NAS GLAS
llllllllll
>MYJ?KS?«#-«%S
LET
Leto XIV
9. 6.1993
zavarovalstva v Posavju
zavarovalnica triglav
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
Poštnina plačana pri pošti Ki
Q'¦''¦¦¦¦ ¦;-,.:.:-v;
si
ZAMUJENE PRILOŽNOSTI
Slika o občini Krško je v zadnjih tednih dokaj klavrna. Različni dogodki, ki so skoraj običajni drugod po svetu, kažejo, da potihoma sprejemamo nesistematičen način reševanja in pozabljamo, da se na naših hrbtih ne sme graditi država. Državi smo (so) služili kot ščit, še dobro, da nas niso prisilili postati tudi meč, v primeru Kališovec, oddolžili so se nam z žaj-fasto nadaljevanko, ki nosi naslov "Blokada NEK", sprejetje proračuna je viselo kot Damoklejev meč, pa so poslanci zbrali toliko poguma, ali pa jih je k temu prisilila zaspanost, da so sprejeli predlagani dokument
-  kakršenkoli je že bil, in preprečili državi, da bi že pred novo lokalno samoupravo direktno rezala pogačo našega preživetja.
Kakor koli že, v vsej tej Balkaniadi se je ponovno zgodil praznik občine Krško, v katerega se s svojo simboliko vključujejo tudi izgnanci, ki jim ne znamo
-  kar sploh ni tako hudo, huje je, če jim nočemo -priznati njihovega poslanstva, ki so ga opravili v času neprostovoljne križeve poti od tod do večnosti spomina. Strah me je, da se 9. maj 1990 ne bo reflektiral v obdobju 1941 - 1943 in bomo umetno ustvarili dve kategoriji: Slovence, ki jim je nekoč bilo odvzeto človeško dostojanstvo, pa jim ga ne znamo vrniti, in vse ostale SLOVENCE.
Nočem in ne želim si, da bi naši nacionalisti sodobne dobe in vseh barv tudi na tem področju pokazali značilno nacionalistično podobo - usta polna naroda, v mislih pa predvsem in sploh lasten politični interes. Nikoli si namreč ne smemo želeti zase nekaj, kar je bilo odvzeto sočloveku, ker bomo slej ko prej spoznali, da lahko tudi sami ostanemo brez vsega.
Zakaj ravno v trenutku praznika govoriti o NJIH, katerih usode, trpljenje in hotenja so stvar preteklosti? fvlogoče zato, ker je praznik trenutek, ko bi lahko storili nekaj več, kot se samo vehementno poklonili njihovemu spominu in naprej brezobzirno hlepeli po oblasti. Morda bi lahko, tako kot je to storil H. L. A. Hart v članku "Nemoralnost in izdajstvo", vzkliknili: "O morala, kakšni zločini se lahko izvršijo v tvojem imenu!" Vse to bi bil lahko začetek ali poskus razumevanja nečesa nekoč in spoštovanja tega istega danes.
Kljub temu, praznik je bil - bogat ali reven - takšen, kot si ga zaslužimo ali boljši, vprašanje je samo, ali ima prihodnost. Država kot patolog zasaja skalpel in nas secira na popolnoma ločene enklave in vprašanje je, ali bomo razkosani uspeli praznovati skupni praznik ali pa ga bomo praznovali v od države določenih enotah z enakim ali drugačnim imenom.
Damjan Lah
7. junij - praznik občine Krško
incTJt zmrjo ctsTt, botioui utmuo uovi-
UUJl,  UUTCUI   IrtMO  UltUCt,   Lt lOtt   U
um m vmntno za mit?... i---------------
VJ-------
NAŠ GLAS išče honorarne sodelavce za poročanje s terena. Vabimo zlasti interesente s področja občin Brežice in Sevnica. Pokličite telefon 21-868.
Spomin na vrnitev izgnancev in neke boljše čase
Občinski praznik smo sklenili praznovati v letih, ko se nam je zdelo, da smo nezadržno krenili navzgor in smo potem nekaj časa res ponosno (prevzetno?) stali na četrtem klinu slovenske lestvice. Letos praznujemo s športnimi in kulturnimi prireditvami, brez odprtja kake nove pridobitve in brez slavnostne skupščinske seje. In brez veselice.
Po prazničnem sporedu smo že proslavili 40. obletnico krvodajalstva. Prisluhnili smo mladim pevcem in instrumentalistom na prireditvi Korajža velja. Podeljene so lovorike najboljšim kolesarjem Kriterija mesta Krško. Čolnarji so se spustili od Vrhovega do Jermanove skale. Med speed-vvavisti je zlati znak občine Krško prišel v roke Madžaru. V Kulturnem domu bodo danes ob 17. uri na občinski reviji zapeli šolski pevski zbori, jutri ob 10. uri bodo članice Društva kmetic postavile na ogled svoja ročna dela, v petek ob 19. uri boste lahko gledali nastop Društva za plesno dejavnost.
V skupščini so sklenili, da letos podelijo znak občine Krško Mirku Avsenaku iz Brestanice in Občinskemu odboru Rdečega križa Krško. Natalija Repec iz Plavalnega kluba Celulozar bo dobila priznanje občine. Velikega znaka občine letos ne dobi nihče. Priznanja bodo dobitnikom izročili ne na dan občine, ampak 25. junija, na dan slovenske državnosti.
REMONT V NEK
Po štirinajstdnevni zaustavitvi med katero je bila opravljena sanacija upar-jalnika številka 1, je bila Nuklearna elektrarna Krško v torek 25. 5. 1993, ponovno priključena na omrežje. Meritve so pokazale, da se problem na uparjalniku številka 1 v podobni obliki ponovno pojavlja, zato so že naslednji dan začeli zmanjševati moč elektrarne do stanja hladne zaustavitve. Vtem času obratovalni pogoji in upravne omejitve glede vpliva na okolje niso bili kršeni.
V času zaustavitve, ki bo trajala dober mesec dni, bo opravljen pregled vseh cevi v obeh uparjalnikih in sanacija poškodovanih, opravljen pa bo tudi pomemben del remontnih aktivnosti, ki so bile planirane za no vem-ber-december 1993.
NEK
Služba
za informativno dejavnost
u
2tlu-*>lu/i ij-A^U frc >*v*:
Krška SDP je tudi letos svoj ekološki spust po Savi, med jezom HE Vrhovo in Jermanovo skalo pri Krškem, vključila v program prireditev ob občinskem prazniku. Spusta se je skupaj z domačimi esdepejevci udeležil tudi nekdanji predsednik SDP
Slovenije, dr. Ciril Ribičič, nekako se pa akcije ni hotela udeležiti reka Sava. Zaradi suše je postala nekoliko okorna in počasna, zato so se ljudje v čolnih obrnili po pomoč kar na svoja vesla ... (Foto: Boštjan Colarič)
KOUUIO   SnO   UMI  UŠITtV » lADIMlllVUt ODHDK.
Sindrom Kališovec
Vročekrvnim Bohorcem je prekipelo. Zaman so opozarjali njihovi delegati v sevniških in krških skupščinskih klopeh na to, da se zlepa ne bodo dali! Svoje so sicer dosegli, vsaj tako se sedaj zdi, a neorganiziranost in nezaupanje, ki jim ga je zbudil celoten aparat države Slovenije z odnosom Ljubljane do province, sta terjala svoj davek. Žal sta jo skupila najprej novinarja, ki sta jim prišla dat možnost, da svoje stališče povedo javnosti. Obtožili so ju za agenta, psovali, žalili ... Kasneje tisto popoldne se ni dosti bolje godilo nikomur, ki je zajadral v te kraje. (Foto: črt Čargo) Več na naslednji strani!
OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU...
"Življenje ni praznik, je delovni dan" - pravi stara modrost Slovenci, pri-slovično marljiv narod, jo še kako dobro poznamo in se po njej prav radi ravnamo. Toda - deta je v naši občini tal vse manj, predvsem tistega, ki bi vsem dela zmožnim zagotavljalo vsaj socialno varnost, če ne že vloženemu delu primernega zaslužka. Ob občinskem prazniku na to ne smemo pozabiti, čeprav naj bi bil ta čas v prvi vrsti namenjen slovesnim dogodkom in splošnemu veselju. Vse več naših občanov pravega razloga za to že dalj časa nima več, izgubljajo delovna mesta, na katerih so se dolga leta lahko izkazovali s svojo strokovnostjo hi delovno vnemo ter veliko prispevali k nekdaj skokovitemu razvoju našega gospodarstva in njegovem ugledu, doma in na tujem.
občina krško
6e ob praznikih ponavadi vsaj na kratko spregovorimo o naši preteklosti, storimo to tudi zato, da bi se bolje znašli v "sedanjosti" in da bi snovali našo prihodnost S preteklostjo smo v glavnem "prekinili", če pri tem mislimo na naš politični sistem pa tudi na to, da morajo za gospodarstvo veljati vse tiste zakonitosti, po katerih se že tako dolgo ravnata razvita Evropa in Svet Na te zakonitosti nismo bili prav pripravljeni, oziroma se jim niti nismo mogli tako kmalu prilagoditi. Če se je tudi krško gospodarstvo veselilo konca vmešavanja "politike" pa tudi občine kot družbene skupnosti, bi sedaj tako pomoč še kako potrebovalo in zanjo tudi prosi. Prehodi iz starega sistema v novega so bili od nekdaj boleči in so zahtevali tudi marsikako "žrtev". Skrajni čas je, da se vsi skupaj zavzamemo, da bi bilo pri nas takih žrtev čim manj. Spoznanje o nujnosti skupnih prizadevanj in skupnih hitrih, a premišljenih ukrepanj se v naši občini že čuti, tako med delegati občinske skupščine kot podjetji, ki sama voza ne morejo potegniti naprej. To pa je še kako potrebno - ne le zaradi nas samih, marveč m v prvi vrsti zaradi tistih, ki prihajajo za nami in katerim moramo zagotoviti možnosti za delo in s tem posledično tudi možnosti za boljše življenjske pogoje. Sedanjo stisko moramo deliti vsi skupaj, pri tem pa ne pozabiti, da moramo ohraniti doseženo razvojno stopnjo ter izboljšati materialne pogoje za delo predvsem v družbenih dejavnostih. Nobena družba, pa naj bo še tako "revna", se jim ne more odreči - prav nasprotno, trudi se, da prav njih posledice ekonomske krize ne bi prizadele aH pa čim manj. Če bomo tako razmišljali in delali in če bomo s skupnimi prizadevanji uspeli spremeniti negativne gospodarske trende v pozitivne, bo že naš prihodnji občinski praznik znova poln veselja in optimizma.
