Posamezna številka Dia 1- Sfer. 50. V LJUBLJANI, r ponedeljek, dne 30. marca 1925. PaStaiaa plača** t gotovini. LETO II. NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemži nedalj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in pa pošti: Din 20-—, inozemstvo Di« 30—. Neodvisen političen iist. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON ŠHV. 5S2. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. EaSui pri poštnem ček. uradu štev. 13.638. Po govoru P. Radiča. S preorientacijo Radičeve stranke je ustvarjen v jugoslovenski politiki nov položaj, ki odpira najraznovrstnejše perspektive. Da je HRSS, danes je sanio HSS, opustila svoje ekstremno stališče in stopila na pot pozitivnega zadržavnega dela, je na vsak način pozdraviti. Zakaj s to pre-orientacijo je nujno zvezana likvidacija krvatskega vprašanja, ki je bila za državo naravnost usodne važnosti. V tem je na vsak način pozitivna stran radičev-ske preorientacijo Njena negativna pa je v teni, da je bila preorientacija izvršena tako kardinalno in tako nenadno, da je že podobna kapitulaciji. Vprašanje je v tem: ali so radičevci popustili le v vprašanjih, ki so bolj for-melnega značaja, ali pa so popustili tudi v bolj bistvenih stvareh. Ali so v vprašanju narodnega edinstva šli tako zelo na Uesno, da so popustili v'čistem jugo-siovensivu ali pa bo vsled njihovega bodočega pozitivnega dela stopila jugoslo-venska misel v ospredje. In najvažnejše: Ali bo blok narodnega sporazuma še naprej enoten v boju za zboljšanje naše uprave, ali pa bodo radičevci pripravljeni pozabiti i na volilna nasilja i na svoječasno vložene obtožbe proti nekaterim ministrom. Z drugimi besedami: ali postanejo radičevci oportunistična vladna stranka ali pa vztrajajo v opoziciji tako dolgo, dokler ni uveljavljen vsaj najbolj minimalen program opozicije, to je, da bo izvedena enakopravnost vseh in da bodo kaznovani oni, ki zlorabljajo vladno moč. Ali bo vsled preorientacijo radičevcev naša politika krenila na ju-goslovensko pot ali pa bodo radičevci stopili na pot radikalov. V tem je vprašanje. fovdarjali smo že, da je preorientacija ladičevcev naravnost presenetljivo velika in zato nastaja vprašanje, kako bodo krvatski volilci sledili svojim poslan-slancev. Nobenega dvoma ni, da ne bodo hrvatski voliglci sledili svojim poslan-o©in, če bi njih preorientacija bila v stvari kapitulacija. Verjetno na ie da bo ostala enotnost hrvatsk«™ a ■ 'aisKega naroda m- £££. ,prr prrrientacija cevcev le taktično potezo za okrepitev parlamentarnega stališča HSS in če ostane enotnost bloka narodnega sporazuma nezmanjšana. Se bolj ko na državno politiko pa bo uplivala preorientacija radičevcev na strankarsko življenje. Če ostanejo radičevci zvesti svojim osnovnim idejam, potem se bo boj med blokom narodnega sporazuma in vladnimi strankami nadaljeval s samo to razliko, da bo stališče bloka zelo okrepljeno, ker je sedaj tudi HSS odločno na zadržavnem stališču. Ce pa se HSS osamosvoji in prične voditi čisto svojo politiko, potem je na obzorju radikalno-radičevska koalicija. Parlamentarno bi bila ta koalicija silno krepka (nad ‘200 poslancev) in imela bi tudi to dobro stran, da bi dala sodelovaje Hrvatov v vladi. Pozicija prečanov bi bila na vsak način okrepljena. Ven-dar pa bi bila ta rešitev neprimerno slabša od rešitve, ki bi jo dobili z zmago ‘'loka narodnega sporazuma. Preorientacijo radičevcev moramo lcončno presojati še s slovenskega stalila. Direktno so od nje zadeti mladini, ker ao ti sedaj kot žandarji »protidržav-nihc Hrvatov in Slovencev odveč. To ču- Sejajinanžnegalodbora. Beograd. 30. marca. Včeraj ob 10. se je pričelo delo finančnega odbora v prisotnosti vseh članov in finančnega ministra. To je bila prva seja, na kateri se je izvršilo konstituiranje. Za predsednika je bil izvoljen dr. Milan Srskič, za podpredsednika dr. Svetozar Popovič, za tajnika Milan Stepanovič in za izvestite-Ija dr. Gavrilovic. Predsednik se je nato zahvalil za izvolitev in poročal odboru, da se nahaja na dnevnem redu zakon o dvanajstinah za april, maj, junij in julij. Daje besedo finančnemu ministru, ki v obširnem ekspozeju naglaša potrebo (; dvanajstinah in pojasnjuje posamezne postavke, zlasti one o izrednih in naknadnih kreditih ter o letečih dolgovih. Letečih dolgov je mnogo; samo prometno ministrstvo jih ima okoli 300 milijonov, mi ostala ministrstva pa jih odpade 150 milijonov. Dvanajstine za vse štiri mesece skupaj znašajo 3 milijarde 468,333.033 dinarjev. Po poročilu finančnega ministra je predsednik zaključil sejo in nadaljeval bodočo ob 17. popoldne. Popoldne se je seja nadaljevala. Nastopilo je več opozicionainih govornikov, med njimi Veljkovič (dem.), Pušenjak, Spaho in Neudorler. Vsi so kritikovali dvanajstine. Spaho je dejal, da tako slaba finančna politika še podčrtava nezaupanje celega sveta, da v inozemstvu ne moremo dobiti nikjer posojila. Zahteva, da se