so v posameznih delovnih organizacijah in vaseh zahtevali ponovno razpravo o nekaterih vprašanjih. Zanimanje za določila ustave kaže visoko število javnih razprav in velika udeležba v vaseh in mestih ter delovnih organizacijah in združenjih, V združenem okraju je bilo nad 900 razprav, od tega 300 razprav v delovnih kolektivih. Vseh razprav tično usposabljajo vodstva krajevnih organizacij, da bodo mogla in mala samostojneje obravnavati problematiko, politično usmerjale članstvo pri nadaljnjem grajenju in oblikovanju socialističnih družbenih odnosov. vse članstvo SZDL. Dejstvo, da postaja SZDL tribuna občanov, zahteva tudi gibčnost v oblikah dela. V zadnjem času so se razvile nekatere zelo dobre oblike dela: javne tribune. Prav malo je primerov, ko sekcija, ko je obdelala določen problem, predlaga rešitev krajevnemu ali občinskemu odboru. Čeprav so občinski odbori v preteklem obdobju precej nare- sekcije in seminarji. Medtem ko dj]j za zboljšanje stikov med krajevnimi organizacijami in sekcijami. je to šele začetek. Uspo- O CITA J TE O RAZŠIRJAJTE O NAROČAJTE sabljanje vodstev organizacij SZDL je še premalo sistematično. Poleg seminarjev (sektorskih) za vodstva krajevnih organizacij in sekcij bi raorail občinski odbori navezati tesnejše stike med ob-•inskim odborom in krajevno or-;anlzacijo. Doslej so se ti stiki še vedno preveč omejevali zgolj Urejuje ureonlikl oabor Glavni In odgovorni urednik RastKo Bra-daSkJa lzh»1a vsak petok Izdaja czp Primorski tisk Koper Uredništvo tn uprava v Kopru. Can-karieva l telefon Ji-410 Posacie-ten Izvod i" din Letna naroinlna iino din. z» Inozemstvo « !00 din ali 3.5 amer dolarja Bančni račun HITS-11 -1 -181 pri podružnic) NB Koper Rokopisov in fotografi) ne vrnčfimo Stavek In kllSell tiskarne c7.p Primorski rlsk Koper, tiskano ns rotaciji tiskarne CZP kludsk» pravica LJubljana Komorni pevec Mitja Gregorač TRETJI KONCERT DRUŠTVA PRIJATELJEV GLASBE nično dovršenostjo in s takšnim muzikalnim podoživljanjem, da je-hote ali nehote ustvaril čisto posebno vzdušje: poslušalec je imel vtis, da sta s Campo sama v dvorani. To pa je višek, ki ga dosežejo le redki umetniki. Tenorist Mitja Gregorač je vrhunski poustvarjalec, eden redkih, zato pa tem bolj iskanih in zaželenih komornih pevcev v Jugoslaviji, Beethovnove pesmi, ki jih je zapel, so bile v vseh od-Po dveh uspelih koncertih, na katerih so nastopali Trio Lorenz, tenkih popolna poustvaritev. violinist Igor Ožim in pianist Marijan Lipovšek, je priredilo dra- Klarinetist Igor Karlin se štvo že tretji koncert komornega značaja. Še ta mesec bo tudi četrti koncert, in sicer violinista Dejana Bravničarja i IHST V sredo, 3. aprila je koprsko Društvo prijateljev glasbe priredilo že svoj tretji koncert; za razmeroma kratko dobo, odkar je bilo društvo ustanovljeno, pomeni to velik uspeh. Kakor prva dva koncerta je bil tudi tretji komornega značaja, koncertirali pa so flavtist Boris Campa, klarinetist Igor ■ Karlin, koncertni tenorist Mitja Gregorač in pianist prof. Marijan Lipovšek. Flavtist Boris Campa odlikuje s prelepim, čistim in polnim tonom ter izvrstno tehniko, Pariška šola je temu mlademu umetniku dala poslednji lesk. Alberta Roussela; skladatelja so Pianist Marijan Lipov-navdihnile za to skladbo slike le- šek ni samo spremljal solistov, gendarnih oseb, upodobljenih temveč je z njimi muziciral; ni vselej s flavto. preveč, če zapišem, da je vsaj Sledili so Jules Mazellier s polovica umetniškega dosežka te-Fantazijo za klarinet, Pavel Šivic ga koncerta plod njegove izredne in Marijan Lipovšek s samospe- muzikalne sile, sposobnosti, s ka-voma, Giulio Bonnard z Rondo- tero se mojster tako zlahka pojem za klarinet in Alain Weber dredi solistu, kjer je to potrebno, s Scherzettom za flavto, s kate- še rajši pa ga dviga v glasbeni rim se je koncert tudi končal. zanos, iz katerega se rodi edino Na popoldanski prireditvi za prava umetnina, mladino, pri kateri je bila dvorana ob zaključku tretjega koncer- Glasbene šole spet nabito polna, ta je Društvo prijateljev glasbe so izvajalci svoj spored nekoliko napovedalo že četrtega: 17. aprila skrajšali in zamenjali nekaj zah- bosta koncertirala violinist Dejan tevnejših skladb z lažjimi. Teht- Bravničar in pianist prof. Mari- nost in vrednost izvedbe nista s jan-Lipovšek. Društvo je torej do- tem ničesar izgubili. kazalo, da je sposobno za življe- O sami izvedbi ne gre veliko nje, številno občinstvo pa je po- ZLATI LOVOR DUŠI POCKAJEVI Na festivalu malih odrov v Sarajevu so podelili nagrade. Med igralci Jc dobila nagrado »-zlati lovor« članica SNG drame iz Ljubljane Duša Počkajeva za vlogo mame v »Ameriškem snu«. Sicer je ljubljanska uprizoritev doživela precejšen neuspeh. Ansambelska priznanja sta prejela beograjska dramska skupina A in študentsko satirično gledališče iz Varšave, Žirija kritikov je dala svojo »Zlato masko« umetnikom, ki nastopajo v beograjski uprizoritvi »Dolgega življenja kralja Osvalda«. ZA FESTIVALE SODOBNE IN' LAHKE GLASBE Strokovna komisija jugoslovanske RTV je izbrala 20 skladb, ki Jih bodo izvajali na festivalu »Opatija 63«, izločili pa so 339 del, ki so prispela na letošnji natečaj. Mednarodnega festivala sodobne glasbe v Zagrebu se bo razen domačih ansamblov udeležil tudi moskovski fllharmoničnl orkester, ki ga uvrščajo med najboljše glasbene ansamble te vrste na svetu. SANCINOV JUBILEJ V TRŽAŠKEM GLEDALIŠČU V torek, 9. aprila je Slovensko gledališče v Trstu uprizorilo tretjo premiero v letošnji sezoni, in sicer Millerjevo dramo »Smrt trgovskega potnika«, v glavni vlogi praznuje Modest Sancin 40-lctnico svojega umetniškega delovanja. Dramo rcžlra kot gost Slavko Jan, sceno je napravil Ernest Franz, kostume Alenka Bartl, glasbo pa je napisal Bojan Adamič. SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI PRI TUJIH ZALOŽBAH Pred kratkim je nemška založniška hiša »Reklam« izdala knjigo »Jugoslawische Erzähler« z novelami Cankarja, Voranca ln Kosmača. Pri Italijanski založbi Mondadori bo izšel Potrčev roman »Na kmetih«. V Italiji bodo izšli še' Prežlhovi »Samorastniki«, prav tako v Avstriji, medtem ko bo neka nemška založniška hiša ponatisnila Pahorjevo »Hišo ob jezeru«, V antologiji novel, ki jo pripravlja »Fischer Verlag«, bodo zastopani