Skupščine občine Krško: Danilo SITER
Naš glas 11. 9. junij 1993
Jebeš provinco!?
Po pikrih očitkih, ki si kar sledijo iz radijskih in TV sprejemnikov, je morda že tudi prebivalcem Kališovca postalo jasno, kje so napravili napako. S fizično sik) so bojeviti Bohorci proti sebi obrnili novinarje, edine člane te družbe, ki bi jim resnično hoteli pomagati in bi jim tudi lahko pomagali. Končno sta tudi prvote-peni novinar Rovan in njegov snemalec Grajžl prišla v te kraje le zato, da posnameta njihove izjave in jim omogočita, da se njihovo mnenje (protest) sliši po vsej Sloveniji, kot se je pred časom mnenje Haložanov.
Žal so se vsi komentatorji kar naprej lotevali grobega obračuna Kališevčanov z novinarji, malokdo pa se je analitično lotil napak, ki so jih storile različne strokovne službe in ki so pripeljale
do vretja v Kališovcu. Nihče ni omenjal Dnevnika prejšnjega večera, ki je slikovno opremil objavo podatkov o študiji. Molče so šli vsi mimo nezadostnega pojasnjevanja vloge študije o lokacijah za odlagališča, ki se je'prebila že v tretjo stopnjo, nezadostnega obveščanja javnosti o tem, kaj počne Agencija za RAO, protestov in sklepov občinskih skupščin v Sevnici in Krškem ... Le tako se je lahko zgodilo, da so v teh krajih, navedenih kot možne lokacije za gradnjo odlagališča radioaktivnega odpada, domačini mislili, da jim bo nevarno snov nekdo kar čez noč pripeljal in pustil pred pragom. Takojpo tudi lahko bili prepričani, da sta novinarja plačana agenta in da je treba navaliti na njiju, pozapreti vse, kar miga tu-
šele zvečer so se strasti toliko umirile, da so bili ljudje pripravljeni prisluhniti svojim "gostom", ki so jih kar po vrsti "vabili" medse. Čisto ta pravi je bil končno menda državni sekretar Boris Sovič, ki je lahko podpisal izjavo o tem, da se brez volje domačinov v občinah Krško in Sevnica (razen na območju NEK) ne bo gradilo nobeno odlagališče in sploh ne dogajalo nič takega, kar jim ne bo všeč. Ta podpisana izjava bo morala biti varovalka zlasti v času po uveljavitvi novega ekološkega zakona, ki bo krepko pristrigel peruti lokalnim interesom! Na sliki Branke Hudina: Boris Sovič in Danilo Siter v razgovoru z "gostitelji".
Prvi pogoj za izpustitev Rovana in Grajžla je bila nova ekipa TV Slovenija, ki naj bi posnela izjavo zajete dvojice in nato odšla. Čisto gladko z njunim odhodom le ni šlo. Iz televizijske izjave lahko sklepamo, da so se morali fantje boljkone izmuzniti, medtem ko se je helikopter spustil v varni oddaljenosti.
Proti skladišču RAO v Obrigheimu
Zeleni v deželnem parlamentu Baden-Wuerttemberg nasprotujejo nameri za izgradnjo skladišča atomskih odpadkov v Obrigheimu v istoimenski občini, kije pobratena z občino Krško. Njihov zastopnik v parlamentu je izjavil, da bodo z vsemi političnimi in pravnimi sredstvi nasprotovali realizaciji tega projekta.
(Pripravil O. L.)
jega v okolici... Pustimo ob strani izkušnje vseh udeležencev dogajanja na Kališovcu, saj takih doživetij itak ne kaže razpredati, i ker jih tisti, ki jih ni izkusil, ne bo nikoli v resnici razumel. j Pojdimo dalje. Sekretar Boris Sovič je na Kališovcu skoraj že odkrito priznal, da bo nizko in srednje radioaktivni odpad ostal
čeprav je z nonšalanco in, rekli bi, podcenjevalnim odnosom do problema morda samo skril strah, je kaj nespodbudna za Posavce. Tudi kasnejše sprenevedanje v stilu "nisem vedel vsega" je kaj malo prida, saj je prvotna izjava kazala na stališča, ki nam lahko povedo, da minister ne le ni imel poguma in vo-
V petek, 28. maja, so sklicali skupno tiskovno konferenco predstavniki UNZ v Krškem in SO Krško. Na njej so bili nekateri udeleženci dogodkov prejšnjega dne na Kališovcu: župan Danilo Siter, načelnik UNZ Rajmund Veber, predsednik in podpredsednik krškega izvršnega sveta, Herman Kunej in Robert Kerin, Goran Rovan in Jože Grajžl. še enkrat smo slišali celotno zgodbo in izvedeli smo, da ni res, da organi reda niso poskrbeli za varnost prizadetih. Policisti so bili kmalu na kraju dogajanja, niso pa intervenirali na izrecno prošnjo predsednika Hermana Kuneja, saj mu je bilo jasno, da bi v tem primeru kaj kmalu po vsej Evropi šel glas o tem, kako Krčani s policijo vsiljujejo radioaktivni odpad prebivalcem Kališovca. Raje se je lotil mučnega prepričevanja ljudi, ki sprva sploh niso hoteli nikogar poslušati. O cenah mleka, kmetijskih pridelkih, kmečkem delu, cestah, samoprispevkih, renti NEK ... Končno je ob podpisu državnega sekretarja za energetiko Borisa Soviča vendarle pristal še podpis predstavnikov Kališovca.
Ije, da bi ta (na vse načine ekološki) problem pomagal razreševati. Zaradi takega odnosa "smo prišli do Kališovca" in minister za okolje zaradi tega tudi še ni odstopil! Ne bo se častno umaknil niti, če mu bo celoten projekt NS RAO obtičal v megli (t. j. na savskem bregu v Krškem). Če to dopolnimo še z našo izkušnjo ministrovega obiska ob razpravi na isto temo (širitev skladišča) v krški občinski skupščini, z očitkom, ki ga je ing. Jazbinšku ob
Goran Rovan: "Kališevčani so bili besni, ker se bojijo. Niso verjeli nikomur, iz TV dnevnika so pretekli večer zaslutili, da študija o lokaciji odlagališča RAO povsem resno nakazuje možnost, da ta odpad dobijo k sebi in nobeno prepričevanje ni nič zaleglo. Z Grajžlom sva nameravala posneti njihove izjave (verjetno protestne), pokazati, da teren ni ravno vzor neprepustnosti, saj ima tudi kraške jame... Videokaseta je bila pripravljena za v Ljubljano, označena z napisom "RAO, občina Krško" in v naju so videli agenta, plačanca ... Temu primemo so se tudi obnašali: zmerjali, pljuvali, grozili, da, tudi nekaj klofut sem pobral v začetku.
v Krškem do konca življenjske dobe nuklearke. Visoko radioaktivni odpad nam je Posavcem že itak namenjen, saj je elektrarna največji odpadek, ki bo trajal še najmanj desetletje po njeni dokončni zaustavitvi. Šele potem se lahko začne dekomisija, če jo bomo zmogli! Iz reakcij ustreznih služb lahko ob tem razberemo samo, da nas mora biti strah. Ne toliko strah odpada, saj se da za tega, vsaj tehnično gledano, strokovno poskrbeti, ampak strah tistih, ki bi morali to pripraviti. Strah nas mora biti tega, da so oni "tam" (v Ljubljani), mi in "NSRAO pa tele", kot se je izrazil eden krških poslancev. Ne gre le za prostorsko opredelitev, ampak za razmišljanje, ki je očitno prevladalo v glavah strokovnjakov in odgovornih v centru in ki očitno pogojuje njihovo obnašanje. Reakcija ministra Jazbinška,
razgovoru o cestah v Krškem namenil že državni sekretar Marjan Dvornik, češ da je mojster zavlačevanja zadev in rešitev (obtoženi tega ni nikoli zanikal ne z argumenti ne kar tako), lahko sklenemo samo še to, da mora Posavje zadevo vzeti v svoje roke - dobesedno in takoj!
Pametnemu človeku ostaja spoznanje, da bo RA odpad hočeš nočeš ostal tam, kjer je in kjer sproti nastaja, da je kvečjemu smiselno, če se pred njim zaščiti okolje v skladu z zahtevami stroke in še veliko temeljiteje, da to pomeni širitev začasnega skladišča NS RAO. To tudi pomeni, da nam v Posavju ne sme biti vseeno, kako (redno) so plačani strokovnjaki v NEK, kako bo elektrarna dobila sredstva za vzdrževanje in zamenjavo iztro-šene opreme, dokler obratuje.
Dobiti moramo krepko povrnjeno vso škodo, ki jo zaradi ne-
Rašomon! Vsakdo vidi kališevske dogodke po svoje. Že udeleženci si niso povsem edini, pač odvisno tega, ali so se jih udeležili, ali so jih bili deležni. Od ostalih ima pa tudi vsak svojo sliko. Del pojasnil smo slišali na okrogli mizi krškega Kanala 10 v torek, 1. junija, fotografija pa je nastala na snemanju, 31. maja. Naša mlada sodelavka Branka Hudina piše takole:
"Pod Bohorjem, točneje v Kališovcu, so vaščani v obupu 27. maja ugrabili in zaprli novinarja TVS Gorana Rovana in Jožeta Grajžla. Grozili so tudi prihajajočim dopisnikom. Nekateri so bili deležni klofut.
Policistov iz UNZ Krško je bilo povsod, le da so dogajanje spremljali od daleč. Od vaščanov je bilo pričakovati marsikaj poleg kletvic, ob pitju vina iz pletenk, ki so krožile naokoli. 'Za vsak primer' so imeli pripravljena kmečka orodja in sprva so jim bili napoti tudi novinarski aparati. Kot da ne bi vedeli, čemu služijo. Drugo ekipo novinarjev z Vasjo Vardjanom je pripeljal vojaški helikopter. Za umiritev Kališevčanov sta bila zaslužna predsednik krškega izvršnega sveta Herman Kunej in podpredsednik Robert Kerin, ki sta sporočila odločitev republiške vlade, da bo v vas poslala Borisa Soviča, državnega sekretarja za energetiko. Njegova izjava po prihodu ob 20.30 je bila zelo pomembna, saj mu je minister Maks Tajnikar dal pooblastilo za podpis izjave, po kateri na področju občin Krško in Sevnica ne bo odlagališča NS RAO in ne terenskih raziskav. To je vaščane pomirilo.