davčne postavke zmanjšajo in da se povečajo davki za vojne dobave. Sramota je, da Beograd, kjer se nahaja toliko vojnih milijarderjev, plača samo dva milijona in pol davka. Finančni minister se brani in odbija vse prigovore. Radikal Jovan Radonič predlaga, da se odbijejo vsi predlogi opozicije in da se sprejme zakon, kakor ga je predlagala vlada. Pri glasovanju je vladna večina sprejela vladni načrt. Predsednik je ob 21.30 zaključil sejo. Prihodnja seja se vrši danes ob 9. pod. z dnevnim redom: Diskusije o zakonu o dvanajstinah v poedinosti. Popoldne pa bo nato pričel z delom zakonodajni odbor. Nemške volitve. Berlin, 30. marca. Včeraj so se vrikle volitve predsednika nemške republike. Borba je bila zelo intenzivna, popoludne nekoliko umerjena, a proti večeru zopet živahnejša. Volilcev se je udeležilo nekoliko manj nego pri zadnjih volitvah. Do polnoči je imel največ glasov dr. Jarres, takoj za njim pa socialist Braun. Občudovanja vredno malo število glasov pa je dobil general Ludendorf celo v samem Miinchenu. V Potdsdamu sta glasovala tudi princ Eitel in Fridrik. V drugem berlinskem okrožju je dobil Jarres 48.000 glasov, Braun 59.000, Hellp&eh 19.000, dr. Marv 8005, Ludendorf 600. Tellmann 2.700, Held 192. V Miinchenu jo glasovalo le 50 do 80 odstotkov volilnih upravičencev in sicer so dobili: Braun 42.000, Telmann 41.000, Held K2 tisoč, Hellpaeh 4000, Ludendorf 8500. Marx 1500. Ker ni prejel noben kandidat absolutne večine so potrebne nove volitve. Pred jadikalno-radicevsko koalicijo) Beograd, 30. marca. >Samouprava< piše, da je izjava Pavla Radiča oživela preokret v situaciji. List pripravlja teren za bodoči sporazum med radikali in radičevci. Zagreb, 30. marca. V zagrebških političnih krogih '6 mnogo komentirajo ve-| sli, ki govore o možnosti sodelovanja ra- DELO SKUPŠČINE. Beograd, 30. marca. Včeraj se je pričelo v narodni -kupščini s pozitivnim delom. Finančni odbor, ki sklepa v dvanajstinah za april, maj, junij in julij, 'e pričel z delom. V ostalem ni bilo tekom včerajšnjega dne nobenih važnih političnih dogodkov. Smatrajo, da sedaj ni pričakovati nobenih posebnih dogodkov in se bo vršila v skupščini diskusija o dvanajstinah in proračunu Skupščina bo sklepala tudi o usodi nepotrjenih radi-čevskih mandatov in o stvareh, ki so manjše važnosti. Danes ob 16. se vrši seja narodne .skupščine. Razpravljalo se bo o dvanajstinah in izvoljenih bo nekoliko odborov, med njimi tudi anketa za mandate HRSS. DELOVNI PROGRAM VLADE. Beograd, 30. maica. Sinoči ob 18. ce je vršila seja ministrskega sveta. Vlada je sklenila, da se na vsak način donese zakon o dvanajstinah za prihodnje štiri mesece najprej v finančnem odboru in potem v skupščini. Vlada je nato diskutirala o ostalih vprašanjih, ki so na dnev-uem redu. Prvi je invalidski zakon, dalje proračun. S ueje vlade ni bilo izdano nobeno posebno poročilo. dičevcev v vladi. Zajedničarji smatrajo, da so imele izjave radičevcev namen sondirati teren za delo v parlamentu, in ne verujejo, da se bo situacija razvijala v smeri jačjega zbližavanja med radičevci in radikali. Verifikacija enega dela mandatov je bila samo prvi korak k temu zbliževanju. KRALJ SE VRNIL V BEOGRAD. Beograd, 30. marca. Včeraj ob 14. se je vrnil kralj s kraljico iz Topole. Na kolodvoru so ga pričakovali prometni minister in upravnik mesta Beograda. Ob 4. pop. je kralj sprejel v avdijenco Pašiča, ki mu je poročal o delu skupščine in o daljnih sklepih vlade. Za Paši-čem je bil v dvoru Ninčič, ki je prav tako poročal kralju o situaciji. KRALJICA ODŠLA V BUKAREŠTO. Beograd, 30. marca. Ponoči je kralj odpotoval s kraljico in jahto za Turn Severin in nato z vlakom v Bukarešto. Sinoči je kralj podpisal ukaz o prenosu kraljeve oblasti na min. svet. Nadomestoval , bo kralja v njegovih poslih predsednik * vlade Pašič. Danes zjutraj pa se je kralj j nenadoma vrnil v Beograd in je samo ! spremil kraljico, ki potuje v Bukarešto. NOV MATERIAL PROTI RADIČU Zagreb, 30. marca. V zadnjih dneh je policija pri ponovnih preiskavah odkrila nov material, ki po njenem zatrjevanju dokazuje daljnie zveze med Radičem in Moskvo. Prijet je bil tajni sekretar prosvetnega saveza Nevljan ter obsojen na en mesec zapora in 1000 Din globe. Pri njem je policija našla orožje. tijo oni dobro in mladinski enfant terrib-le je v sobotnem >Jutru< pod šifro M-A. C. to tudi javno izklepetal. Če pride do radičevsko-radikalne k°®‘ licije, potem se silno poslabša pozicija SLS. in stranka je potisnjena za dolgo v ozadje in slovensko vprašanje se ho reševalo potem v Zagrebu in ne v Ljubljani. V sila težki situaciji pa bodo slovenski radičevski poslanci, ker bo med nji- hovimi pristaši razočaranje vsled pokopane republike posebno silno. Zelo mnogo pa morejo pridobiti od preorientacije radičevcev naši kmetje, ker je njihova politika srednje linije obveljala. Toda predpogoj je, da se SKS loti intenzivno dela in da se