Bevk, Voranc, Kosmač, Flnžgar ln Rebula, V poljščini bo izšel Kozakov »Sentpeter«, v madžarščini Kozakovi »Razori«, Zupančičeva »Sedmina« in Seliškarjcva »Deklica z junaškim srccm«, v ruščino in poljščino bodo prevedli Seliškarjevo »Bratovščino sinjega galeba«, v angleščino pa »Moj dežnik je lahko tudi balon« Ele Perocljeve. ZA SPREJEMNE IZPITE V GIMNAZIJE IN STROKOVNE SOLE Svet za prosveto v Beogradu priporoča, naj bi ob sprejemih v gimnazile In strokovne šole v novem, šolskem letu upoštevali splošen uspeh kandidatov v zadnjih treh letih osnovne šole, zlasti še učenčeve uspehe v predmetih, ki so važni za določene šole. Predlagali so še podaljšanje šolskega leta od 1. septembra do 20, junija, v zadnjih razredih gimnazij in nekaterih šol pa naj bi končali šolsko leto med 3. marcem in 20. majem. Tokratna prireditev pa se je razlikovala od prejšnjih predvsem v zasedbi. Na prvih dveh koncertih so nastopili umetniki z godalnimi instrumenti in klavirjem, na tretjem pa dva pihalca in pevec. Za koprsko občinstvo (in ne samo za koprsko) je bila ta zasedba malce nenavadna, tin najprej recitirala besedilo v nčvLlt^rS* iTV anndT repično lepem prevodu Radivo- pripo^edovrtir^periatiTOv^ brž SliloT da^je'"bTa"ustanovitev Ob šibkejši izvedbi bi utegnila ta ja Reharja m tako poslušalcu pri- zmanjka in poročevalec zaide - društva upravičena, raznolikost razbiti enovitost pri- bližala vsebino, ki je tesno pove- ne da se zavedal — v ponav- redltve, vendar se to ni zgodilo, zana tako z uglasbitvijo, kakor j-jan^e neprepričljivih in obrab- Nasprotno, menjavanje nastopa- tudi s pevčevim poustvarjanjem, ijenih fraz ki ne morejo prika- jočih solistov od katerih se je Prvi del koncerta je zaključila zati praVeg'a vtisa. Ta pa je ostal vsak predstavil z lastnimi značil- Sonata za klarinet in klavir v poslušalcu, Naj se omejim le na nostnu glasbenega podajanja, iz- Johannesa Brahmsa, ki zahteva to- muziciranje je bilo pristno nič virajočimi^ deloma iz osebnosti, od izvajalcev in poslušalcev veli- ponarejeno, izvajalci pa so doka- deloma iz instrumenta, je poživilo ko zbranosti. zaIij da imajo pihala prav takšne in popestrilo sorazmerno težavni v drugem delu sporeda smo sli- izrazne in tehnične možnosti kot __ ........ . . „ , ..„„„, „ ^ „ , . n_„.v x T . , , , ■•„„ £P?5ed" . , . , , .. šali dva Michelangelova»soneta - godala in da je pevčev glas lahko ¿¡X jeVndrej pokazalku-" Odlomek iz romana ORKAN. Izšlo v zbirki Ljudska knjiga is.ar zaueva IZDOr zantevmn rloln ancfli^tlriscra clrlarlaf£>1-|a nailo-nči inctmimon+ no mfcil tpf-n Hnilts 9 rirlli-ppo knnrs ln Vladimir Lovec .-WIM O v« V ovàris iz sirotisca , delo angleškega skladatelja Be- najlepši instrument, če je združen mlsu tega dečka z drugega konca ln njamina Brittna — pred kateri- s toplino, ljubeznijo do-pesmi in mc"n.: pri Prešernovi družbi. Prevedel Marijan Tavčar kaj več o tem. Flavtist Boris '¿¡'"je" napovedovalka "preStaVa osebno'kultura Campa m klarinetist Igor Karlin slovenski prevod Alojza Gradni- Flavtist Boris Campa je »Tale tam se pač ne bo več izma- sU ln vratovi se kar bliskajo od dla- Spet je postal čisto drug. Glas mu Je zal. bel bo prvi v krtovo deželo.« mantov, ln ko se pozdravljaš z njimi, Kar grmel. Njegovi gibi so bili sedaj Andrej in lvumls se osuplo spogle- se t( sia(jko smehljajo.« kot odsekani. Kumis Je brz zasukal sta v Kopru izvedla dela, ki sta ka zatem pa Igralce na flavto podajel izvedene skladbe s teh- Mah<>ma prasne Andrej v pri- Andrejeve oči se znova zameglc. pogovor drugam, da ga pomiri. Toda --J..,««..» . c J rit,Som cmoh c« rr,,, «fl t»m tfiH. —. .. . ... , »__i.. _ i „..ii. „„».«t. .A «i nll-ri^r jih igrala na skupnem koncertu v Parizu; tam sta končala študij s takšnim uspehom, da sta si kot najboljša absolventa pridobila pravico do samostojnega koncerta. Tenorist Mitja Gregorač pa je iz svojega obsežnega recitala iz IVAN CANKAR: NA KLANCU. V čavamo v koncertnih ali opernih razbral Beethovna, Brittna, Sivica knjižnici Kondor je izdala knjigo za- lagah. _ _ .. . in I inovška ložba Mladinska knjiga. To ie eno CIRIL CVETKO: OPERA IN NJENI 41 Je blla barka, da ti kar ne morem povedal. V Ameriki so hiše, da jih z L ■ izmed najobširnejših in najboljših MOJSTRI. Izdala Mladinska knjiga, povedati; česa takega še nisi videl — Po Štiristavčni Sonati za flavto Cankarjevih del. V njem je postavil, Na področju glasbe in literature o Pravo mesto. Kabine napravljene iz dušen smeh. Oči se mu pri tem toll- obmolkne in se zatopi v svet svojih Andrejevih zgodb se nI nikdar zmanj. kanj krotko zasvetijo, da se mora še misn, prsi mu turno kipe. Potlej ja- kalo. Kumis jih je poslušal z nadčlo- Kumis bolestno nakremžltl: »Ah, roža, me mj!o božati otrplo mesovje svoje veško zavzetostjo. Daljni svet pomor- poberl se lz našega srca!« zabuhle noge. Kumis si ga z usmilje- sklh poti, življenje v ameriških me- Potlej razgrne Andrej pred njim njem ogleduje in meni: »Ali se An- stih, ljudje, ki so storili Andreju do- svoje doživljaje iz Amerike. Te zgod- drej ne moti in Je Misketli kot lzre- bro ali zlo, vse to se Je mešalo z nje- be trajajo cele ure; samo da ostaneta zana Kalipso ali kakšna druga si- ' govlmi lastnimi sanjskimi predstava- sama, pa že začne Andrej: rena?« mi, s spomini iz Odiseje, z osebami iz »Sedaj pa napni malo ušesa, moj Spet drugi dan začne'Andrej: barake In njihovim početjem, vse se dragi Kumis. Prekooceanski parnlk »Poslušaj, Kumis, kar ti bom zdaj J® prepletalo ln tvorilo sklenjen krog, ------ - - — - - - v katerem ne m0gel najti ne za- Georga F Haendla ki ie uvedla kakor pravi sam v nekem pismu, spo- njej smo Slovenci vedno precej za- pološčenega lesa, sedeži pa obloženi onrir-H in"hkrati nnrtila iVvainlrn raenik svo:ii materi »in takšnega spo- ostajali. To vrzel skuša sedaj zapolni- z, *a,.m®t0™', P°no*'. se "V*1 v tlso£ .spored m hkiatl nudila izvajalcu menika še ni imeia kmalu £i0Veška ti delo C. Cvetka, ki nudi vpogled v električnih luči. Vsi potniki 1 /K-i J n ^ n n/slrnnn 1 ___ x . j-t 1 t 1 ___ . 