Na koncu so Kališevčani dali vedeti, da vsak, kdor stopi na njihovo ozemlje, ne glede na to, kdo in kaj je, ne bo več prišel tako poceni skozi. Kaj naj napišem? Vsak izmed nas razume te obupane ljudi, ne razumem pa njihovega postopanja z novinarji. Veseli naj bi bili, kajti brez novinarjev še sedaj ne bi vedeli, kaj se kuha na njihovih dvoriščih."
ljube soseščine že itak imamo. Pri tem ne gre za to, ali se bomo prodali ali ne. Gre za to, ali bomo sploh imeli kaj od tega, da to staro, puščajočo damo vsako jutro vidimo skozi okno. Če bomo nerodni, nas bodo pustili praznih rok. S tega zornega kota niso krivi prebivalci Kališovca, ampak vsi po vrsti, kar jih sedi
v Ljubljani, in to je treba povedati! Povedati pa je treba še nekaj: če nas (provinco) Ljubljana tudi v naslednjem koraku pusti praznih rok, ne bo kriva samo Ljubljana, ampak tudi tisti iz naših občin, ki ne bodo našli načina, kako naj metropolo prisilijo k sodelovanju. (Ika)
Pobuda svetnika Glinška:
Revizija črtanih sredstev za sevniške ceste
Član državnega sveta iz Posa-vja, ing. Franc Glinšek, je na podlagi stališča SO Sevnica poslal predsedniku Komisije za regionalni razvoj dr. Dušanu Plutu pobudo, naj ta komisija predlaga državnemu svetu sklep, da vlada Republike Slovenije v okviru meril, ki jih pripravlja za financiranje občin, zagotovi dovolj sredstev za vzdrževanje lokalnih cest po veljavnih standardih in normativih.
Komisija za regionalni razvoj namreč zahteva revizijo prenesenih obveznosti in za to zagotovljenih sredstev za redno vzdrževanje lokalnih cest ter za elementar na lokalnih cestah. V proračunu za letos je pri ministrstvu za finance zavestno izpadla postavka, vezana na lokalne ceste, in s tem je bila pristojnost za to prenesena na občine. Deklarativno je sicer ministrstvo za finance nekoliko povečalo finančno izravnavo občinam za financiranje te nove obveze, kar pa nikakor ne omogoča niti najnujnejšega rednega vzdrževanja, še manj pa odprave elementarja (tistega, ki bo nastal v letu 1993, da o nesanira-
nem še iz let '90, '91 in '92 niti ne govorimo).
Za občino Sevnica je ministrstvo za finance priznalo za RV znesek 4,2 mio SIT (170 km lokalnih cest, pretežno na hribovitem območju), kar je le nominalno enako znesku, ki ga je za leto 1992 prenesla Republiška uprava za ceste na občinski proračun. Poudariti je treba, da že leta nazaj vsa sredstva za redno vzdrževanje na cestah vseh kategorij niso omogočala več kot 20 % obsega rednega vzdrževanja glede na veljavne standarde in normative.
Ob že tako slabem stanju magistralnih, regionalnih in lokalnih cest je nesprejemljivo, da se ob skoraj ustavljenih investicijah v modernizacije in rekonstrukcije ne zagotavljajo niti sredstva za minimalno vzdrževanje, ki bi zagotavljalo varen promet. Prenosu nalog rednega vzdrževanja za lokalne ceste je treba nasprotovati, če se ne bodo zagotovila dodatna sredstva občinam v obsegu, ki bo zagotavljal redno vzdrževanje po veljavnih standardih in normativih.
NAS GLAS
NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: IND0K center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868, telefax (SO Krško): (0608) 21-828, 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo.

Nalglas 11,9. junij 1993
ogrni?
Skupščina v Krškem
Dolgotrajno zasedanje, sklepčno do konca
Izvršni svet SO Brežice
Zasebna praksa v brežiškem zdravstvu - zdrav
stveni dom Brežice naj izdela celovit projekt o možnostih uvajanja zasebne prakse zdravstvenega varstva v objektih Zdravstvenega doma Brežice in ga predloži v obravnavo izvršnemu svetu. Tak sklep so v Brežicah sprejeli ob upoštevanju dejstva, da bi vodstvo Zdravstvenega doma itak moralo sodelovati s katerokoli zunanjo institucijo, ki bi ji naročili to delo. Gre predvsem za delitev prostorov med javno in privatno prakso v objektih Zdravstvenega doma Brežice. Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti pa mora pridobiti podatke o načinu uvedbe privatne prakse tam, kjer to že prakticirajo, in se pozanimati o uspešnosti te nove ureditve. (54. seja IS SO Brežice, 25. 5. '93)
Vodovod Jesenice-Velika Dolina - za izvedbo
vodooskrbnega sistema Jesenice na Dolenjskem-Velika Dolina (I. faza) se sklene pogodba s krškim Kostakom. Pogoje so opredelili takole: pogodbena cena s prometnim davkom bo 41.236.850,00 SIT, rok izgradnje bo 4 mesece od podpisa pogodbe, način plačila bo brezobrestni avans 14 mio SIT, cena bo fiksna do konca gradnje, nadzor nad projektom bo izvajal CRP Brežice. (54. seja IS SO Brežice, 25. 5. '93)
Občina bo ustanovila Radio Brežice d.o.o. -
Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti mora za obravnavo na junijski seji zborov SO Brežice pripraviti gradivo in akte za preoblikovanje Radia Posavje, Studia Brežice v d.o.o. z udeležbo občinske lastnine. (54. seja IS SO Brežice, 25. 5. '93)
Stik je odpovedal pogodbo o parkirninah -
Podjetje Stik d.o.o., pooblaščeno za pobiranje parkirnin, je odpovedalo pogodbo o pobiranju parkirnin v centru mesta Brežice. Zato so člani brežiške vlade sklenili, daje treba razpis za novega najemnika ponoviti, od 10. maja '93 pa je Stiku začel teči 3-mesečni odpovedni rok. Od tega datuma bodo temu podjetju tudi spremenili razmerje delitve pobranih parkirnin na 70 : 30 brutto v njegovo korist. V novem razpisu mora biti tudi pogoj, po katerem bodo kandidati pripravili informacijo o načinu pobiranja parkirnin. IS je sklenil tudi, da naj SUPVO nadaljuje akcijo oddajanja parkirnih mest v najem podjetjem in zasebnikom. (54. seja IS SO Brežice, 25.5.'93)
Mejni prehod Slovenska vas - is je soglašal s predlogom Sveta KS Jesenice na Dol. in pobudo Sekretariata za notranje zadeve o preimenovanju mejnega prehoda in povečanju naselja Slovenska vas, oz. zmanjšanju naselja Obrežje. O vsem bodo odločali delegati SO Brežice na naslednji seji. (54. seja IS SO Brežice, 25.5.'93)
Košnja brežin kanalov je ekološko sporna -
Pri razpravi o višini sredstev, potrebnih za vzdrževanje hidromelioracijskih objektov v občini Brežice, je Hrvoje Oršanič nasprotoval košnji trave po brežinah jarkov. S tem namreč nastaja velika ekološka škoda, kajti ravno v tem času gnezdijo ptice. Predlagal je, da bi se iz programa vzdrževalnih del izključila košnja trave po brežinah jarkov ter da bi se za to postavko ustrezno zumanjšal tudi prispevek. V razpravi so se nato dogovorili, da se ta dela, ki sicer so potrebna, opravijo tako, da bo povzročena kar najmanjša ekološka škoda ter da v ta namen ustrezne službe pripravijo navodila za izvajanje vzdrževalnih del na brežinah melioracijskih sistemov. Predsednik Ciril Ko-lešnik je posebej poudaril, da za vzdrževanje melioracijskih objektov v občini Brežice iz proračuna ne bodo namenjali nobenih sredstev niti za začasno pokritje stroškov vzdrževanja.
Višina prispevka za vzdrževanje melioracijskih objektov na posameznih območjih melioracijskega sistema znaša: za Bukošek 1.458,00 SIT/ha, Gabernico 7.282,00 SIT/ha, Sromljico 4 - 1.812,00 SIT/ha, Gazice P 10.452,00 SIT/ha, Dobovsko polje 4 - 234,00 SIT/ha in Piršenbreg 1.855,00 SIT/ha. (54. seja IS SO Brežice, 25.5.'93)
Ali bo deponija v Ločah in renta za KS Dobo-
va predraga — IS Brežice ni sprejel predlagane rešitve sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja za kritje stroškov priprave začasne deponije v Ločah. Komunalno-stanovanjsko podjetje Brežice naj do 26. 5. 1993 dostavi izvršnemu svetu stroškovnik za odvoz smeti na novo lokacijo, pri čemer naj posebno pozornost posveti spremembi cene odvoza komunalnih odpadkov za končne uporabnike. V to ceno je namreč treba všteti tako novo, večjo oddaljenost prevozov, razdaljo do začasne deponije v Ločah, kakor tudi 8.000 DEM mesečne rente KS Dobova. IS je hotel vedeti, kolikšen je delež te rente v končni ceni in koliko bo to stalo končne porabnike. (54. seja IS SO Brežice, 25.5.'93)
Antenski Stolp na RajCU - Rudi Volčanšek je predstavil predlog Zavoda za prostorsko načrtovanje o nadaljevanju gradnje antenskega stolpa na Rajcu ter predstavil interes soinvestitorjev (Hipotekama banka in Radio Posavje - Studio Brežice) za vlaganja v ta objekt. Zaradi odsotnosti g. Blatnika je o delu odbora za izgradnjo poročal Srečko Zore. Ciril Kolešnik je ostro kritiziral dosedanje delo odbora ter opozoril, da navedeni material ne pomeni uresničitve sklepa zadnje seje kolegija, na kateri je bilo dogovorjeno, da mora
V več kot sedmih urah zasedanja se je zvrstilo 11 točk. Sprejeli so program del s proračunom in program Sklada stavbnih zemljišč s finančnim načrtom.