uveljavi kot predstaviteljica slovenske napredne opozicije. Naloga je velika in težka. V inte-. resu Slovenije bi želeli- da bi jej bila l SKS kos. PRED REKONSTRUKCIJO VLADU. Beograd, 30. marca Rekonstrukcija vlade je bila predmet diskusije na sinočnji seji ministrskega sveta. Rekonstrukcija se bo izvršila, ko bodo izglasovane dvanajstine, in sicer v večjem a%-segu. _ ZAGREBŠKI KOMENTARJI. ! Zagreb, 30. marca. Izjava P. Raiiea v parlamentu je izzvala v Zagrebu prave I komentarje. Protivniki HRSS skušajo iz-j koristiti to priliko celo pri samih inter-i niranih voditeljih HRSS. Tako doznava-! jo, da znana frankovca dr. Pavelič in dr Budak že nekaj časa sem pogosto obiskujeta dr. Mačka in ga nagovarjata, da bi vstopil v njihovo stranko, ker se je HRSS odrekla republikanstvu. Ker je bil dr. Maček poprej pravaš, ni znano, v koliko smeta dr. Pavelič in drug računati na uspeh. Predave<> se skuša umakniti s političnega polja Vsekakor hočejo frankovci izrabiti ugodno priliko in odrekajo radičevcem pravico, da zastopajo hrvatski narod, ker niso šli s to parolo na volitve. INTRIGE PROTI LJUBI JOVANOVIČU. Beograd, 30. marca. Zanimivo je, da je prva skupina radikalov širila vesti, da radikali pripravljajo obtožbo proti Ljubi Jovanoviču radi njegovega članka v knjigi ->Krv Slovanstva«. Nekaj radikalov zahteva, 'la se Jovanovič odstrani iz stranke, drugače, da se bo našla proti ! njemu kaka druga obt< žba. Vaš dopis-I nik se je obrnil na merodajno mesto, kjer pa o vsem tem.niso ničesar vedeli. PRETEPI MED BOLGARSKIMI EMIGRANTI V NIŠU. Niš, 30. marca. Včeraj je prišlo do pouličnih pretepov med tukajšnjimi bolgarskimi emigranti. Spopadli sta se dve struji: čisto zemljoradniška struja, ki jo vodita Todorov in Obov ter komunistično zemljoradniška siriija, ki jo vodi Atana-sov. Slednji je na skupščini očital Obovu in Todorovu, da delat‘i tajno z bolgarskim čarom Borisom in Cankovo«, da se povrneta nazaj v Bolgarijo in sestavita skupno vlado. Skupščina je sklenila, da se oba izključita iz organizacije. To je dalo povod za bitko, pri čemur i* »orala intervenirati policija. „0bzor“ o SDS. jObzor-r, ki gotovo ni klerikalen list, piše r svojem uvodniku z dne 27. t. m. sledeče: .Samostojno demokratsko stranko in še posebej g. Sv. Pribičeviča ter krog njegovih ožjih pristašev, ki so uvedeni v vse tajnosti Pribičevičevih načrtov in akcij, smo smatrali in smatramo za največje krivce Brboti rvatskega spora. Yse druge stranke bi bile voljne opustiti pod temi ali onimi pogoji vsak čas boj in v vsaki drugi stranki je najti zmisel za srbsko-krvatsko solidarnost, samo stranka Sv. Pri-bičeviča goji že šesto leto mržnjo do Hrvatov t*r si dosledno prizadeva, izkoristiti ta spor v strankarske in osebne namene. Pribičevič is njegovi ljudje so dosledni, energični, brez obairov, brez čuvstvenosti in jako aktivni ter ss ne ustrašijo nobenega sredstva, da dosežejo svoj cilj. Za danes si hočemo ogledati samo eno njihovo stran, pojasniti metode mjihovega dela 'n pokazati, kako lažnjiva je njihova trditev, da vodijo svojo politiko iz «ole ljubezni do domovine. Samostojni demokrati predvsem poudarjajo, da so oni edina stranka, ki se ji ne more očitati nikake korupcije, ker da delajo vse iz nesebičnosti. In v resnici smatra marsikateri njihov pristaš svoje vodstvo za skupino Katonov, ki s« strogo drži tudi v politiki morale in zakona. Thum-Taxisova afera je vero v to ka-tonstvo nekoliko omajala, tako da so celo njihove lastne organizacije in pristaši zahtevali razčiščenje te afere, in znano je, da se je tudi del njihovih narodnih zastopnikov bunil proti Pribičeviču, Žerjavu, Lukiniču, Dimoviču in Wilderju, katere se smatra pravim voditeljem te celokupne velike stranke. Ur. Lukinič je podal izjavo, da se bodo otresli očitka korupcije ter je obetal, da bo tožil »Demokratijo«. Javnost more tudi dočakati sodbe, toda že danes je jasno, da je izvršil dr. Lukinič brez vednosti in privoljenja ministrskega sveta dejanje, ki je vsaj sporno, toda glede katerega je jasno, da so plačali interesenti silne vsote. Postranska stvar je, če je zaslužil dr. Lukinič ali dr. Danilo Dimovič, ali pa je stranka dobila subvencijo za volitve, ali pa so strankini listi pokrivali s temi vsotami svoje deficite. Tudi je dejstvo, da so dobivali za časa volitev poedinci naše državljanstvo en masse in da »o to drago plačevali. Zopet je irelevantno, katera oseba je denar prejela, toda nedvomno je šel v korist samostojne demokratske stranke. i»totako je dejstvo, da je bilo ustanovljeno na Hrvatskem povsem zoper zakon in dosedanjo prakso 50 javnih bilježniških mest. Koliko morajo vsi bilježniki plačati v strankino blagajno ali poedincem, je popolnoma vseeno, toda nedvomno to ni ostalo brez protiuslug. Samostojni demokrati so kričali svoječasno na radikale,, da so največji korupcionisli. To je izven vsakega dvoma, toda velika razlika je med prvimi in drugimi. Če so