1 .. .. - v» I V Alptih nVInlrnVi P ndKn 1 KÓSTAS MAKISTOS so v le- četka in srede In ne konca. In Kumis niti ni imel več poguma ne želje, da bi napravil red v tem pisanem svetu, ki se je sukal v njem ln pred njim. In vdal se mu je kar brez odpora. Andrejevih zgodb je bilo konec še- pnloznost, da je pokazal vso mati,« Opombe in spremna beseda so opero In v svet njenih ustvarjalcev. Pih> čistih oblekah. Godbe igrajo ln besedo kar ne morem opisati. Moral , , , - , t, , - ... , , ziro«liivost na videz neboeliene- izP°d peresa Borisa Merharja. charles dipkpn^ canrmva moSki se sučejo z dekleti. Ob odmo- bi jih videti. Pozimi sploh ne vidiš kadaF Jf prlkolovratll v barako ta zmo0iji\ ost na vmez neoogijene v charles dickens. čarobna rih srkaJo jz blegSe{lh kristalnih čaž nobenih peči ln žerjavic pa so ven- aU Arvt& njen Prebivalec, vračajoč se ga instrumenta, so sledile tri pe- anton aškerc: izbrane pe- kost. v knjižnici »Čebelica« opojne pija2e ln se smeJcj0. Preko- dar tople kot pomladi in ooletT s svoJi" pohodov, smi Ludvviga van Beethovna; SMI. Izdala založba Mladinska knjiga, g pred *™tWm taffla pov«t. mporski pvellkan ti reže vode, da se prlv tako svežePk^ jesen".P J Večidel se je najprej prikazal Vla- ■ - Aškerc sodi med nase najboljše ep- večj°h svetovnlh plsIt^Uev . Knližie^ ?.a .25**J? JS?" „"^or je v Pacillsivi hiši?« poba- -------—«—™ " je prevedla Mira Miheilč. OBČINSKE REVIJE MLADINSKIH ZBOROV V KOPRU, ŠMARJAH IN ŠKOFIJAH V soboto in V nedeljo. 13. in 14. LVjamaTiev3''in^njlhCv^^men"^ jTdogVato^prlkav- ljudj"', IT stradajo"' aprila se bodo začele občinske re- g «^g ^N ^Sv^e^M^ j^Tal g? To te tudl Jaz sv^'1 obči n ^ Revi j e1 b o d o °s e k t o r s k e,S in SCHt! SSSlS I ? ^ ^ ^ KallP5°" ^^ "" ^ « Sicer V Šmarjah, Škofijah in la. Vsi pripovedujejo na preprost, Kopru. prisrčen in naraven način. Ker ima Ty______ , ___ .. ___, . „K jamarstvo pri nas dolgo • izročilo in V Kopru bo revija v soboto ob -tudi velikoi privr-žencev, utegne po- 10. uri. Nastopili bodo mladinski stati knjiga zanimivo in poučno bra- pevski zbori osnovnih šol »Janka "je marsikateremu človeku, ki ne vi- pr™,.i;, Vnik-1« in »Pinka Tnma- di naravn>h IePot le nad zemljo, am- ^remna-VOjKa« in »™ks i0J^a- oak tudi pod njeno površino. Knjiga ziča-< iz Kopra, koprskega učite- ]e bogato .ilustrirana s številnimi fo- Ijišea in osnovn^ šole iz Pridvora. tografijami. V Škofijah bo revija v nedeljo ob l, m. Skerjanc: glasbeni 15. uri. Nastopila bosta dva pev- slovarček, v zbirki Kozmos je ska zhora iz Rožičev in triie s knjigo izdala Mladinska knjiga. Knji- Ska zooia iz aozicev in tuje s ga je razdeijena na dva dela. Prvi „ sls; pO podaljšanem obrazu si kar lahko videl njegovo slabo voljo. »Vse skup jiaj vzame vrag! Kdo pa je vzel moj lonček in ga prestavil tja?« Nihče se nI dotaknil njegovega lončka, saj Je bil vselej prazen. Bil je še vedno tam, kamor ga jc bil položil. vse hvale je bila vredna zamisel, ske pesnike in Ljlga, ktTo"jeV!d K^lžico .boko^ope ST ¿SJTklh Vu«."^ ^ ra Kumis. da je napovedovalka Tončka-Ven- kratkim izdala Mladinska knjiga, je pievedla Mira Miheilč. ■ nlk je čisto ko velika divja zver, ven- »Kaj bo Pacčllsova beračila- Ta --predstavlja izbor njegovih najboljših IVO ANDRIC: ASKA IN VOLK. Iz- dar se pokorno vdaja volji svojega vendar nI nič v primeri s tistimi hl- del. predvsem balad in romanc. Pe- dala Mladinska knjiga v Cicibanov! kapitana.« Sami« primeri s usumi ni smi je izbral ^.vgust Pirjevec, članek knjižnici. To drobno delo jugoslovan- Kumis mu sem pa tja pretrga nit »Potlej so pa kakor odlseleve o»-o pesniku je napisal Anton Slodnjak, skega Nobelovega nagrajenca je v pripovedovanja, da ga kaj pobara za- lače. In v njih se kar nanrel mastel« opombe pa Marijana Novak. slovenščino prevedel pesnik Mile stran dežel in svoje Odiseje: Andrej mu začne razlaeati koliko- ______ ________________- - rannmr t i? a t avt rm Klopčič. Knjigo je ilustriral ln opre- »Ali ste na poti naleteli na otok, krat tam jedo ln kal Jedo'za vsak Vendar je moral tudi Vlasls najti ržn m«™?™' t on^: mil Ive Seljak-Copič. kjer živi nimfa Kalipso?« obrok 3 J kakšno kost, da je lahko znesel nad- »OPERACIJA - 1000« V zbirki Glo- . v svo.n redni zbirki »Igra in delo« Andrej je premišljen, zato se ne »Ali pa vsi tako jedo?« vprašuje Ku- njo svojo volčjo lakoto, svojo togoto h , irnW ^ založba Mladinska knjiga pred spusti kar na vrat na nos v čudoviti mis. J In si olajšal dušo. bus je izdala knjigo Mladinska knji- kratklm izdala dvž deli in sicer HIS- Kumlsov svet, marveč ga zavrne: »Ah, vsi pa že ne. Tam so na tudi »Dobro, že dobro, Vlasls. prišel bo .... . i* dan, ko ti bom res skril. Hahaha!« Potlej je Vlasls privlekel lz žepa čike in jih zložil v vrečko. In se Je z vso vnemo na kajo, kakor da bi hotel z njo zadovoljiti ln obrzdati tudi lakoto, ki ga je črvičlla. obrnil se mu je pa želodec in izločil črnkasto sluz. Na tleh sedeč, je zlezel v dve gubi, pritisnil roke na želodec in bolestno javskal kakor psiček, ki ga mlatijo. Toda nekega dne se je vrnil v barako ves nasmejan in razigran. Trepljal se je po trebuhu in hlastal: ljudje«. Izbral, uredil in napisal spremno besedo Vlado Vodopivec opremila ing arch napasci, hi hi hi..'.« Mira Roje, fotografski posnetki prof. Janka Ravnika ' ' mZT m^nifkaj S, iS polna do roba! Juha z mesom. Pa meso, ti rečem! Naj me stre-tem se je pokrižal, »če* se ti na T , .. ___„_, _„ _ _ ^ _ rako ves nasmejan in raz Iz knjige STEZE, SKALE IN SMUČIŠČA. Izdala Mladinska knjiga v knjižnici »Priroda in 1Jalclsfe,je ,p0 'rfuhl' \n liudie«. Izbral, uredil in nnnicnl cnromnn 17„J__J____ _______ L. ' ' Škofij. Tudi v Šmarjah bo revija del "obravnava biografije in ocene del v nedeljo ob 15, uri. Nastopili bo- vseli osebnosti, ki so svoje življenje Nekoč sem na veliko noč preživel nekaj dni na Ovčariji v pastirskem stanu. Velika noč je bila poma c dar ponižnih sosedov, kažipot iz- zrak, kakor da boš vsak hip za- Pravo ,n gubljenim smučarjem. »Glej tam plaval nad nlaniave ood seboi. štirje iz Škofij. domačih in tujih, ki jih pogosto sre- plaval nad planjave pod seboj. iažem""zastran mesa. Eh. dragec, ko Zamika me pogled na Lope in bi še živela moja botra, bi ne bilo ta - -............■ ------■ -*-« — otričlna hči mi je omožena in ._ r_________ .. ih let kot Ku _____ , , . i»-t j . - .- ----- —-------—• giouiuuii un» — ter mi postregla z veliko žit ga po gorah. Dan nato je bil dan jezeri jih spremlja. Tam nenado- skalami. Sneg je bil mehak -,ko- co • • • cnni-notfa vctaiani-j cniinotf-, --:__T i . ., ... J _ t*.,., . -----.........