S sprejetjem teh dokumentov je bila zaključena obravnava o razporeditvi občinskih javnih financ, ki se je začela januarja. Letošnji proračun znaša 1.269 milijonov tolarjev, od tega za zakonsko zagotovljene programe 744 in za investicije 525 milijonov, vendar bo šlo od tega ok. štiri petine za že nastale obveznosti. Investicijskemu delu proračuna bo izdatno pomagal Sklad stavbnih zemljišč. Njegov novi upravni odbor je namreč sklenil, da namesto 200 milijonov za program izvršnega sveta nameni 388 milijonov tolarjev (od skupnih 634 milijonov), kar naj se porabi za infrastrukturo v vseh krajevnih skupnostih. Sklad je na račun te vsote iz svojega programa črtal plinifikacijo Spodnjega Griča in urejanje Ulice mladinskih delovnih brigad. Struktura delitve proračunskega denarja po posameznih področjih (v NG smo jo objavili 25. marca) se od osnutka ni bistveno spremenila. J. Zidarič in S. Zor-ko sta z amandmajem dosegla, da se je delež za šport povečal
na 1,4 %, kar pa v denarju ne pomeni veliko in S. Zorko (se) je vprašal, kje se v Krškem pozna, da smo zadnja leta toliko denarja vzeli od športa. Zlasti za družbene dejavnosti velja, da so v programu del zapisane stvari, ki potem v finančni del niso prišle. Zanesljivo pa družbenim dejavnostim ne bo dosti bolje kot sedaj, dokler se ne spravi v finančni red NEK in se Videm ne postavi na noge, je zatrdil predsednik IS Kunej. Tako IS kot skupščina pa sta sprejela amandma Polone Urek k odloku o proračunu, ki določa, da se proračunski denar deli enakomerno vsem porabnikom, ob likvidnostnih težavah pa imajo prednost tisti, ki so iz proračuna financirani po zakonu. Malce presenetljivo je, da k razporeditvi javnih financ tako rekoč ni bilo pripomb iz krajevnih skupnosti. (Miha Senica je sklenil, da bo zadovoljen, če se senovska zahteva javno objavi.)
Sklep o najetju 50 milijonov tolarjev kredita pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje za gradnjo novega poslovnega objekta na Bohoričevi je bil sprejet, čeprav so nekateri delegati menili, da se poslovni prostori za trg (Zavod, na primer, jih bo
Vprašanja,
pobude,
predlogi
Ob množici vprašanj, pobud in razprav o njih na zadnjem zasedanju v Krškem (2. junija) je nekatere že začelo skrbeti, da bo za vse točke dnevnega reda dan prekratek. Kljub temu pa pobuda, da bi to točko v prihodnje uvrščali na konec zasedanja, ni bila sprejeta.
Zahtevati aktivno znanje slovenskega jezika - Skupščina in izvršni svet naj zahtevata od pristojnih republiških organov, da takoj opravijo revizijo delovnih mest - obvezno tudi občinska vlada -, in zahtevajo aktivno znanje slovenskega jezika in poslovanje v njem. Zaposlijo naj se izključno slovenski državljani, z obveznim preverjanjem aktivnega znanja slovenščine. To pobudo Jožeta Stibri-ča so v skupščini sprejeli.
Po oceni tega delegata zasedajo državljani z dvojnim državljanstvom veliko ključnih mest, v zdravstvu, upravnih organih, veterini in drugod. Posebno o veterinarjih Neslovencih krožijo neprijetne trditve, tudi ta, da nočejo zaposliti mladega veterinarja iz Brestanice, ki je pri njih opravljal pripravništvo; slišali pa smo, da se neka rešitev zanj vendarle pripravlja.
Ob razpravi o zasedbi delovnih mest velja omeniti dve mnenji (opozorili) iz skupščinske dvorane: da ne bi nacionalnost postala merilo strokovnosti in da ne bi pozabili, da pred leti, ko je bilo v Ljubljani 80 nezaposlenih zdravnikov, noben Slovenec ni hotel priti npr. na Senovo.
Videm v stečaju - V Vidmu ob stečaju niso poskrbeli za zaš-
čito imovine podjetja, povzročili so enomesečno zamudo pri izplačilu dohodka svojim nezaposlenim delavcem, oddali delo (o-dvoz elektrofilterskega pepela) obrtniku, ki ima sedež na Hrvaškem. Jožeta Stibriča zato skrbi, da stečajni upravitelj ali ni pravi za to delo, ali pa o postopkih stečaja ni bil dobro poučen.
Videm in občina - V obratu celuloze (zdaj v najemu VDI) pričakujejo pomoč občine (odpis prispevkov za Sklad stavbnih zemljišč), kar naj bi bil pogoj, da bi še vlada odprla svojo pipo. IS na njihovo prošnjo še ni odgovoril, zato se je Anton Jane obrnil še na skupščino, naj od njega terja odgovor. Predsednik Herman Kunej vztraja, da bo IS odgovoril potem, ko bo ustanovljena še tretja firma, Vzdrževanje. Tudi on se sklicuje na vlado: v sporazumu med njo, Skladom za razvoj in sindikatom Pergam je zapisano, da se iz Vidma ustanovijo tri firme in ne dve. Na koncu tega dialoga so ugotovili, da je za omenjeno vprašanje pravzaprav pristojen upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč, zato se bodo celulozarji obrnili še nanj.
Občina Krško in NEK -Skupščina je sprejela pobudo Jožeta Stibriča, da ne dovoli ponovnega zagona elektrarne, 1. dokler se ne zamenjajo iztrošeni deli in oprema in 2. dokler Elektrogospodarstvo Slovenije ne zajamči, da bo redno zagotavljalo sredstva za nemoteno in varno delo, brez blokade računov. Predlagal je še 3 pogoje, ki pa niso dobili podpore, tudi tisti ne, da naj upravljanje elektrarne preide izključno v slovenske roke in se, po reviziji pogodbe s Hrvaško, sklenejo pogodbena dela s slovenskimi podjetniki namesto sedanjih 25 hrvaških.
najel za svojo območno enoto) lahko gradijo brez proračunskega denarja in je torej kredit občini le v breme. Nasprotno so predstavniki IS trdili, da je to sila ugoden kredit in hkrati edina gotovina, do katere občina lahko pride v tem trenutku.
Na zasedanju so sprejeli še osnutek odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada, poročili
o delu Medobčinskega inšpektorata v Krškem in Sodišča združenega dela v Brežicah. Potrdili so poročilo o delu Sklada stavbnih zemljišč v letu 1992, zahtevane podatke o honorarjih za delo v skladu pa bodo dobili, če bodo njihovi prejemniki pristali na to.
Zahteva delegatov KS Senovo
Glede na plan KS Senovo za leto 1993 in tabelarični pregled porabljenih sredstev po krajevnih skupnostih od 1990 do 1992, ki ga je na zahtevo delegatov posredoval IS SO Krško, zahtevamo, da se za potrebe KS Senovo v letu 1993 nameni večji, ustrezen del celotne predračunske vsote, predvidene v občini Krško za leto 1993.
Vse potrebe za KS Senovo so izražene v predlogu plana SO Krško za leto 1993. To so predvsem: dokončanje kolektorja z vsemi priključnimi vodi, pločniki s komunalnimi vodi za cesto Senovo- Brestanica, dokončanje mrliške vežice z ožjo zunanjo ureditvijo ter celoten cestni program KS Senovo za leto '93.
Podroben pregled tabele, omenjene v prvem odstavku, kaže, kot smo vedno opozarjali, da je bila KS Senovo, druga največja KS v občini, vsa ta leta krepko zapostavljena,
kljub temu da je bil njen program za obdobje 1990-1995 pravočasno in v zahtevanem roku oddan izvršnemu svetu. Smatramo, da je potrebno, da se krivica, ki je bila storjena z dosedanjim odnosom do potreb KS Senovo, popravi. Strinjamo se s tem, da se manjkajoča sredstva pokrivajo tudi iz Sklada stavbnih zemljišč za določene objekte iz programa za leto 1993.
Vse delegate pozivamo, da se seznanijo z vsebino tabelaričnega pregleda dodeljenih, oziroma porabljenih sredstev po krajevnih skupnostih v letih 1990-92, da bi lažje presojali, oziroma se lažje odločali pri glasovanju za predlog plana za leto 1993.
Delegati KS Senovo:
Jože Požun
Miha Senica
Janja dr. Zorko-Kurincic
odbor, zaradi časovne sitske, za sejo IS pripraviti celovito gradivo, potrebno za sprejem dokončne odločitve. Zaradi nujnosti zadeve je treba odločbo do 26. maja '93 posredovati RTV Ljubljana, sicer se lahko izgradnja zavleče za leto dni. Zato je IS sprejel sklepe, s? katerimi se bo gradnja antenskega stolpa na Rajcu pospešila. (54.
>2
NEK, Posavje in država - Po
razvoju dogodkov v zadnjem času marsikdo začenja verjeti, da bodo jedrski odpadki ostali v Krškem in da je skrajni čas, da na račun tega vsakj kaj dobimo. Janko Hrovat je predlagal, naj občina Krško od vlade zahteva brezplačno elektriko za vse v Posavju in oprostitev vseh davkov za nepremičnine. To se je mnogim zdelo premalo domišljeno, so se pa strinjali s predlagateljem, da naj bo njegova pobuda izvršnemu svetu izhodišče za pripravo temeljitega predloga v tem smislu.
NEK in podatki o sevanju -
"Dokler ne bo mogoče neposredno preverjati podatkov o ra-diaciji, uradnim ne bom verjel," je v skupščini rekel Jože Stibrič in dodal, da je bila ob okvari v NEK radioaktivnost povečana. Stibrič zagotovo ni edini s tako željo, vendar ni hotel izdati vira te informacije, da bi jo lahko še kdo drugi izvedel iz prve roke. Laži in zavajanje - Tako je delegat DPZ Vojko Omerzu imenoval odgovor sekretarja Glin-ška (objavljen je bil tudi v NG) na svoja vprašanja o cestišču skozi Senovo in javni razsvetljavi. Slednja naj bi bilavpo odgovoru sekretarja, popr^ljena 20. aprila, Senovčani, tudi V. Omerzu, pa trdijo, da še danes ni. "V odgovoru piše," navaja V. Omerzu, "da bo popravilo ceste skozi Senovo potekalo istočasno z rekonstrukcijo Ceste Senovo-Brestanica, v skladu s programom Republiške uprave za ceste. Delegate bi rad spomnil, da je v programu RUC samo cesta od Brestanice (pri bivši tovarni Sigmat) do Senovega (ob parkirišču Doma XIV. divizije). Kot ve-
mo, pa tudi za ureditev tega dela ceste od republike ne bo zadosti denarja. Delegate bi rad opozoril, da smo lokacijski načrt za cesto sprejeli tudi samo v citiranem odseku. Torej za cestišče skozi Senovo, ki ga je uničil investitor oziroma izvajalec kolektorja skozi Senovo, ni ustrezne urbanistične dokumentacije, zato tudi ne more biti ustrezne tehnične dokumentacije."