radikali korupcionisti, so to za svoj privatni žep, tako da nima stranka od tega ničesar, tem manj, da bi delili strankini voditelji plen med seboj. Tako se je zgodilo, da so proti radikalni korupciji nastopali najenergičnejše radikali sami in Rankovičeva »Smotra? je bila mogoče v svojih napadih ostrejša kakor kak katerikoli drug list. Glavni korupcionisti radikali so se morali povaodi umakniti in ne igrajo danes nobene odločilne vloge več, niti jih stranka ne ščiti. Pri samostojnih demokratih je obratno, 'ram je mnogo manj korupcije na privatni račun, toda zato pa uganja stranka kot taka korupcijo v imenu stranke in za stranko samo. Stranka ščiti vsled tega svoje ljudi ter ie solidarna z njimi, ker so vse te afere vpri-žorjene z vednostjo in odobrcnjem vodstva. Spominjamo se samo na prehrano pasivnih krajev za časa ministrovanja dr. Žerjava. Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo1 je napravilo okrog 20 milijonov dinarjev deficita, »Slov. žitni zavod« pa kakih 6 milijonov dinarjev. Ta deficit so pokrili z državnim posojilom, toda do obračuna in do vrnitve denarja ni prišlo nikdar. Dr. Poljak ie bil v Zagrebu vsaj upokojen in poslan je ldl državni komisnr, da je pregledal račune, loda v Ljubljani so se čisto enostavno izgubiti akti in stvar je bila rešena. Tam ie bil dr. Žerjav glavni voditelj, ki ga naša javnost ne pozna zadosti — nakratko rečeno: on ie za Slovenijo isto. kar je Pribičevič za Hr-vatsko. Tudi on ima svojo posebno gardo »mladinov«, ki so storili vse mogoče ne samo na političnem, nego tudi na gospodarskem polju. In kakor ima Pribičevič svojega Iženila Dimoviča kot »maherja- v vseh transakcijah, tako ima dr. Žerjav svojega Praprotnika. ki je danes gospodar v Slovenski banki v Zagrebli in v Trbovljah. Thum-Tnxisovi gozdovi in Trboveljski premogokop imajo priti v roke te gospode, in zato sta tu dr. Luki rdč in minister Sum in rud dr. Žerjav. Generalni ravnatelj Praprotnik je znan še i/ afere Jadranske banke in Kamenaroviče-vp/vn procesa. Človek bi mislil, da se Pra-nvotnik ne bo pojavil nikdar več v javnosti. Medtem sta gg. Praprotnik in Kavčnik izšla riko dobro iz te afere — ker je bilo kazensko postopanje ustavljeno. Dr. škaberne je imenovan generalnim tajnikom Slavenske banke. Tako so ti pristaši dr. Žerjava prenesli svoje delovanje v Zagreb v Slavensko banko, ki je imela postati glavna trdnjava samostojne demokratske strauke, potem ko je »Bidkanska banka« skrahirala. V Slaven-ski banki so se imele izvajati vse transakcije, in ena izmed prvih je bila ta, da je kupila Slavenska banka večino akcij »Jugo-štampe«, kar je pomenilo, da je postala gospodar »Riječi«, »Zagreber Tagblatta« in »Novosti«. Vso to fazo smo preživeli, in znano je, kako so skušali »samostojni« pridobiti zase hrvatsko javno mnenje. Medtem, ko je nastal v demokratski stranki razkol in ko ie Pribičevič moral za dalj časa v opozicijo, so se akcije stranke poslabšale. Pričelo je primanjkovati' denarja. Slavenska banka ni bila voljna izmetavati tolikih vsot, ker je pa šlo tudi nji sami slabo, je morala prodati večno svojih delnic tujcem — Dunajski Liinder-banki. Zveze med Dunajsko Lander-banko in Slavensko banko so obstojale še iz časov, ko je Slavenska bank* »nacionalizirala« Trbovlje. Naravno je, da je bila ta nacionalizacija običajen »švindel«, pri katerem je Slavenska banka zakrivala s svojim imenom prave lastnike Trbovelj Dunajsko Lander-banko, dunajsko tvrdko Pojazzi & Csmp. in znanega štajerskega industrialca VVutleja. Pri tej transakciji Slavenska banka ni uiti zaslužila, ker so glavni dobiček odnesli »mladini«. Vedno po principu: ako je kupčija dobra, tedaj jo napravijo najvplivnejši ljudje v podjetju, ako je kupčija slaba, potem gre na stroške podjetja. Ker je gospoda pomagala Landerbanki, da je »nacionalizirala? Trbovlje, je v protiuslugo kupila Lander-banka akcije Slavenske banke po 120 Din. Ker pa stoji Slavenska banka sedaj še slabše, se je hoče Lander-banka na vsak način rešiti, in prodala je svoje akcije trboveljskemu premogokopu. Tako imamo kuriozen slučaj, da je bila banka, ki je nacionalizirala tuje podjetje, prevzeta od tujega podjetja. Industrija financira banko, mesto obratno. Trbovlje je kupilo akcije po 80 Din. Medtem so gospodje, ki so jim bile vse te transakcije znane, lan-sirali v Pribičevičevo »Riječ? senzacionelno notico, da je Slavenska banka na robu propada. Računali so pri tem, da bodo akcijo-narji vsled tega skušali prodati svoje akcije za vsako ceno. In res so ljudje prodajali akcije po 60 do 70 Din gospodom, ki so imeli za nje že ceno 80 Din od »Trboveljske«. Naravno je, da tudi »Trboveljska ne kupuje teh akcij iz lastnega žepa, marveč za denar, ki ga dobiva od Italijanov za premogokop Krpanj pri Rači v Istri. Tako sta postala ravnatelj Liinder-banke Rotter in Praprotnik gospodarja Trboveljske premogokopne družbe in Slavenske banke. Popolnoma irelevantno