-»-. in delo posvetile ustvariahiu ali do- • J= tisto goro!« si pravijo smučarji v _________ - j t- -»i r o^nuv,nln ustvarjanju na področju glasbe. Dru- sprva božična; sivi oblaki, zasne- darjavi, »previsna je,, strma in Vogel Zakrivajo mi iih robovi k0 z I1,enoi- 'n botričina hči me iz Ouč. Kpstabone in Pomjana ter gi del je tolmač strokovnih izrazov, zene smreke in megla. Potem.gost prijazna obenem,« - Na' vsej prenizko sem še. Pod Tičarico ^aptV„ai%^Užno Tstih metez ki je na debelo nasul sne- dolgi poti od Vogla do doline Za prečim strm plaz pod gladkimi mit P ' sončnega vstajenja, sijajnega po- ma izgine. Kateri greben jo za- rai snil na ie le vzdržal 'ni se' In znova hva,nlca na Pokojno mlariansk^a nraz.nikn ___5 UJl.tidj gnil, pa je le vzorzal m se tro; pa slavospev na »pravo« mes bo- rneso In mladanskega praznika. Usmeril sem svoje smuči proti Zadaj za obljubljeno" dolini ° "je skal se vzdignem na "rob In "m dva" ¿ta" ga iamoše^posiušaii, nihče Štapcam. Cez strmine so se -pre- njeno kraljestvo, ponosno in trd- ' "" " — hvale svetlobe in podolgaste sen- no se vzdiguje zadaj za strmimi kriva? Katera gora jo presega? podsul, ni me vzel s seboj.'Okrog spet in spet samovšečno riganje. ona skal se vzdignem na rob in po dva sta ea samo njem na Malo Tičarico. Razgrne m„uN™ t00djg°sVe Andrej,« Je nadaljeval, ce macesnov. Qkrog dreves topli stenami, kolobarji novega snega, otajane- ga od močne vročine. Po belem ___v, j - , , ____,,• . , , , , -, un _„ri C(3rn hil ,iv„_ vs„ vrcfa „ru„„ - hpllti ' zaradl tcna.,, se še veličastnejša slika. Lepa »vse to bo minilo. Nekega dne bo Špica vzpenja svoj ostri greben imei vsak vsega dosti ln vse hudo bo Ta dan me vodi pot samo na nad visoko Komno, Za njo pa dk bol^čll^Tne foš uko suh ščlni pisana mednarodna revija »Li- ti še dohodno pot od naselja do jn nagubanem, ni bilo ne duha fe« (Življenje) objavlja v svoji letoš- cerkve. Ker gre za umetnino repu- -iiiha cmii^ariiVi «ai-nr. cIpH Ila nji osmi..številki . na štirih ^straneh blUkegaJn vsedržavnega pomena^ve- ^^ Stepen še S smučmi. V kontah pod do Lanševice in Bogatinskega se- d^.^ko se"vinc v barako" ves"premrl je obiskal. 2e pred letom sem bil sive, vsa dolga vrsta vrhov in beliti glave zaradi tcga.< na ozkem vrhu, ki je za silo do- vršičev Čez Kal in Velika vrata Vendar ga Je spet minila dobra vo- lja. Cez nekaj dni, lejte ga neko opol- „ ---------- dne, ko se vrne v barako ves premrl grebenom zavije moja smučina dla. Slika tone v somraku obla- in drgetajoč. Molče se usede na svoj Podštapcami sem izpod zadnjega - levo proti TOarici Njen bok kov. Svetlejši ml^utrinki son- s, visoko>0^ barvne slike ln opis fresk v.Hrastov- tovne veljave in je pod nadzorstvom gamsa je spominjala na živa bit- Ijah, katere ocenjuje kotv zaklade zavoda za zaščito spomenikov, bi bilo ja_ Sneg je ^jj težak in mehek, srednjeveške ljudske umetnosti in nemara le kako mogoče dobiti za na- _ . . ... slikanico zgodovine. Revija izhaja v vedena dela potrebna sredstva. Zra- nakladl nad I milijone izvodov in ven bi mogli pomagati tudi sami pre- prodajajo jo v 79 državah na vseh ce- bivalci s prostovoljnim delom, ali pa ac luoclJl lluUn, sem u ic- „, . , , . . , , - , , ,. - , , c(rrno linah naše zemlje. Ce bi hoteli pla- bi poklicali na pomoč našo mladino. . , . Tičarico med gled v Slobel na jezen ob koci. SVlt kakor oddaljeno vzplapola- skrivaj strmo meri. čatl reklamo, katero nam je revija Neverjetno se tudil zdi, da ne: W_m_o; Kakor dragulja ležita, ozki, sloki vanje isker. Nemo se pomikajo Andreja premaga klanca za^il na desno. Tam prej še nisem hodil, le<čul sem o le- prostor ln dolgo ždl ondi negiben, kot - , -¿^jj x .... v , okamenel. Nato si visoko spodreca je strm in plazovit. Odidem na čne svetlobe švigajo čez mirno hlačnice in preiskuje s prsti gole pi-rob. Skozi skalovit žleb snega po- sivino. V jezerih vztrepetava od- ščaii. otipuje jih, težka In Jih na- in Andreja premaga skušnjava. Kaj mu Je vendar? Kaj mu Je šinilo V napravila, po tekstni oglasni tarifi, gli najti rešitve za speljavo ceste od njenim skalnatim grebenom ... . .... _litvi u...,;: c,vnrai na frrmarlA l™r,ao+;v. moou Tr'i. mu je venaar,- jvaj mu je » bi morali zanjo odšteti nič manj kot Ljudskega parka Rižane mimo naprav med dolgo plitvo dolino, kjer m «sti v plitvi kotanj skoraj na- grmade kppastih megla cez Kuk glavo, da Ka tako skrhe noge. 160 000 dolarjev. Predlog, naj bi zdaj rižanskega vodovoda. Samo tako bi - • -- - - m^lo™,, ^^ -----t3"1-----1'----- " --------- v »Lifu« objavili kje so Ilrastovlje, nI mogli doseči, da bi turisti, ki obišče- uresničljiv, ker za tako objavo nima- jo Zvroček, šil tudi dalje do Hrasto- mo sredstev. To nam pač dovolj na- velj. zorno dokazuje, kakšen pomen Je uprava koprskega muzeja namera- uredništvo prisodilo našim hrasto- va nastavltl letos v času turistične se- veljsldm umetninam ln koliko ji za zone v Hrastovljah vodnika-tolmača, to moramo biti hvaležni. _ j kj i,0 obiskovalce sprejemal in jih smučamo izza Kopice na Dedno vPik. P°dt stenami in plazovi. Tiho in južne Bohinjske gore, v viši-polje se zibljeta v zelem, mračni luči, nah nad vršiči se v vrtincih pode V strm plaz so smuči zarezale ki sije izza tlakov na zahodu. ostro sled. Težko sem se vzpenjal, -- MARIJAN LIPOVŠEK Glasno mu veli: »Ti, kaj pa delaš tam?« __„i,- .«. . Vlasls ga gleda zabodeno ko vol. cunjaste meglice. Modra okna Potlcj Z|nbe: ¿Klobase,« med temino sipljejo žarke sonč- m utihne. Vse se tako zdi, da je ob nega sija na belo planoto, da se Pal?et. . nagloma spreminja iz sivega prta vr^^teklero^^lemco^Anfrej^C. v lisasto, živo pokrajino, po ka- Je notri kaj hrane, ne reče nobene, dušila me je pripeka. Pod son- ........................... cem so se razpregli tenki oblaki, Res 'je, da v reviji ni povedano, da vidiTpo^erkvlTprodajai naj" bi tudi skoraj nevidni. Luč je postala , , , - - • - --- — --------- _ . „„ SO Ilrastovlje v bližini Kopra (rečeno razg,cdnjce in diapozitive. Diapozitive Ž£roča in sier)eča Cez temne na- Nad njima se boči Komna, sne- teri se pode svetli krogi med sen- marveč jo kar odkurl. Ce pa je, mu je le, da so blizu Istrske obale), ven- bi lzde]0val muzej sam, potrebuje pa 111, p /?'