Trditev, da bo rekonstrukcija pločnikov potekala istočasno z rekonstrukcijo Titove ceste, po mnenju V. Omerzuja občino odvezuje vsakega časovnega roka in vsake odgovornosti, in tudi ni res, da za to cesto in pločnike obstaja dokumentacija, ko pa še ni lokacijskega načrta. Skratka, delegat Omerzu ne vidi nobenega učinka od svojih vprašanj, tako kot ga ni bilo od sestanka, ki ga je imel s sekretarjem Glinškom Svet KS Senovo.
Te in še druge netočnosti je očital V. Omerzu in skupščini predlagal, naj imenuje komisijo, ki bi ugotovila resničnost njegovih trditev "in razkrinkala lažnivce - obojestransko." Predlog je dobil premalo glasov, komisija ni ustanovljena. Po mnenju predlagatelja pač zato, ker bi skupščina ne želela ukrepati, če bi bile ugotovitve neugodne.
Občina Krško, bodoče občine in regija - Krškemu mestu v brežiški in sevniški občini že samoiniciativno namenjajo vlogo regijskega središča. Hinko Uršič je zato predlagal, skupščina pa sprejela sklep, da se pri predsedstvu (predsedniku) SO ustanovi projektna skupina in se začne ukvarjati z vprašanji regije, bodočih občin, upravne ureditve ipd.
seja IS SO Brežice, 25.5.'93)
Odbor za proslavo dneva državnosti - Brežiški
izvršni svet je imenoval odbor za pripravo proslave dneva državnosti, 25. junija, in srečanja parlamentarcev. V odboru so Teodor Oršanič, Ciril Kolešnik in še sedem članov. (54. seja IS SO Brežice, 25.5.'93)
Nov upravni odbor sklada v Krškem
Krška skupščina je 27. maja izvolila nov upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč. Njegov predsednik je Jožko Cunk iz Kostanjevice, člani pa Franc Lapuh s Senovega, Viljem Manček, Gabrijel Metelko in Stane Zorko iz Krškega, Vinko Fric iz Brestanice, Janez Žam iz Nemške vasi, Branko Vodopivc iz Dolenje vasi, in Marjan Abram iz Rožnega.
4
NaS glas 11. 9. junij 1993
Kdaj bodo zvonili telefoni
Tekmovanja gasilcev
V krškem mestnem jedru so že nestrpni Vsaka tekma je tudi urjenje
V letih 1991 in 1992 je potekala izgradnja kabelske kanalizacije med glavno telefonsko centralo v Krškem in mostom čez Savo, kar je bil pogoj za to, da letos vpeljejo kable. Ti bodo povezali glavno telefonsko centralo in staro krško mestno jedro, kjer bi doslej telefon lahko marsikomu verjetno prodali za lastno težo v zlatu, če bi ga le lahko napeljal.
Ravno zaradi tega, ker so kra-
jani nestrpno čakali (nekateri tudi pet let) na telefonsko povezavo, število prebivalcev mestnega jedra pa se je z izgradnje* novih blokov naglo povečalo, se je problema lotila tudi njihova krajevna skupnost. Na rednih sestankih so spremljali potek izgradnje telefonskega omrežja. Občina je preko Sklada stavbnih zemljišč 20. aprila '93 podpisala pogodbo o tem, da se kabliranje tega dela omrežja opravi maja
Kabelska TV v Brežicah
Podjetje Mediteran elektronik d.o.o. je začelo akcijo za ureditev kabelskega televizijskega distribucijskega omrežja v Brežicah. Opravili so že razgovore z Elradom iz Gornje Radgone, Hir-smanom, Katreinom in drugimi podjetji, ki naj bi sodelovala pri uresničitvi celotnega projekta. Investitor bo Mediteran d.o.o. iz Brežic.
Cena posameznega priključka bo odvisna od števila prijavljenih interesentov in ne bi smela biti večja od 360 DEM, plačljivih v 10 mesečnih obrokih. Da bi se akcija lahko začela, je treba na-
brati 500 naročnikov. Probleme pričakujejo zlasti pri pridobivanju lokacijskih in gradbenih do-voljenj^soglasij za prekop.... saj poteka kabelska napeljava pod zemljo. Ko bodo odpravili probleme v zvezi s formalnostmi in dokumentacijo, pričakujejo, da bodo za izvedbo del zadostovali štirje meseci.
Vsi zainteresirani za ta projekt pričakujejo udeležbo (pomoč) občine Brežice, zlasti pri izdelavi lokacijske dokumentacije in pridobivanju gradbenega dovoljenja, saj bo šlo za pridobitev za vse krajane. Postajo bodo mor-
letos. Dela je prevzel Tegrad in Jih že izvaja.
Pričakujejo, da bo omenjena povezava dograjena najkasneje v treh tednih, torej ob koncu junija, nato pa bo združevalec (sredstev) pričel zbirati interesente za priključitev telefona. O vsem tem bo krajane Krškega občinski Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo pravočasno obvestil preko Našega glasa.
da postavili na Maistrovi ulici št. 6 v prostorih podjetja Mediteran ali pa v kakem večjem, bolj primernem prostoru. Mediteran d.o.o. tudi predlaga preureditev strehe na enem od štirih stanovanjskih blokov v Maistrovi ulici, ne vedo pa še, na koga naj se obrnejo za pridobitev dovoljenja.
Dokončanje tega projekta bi hkrati pomenilo tudi možnost odprtja nekaj delovnih mest pri tem podjetju.
(Branka Hudina)
Konec maja je tekmoval gasilski podmladek, 13. junija se bodo v Brestanici pomerili člani in članice
Občinska gasilska zveza priredi vsako leto tekmovanja svojih članov in tudi svojega podmladka. Ta tekmovanja imajo v gasilstvu prav poseben pomen. Ne gre zgolj za merjenje med gasilskimi društvi, ampak predvsem za urjenje gasilskih veščin, pridobivanje novih znanj in spretnosti, pa tudi za spoznavanje pripadnikov gasilske organizacije med seboj. Rezultat oziroma bolje rečeno uvrstitev ni tako pomembna, čeprav je dober rezultat, ki se odraža tudi v visoki uvrstitvi, posebno zadovoljstvo in plačilo za trud, vložen v vaje.
30. maja je bilo tekmovanje gasilskega podmladka, ki ga je zelo uspešno organiziralo Gasilsko društvo Velika vas. V dveh kategorijah je tekmovalo 15 desetin Gasilskih društev iz naše občine. Vse desetine so prikazale visoko stopnji pripravljenosti, uigranosti in spretnosti, tako da so o uvrstitvah odločale razlike v sekundah in majhnih, skoraj neopaznih napakah pri izvedbi.
V mlajši skupini (otroci od 6. do 12. leta) je tekmovalo šest desetin. Izvajali so vajo z ve-drovko in štafeto s prenosom 15. junij
Zmagovalna desetina GD Krško - desni breg
vode. Najbolje so se odrezale desetine GD Mali Kamen, GD Velika vas in GD Senuše. Starejši pa so tekmovali v vaji z motorno brizgalno - suha izvedba in v štafeti s prenosom povelja. Med devetimi desetinami so bile najbolje pripravljene desetine GD Krško - desni breg, GD Velika vas in GD Mali Kamen.
Vse desetine so prejele priznanje Občinske gasilske zveze, najboljše tri iz vsake skupine še
pokale za osvojeno mesto, člani teh ekip pa tudi kolajne. *> V nedeljo, 13. junija ob 8. uri pa bo v Brestanici na sejmišču (ob poti na Ribnik) tekmovanje članov in članic. Vabimo vas, da si to tekmovanje ogledate in s tem spoznate gasilske veščine in se prepričate, kako so gasilci usposobljeni za delo z gasilsko opremo.
Stanislav Dvorsek
Izvršni svet SO Sevnica
Odlagališča NS RAO v Sevnici ne bo
Samo za vsak primer ponovno objavljamo sklep sevni-škega izvršnega sveta
Izvršni svet je ob obravnavi povzetka 3. stopnje študije izbora lokacije odlagališča NSRAO ponovno odločno nasprotoval kakršnikoli nadaljnji obravnavi območja Zgornjega Leskovca kot možne lokacije odlagališča radioaktivnega odpada.
Pristojne institucije so bile z argumentiranimi stališči skupšči-
ne in izvršnega sveta občine Sevnica seznanjene že ob obravnavi 1. in 2. stopnje študije (sklepi z dne 8. 10. '90, 24. 3. '92, 9. 4. '92), zato bo izvršni svet ponovno opozoril vlado Republike Slovenije in Agencijo za radioaktivne odpadke pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, da na tem območju ne bodo dovoljene ni-
kakršne nadaljnje raziskave. Območje Zgornjega Leskovca naj bo črtano kot ena možnih lokacij spornega odlagališča. Vlada Republike Slovenije in Agencija za RAO naj z vso resnostjo in odgovornostjo zagotovita varno obratovanje NEK, saj dogodki v zadnjem času dokazujejo, da sta obratovanje in varnost NEK ogroženi.
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI KRŠKO
Vsem krajanom krajevne skupnosti Krško čestitamo ob krajevnem prazniku in vam želimo skupno sodelovanje, medsebojno razumevanje za boljši današnji in jutrišnji dan, za človeka dostojno in lepše življenje.
sms?