je, koliko milijonov so zaslužili poedinci pri vseh teh transakcijah na proviziji in na kurznih razlikah in bi se to samo po sebi ne tikalo politike, da nimata vmes svojih prstov dr. Žerjav in Pribičevič, ki mislita potom Thurn-Taxisa in Trbovelj razpeti svoje gospodarske in pozneje tudi politične mreže po Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji. Ona dva hočeta sedaj fuzijonirati Hipotekarno banko in Slavensko banko v Zagrebu z Ljubljansko kreditno banko, vse to pod okriljem Dunajske Lander-banke ter prevzeti Zadružno banko v Splitu in se tako dokopati tudi do dalmatinskih zadrug ter se jih polastiti. Ona dva vidita, kako močan je dr. Korošec, ker ima pristaše gospodarsko organizirane, zato pa mislita sedaj, da sta našla pri Thurn-Taxisu in pri Trboveljski t* budget naraščali tako močno, kakor le mogoče. Obenem je bilo najdeno s tem sredstvo, ki je bilo sposobno, kakor nobeno drugo za neprestano agitacijo: Zevajoča rana, ki jo je bilo možno pokazati vsak trenutek. Bil je političen čin prve vrste, ako se je moglo pred nacijo in svetom proklamirati: Francija ima samo en budget. Obveznosti Nemčije so ugotovljene, vse drugo je zgolj notranja zadeva Francije. Niti z veličastvom razvalin, niti z zevajočo luknjo v državnem mošnjičku naj se ne uganja zoper Nemčijo umetna agitacija. Senat je imel dovolj politične uvidevnosti, da je sledil v tem oziru večini zbornice. Najsi konča nadaljnji spor med obema zbornicama kakorkoli, eno je gotovo: Čisto financijelno rečeno ima Francija od leta 1925 nepotvor-jen mirovni budget. Drugi veliki princip, ki je vodil avtorje finančnega zakona, je princip absolutnega poštenega ravnovesja. Še leta 1024 je bila to prazna beseda takratnega finančnega ministra, De Lasteyrie-ja: Šele te dni je ugotovila posebna komisija, da je znašal resnični deficit v preteklem letu nič manj kakor 4 milijarde frankov. Zbornični budget za leto 1925 je izkazoval po prvem branju 34.183 milijonov frankov dohodkov in 34.140 milijonov frankov izdatkov, tako da je bil podan malenkosten prebitek dohodkov. Senatni odbor pod predsedstvom referenta Henry Be-renger-ja je reduciral te številke na 32.974 milijonov, oziroma 32.496 milijonov frankov. Zanimiva pa so pri tem končna števila, kakor posamezne postavke, tako pri dohodkih kakor pri izdatkih. Kar se tiče predvsem prvih, sta vodili pri tem zbornico dve načeli: Prvič naj bi nadomestil pod Caillauxom izdelani dohodninski zakon z dne 15. julija 1914, čigar uporabo je preprečila vojna, in ki ga je nacionalni blok sistematično sabotiral, progresivno stari osebni davek; na to je merila cela vrsta novih določb, katerih smoter bi bila pravilna ocena substančnih vrednot. Dalje je bilo zbornici na tem, da izpolni vo-lilcem dane obljube ter prime v okviru tre-notne možnosti vojne dobičke intenzivneje. Po lastnih podatkih finančnega ministra je najmanj 20 milijard frankov samo v opusto-šenih pokrajinah »dvomljivega izvora«, kar znači, da so predmet administrativnih in sodnih preiskav. Le prav previdno je hotela zbornica tu zagrabiti: Toda princip je vzpostavljen, in to zadostuje, da se navda interesente s strahom. Že od začetka je stavil veliki kapital vsake vrste vse svoje nade v senat: Ne zaman, kakor kaže poročilo predsednika komisije Bč-renger-ja. Malone vsi členi, ki so obremenjevali vojni dobiček, industrijo in bančni kapital močneje kakor dosedaj, ali so pa imeli bolj pravično razdelitev davkov za predmet, so bili od senatne komisije kratko-malo »izločeni«, to se pravi: črtani. Tako je ostalo od 400 členov zborničnega reformnega dela samo še celih 215: izključno takih, ki jih najdemo v vsakem budgetu vedno v enaki obliki. 0 ostalih 185 je izrekel gospod Bčrenger sodbo: So pomanjkljivo proučeni ter so v stanu motiti javno mnenje in povzročati finančnemu ministrstvu nevarne težko- te. V resnici je pa stvar pač ta, da je izšla zmešnjava iz prizadetih krogov samih, hi s* poskusili jc prenesti na mase. Senatu n« more ostati skrito, da se imajo zahvaliti tak* radikali kakor tudi socialisti za svoje Talilne zmage 11. maja predvsem novemu davl-nemu programu, po katerem so razdeljena, v nasprotju z zbornico nacionalnega bloka, bremena bolj pravično ter je pritegnjen* veleposestvo intenzivneje k davčnim dajatvam. Da je to mogoče samo potom sukse-sivnih reform, leži za vsakogar, ki se kolii-kaj spozna v francoski davčni zakonodaji, jesno na dlani. Prve pričetke skuša sedaj s*-nat preprečiti, treba je počakali, kako stališče bo zavzela zbornica. Ko so se na ta način zmanjšali dohodki za najmanj 5 milijard, je šlo za to, da se je luknja zamašila. V ta namen je krenil senat po poti, ki se slabo ujema z njegovo običaju* previdnostjo v finančnih zadevah: svojih proračunov ni napravil le na podlagi celokupnih davčnih dohodkov iz leta 1924, marveč je upošteval tudi že takrat znane dohodke prvih dveh mesecev leta 1925, ne da bi se bil oziral na to, da bodo stali povišanim dohodkom najbrže tudi večji izdatki nasproti. Razen tega so vzeta reparacijska plačila z eno in »dvojna desetina« z drugo kvot* >’ 1 v račun. Zanimivo bo opazovati, kako stališ!