. , , spr,p nr.linP armiHn ce Dlazeče se no vznetinah in z bore dvema besedama pojasni, kadar bodo o njih iskali nadrobnejše za7.ačetek osnovi i kredit četrt mili- očmke ob sencih in po celu je te- zene police armade macesnov ce, piazece se po vzpetinah m k0 da ni ta in ta nič dal: . _______, ...u «..^ieti vi gp . . . ... _____, ____,__1___i r_ _____ „,__nric+a^liemo ri^ cb-iiMo+ft Plohelin. »Kozet pravi, da ne more nič vec dajati. In česa'naj bi tudi pričakovali aar ouuu u za zaceieK osnovni KreuiL 1.1.11- --------- — -------- ... ----. informacije vsi tisti tuji turisti, ki se jona_ To bl pomenilo skupaj z vstop- kel znoj in se mešal s plastjo ma- postavljene daleč pod skalnate giooeiin. za stare umetnine zanimajo in bodo prišli v našo bližino. Pričakovati dj0" 01)isk SCi podkrepljen s pri- smemo torej čedalje večje zanimanje merno propagando, stalno večal, In za Ilrastovlje. Vprašati pa se pri tem težk0 si zamisllmo kulturnejšega tu nino vir dohodkov za zainovano ak- zila p^j sončnim žarkom." Neje- grebene, Tam proti Lanševici je Jezeri, majhni In z višine ne- — v.Ti^^ .^ni/es ir kozla ------------------' voljen sem obstal, snažil naič- ravna ploščad, nastlana s svetlo znatni, se skoraj izgubljata med Zrci! pa e? se"prelomi ike in počasi romal naprej. Bila plastjo snega, zadaj za njo sivi širokim svetom zemlje in zraka, Manthos zmerom nekaj prinaša. Ni; moramo, kakšni so pogoji za stvarno Jcga turlsta, ki si nc bi želel ogledati ;e pot ]iakor pod bremenom dasi greben Bogatinov. Hladna in mir- ki ju obdajata, A jezeri čarata ZteH»S daji Sif'Mi°ž.SrnaŽ\Vašf,ro0vi"ki sem bil spočit in zjutraj čil, Ko- na je slika, hladna kakor vzduh, med ta prvobitna elementa Je ki ju obdajata. A jezeri čarata koli ne pride prazen. Usede se na oči —... ----------izpod — ---------- - posredno ----- ---------- vsakdo rad premisli, preden zapelje „j,^^ Hrastovlje bi tako postale naša _ _____::_ knltZIm oiitnmnhirnm. -w ,_____i.ii*___ _________t* nanjo s svojim boljšim avtomobilom. To ne pravimo samo iz teorije, marveč iz prakse. NI jih že bilo malo, ki so ob vrnitvi Izjavili, da so Jih Hrastovlje navdušile, da pa jih nc bi obiskali, če bi bili vedeli, kakšna je cesta do njih. Tudi edina hrastovclj- resnlčna turistična znamenitost privlačnost. vseh, ki so v baraki, izloži — -----— -„------„ - •• — , . , . , .... • i j 1 • j... - j srajce vse, kar Je dobil, ln že jé; pri maj sem čakal, da sem dospel na ki mrzlo veje čez gore. Visoko svoj svet. vode, ki odbija in od- tem pa hrupno cmoka ln mlaska z jc-vrh strmine od tam pa jo olaj- sredi skalovja stojiš, na levo se seva v sebi vsa naravna dogaja- zikom, strmo pogledujoč zdaj enega, ' _ *. * , . . , _____1_________ . . Y . » y _ .. » .. 1 rrrloi rlfiirrnivi , „ šan ubral povprek čez plaze proti vzpenja strm rob pod vrh Tiča- nja krog sebe: sončni žar in mrak zd¿Ld0rfu^t'nrl(lc in no„ s scboJ ne-^w'^r^m'ir^tovriteko geosttín¿ Kopici. V dalji so se podili oblaki ricé, na desni bele plasti nad oblakov, belo planjavo in zelenje ^ii zavito v umuano^ rjuho Vsi si -osuino pi.oti severu prepadi, pod teboj raztrgana in smrek med strmimi skalami div- kar zatisnejo nos od različnih dišav. naj bi uredili hrastoveljsko gostilno v slogu istrske folkloro, seveda s primerno adaptacijo ln asanacljo. Go- Nedaleč pod menoj me je po- skalnata kopnina, posejana s jih oblik. skaVstilna'je v ¿smeh vsemu, kar stilna Je zasebna ln najbolje 1,1 bilo, zdravila siva skainata gora med snežnimi lisami. Vidiš jo le zgo-se Imenuje sodobno gostišče na turi- das^akau™|tni sekt0'r Ysaj Naenkrat ni sijajno modrino, 7. belo čepico vrh raj, prekmalu se prevesi v globel, temena, prepočena z globoko re- kjer pogled zdrkne navzdol k stični točki. In n^finie tudi sama p0„VjeV. Potrebno bi bilo najti le spo- vasica! Značilna podoba je zaostalost i-^k-jj^«___—,— ------„„. notranje. Istre. Res ie da nas hudo tare vrsta nujnih vprašanj, katera bi bilo treba rešiti, pa nimamo sredstev, nekaj pa bi le bilo treba ukreniti. Pri tem namreč ne gre samo za turizem, mar- predloženih načrtih in pod nadzorstvom muzejske uprave. Naj pa že najdemo sredstva kakor koli, Hrasto- ---------- — - ,,„,„j „„„n velj ne moremo več puščati vnčmar. tom/ce ie ne^^rugega, bi morali ce- HešJ.tev terjata turizem in naš ugled, sto vsaj malo bolje urediti, posuti ln K. razum 7. gostilničarjem in mu datl^po- -0 v prevesn{ steni. Kakor obrov- snegovom in na jezeri. Prav tod kredita, kattfra"bi Vmorai uporabit" po sko ajdovo zrno je postavljena do tega kraja, kjer strmiš v da- Kopica visoko na mejo med snež- Ijave, vodi ravna snežena pot med kakor minljiva senca. »Kakšno smrdljivo mrhovino pa , , spet prinašaš, prijateljček?« mu za- Ob pogledu na ta gorski svet kliče Andrej. ne čutim časa, ne mislim na vr- Manthos jame po oslovsko rigati, nitfur nr.vTV-.lm mco in t « Steče na svoje mesto, vzame ilovnati nitev, pozabim nase m na vse. Le lonfck ln j0 Jspet ucvre ven> kakor bl slika pred menoj živi, svetlika se, mu gorelo pod petami. Cez precej ča- spreminja, mrači se in izgineva sa se vrne ln sl obiizuje ustnico. Vzpne se nad živega mrliča, vzdigne visoko nad glavo lonec, posnema Kot- ne planjave, nad prepade, ki ze- obilnimi kopami, pred teboj pa Sonce je pretrgalo pas oblakov prasovo "držo 'in mu ukaže: vajo proti dolini Za jezeri, pod se raztezajo globine in širni sve- in megla. Zasijalo je s pomladna bratec, poglej, kaj imam — sinje višave, v katere se vzdigu- tovi. Tako je ptiču pred poletom, močjo. Vzdramil sem se in se ozrl °sl°vsk0 pefen.le. Pojej malo tega 3e jejo Zelnarice in Vršaki — vla- preden razprostre krila in šine v po smučeh in strminah. ti, da ne pogineš.