Izvršni svet SO Sevnica
Širitev telefonije v Mirenski dolini - Na osnovi natečaja za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji za leto 1993 bo iz sredstev za sofinanciranje gradnje objektov lokalne infrastrukture v občini Sevnica imela prioriteto razširitev KATC Krmelj in KATC Tržišče (telefonija v Mirenski dolini). Od sredstev, predvidenih iz zgornjega naslova za spodbujanje razvoja kmetijstva in drobnega gospodarstva, bosta 2/3 namenjeni spodbujanju razvoja kmetijstva, 1/3 pa drobnega gospodarstva v občini Sevnica. Potrebne aktivnosti bo vodil sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora. (32. redna seja IS SO, 27.5. '93)
Skozi Sevnico le 50 km/h - Izvršni svet je sklenil omejiti hitrost vožnje skozi mesto Sevnica na 50 kilometocv na uro. Predlog sklepa bo objavljen v Uradnem listu. (32. redna seja IS SO, 27.5. '93)
Imenovanje inšpektorjev - IS SO
Sevnica je dal soglasje k imenovanju Andreja Vizjaka iz Brežic za inšpektorja za delo v Medobčinskem inšpektoratu Krško in Tomaža Pečka iz Ljubljane za gozdarskega inšpektorja. Soglasje bo morala potrditi skupščina. (32. redna seja IS SO, 27.5. '93)
Kadri v kmetijski svetovalni službi - IS je sicer sprejel poročilo o delu Kmetijske svetovalne službe Sevnica, vendar so se člani lotili kadrovskega problema. Naložili so sekretariatu za gospodarstvo in finance, da v sodelovanju z oddelkom Kmetijskega zavoda Ljubljana v Novem mestu, s Kmetijsko svetovalno službo v Sevnici in M - Kmečko zadrugo Sevnica zagotovi nemoteno poslovanje te službe. (32. redna seja IS SO, 27. 5. '93)
Ni vsako vino za v vinotoč - Izvršni svet je sprejel predlog odloka o urejanju vinotočev v občini Sevnica z dodanim določilom, da mora biti vino, ki je v prometu v vinotoču, ocenjeno najmanj s 14 točkami. (32. redna seja IS SO, 27. 5. '93)
Spremembe cen storitev veterinarjev - IS Sevnica je sprejel odredbo o spremembah in dopolnitvah pristojbin za veterinar-sko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki v javni potrošnji ali za podaljšanje veljavnosti dovoljenja plača proizvajalec oz. prodajalec pristojbino v višini 60 točk za vsako kravo molznico. V tej vsoti je zajeta tudi pristojbina za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel in del stroškov nepretrgane diagnostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa. Pristojbino obračunava in pobira organizator odkupa mleka ob plačilu mleka, najmanj dvakrat letno. Privatniki, ki ne oddajajo mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga oddajo drugače v javno porabo, plačajo še
stroške obveznega pregleda molznic zaradi tuberkuloze in bruceloze. (32. redna seja IS SO, 27. 5. '93)
Predlog za povišanje cen komunalnih storitev - IS Sevnica je na predlog Komunale Sevnica sklenil priporočiti vladi Republike Slovenije, da odredi višjo stopnjo cen komunalnih storitev v občini
Vabimo vas, da se ob prazniku skupaj udeležimo naslednjih prireditev:
*  Sreda, 16. 6. ob 8. uri: KOLESARSKI MARATON "Pet evropskih držav". Odhod izpred Gasilskega doma Krško. Povratek 25. 6. 1993 ob 16. uri.    .
* Petek, 18. 6. ob 19. uri: SVEČANA SEJA SKUPŠČINE s podelitvijo plaket KS - v Kulturnem domu Krško.
*  Petek, 18. 6. ob 20. uri: KON-
CERT Pevskega zbora "Viktor Parma" ob 20-letnici - v Kulturnem domu Krško.
*  Sobota, 19. 6. ob 8. uri: PETE ŠPORTNE IGRE obrtnikov in delavcev Posavja - v OŠ Leskovec.
*  Nedelja, 20. 6. ob 9. uri: POHOD KRAJANOV na Grmado -Sremič z otvoritvijo PLANINSKEGA HRAMA. Zbirališče: Ribnik - Resa.
*  Nedelja, 20. 6. ob 10.30 in ob 16. uri: KVALIFIKACIJSKI DRŽAVNI TURNIR v standardnih
in latinskoameriških plesih - v športni dvorani v Leskovcu.
*  Sreda, 23. 6. ob 19. uri: KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA Glasbene šole Krško - v Kulturnem domu.
*   Četrtek, 24. 6. ob 12. uri: OTVORITEV PIVNICE "APOLON" - Dalmatinova ulica Krško.
*  Sobota, 26. 6. ob 20. uri: KRESNA NOČ NA LIBNI.
Predsednik sveta KS: lože Habinc
Sevnica. Cene komunalnih storitev so bile v letu 1992 ves čas pod republiško pristojnostjo in ker so se smele povečevati le za dovoljeno rast, je prišlo v komunalnem podjetju do težav, ki se letos še stopnjujejo. Cena komu-
nalnih storitev ne pokriva stroškov enostavne reprodukcije, zato bo izvršni svet predlagal vladi Republike Slovenije, da odredi predlagano povišanje cen komunalnih storitev. (32. redna seja IS SO, 27. 5. '93)
Praznik KS Brestanica
Kljub krizi je lansko leto nekaj prineslo
V  počastitev praznika, 7. junija, bodo prireditve skoraj cel mesec. V ponedeljek so odprli prenovljeno bencinsko črpalko, v petek bodo podelili krajevna priznanja.
Prireditve so se začele že 4. junija z nastopom mladih litera-tov. Sledilo je ribiško tekmovanje, nato teniški turnir in ta ponedeljek popoldne otvoritev bencinske črpalke. V nedeljo, 13. junija ob 9. uri bo turnir v malem nogometu, istega dne ob 7. uri zjutraj pa gasilsko tekmovanje članov in članic iz občine Krško.
V   petek, 18. junija, bo dan osnovne šole. Zaključna prireditev bo v četrtek, 24. junija: nočno streljanje na glinaste golobe pri lovski koči Brestanica.
Osrednja prireditev bo v petek, 11. junija ob 20. uri in na njej znova pričakujejo svojega častnega krajana, dr. Toneta Fe-renca. V šoli bo koncert treh pevskih skupin in nato podelitev priznanj. Priznanje z zlato plaketo bodo podelili Gasilskemu društvu Brestanica ob 100. obletnici obstoja. Priznanje s srebrno
Posnetek z otvoritve črpalke v Brestanici
plaketo dobi dipl. inž. Štefan Marjetic za dolgoletno, predvsem strokovno - študiozno delo, posvečeno energetiki in inovacijam, kar je vplivalo na obstoj in razvoj podjetja (elektarme), in za sodelovanje na kulturnem področju. Priznanja z bronasto plaketo bodo prejeli: Marija Kukovi-Čič za dolgoletno prizadevno delo v KS in društvih, zlasti DPM in Rdečem križu; Miran Kozole
za dolgoletno prizadevno delo v GD, predvsem pa za izreden prispevek pri obnovi gasilskega doma; Jože Mirt za vsestransko prizadevno delo v vaškem odboru pri izgradnji komunalne infrastrukture, v zadnjem času pa tudi pri razvijanju družabne dejavnosti v Društvu upokojencev Brestanica; Srečko Smodič za prizadevno in dolgoletno delovanje v društvu šoferjev in avto-
mehanikov, v KS in DU Brestanica. Priznanja KS prejmejo Rok Kukovičič, Rado Glas, Alojz Kozole in Lado Rola za prizadevno sodelovanje pri obnovi gasilskega doma.
Kljub pomanjkanju denarja na vseh koncih je čas od lanskega praznika krajevni skupnosti vendarle prinesel nekaj novega: težko pričakovani asfalt v Trgu, telovadnico pri osnovni šoli, lepo prenovljen bencinski servis, ki ga bodo še z naravno bariero ločili od stanovanjskih blokov. Za naprej pa optimizem pojenju-je. Predsednik Sveta KS Mirko Avsenak: "Zaradi pomanjkanja sredstev in tudi nerazumljive, večtirne politike na občini je perspektiva razvoja in delovanja KS strašno nejasna. Lokalna samouprava skoraj ne obstaja več, nima zakonske podlage, nove zakonodaje še ni. Zato prihaja do čudnih ocen, ali krajevne skupnosti sploh so legalna oblika samouprave ali ne. In zato je lahko prišlo do "nelegalnega" udara v Kostanjevici, saj ne obstaja statutarna oblika, po kateri bi lahko izvolili tak svet.
Nujno je zdržati do uzakonitve nove lokalne samouprave resno, odgovorno na relaciji občina-KS. Predvsem ne moremo razumeti neresnosti delovanja, izjav, obljub odgovornih ljudi in služb, ki razvrednotijo delo lokalne samouprave. Sredstev res ni, in to pravzaprav razumememo, ampak pametni razgovori in dogovori ne stanejo denarja."
Naš glas 11, 9. junij 1993
5
Cviček se vrača na prizorišče
uspešni kletarji okrog Svetega Duha
Letošnjega kralja je došolal Marjan Kirar Tudi zlata medalja za modro frankinjo
Moral pa bi se že začeti Teden cvička za prihodnje leto. sicer pravega uspeha ne bo
Letošnji Teden cvička so organizatorji, Društvo vinogradnikov Dolenjske, prestavili v zavetje kostanjeviškega samostana. S tem so za svojo prireditev našli ustrezen kraj ter izpopolnili turistično ponudbo tamkajšnjih umetniških galerij in Forme vive na prostem.
Teden cvička v Kostanjevici je odprl generalni pokrovitelj, lastnik gostilne Žolnir Oto Sevšek tako, da sta s soprogo Faniko zbranim nazdravila s kozarci, v katerih se je rubinasto iskril letošnji najvišje ocenjeni vzorec, kralj cvička Marjana Kirarja. Seveda tako preprosto le ni šlo. Najprej so kostanjeviški purgarji (mestna straža) gospoda Kirarja morali prignati na oder in je moral slovesno dovoliti, da se prične točenje njegovega vina! Sledil je kulturni spored, večer pa so zbrani zaključili z družabnim srečanjem. Nesreča je hotela, da je Teden cvička ravno sovpadel z vremenom, kije priganjalo k sušenju in spravilu krme. V kombinaciji s krepkim padcem standarda pri prebivalstvu in z novo lokacijo srečanja je seveda treba kot razumljiv sprejeti tudi relativno skromen obisk v prvih večerih. Celotno zadevo so rešili šentjernejski in sploh dolenjski vinogradniki, ki so se organizirali in se pripeljali v Kostanjevico kar z avtobusi. Cviček je stekel, malokdo je, po besedah Janeza Pavlina, tajnika Društva vinogradnikov Dolenjske, naročil pivo, predvsem pa:
pijanca skorajda ni bilo videti! Tudi Oto Sevšek je bil končno, zopet po Pavlinovih trditvah, videti nekoliko "boljši v glavo.*
Verjetno je to pot, ki jo bo treba v prihodnje ubrati: organiziran nastop. Če želijo dolenjski vinogradniki svojemu vinu povrniti ugled, veljavo in ceno, bodo morali krepko izkoristiti vsako priložnost za to, Teden cvička pa lahko postane priložnost in pol. K temu sodi tudi organiziran obisk članov podružnic (sedaj se bodo preoblikovale v društva, društvo pa v zvezo), vlačenje daljne žlahte iz Slovenije in zamejstva v Kostanjevico in še kaj. Ne le generalni pokrovitelj, vsi, ki bi lahko od povečane veljave, cene in pro-
daje cvička kaj imeli, bodo v to morali najprej nekaj vlagati, morda kar nekaj let! A drugače ne gre! Ob tem lahko kot zgled navedemo izkušnjo iz prijateljske občine Obrigheim. Njihov Kilianov sejem je priložnost, ko po mestu razstavijo svoje stojnice obrtniki, kramarji, gostinci in vsa mogoča lokalna društva. Samoumevno je, da se na ta dan ljudje odločijo in žrtvujejo za eno izmed "svojih" društev, to sodi k neformalni obveznosti, neorganiziranemu redu. Jasno je, da standard naših ljudi ne omogoča ravno množičnega pohoda družin v Kostanjevico že jutri, a zadeve se bo treba lotiti na pravem koncu, predvsem pa pravočasno - že letos.