* bo zavzela zbornica napram elaboratu senata. Ni treba naglašati: šlo bo za čisto političen boj, pri čemur bodo igrala senzacionalna vprašanja, kakor na primer obdržanje vatikanskega poslaništva, ki je priporoča senat, samo podrejeno vlogo. Nova demokratska Francija bloka levice si je hotela ustvariti svoj lasten budget: stare reakcionarne sil* se temu upirajo. Finančni zakon bo preizkušnja za trenutno trdnost radikalno socialističnega kartela sploh. Ako je ta kartel š* dovolj trden, ako ima formula, ki je privedla do volilne zmage, še svojo notranjo moč, potem bo nastopila zbornica proti nameri sonata. To stališče se izraža najbolj nepotvor-jeno v besedah oficijoznega novinarja, ki j* prerokoval svoječasno v Elysee-ju Millerau-du politično smrt: Pierre Bertrand v »Quo-tidien-u«. On izjavlja naravnost, da je sabotiral senat zbornično delo. na kar najbolj sramoten način; edino mogoči odgovor na t* provokacijo reakcionarne 'korporacije je ta: projekt se sploh ne upošteva. Gre nazaj, ©d koder je prišel. Potem se mora senat odločiti: za vojno ali za mir. Nato se iznese prepir pred narod: senat proti deželi. Iz »Quotidien-a« zveni glas socialistov. Mnogo zmernejše se izraža list radikalov »Ere Nouvelle«. Pravi, da je bila senatna komisija še vedno »strah vlad«. Pred letom dni se je dvignila pogumno zoper Poincarč-ja. Najbolje se stori, ako se sklene kompromis ter se združijo republikanske moči obeh zbornic zoper grozeči fašicem. V zadnji instanci odločuje vlada. Ne mor* se dvomiti o tem, da bo sledil kartel v tem oziru Herriot-u. Sicer pa so občinske volitv* in volitve v generalni svet, ki bodo odloči)« o sestavi senata, neposredno pred durmi. Republikanci so mnenja, da je najbolje, da s* prenese finančni boj pred javno mnenj*: potem bo odločil v zadnji instanci ves narod, katero pot hoče iti. Poročanje „Jutra“. Gremij trgovcev v Celju nam sporoča: »Jutro« je v svoji 63. štev. v poročilu celjske občinske seje poročevalca obč. svetu, g. dr. Fran Božiča objavilo sledeče: »Gremij trgovcev v Celju je napravil na mestno občino vlogo, s katero izraža svoje nezadovolj- ^ _ _ stvo, da se glede kaldrmine od strani celj- premogokopni družbi izdatne podpore za • skega mesta ni n‘česar ukrenilo. A loga pa stranko in za strankine liste. Računata, da j je došla prepozno, ker se je mestni občinski 1 bosta zagospodarila s tem ogromnim kapi-toIoni nad prečanskimi kraji ter navezala tako inteligenco kakor pridobitne kroge nase. Ako postane poleg tega kak njihov privrženec čez noč milijonar, ni to nobena nesreča, toda sigurno ga bodo oni vsi ščitili ter nastopali solidarno v akcijah, borbah in pri obrambi. Radikal-! Jankovič in Kojič sta morala zapustiti minis*ratva, toda dr. Lukinič in dr. Žerjav mislita, da jima tega ne bo treba storiti, ker vodita vse to Dimovič in Praprotnik, ki se »sploh ne bavita s politiko«, in ministra samo pazita, da jima zgladita pola, eden v ministrstvu nravde, drugi pa v ministrstvu šum in rud. Medtem bi se moral minister trgovine malo pobrigati za to, kako se nacionalizira m banke in industrije in kako finansira industriia banke. 8 tem bi bil osvetljen simo del obširne akcije samostojne demokratske stranke, ki računa, da bo trajala borba med Hrvati in Srbi dalje ter da bodo mogli oni še naprej plačevati radikale, ki se ne bodo unali nastopati proti korupciji samostojne demokratske stranke. Toda oni so tako drzni, da kritikujejo neprestano vse ostale strani,-e, sebe pa postavljajo za vzor, a dr. Žerjava pošiljajo neprestano v dvor. da pokažejo, kako posebno jim ie dvor naklonjen. Nedvomno se je sestal kro* lokavih in spretnih faiseuriev. ki, izigravajoč visoko politiko in veliko državotvornost. vodiio sistematično svojo osebno in strankarsko akciio na škodo države. To pa jim bo uspevalo tako dolgo, dokler bosta Zagreb in Beograd v sporu.« Francoski finanfni zakon. Po dolgih in burnih debatah je votirala (raneoska poslanska zbornica v prvem branju finančen zakon, ki so ga označili kot »prvi francoski mirnodobni budget«. Zaslužil je to ime, v kolikor je pomedel definitivno in principielno s škodljivo prakso, ki je povzročila ravno toliko političnega, kakor Ti-nancijelnega gorja: Z budgetom »de« dčp*n- (Od našega pariškega poročevalca.) ses recouvrables (»izdatkov, ki se dajo zopet pokriti«), ki ga je ustvaril nacionalni blok S tem je bila ustvarjena komodna ropotarnica, v katero je bilo mogoče vreči vse izdatke, ki se jih ni moglo spraviti nikamor drugam: »Le boche paeyera< (»Nemec bo plačal«), je menil Klotz, in od takrat je bila skoro patriotlšna dolžnost, da še je puščalo ! svet, oziroma magistrat že davno preje za-j nimal za to zadevo ter je napeljana že skupna akcija vseh avtonomnih mest, da se kal-i drmina izplača. Mesto Celje je že predložilo j načrte, po katerih namerava uporabiti kal-: drmino za vzdrževanje onih cest, ki vodijo od carinarnice.