« Sede zraven nJega ter ga pita. SLOVENSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Nogometaši Delamarisa so v nede- V nedeljo bo primorski derby i lio zabeležili že tretjo zapo vrstno Ma^ehesan m^rt^oiniin trefcne. ampak tudi za prestiž trenutno v spomladanskem delu nogo- ničnegavodstva Nalbol«l f^fl^ .enajstorice na Primor- Bto'da^bi L^zTubfS^mKr k a13 s ta* d adl i koVlč. O ba ^adet- & «ffifS?1 so^nW svoj „grlzeno borijo na igriščih in velenj- lotno obrambo ln zlasti wataraFer- Ski Rudar je ze drugo moštvo, ki je ma, ki je ubranil med drugim tudi Lestvica- moralo na lastnih tleh zabeležiti po- enajstmetrovko drugim tudi Lcstvica. raz- Po tekmi so' se pripetili incidenti. Rezultat 2:1 (1:0) je povsem realen, kakršnih že dolgo ni bilo na sioven- ozlroma bi lahko Izolčani zmagali še skih nogometnih igriščih, Nekaj ne- l višjo razliko, Delamaris se je nam- odgovornih gledalcev 1e namreč na- reč posluzll odlične obrambne takti- padlo glavnega sodnika Janežiča in ke. Zgostil Je obrambo pred svojimi oba stranska sodnika ter iih s pestmi vrati ter pritegnil večino nasprotnih zbilo po tleh. Igralci Delamarlsa so igralcev na svojo polovico. V takih nekaj časa ščitili sodnike, nato pa so trenutkih je potem Izvedel hitri pro- se morali pod pritiskom umakniti, tlnapad, ki je bil zmeraj nevaren. V Glede sodnika Janežiča drži, da je so- enem izmed takih protinapadov je dil z napakami, vendar je ravnal po- Marchesan tudi dosegel edini zadetek polnoma pravilno, da je razveljavil prvega polčasa. Toda če bi bili napa- doseždnl zadetek Rudarja ker je bil dalci Izole malo bolj iznajdljivi, bi neregularno dosežen. Porazu Rudarja Dil lahko rezultat tudi 3:0. nikakor ni botroval sodnik, ampak V drugem polčasu Je Delamaris že slaba Igra domačinov, ki so se proti v 55. minuti povišal vodstvo na 2:0. koncu, ko jim ni šlo, začeli posluže- Strelee je bil Kostlč. Po tem zadet- vati fizičnih napadov na nasprotne ku se je začela groba igra domačinov, igralce. Toda to s samim incidentom Sicer Je bila igra že v prvem polča- po tekmi nima nobene zveze. Tudi če su ostra, vendar v glavnem nI prešla sodnik slabo sodi, nima pri tem ob- meje dovoljenega. Toda ko so gostje činstvo kaj opraviti, saj imamo redno dosegli vodstvo 2:0. so domačim igral- pot protesta. Zato pričakujemo, da bo cem, ki jih je občinstvo sem pa tja republiški nogometni forum ostro tudi z nešportnlml izrazi spodbujalo, ukrepal, prenapete/.! pa nai odgovar- popustili živci in namesto da bi star- jajo tudi pred rednim sodiščem, tali na žogo, so startalt na nasprotne Drugi primorski zastopnik Gorica Je Triglav IG 12 4 0 34:11 28 Ljubljana 16 10 3 3 48:21 23 Kladivar 16 6 8 2 31:23 20 Rudar (T) 16 8 3 5 39:33 19 Slovan 16 8 2 6 33:26 18 2elezničar 16 7 ■4 5 32:26 18 Odred-Krim 16 7 3 6 23:22 17 Celje 16 6 4 6 25:25 16 Svoboda 16 4 6 6 10:19 14 Sobota 16 4 5 7 24:26 13 Gorica 16 5 3 8 26:37 13 Delamaris 16 4 4 8 16:35 12 Ilirija 16 2 4 10 17:34 8 Rudar (V) 16 2 1 13 16:45 5 Živahna podoba z občnega zbora Primorske šahovske zveze v Sežani. Nestrpna šahista Andrija Mišura (iz Izole) in Jože Klajnšček (iz Kopra) sta se hudo udarila na belo-črnem bojišču. Okoli njiju pa se je seveda po pravilu zbrala gruča glasnih, vsevednih in vse videčih kibicev FINANCIRANJE KULTURNO-PROSVETNE IN TELESNOVZGOJNE DEJAVNOSTI >F1 Kakor vsako leto, tako so tudi letos kulturno-prosvetna in telesno-vzgojna društva ter d.ruštva ljudske 50 ■/• od lanskoletnih sredstev ali sku- pe. Sredstva so že zagotovile nasled kaj 2,783.000,— dinarjev, od tega nje organizacije: Tokrat o »ozkosti športnega poraja«! V svoji 0. številki je »SLOVENSKI JADRAN« prinesel članek, katerega avtor je L. O. V članku je bilo izne-senih nekaj na vrat na nos pobranih pouličnih vesti, izmišljenih seveda, ki so obravnavale odpadlo gostovanje ligaškega moštva NK Rijeke v Kopru. Ker je imel članek jasno tendenco in ostrino usmerjeno proti Občinski zvezi za telesno vzgojo Koper, želimo na osnovi argumentov, ki smo jih prejeli od uprave NK Rijeka, obvestiti našo športno javnost o pravem stanju te zadevi. V svojem pismu št. 63 od 2. t. m. uprava NK Rijeka iz Rijeke odgovarja: 1. Ni res, da je gostovanje ligaškega moštva NK Rijeke odpadlo zaradi ozkosti vaših funkcionarjev, ampak zato, ker Je LABIN, kjer se je moštvo Itifeke pripravljalo na tekmovanje, bližje Rijeki. Nekateri igralci namreč vkljub pripravam — treningom v La-binu niso prekinili svoje zaposlitve v podjetjih na Rijeki. 2. Odigravanje tekem na Rijeki in v Labinu z močnejšimi sparlng partnerji je bilo odločilnega pomena za spremembo kraja priprav. 3. Trener popesku je imel nalogo, da poišče najboljše pogoje za priprave, Boljši so bili oni v Kopru. Po sklepu uprave kluba NK Rijeka je bil sprejet načrt priprav v Labinu zaradi vzrokov, navedenih v 1. in 2. točki. _____ _ _ „ _____ ______„_ ._„___________ ___ _______ ________ ... lculturno-prosvetne organizacije Igralce. Zaradi tega je bilo več igral- v nedeljo igral doma s kranjskim Tri- tehnike Izdelala predračun potreb za 1,350.000.— dinarjev, za telesno-vzgoj- cev Delamarisa laže poškodovanih. glavom neodločeno 1:1. Rezultat je poslovanje v tekočem letu. Razume ne organizacije 1,283.000,— dlnarejv Domačini so imeli odlično prilož- realen. V prvem polčasu so bili nam- se, da so potrebe iz leta v leto večje, in za ljudsko tehniko 150.000.— dinar- nost. da bi znižali razliko v 55. minu- reč boljši gostje, v drugem pa doma- šč posebno, če upoštevamo neurejene jev. ti, ko je sodnik dosodil nekoliko pro- čini. Sicer pa nas je igra Gorice po- blematično enajstmetrovko, najbrž iz vsem zadovoljila. Ce bi bili napadalci strahu pred Številnimi grožnjami iz malo bolj učinkoviti, bi ostali obe občinstva. Zagorc pa Je slabo streljat točki doma. in vratar Fermo je žogo ujel. Isti Glede na zadovoljivo formo Dela-ieralec je pozneje popravil napako, marisa in Gorice pričakujemo v neko je žogo poslal z glavo v vrata in deljo v Kopru enakovredno borbo znižal razliko na 2:1, dveh najboljših primorskih enajsto-Za zmago, je zaslužno celotno mo- ric. Zmagovalca je težko napovedati, Stvo zaradi borbene in požrtvovalne kajti tokrat ne bo šlo samo za točke, igre. Napad je igral tokrat slabše kot ki so obema nasprotnikoma nujno po- S SEJE OBČINSKE ŠPORTNE ZVEZE V IZOLI Olimpijski bazen z ogrevajo morsko vodo ? ali nedokončane objekte. Skupne potrebe vseh društev v komuni znašajo 33 milijonov dinarjev, ne upoštevajoč dograditev objektov. V proračunu občine, ki ga je že sprejel ljudski odbor. Je predvidenih le NOVA TABORNIŠKA ENOTA Kombinat Delamaris Plvopromet (Vesna) Mavrica KZ Lucija »Meso« Da bi vsaj delno krili potrebe za Pekarna funkcionalne Izdatke, Je občniski od- Obnova bor SZDL Izola sklical posvetovanje s predstavniki