Ob koncu maja so vinogradniki iz okolice Velikega Trna svojo podružnico Društva slovenskih vinogradnikov preimenovali v društvo. Gre za povsem tehničen organizacijski ukrep, da bodo bodo novoustanovljena društva, vključena v zvezo, lahko tudi samostojno organizirala prireditve. Eden od pogojev, da se lahko vinogradnik udeleži ocenjevanja na Tednu cvička, je namreč tudi ta, da je svoj vinski letnik enkrat že prepustil ocenjevalni žiriji na lokalnem tekmovanju.
Vinogradniki z Velikega Trna smo med letošnjimi 150 oddanimi vzorci cvička pobrali kar dve zlati medalji. Prejela sta ju Franc Lekše (vinograd Nova gora) in Franc Grabnar (vinograd Drenovec). Srebrne medalje so osvojili Martin Pire (Zavode), Janez 2arn (Nemška vas), Alojz Pire (Ravni) in Jože Kaplar (Ravni). Bronasto medaljo je prejel Jože Voglar, ki ima vinograd na Novi gori. Med ostala ocenjena vina so se uvrstili še vzorci Vitka Pirca z Drenovca (cviček) ter Stanka Zabkarja z Velikega Trna
in Helene Klančišar s Križ za dolenjsko rdeče vino. Za lansko trgatev modre frankinje je pobral edino podeljeno veliko zlato medaljo Janez 2am (gorica Veliki Tm), srebrno medaljo za dolenjsko belo vino je prikletaril tudi Jože Kapler z Ravni, medtem ko seje vzorec roseja Franca Lekšeta uvrstil med ocenjena vina. Chardonnav Jožeta Starca (Ivandol) je prejel naziv šampio-na. (Fl)
Okrogla miza o cvičku:
Cviček se poda k vsaki jedi, nobene ne bo skazil
Generalni pokrovitelj Otto Sevšek ni samo uspešen gostinec in poslovnež. Njegovo dolenjsko belo vino, pridelano v gorici na Zavodah, je letos edino osvojilo veliko zlato medaljo (17,16 točk), medtem ko je za cviček že pred ocenjevanjem priznal, da je očitno prišlo do napakice pri kletarjenju, ki je vinu letos pobrala "špico".
Kaj pomeni atest?
Varen telefonski pogovor
Za uporabnike in prodajalce neatestiranih aparatov, ki motijo telekomunikacijski promet, se predidevajo kazni.
V zadnjem času je naše tržišče preplavila obilna ponudba tehničnega blaga - tudi telefonskih aparatov. Kupce zanimajo brezžični in daljinski telefoni, ker z njimi rešujejo probleme uvedbe telefonske linije v svoje poslovne prostore, lokale, stanovanja ... Veliko je trgovin, ki ponujajo Panasonikove telefonske aparate, ti pa na območju Slovenije nimajo potrebnih atestov.
Kaj to pomeni? V zmešnjavi različnih telekomunikacijskih valov in signalov se nam vse pogosteje dogaja, da poslušamo tuje razgovore, ali pa drugi slišijo nas. Verjetno (države) vse to niti ne bi preveč motilo, če ne bi bili prizadeti tudi policisti, vojska in ostale pomembne službe. Zaradi tega je morala tudi država Slovenija ukrepati. Slišati je, da se pripravljajo strogi ukrepi, ki naj bi zagotovili red in disciplino na področju telekomunikacij. Slovenska Republiška uprava za telekomunikacije izdaja ateste za telefonske aparate, kot to počnejo ustrezne službe v vsaki drugi evropski državi. Pri nas imajo potrebne ateste edino prizvodi iz programa Iskre Terminali iz Kranja, medtem ko za uporabnike in prodajalce neatestiranih aparatov predvidevajo visoke kazni.
Iskra bo kot odgovor na povpraševanje tržišča že junija spravila na prodajne police nov brezžični telefon, na novo designira-ne telefone, sekretarske garniture in centrale. V Krškem je pooblaščeni zastopnik Iskre iz Kranja podjetje Selekta. Selekta prodaja njihov celotni program, ima pa tudi licenco za vzdrževa-
nje in montažo vseh teh izdelkov. Glavne prednosti izdelkov Iskre iz Kranja so: atest, garancija, brezplačno vzdrževanje v garancijskem roku, zagotovljeni rezervni deli in popravila tudi po izteku garancijske dobe ter kakovosten prenos informacij. Da bi vsakemu občanu omogočili nabavo atestiranega aparata, se je Iskra lotila akcije Staro za novo, pri čemer zamenjuje vse vrste aparatov (tudi pokvarjene)
za nove in pri tem omogoča še 20 % popusta. S takšno akcijo bi namreč radi zmanjšali število neatestiranih aparatov, ki motijo telekomunikacijski promet. Na območju Kranja in Ljubljane se je taka akcija zelo obnesla.
Kaj torej pomeni neatestiran aparat: nekakovosten prenos informacij, možnost prisluškovanja tujim (pa tudi vašim) pogovorom, možnost nepravočasnega izklapljanja iz sistema, kar pomeni, da vam impulzi tečejo tudi po zaključku razgovora in vam s tem raste telefonski račun.
(Ž. Jankovič)
"Cviček je bil tako spoštovano vino, da so ga nekoč že točili na dunajskem dvoru. Seveda takrat o kakem Schilherju ni nihče ničesar vedel. Ko se boste Dolenjci ponovno zavedeli, kako enkratno vino zori na tej vaši kamenini, boste nanj resnično ponosni." S temi besedami je slovenski kmetijski minister, dr. Jože Osterc, nagovoril zbrane na otvoritvi Tedna cvička (28. maja '93) v dvorišču kostanjeviškega samostana.
Ravno ugotavljanju tega, kako enkratno vino je cviček in kaj je treba storiti, da bi za to izvedel tudi svet, so prireditelji posvetili tudi okroglo mizo. Zbrali so se zdravniki, enologi, kulinariki, veliki kletarji, med pridelovalci pa smo videli celo predstojnika pleterskega samostana. Dr. Stare, direktor novomeške bolnišnice, je med razmišljanjem o koristnosti in škodljivosti zmernega uživanja cvička sicer priznal, da dnevni dvodecilitrski odmerek vina ob normalni prehrani zdravemu organizmu ne more škoditi, lahko pa mu koristi. Seveda obstaja tudi nevarnost zasvojitve, a o vsem tem uradna medicina še ni uradno ničesar rekla. Vsekakor pa alkohol prizadene organizem, ki je že sam drugače poškodbvan (bolan). Hkrati je tudi prenesel misel enega predvojnih predavateljev na letalski akademiji: farmacija zlepa ne bo našla ustreznejšega zdravila za strah kakor je zmerna količina alkohola!
Cviček bo treba v zakonodaji ovrednotiti vsaj kot deželno vino, če že ne more biti sortno, preprečiti konkurenčno proizvodnjo cvičkov iz grozdja, pridelanega vsepovsod, vsako leto mora biti navzoč na tržišču, pri rezanju se ga ne sme kvariti z različnimi aromatičnimi sortami, utreti mu je treba pot v gastronomijo, poiskati najboljše kulinarične kombinacije, pri tem pa še jasno, z natisom izjave enega od ustreznih inštitutov na nalepki poudariti, da gre za edino vino v Sloveniji, ki je povsem primerno tudi za diabetike.
Skrb za dober cviček se seveda začne že z izborom sadilnega materiala, predpisati je treba, kakšno sestavo trsja mora imeti vinograd v naših krajih in le tisti, ki imajo najugodnejše lege, naj se ukvarjajo tudi s pridelavo aromatičnih in drugih kakovostnih sort grozdja. Z zakonom je treba omejiti obremenitev trsja in zagotoviti, da bo kmet plačan od kakovosti oddanega grozdja, ne pa od količine. Da, plačilo je poseben problem, nekateri kooperanti svojega pridelka niso dobili plačanega že po dve leti. Denar se v kmetijsko živilski branži obrača počasi, ljudje so razočarani, pričenjajo podirati vinograde... Jasno je, da si kleti same ne morejo pomagati, a nekaj bo treba storiti, sicer bomo ostali brez ljudi in brez vinogradov.
Sedanji zakon ne bo omejil količine pridelka po trsu, ampak po hektarju, a že to bo prvi korak k preprečitvi preobreme-njevanja trsov. Hkrati pa so nekateri vinogradniki ugotovili, da tak poseg pomeni povečanje sladkorja v grozdju in alkohola v vinu, kar pomeni, da cviček ne bo vedno ravno lahko vino! Razen če ne bodo morali zaradi tega pohiteti s trgatvijo. Svoje naj prispeva tudi vzgoja: že mlademu človeku je treba pričeti dopovedovati, kako naj pije po pameti, naučiti se mora, da bo pil le, kolikor prenese, ne pa do nezavesti. To naj bi bila tako naloga staršev kakor šolnikov.
Svojo jezo so udeleženci seveda stresli tudi na uvoz cenenih tujih, zlasti južnih vin. To je pač postalo plačilno sredstvo, edino, kar nekatera slovenska podjetja sploh še lahko dobijo za svoje blago, prodano na jug. Gre predvsem za kovinarje, farmacevte, Savo Kranj... Ob tem, ko vse države ščitijo svoje vinarje, se naša vede brezbrižno, so se jezili razpravljala. Zavedajo se, da ni denarja za subvencije, a omejitev s prelevmani bi bila vsekakor mogoča...
S sklepi okrogle mize so organizatorji zadnji dan prireditve seznanili tudi udeležence občnega zbora Društva vinogradnikov Dolenjske.