« Jla ne bo trgovstvo napačno informirano o neki prepozni vložitvi tozadevne vloge, kakor navaja gornje poročilo, navajamo resnici na ljubo sledeče: Dne 20. novembra 1923. leta je gremij na mestni magistrat odposlal zadevno vlogo s prošnjo, da se zadeva čim preje reši. Ker pa gremij po opetovanih urgencah ni prejel oo mestnega magistrata nobenega obvestila, če je mestni magistrat podvzel potrebne mere, se je gremij direktno obrnil na G. D. C. v Beograd kot kompetentno oblast za rešitev predmetne zadeve in pod št. C. Gl.737 z dne 15. decembra 1924 prejel obvestilo, da se ne nahaja pri G. I). C. ! niti ena predmetnih zahtev, ki bi se nana-j šala na izplačenje kaldrmine. Torej s tem je j dokazano, da je zadeva dotlej mirno poči-i vala. Pod pritiskom zopetnih urgenc s strani j gremija je končno celjski mestni magistrat 1 odposlal tozadevno vlogo ministrstvu financ in sicer šele 8. februarja 1925. leta pod štev. 086/25. Istotako ne more odobravati gremij opazke v poročilu, da se je mestni občinski svet že davno prej zanimal za to zadevo, kajti ves čas je gremij zasledoval vsa poročila sej občinskega sveta in žalibog ne en krat ni bilo opaziti, da se je zadeva kdaj vzela v pretres. Torej tu ne more biti govora, da e gremij svojo predmetno vlogo prepozno vložil5nasprotno zainteresiral se je pravočasno samo žal, da se zadeva tako dolgo zavlačuje. Kakor je pa gremij še naknadno izvedel, ni bilo na pričujoči občinski seji o neki prepozni vložitvi vloge s strani gremija niti govora. Kake cilje zasleduje »Jutro«, da z neresničnimi poročili javno napada delovanje zakonite in poluradne inštitucije, kakor je gremij trgovcev v Celju, čegar edini namen je ščititi gospodarske interese svojih članov in ki napram oblastvom točno izvršuje svoje dolžnosti, res ne razumemo. Politične vesti- = Konstituiranje narodne skupščine. Sobotna seja skupščine se je pričela ob 12. Blok narodnega sporazuma je sklenil, da s* volitev ne udeleži - protest, ker se večina ni ozirala na želje opozicije. Z glasovi poslancev večine je bil nato izvoljen za predsednika Marko Trifkovič, za prvega podpredsednika Nikola Uzunovič, za drugega pa dr. Paleček (sam. dem.) Za tajnika so bili izvoljeni: Kobasica, Tomo Popovič, dr. Brankovič (sam. dem.) in Stojadin Pavlovič. Na popoldanski seji so se volili odseki. Poslane« Angjelinovič (dem.) je predlagal, da se voli po proporcu in upošteva vse radičevsk* mandate tudi one, za katere je odrejena anketa. Ta predlog pa je bil odbit in je volil* le 27 radičevcev. Skupščini so bile nadalj* predložene dvanajstine za april, maj, junij i» julij in jim je bila priznana nujnost. Konfn* je bil predsednik skupščine Trifkovič upol-nomočen, da pozove v skupščino na mesto razveljavljenih mandatov poslancev HRSS njihove namestnike. Prihodnja seja se vrši v pondeljek z dnevnim redom: debata o dvanajstinah. — Izjava dr. Korošca o Radičevem govoru. Dopisniku »Slovenca« je podal dr. Korošec o P. Radičevem govoru sledečo izjavo. »▼ prvi vrsti moram ugotoviti, da se položaj p* vsem tem, kar se je dogodilo v zadnjih dneh, ne samo ni izprenienil na boljše, ampak je postal mrtvejši. Radikali se meni n* zdijo iskreni. To vsled tega, ker so zahtevali anketo, čeprav imajo pred seboj Radičeve izjavo. Mi Slovenci nismo zadovoljni z izjavo, ki je padla s hrvatske strani. Mi Slovenc' ostanemo verni avtonomiji ali ako hočet* po Marinkovičevi terminologiji: široki samo upravi. Mi ostanemo čvrsti na tem, da se Slovenci narod 3ami zase. kateremu je treba omogočiti nacionalni in kulturni razvoj. Nismo zadovoljni z dosedanjim razvojem politike, ker ni prinesla dovolj izgledov za bodočnost. Blok ni dovolj discipliniran. Zato j« moglo priti do tega, da se je debata take razvila, da smo mi obtoženci, krivci pa toži-telji. Največ besed je padlo o komunizmu, nezakonitosti pa so ostale pozabljene. Vi vidite, da ne moremo biti zadovoljni.« = Dr. Spaho je dejal o Radičevem govor« sledeče: Radičeva izjava je prišla prepozno. Mislim pa, da more koristiti naši politiki. Ce bi podali zaBtopniki HRSS tako izjavo pred 6 meseci, bi bili mnogo bližje narodnemu sporazumu in njegovi izvedbi. Ne bom govoril o krivicah, ki smo jih* pretrpeli po padcu Davidovičeve vlade. Treba gledati se- daj dejstvom v oči. Od tedaj, ko smo se sporazuemli za ljudstvu koristno politiko, smo bili pripravljeni pomagati L. Jovanoviču. Sedaj pa se bojimo, da bo radikalna stranka gledala le n? to, kako da si utrdi svojo moč mesto da bi izvedla to, v kar je v znrislu Radičeve izjave obvezana. = Radikali so z izjavo Radiča popolnoma zadovoljni. Ljuba Jovanovič je izjavil, da se je sedaj položaj znatno zboljšal. Treba samo, da čas ubije dosedanje nezaupanje. Laza Markovič je