delovnih organizacij, _ . . kjer so sklenili, da bodo delovni ko- Reševalna postaja lektivi prispevali, za kritje skupnih Povrtnina potreb teh društev 10,5 milijona dinarjev. Prispevek za kritje skupnih potreb naj bi gospodarske organizaci- 5,500.000 din H gornjim argumentom, ki jasno kažejo na neresnost pisarije tovariša L. O., Občinska zveza za telesno 71.000 din vzgojo Koper dodaja še tole: 120.000 din Na sestanku med zastopnikoma te 53.000 din ZVeze z delegacijo NK Rijeke in ob 30.000 din prisotnosti zastopnikov NK Delama-250.000 din rts ¡z izoie je bilo jasno poudarjeno, da se koprski stadion daje ligaškemu 130.000 din moštvu NK Rijeka brezplačno na raz-42.000 din polago za ves čas priprav. Poleg te-5.000 din ga je . bjia sprejeta prošnja gostov, da se celotni inkaso od obeh predvi-Pomoč so odklonile samo tri organi- denih tekem deli 50:50 na obe tekmo-zacije, nekaj delavskih svetov pa še valni ekipi. Tovariš L. O. naj se ob ni razpravljalo o financiranju skup- tem zamisli, kako daleč je merila Splošno komunalno podjetje je plačevale na podlagi strukture čl ___________a___ __________________ stega ^dohodka v komuni t. J. vsaka ^¡j, potreb*" med njimi Mehanotehni- »ozkost« domačih funkcionarjev^ da .<- 1.1 .-■>- » j5a in Stavbenik. ' '" —«-" »-" ■ ' gospodarska organizacija bi krila tolikšen odstotek potreb, v kakršnem je udeležena v ustvarjenem čistem do- Akcija občinskega odbora SZDL je hodku v komuni. Občinski odbor so- torej naletela na razumevanje v orga-cialistlčne zveze je izdelal predlog in vlogo za kritje skupnih potreb delav- so bili v celoti sprejeti vsi pogoji, ki jih je stavil prosilec uslug . .. Menimo, da mora biti vloga šport- V sežanski občini vlada veliko cia»štične"žveže"je izdelal'predlog in nih-"delavskega samoupravljanja, saj nega novinarja v naši socialistični v sezansKi oix-mi vidun veiijvu --------_,J_----.,„,„.,_ predstavlja dejavnost kulturno-pro- družbi samo konstruktivna, da se , , ... -r, j VIOEO za Kritie SKUpnin poLreu uuiiiv- utjdVHua. auiluuiu-j,iv- ......----- -— . - zanimanje za tabormstvo. Pred svetom gospodarskih organizacij; svetnih in telesno-vzgojnlh organiza- športna mladina vzgaja z resnico in nekaj meseci so na pobudo diva- Enako vlogo so poslali tudi zavodom cij duševno In telesno rekreacijo, ki za plemenitost Na več posvetovanjih, ki jih je priredil občinski odbor SZDL in na seji Občinske športne zveze je bilo govora o dograditvi centralnega športnega stadiona in .0 vzdrževanju nekaterih športnih objektov. Sklenili so, da bodo takoj, ko bodo načrti za sanitarije in slačilnice narejeni, pristopili k akciji za dograditev tega objekta. Vodenje del bo poverjeno gradbenemu podjetju, da se ne bi ponovile podobne nepravilnosti, kakršne so bile ob gradnji nogometnega igrišča. Vsa nestrokovna fizična dela bodo izvršili s prostovoljnim delom. Glavna dela na stadionu bodo letos končana, tako da bodo nogometaši zopet zaigrali na domačih tleh, ostali športi pa skupaj z njimi dobili Drepotrebne sanitarije in garderobe. Po dograditvi tega objekta v Izoli ne nameravajo počivati, ker že sedaj iščejo rešitev za gradnjo olimpijskega bazena 7. ogrevano morsko vodo. Tak plavalni bazen bi bil velikega pomena za razvoj plavanja v Izoli, poleg tega pa tudi za turizem — predvsem v zimskem času. Plavalni bazen bi zgradili v parku ob novem obratu Delamarisa za izdelavo živil v prahu, kjer so na razpolago velike količine pare in vroče vode, ki bi jih bilo res Skoda pustiti neizkoriščene. Na podlagi razprav predstavnikov kulturno-prosvetne in telesno-vzgoj-ne dejavnosti, zborov volivcev in diskusij na seji ljudskega odbora je le-ta imenoval komisijo, ki naj prouči možnost preselitve kina iz sedanje dvorane v telovadnico ali dom DPD Svobode. Ce bi našli ustrezno rešitev, bi bilo rešenih več problemov. Kino bi bil v mestu, zaradi česar bi bil nujno večji obisk, še posebno ob slabem vremenu in v zimskem času. TVD Partizan in druga društva bi dobila sedanjo kino dvorano, ki je precej večja od obstoječe telovadnice in bi lahko v novi telovadnici (kino dvorani) prirejali tudi razna tekmovanja in turnirje. Tu je predviden tudi pokriti plavalni bazen. Telesno-vzgojne organizacije in kino Globus se s premestitvijo strinjajo, vprašanje je le, koliko bi stala preureditev telovadnice v kino dvorano. Za Izdelavo predračuna bo poskrbelo podjetje kino Globus Koper. Najcenejše bi bilo, če bi se kino premestil v dvorano DPD Svobode, kjer bi bilo potrebno urediti samo za skega Partizanskega odreda usta- m ustanovam. ___„„^.k Doslej so ze zasedali nekateri de- novili vec taborniških enot m to lavskl ¿yetl ln sprejeU po2ittvne sltle- v Sežani, Lokvi, Povirju in Vre- Je v takem delavskem centru, kot je Izola, prepotrebna. db Občinska zveza za telesno vzgojo Koper prostor za kinoprojektor, vsekakor mah. Tako se je število članov pa bi to oviralo dejavnost dramske taborniške organizacije v sežan- aktivnej°aPD S Je 3 ski občini, brez Hrpelj, dvignilo Komisija, ki jo je imenoval občin- na 395. Vse taborniške organiza- ski ljudski odbor, bo vsekakor pre- cjje so zei0 marljive. Izmed novih učila vse momente pri zamenjavi, pro- enof. ^ m&¡ najaktivnejše taborniška četa »Obmejni šotori« v REPUBLIŠKO ROKOMETNO PRVENSTVO štorov in predlagala najugodnejšo re šilev. Upajmo, da bomo imeli do zime kinopredstave že v mestu. db Lokvi. Pred kratkim je imela ta enota ustanovni občni zbor. Pred začetkom so mladi taborniki iz- Ceprav so vsi trije primorski za- V nasprotju z moškimi ekipami pa narju zaradi sobotne tekme v Kopru stopniki v republiški rokometni ligi so nas tokrat zadovoljile ženske. 