izjavil, da smatra Radičevo izjavo 'za odkritosrčno. Vpliv te izjave se bo pokazal tudi v parlamentu. Laza Markovič pa želi, da bi bila politika HRSS bolj samostojna, to se pravi, da bi se radičeve! odcepili od epozicionalnega bloka. = Zakaj so bili anketirani mandati HRSS? Dokler ni anketa potrdila radičevih mandatov nimajo ti glasovalne pravice. Tudi pri volitvah v odseke ne pridejo v poštev nepo- < jeni mandati. Na ta način so si radikali *asjgurali v vseh odsekih trdno večino in so v,lrni pred presenečenji. Splošno se sodi, da o anketa v kratkem končala svojo delo. — Resnica v dovtipu. »Politika« je objavili karikaturo Pašiča in kralja. Pod sliko je napisan sledeč razgovor: »Kaj morajo sedaj Hrvati, ko so priznali monarhijo, še storiti, da bo dosežen popolen sporazum?« — Pasic: »Malenkost, ovaj. da stopijo v radikalno stranko.« Francoski senat in garancijsko vprašanje. Senator de Jouvenel je poročal v francoskem senatu o ^idnjem zasedanju Zveze narodov in o stališču Anglije ter Francije do Ženevskega protokola. Senator de Jouvenel je mnenja, da mora Francija ostati zvesta načelom protokola. Če bi prišlo do posebnega pakta, potem je potrebno, da bo tak pakt najprej sklenjen med onimi državami, ki so članice Zveze narodov. Nato je treba, da bo pakt dopolnjen z vojaškimi konvencijami. *ele potem bi se smel raztegniti na druge države, nečlane Zveze narodov. Ko bi te države vse pogoje izpolnile, bi bile sprejete v /.vezo narodov Samo na ta način bi bili var-Npmpiia Jouvenel, da ne bi vstop or/ih n- J.Ye?° narodov, ki je čuvarica po-S , a-njem. Spiejme sc tudi inostranski kapital. Uspešno posredovanje se honorira po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod: »Tovarna 125«. Kupi se Suhe mavrohe ali smrčke kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. ^ Ljubljana. Krapu zastopnike snreieina večja zavarovalna družba pod zelo ■godnimi pogoji. Pismene ponudbe pod »Zavarovalnica« na »Publicitas« d. d., Ljubljana. Oglašajte v ..Narodnem Dnevniku"! 19 let priznane, »Larucin« pilule najsigur-geje ozdravijo kapavico (Tripp6r). — Dobiva se po vseh lekarnah po tO Din škatlja. Po pošti razpošilja lekarna Blum, Snbotica.__________ malo posestvo v bližini mesta Ljubljane, pripravno za obrt. — Ponudbe na upravo lista pod »Kupec«. Matematiko poučuje profesor. Honorar zmeren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika :. Knjigovodstva vpeljuje in revidira ter sestavlja in revidira bilance po lastnih strokovnjakih Gospodarska pisarna, družba ■ o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1 II. Kor espondencij e francoske ali angleške v zameno za nemško ali italijansko želi naobra- žena gospodična z istotako pod »Medsebojnost« na upravo. Mesečno sobo išče novinar. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. Poznanstvo s starejšo simpatično' samostojno gospodično do 40 let želi gospod v »vrho spomladanske zabave. Cenj. ponudbe tudi z dežele na upravo pod »Hribolazec«. Prispevajte in agitirajte za Tiskovni sklad Jlarodn. Dnevnika**! Listnica i Ugledno prvovrstno podjetje v Ljubljani, ki je v polnem obratu ter ima lepo bodočnost Podjetje je neobremenjeno ter znaša realna vrednost 1,000.000*— Din. Za varnost posojila nudi poleg obremenitve tudi še dobro poroštvo. Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere je poslati pod »Sigurna naložitev denarja" na Gospodarsko pisarno d. z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1./II. ■ ! \ velika za akte iz zelo fine kože, elegantno izdelana, z angleškim ključem, popolnoma nova, se proda. Naslov pove uprava. Slovnica za španski jezik i* nemškega Metoda Sauer se proda. — Kje, pove uprava. giumniuu«nniui:utiuinftnr M. flrtibašev SA-NINf« svetovnoznani roman ravnokar izšel v slovenskem prevoda! (488 strani.) Broširano Din 52'—, vezn- bno Din 60‘—. ZNA KNJIGARNA larijin trg štev. 8. tiuuutnt:: ^^^^^^55^5i^3Š^9Š^^^9Gč5a9®6lS»t96tSa3G5S5t9(5$529GbSlSG65it3(51SaS61S52S© Obvestilo. S tem obveščamo vse naše dosedanje odjemalce in občinstvo sploh, da se nahaja skladišče za Slovenijo tvrdke wKonopjutaw d. d. za promet konopnenih in jutastih izdelkov centrala Zagreb od 1. aprila 1925. dalje v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 2 poleg kavarne „Evropa", nasproti gostilne pri Figovcu. Skladišče vodi naš zastopnik gosp. Vido Bratovž. SAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice j je Izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3 —. Razpošilja društvo: ^VRTNARSKA ŠOtA* V KRANJU. Stalna zaloga: Herxmansky, Korsika. Adria. Bajc, llrbanič, Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 24 Telefon štev. 560 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Najboljši Šivalni stroj je edino le Josip Petelinc-a znamka Grltzner in A-dler za rodbino, obrt in Industrijo Ljubljana Pouk » vuoitju bruploien. NoIlotM goroodl*. Delavnica ia popravila n. ...k. Tolofon 111 N*