2r- in zaradi dolgega potovanja. Igrali na domačih igriščih, so v nede- tev je bil mariborski Kovinar, ki je Kaj se pravi igrati dve naporni tek- vedli prav lep kulturni program jj0 ostali praznih rok. Ajdovščina je najprej Izgubil v soboto v Kopru s mi v dveh dneh, so okusile tudi Ko- nnrl vodstvom starešine čete izgubila s Slovanom z 11:17. Gostje 5:7, nato pa še v nedeljo v Piranu s prčanke, ki so v nedeljo zjutraj od- TJ1 -nor Tactrmnilr rvkrainp s' zagotovili zmago pravzaprav že 4:14. potovale v Ljubljano in Izgubile s Sonje Placer. Zastopnik okrajne £ delu k0 so vodili z partizanom Šiška z 2:6. zmaga doma- zveze tabornikov IZ Kopra je IZ- Domačini so se znašli šele v dru- „e^ea in domačinke so dokazale, da Je sicer zasluzena, res pa je da ročil Četi V dar Šotor šesterec, di- gcm delu igre, vendar je bilo pre- znaj0 7,magovati tudi z močnejšimi sodnik Koprčanke nekoliko oško-V Logu pod Mangartom SO v gki taborniki pa so jim daro- pozno, da.Al lahko nadoknadili ve- nasprotnlkl. Spet se je odlikovala doval. .rfplin rvrpsmizirali tradicionalne " J liko razliko iz prvega polčasa Naj- vratarka Fakinova z uspelimi inter- V okrajni ligi bivšega koprskega boljši v ajdovskem moštvu je bil Pic- vencijami, medtem ko je bila kot re- okraja so dosegli v nedeljo naslednje clllnl, ki Je dosegel osem zadetkov. alizator najbolJša Prelčeva. izide: Gimnazija — Ekonomska sred- Z enim samim golom razlike je iz- " gubil Piran s Šentvidom (15:16). Ne glede na to, pa je zmaga gostov zaslužena. Pirančani so očitno izven forme in igrajo slabše kot v Jesenskem delu prvenstva, ko so zabeleži-šahovsko društvo Koper vabi li zmage celo nad močnejšimi ekipa-na. Iptni obrni zbor vse svoie čla- mi, kot Je Šentvid. Sodnik Božlnovič reprezentant Jemc, ki je sigurno ^ ¡„ H„hitelie šIhovske iere je sod11 v obojestransko škodo, skočil 37 in 35 metrov, vendar jubitelje sahovske igre. poraz zabelcžiIa na domaČem ' lr„ 00 mPtrov nadel Len °bcIU zbor bo v Ponedeljek, 22. , ls£u Uldi Gorica. Kranjska Mla- je pri skoku 38 metrov padel. Lep a lg ob 19 uri v kiubski ¿st JIh Je premagaia z 22:18. Doma- uspeh je dosegel tUdI KunceiJ IZ Tniharipvi lil •> inritličie). čini so imeli enakovredno vlogo na t nrfotoo C7 tvofiim m«tnm Kun- suul v "" " igrišču. Ce ne bi imeli nezanesljivega USPELE SKAKALNE TEKME V LOGU POD MANGARTOM . Logu pod Mangartom i vastvi ^ nedeljo organizirali tradicionalne vali ^ za ^jbojko. skakalne tekme na 40-metrski skakalnici. Nastopilo je se3. afriška republika, 34. slovenski pisatelj .('Deseti, brat«), 37. medmet, 38. fi-ankovski vladar z vzdevkom »Malic, 39. ime sovjetskega pisatelja Averčenka, 41. zgodovinski zapiski, 43. starogrška plesalka ln Igralka, 44. osmi del kroga. Navpično: 1. ime španske filmske igralke Montiel, 2. otočje pred zahodno obalo Sicilije, 3. . kratek črn moški suknjič, 4. oblika rastlinskega stebla, 5. avtomobilska oznaka reškega okraja, 7. okrajšava za »edicija*. 8. električna merska enota, 9. španski diktator, 10. del boksarskega dvoboja, 11. Ober, 12. indonezijski šahovski moister. 13. pokrajina na severnih obronkih Karpatov, 15. bilka, 18. brezpravni podložnik v fevdalizmu, 21. potomec nizozemskih priseljencev v južni Afriki, 22. vele-tolc v Južni Ameriki. 25. španske bikoborbe. 26. jezik črncev Bantu v Hodeziji, 27. kaznivo dejanje, 29. žig, 3(1. raztrganec. 31. plsmen-ke, 33. eksplozivno telo. 35. vrsta žabe. 36. gnojni izpuščaj, tvor, 38. steza. 40. prltrdilnica, 42. kratica Kdečega križa. KOPER: 12., 13. in 14. aprila francoski barvni CS iilm KLEVSKA PRINCESA; 15. in 16, aprila italijanski barvni CS film LJUBIM, LJUBIŠ; 17. aprila ameriški barvni CS film HELENA TROJANSKA; 18. aprila nemški film PROFESOR MAMLOK. IZOLA: 12. aprila jugoslovansko-italijanski barvni CS film UU-BROVSKI; 13. In 14. aprila nemški barvni VV iilm GUSAR: 15. in 16. aprila nemški film PRO-' FESOR MAMLOK; 17. in 18, aprila italijanski barvni CS film LJUBIM, LJUBIŠ. ŠKOFIJE: 13. aprila jugoslovan-sko-ltalijanskl barvni CS film DUBROVSKI; 14. aprila sovjetski film OTAROVA VDOVA; 16. aprila ameriški barvni CS iilm HELENA TROJANSKA: 18. aprila ameriški barvni W film GUSAR. ŠMARJE: 13. aprila poljski film PRIDI, OČKA; 14. aprila jugo-slovansko-italljanskt barvni CS film DUBROVSKI; 17. aprila ameriški barvni VV film GUSAR. SEŽANA: 32, aprila jugoslovanski film NOČNI IZLET; 13. In 14. aprila ameriški CS film CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI; 16. in 17. aprilii madžarski film POD VRSTO; 18. aprila nemški film ZAKON V SENCI. PIVKA: 13. ln 14. aprila ameriški barvni CS film PLESALKE; 16. aprila japonski film ŽRTVOVANA DEKLETA. PRESTRANEK: 14. aprila ameriški barvni film VELIKAN (II. del); PIRAN: 12. aprila francosko-itali-ianskl film MEGRE NASTAVLJA PAST; 13. in 14. aprila ameriški PV film APARTMAN, PORTOROŽ: 12. aprila angleški film VELIKO PRIČAKOVANJE; 13. aprila francosko-italijanski film MEGRE NASTAVLJA PAST: 14, aprila francoski film POVERJENIK TEH ZENA. SEČOVLJE: 13. aprila angleški film VELIKO PRIČAKOVANJE; 14. aprila angleški film NI DREVES NA ULICI. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. skalp, 6. sokol, 11. braman, 12. omnibus, 14. Drakon, 15. ksi, 16. pena, 17. rakar, 1B. So-vre, 20. dan, 21. etan, 22. polenta, -t. -I, 24, Juanita, 26. gama, 29. sok, 32. mlaka, 33. Sagan, 34. Eplr, 36, eta. 37. Modena, 38. retorta, 40, ledina. 41, ladja, 42. start. Navpično: 39. R(ihard) J(akoplč), I 1 I I 8 NEDELJA, 14. aprila 8,4n Polke ln valčki za prijetno razpoloženje — 3,00 Naša reportaža: »Iz Portoroža:: javna oddaja o turizmu« — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 1545 Nedeljsko popoldne domačih pesmi in melodij. — PONEDELJEK, 15, aprila 13,40 Odlomki iz oper — 11.30 Zabavni mozaik — 15,30 ?Hrlbekl ponižujte se« in druge popularne pesmi. TOREK, 16. aprila 13,40 V ritmu z orkestri In ansambli — 14.00 Paleta zabavnih popevk — -14,30 Sola in življenje — 14,50 Riceardo Zandonai: »Romeo e Giulietta« — 15,30 Slovenske narodne pesmi, SKEJOA, 17. aprila 13.40 Mala prodajalna piošč — 14,00 S pesmijo po domouini — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo Aime Barelli. Duo DD. I Bravs-dos. Dean Martin, Georges Cates — 15,30 Carl Friedmann; Slovenska rapsodija — Jovan Urbanac: Z Vzhoda. i ČETRTEK. Ig. aprila 13,40 Trije potpurlji z orkestrom Kurt. Edelhagen — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15.00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Češke narodne pesmi. PETEK, 19. aprila 13.40 Po.ie moški zbor »Mastree-chter Staar« — 14.00 Mozaik ritmov — 14,30 Dunajska promenada — 15.30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 20. aprila 13,40 Popevke in ritmi od hi ln tam — 14.30 Mali koncert zabavne glasbe — 15,30 Pesmi iz Hrvatskega Zagorja, Vsak dan razen nedelje ob 7.1J In 7,40 Glasba za dobro jutro, ob 7,30 in iS,00 Poročila.