Videm Papir lovi veter v jadra
Proizvajajo vsi papirni stroji
Tržišče še iščejo, a brez zaščitne politike ne bo šlo
Videm Papir je dosegel svoj prvi cilj: proizvodnja teče na vseh papirnih strojih, saj od 24. maja obratuje tudi "enka", o kateri je bilo in še bo izrečenih toliko besed. Pol njene proizvodnje ima zagotovljena naročila (kupca), za drugo polovico pa odjemalce še iščejo. Kljub težavam z obratnim kapitalom, saj si ga morajo zagotoviti sami, medtem ko vlada daje le garancijo na kredite, je Videm Papirju uspelo obdržati
zahtevne tuje trge (predvsem v Franciji) in zmanjšati stroške prodaje. Maja naj bi po planu
iMHI
Jože Cerle
Boris Macur
prodali 6.500 ton, od tega bi 40 % izvozili v Francijo, Madžarsko, Italijo in Nemčijo. Do 15. maja jim je uspelo prodati 2.400 ton in na tiskovni konferenci 26. maja sta direktor tovarne Jože Cerle ter njegov pomočnik, odgovoren za trženje, Boris Macur povedala, da bodo uspeli uresničiti le toliko prodaje, kot so je
aprila. Torej nekoliko manj, kot so načrtovali. Pri tem imajo precej težav s prodorom na tržišče, ker jih "tepe" slab sloves pokojnega Vidma. Na konferenci so namreč sami opredelili, da je stari Videm za njih mrtvec.
V Sloveniji se papirničarji iz Krškega srečujejo z nelojalno konkurenco tujih proizvajalcev, ki postavljajo dumpinške cene -nižje, kot veljajo na svetovnem trgu, saj si skušajo s tem izboriti tržne deleže v slovenskem prostoru. Brž ko se bodo v našem prostoru utrdili, bodo normalizirali svoje cene. Zato v Vidmu opozarjajo na to, da mora Slovenija domače proizvajalce zaščititi, podobno kot to počnejo v Avstriji in drugod. Samemu Vidmu pa ostaja le ena pot: uveljavljanje njegovega slovesa na trgu z rednimi dobavami kakovostnega papirja.
Upravni odbor Videm Papirja,, je med drugim določil, da bo' povprečna neto plača na zaposlenega v podjetju 509 DEM mesečno. Vsem zaposlenim so podaljšali zaposlitev za določen čas in posebno pozornost namenili zmanjševanju stroškov poslovanja.
Poslovnost In prodornost:
Vino Brežice
se predstavlja z novimi izdelki
Ob koncu maja so^v brežiškem Vinu sklicali tiskovno konferenco, na kateri so novinarjem predstavili svoj najmočnejši pro-pagandno-dobrodelni prijem: sponzorstvo nad brežiškimi najuspešnejšimi atleti, hkrati pa so razgrnili paleto svojih novih proizvodov.
Gre za vino Hubert, ki so ga njihovi strokovnjaki zasnovali na podlagi tržnih raziskav in poizvedb o okusu potrošnikov in o katerem smo v Našem glasu že pisali. Bralcem smo predstavili tudi njihov program ekskluzivnih polnitev pijač podjetja Schvvep-pes, vendar smo tokrat našli tudi novost: brezalkoholno pijačo z okusom, imenovanim "tangeri-ne". To je okus po mandarinah, ki ga ima veliko potrošnikov raje kakor pomarančnega, z njim pa šele kratek čas prodirajo na tržišče. Hkrati smo izvedeli tudi, da v brežiškem Vinu pripravljajo
še eno novost: brezalkoholno pijačo z okusom, kakršnega na tej strani luže še ni. Samo to smo lahko izvedeli o njej. Ko je že tekla beseda o njihovih programih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, so novinarjem povedali še nekaj: prvi njihovi schvveppesi z okusom sadja so dvignili velik hrup, saj dotlej na tržišču še ni bilo tako motne pijače. Dotlej tudi očitno v pijači niso plavali drobci pravega sadja, kot jih za aromatiziranje in barvanje dodajajo v tem podjetju.
Doživeli smo tudi reprizo predstavitve brežiškega penečega vina Baron Moscon. Zato, ker so vinarji in športniki ugotovili, da bi tudi medalje lahko proslavljali s to poslastico.
6
Naš glas 11.9. junij 1993
Zborovanje po zborovanju
Romi hočejo napredek in boljši Jutri
Krški župan pa je prepričan, da ima zanje tudi pravo rešitev
Problemi okrog selitve Romov iz Kerinovega grma se uspešno vlečejo že nekaj let. Vsakdo se otepa njihove soseščine, tam, kjer so, zavirajo dokončanje agromelioracije in komasacije zemljišč, vse skupaj pa še poslabšuje njihov položaj, ki že itak
ni ravno zavidanja vreden. Nedavno republiško srečanje v Krškem jim je verjeno dalo poguma, da so se po pomoč obrnili tudi na novinarje in nekega dne se jih je skupina pojavila v naši pisarni.
Saj zemlje je vsenaokoli doTOlj, nekaj je državne, nekaj privatne, lahko bi jo obdelovali tudi Romi, da bi bila od nje korist.4^
Bojan Hudorovac pravi, da so jim obljubili nekakšno denarno pomoč "iz Slovenije" in da se je večina izmed njih odločila, da za ta sredstva iz pomoči vzamejo gradbeni material ter se lotijo gradnje kar tu, v Kerinovem grmu. "Na občini pa nam pravijo, da brez gradbenega dovoljenja ne smemo graditi. Tako kot v naši občini ne delajo z Romi
Prej je bil Kerinov grm umazano, zapuščeno romsko naselje, skrito med grmovjem sredi Krškega polja. Potem so najprej očistili zarast, nato so odpeljali kupe zbrane nesnage. Tako je sedaj dobro vidna vsa beda tega Romskega naselja in standarda njegovih prebivalcev. Upali so pač, da bodo šli na boljše, v zidane objekte, verjetno se jim tudi ne sanja, s kakimi težavami se bodo tam srečali, a trenutno se jim s tem še ni treba ubadati, ker se še ne bodo selili.
Sekretariat za kmetijstvo je vložil več kot 15.000 DM v urejanje zemljišča v Kerinovem grmu. A ker stanovalci niso preseljeni, na teh (privatnih) zemljiščih tudi letos ni mogoče organizirati proizvodnje. Red ni vzpostavljen, zato si nihče ne upa kmetom reči: Posejte, saj letos ne bo škode. Neobdelana zemljišča se bodo tako začela spet zaraščati, vloženo delo in denar bosta zaman.
Hiteli so dopovedovati, da je Siter (župan) pobegnil pred njimi, da jim Vesna (Zvar) ne ve ničesar povedati, da hočejo, da se vse objavi v časopisu in na televiziji, da ... Dogovorili smo se za razgovor (26. maja) pri njih, v Kerinovem grmu, in tam so pripovedovali o svojih težavah. "Radi bi si uredili bivalne pogoje, radi bi delo," pravi Zdravko Ko-vačič. "Tu živimo že trideset let in hočemo civilizirane življenjske pogoje! Zaradi tega smo bili že večkrat na občini in postavljali svoje zahteve. Stalno trdijo, da nas bodo odselili, pa se ne premaknemo. Obljubljali so nam, da gremo v vojašnico, pa ni bilo možno, nato so rekli, da gremo v Žadovinek, pa tudi ni bilo možno. Kaže, da bomo ostali kar tu.
nikjer druje. To je sramota. Vsi nam pravijo, da se bomo selili, a nihče noče povedati, kam. Mi že vemo, kam nas bodo selili. V Novem mestu, v Žabjeku, gradijo že dve hiši, tudi mi bi jih lahko. Vsi vidijo, kako tu živimo - med podganami. Lahko bi imeli tudi vodo in elektriko, sami bi si prekopali. Otroci bi se radi zjutraj umili, preden gredo v šolo, a imamo samo nekaj te smrdljive vode v cisterni ..."
Tudi Ivan Kovačič, ki pogodbeno vozi romske otroke v šolo, je na srečanju Romov v krškem kulturnem domu vedel povedati, kako to počne po zimskih jutrih. Ko pride v naselje, je še tema in mrzlo in v kočah ali pod šotori se mora pritipati do prave glave, da šolarja zbudi in ga pripravi
Sedaj živi v Kerinovem grmu večinoma mlada populacija Romov, starih okrog 30 let Ogromno je otrok, ki bolj ali manj redno hodijo v šolo v Leskovcu. Vsi hodijo v šolo redno, če jih po tem povprašaš, če pa pri odraslih poizveš, koliko razredov imajo narejenih, so trije že kar razkošje. Krivi so starši in še kaj... Kdo ve, ali so se jih njihovi trije razredi prijeli vsaj toliko, da bodo vztrajali, da jih njihovi otroci naredijo vsaj pet, če že ne vseh osem, in nato poklicno šolo. Romski otroci se nimajo kje naučiti slovenščine in v prvih letih je to huda ovira, saj so, po besedah tistih, ki jih poznajo, dobri, da sploh pogruntajo, kaj učiteljica od njih hoče.
Ko mi je bilo dovolj tega, da so za vse krivi drugi, sem jih povprašal po izobrazbi, saj je jasno, da zaman čakajo na borzi dela, če pa je brezposelnih veliko ljudi z dokončanimi šolami, poklicem ... Družno so poprijeli za moj nasvet, niso vedeli, da je to mogoče. Predlagal sem jim, naj pri občinskih oblasteh zahtevajo (naj se ve, kdo bo kriv, ko bodo naslednjič prišli 'na občino'), da mlajšim omogočijo dokončanje osemletke (večerne). Idejo smo družno razvili do te mere, da bi lahko učitelj prihajal kar v naselje, da bi lahko tam pripravili tudi pouk slovenščine za otroke in vse ostale, pouk za izpite osemletke ... Iz oči jim je bilo videti voljo in navdušenje. Vprašanje je sicer, pred katero oviro bi potem obupali, a vsaj ne bi bilo izgovorov, da se zanje ne naredi nič. Če bi se vse skupaj začelo dogajati znotraj naselja in bi šele postopoma pouk v višjih razredih preselili drugam... Lanski raziskovalni tabor je namreč pokazal, da je za Rome to pravzaprav idealno učno okolje: so med sebi enakimi, pri učenju in ponavljanju sodelujejo vse generacije in uspešno opravljeni tečaji cestnoprometnih predpisov kažejo, da je tudi uspeh mogoč.
Kažejo mi svoja bivališča. Pod takim šotorom ne more biti prijetno življenje niti poleti, še manj pozimi. Zatrjujejo, da pozimi spijo v njem. Jasno je, da si želijo v trdno hišo. Ni mi pa dalo miru, da jih ne bi vprašal, kako je z njihovim redom. Naselje je bilo pred kratkim pospravljeno, pripravljeno za selitev, a na tleh ponovno vsepovsod ležijo različne smeti, od kosov oblačil dalje. Zakaj ne pospravijo za seboj, saj to bi pa lahko?! Ne, nimajo kontejnerja, da bi vanj metali smeti, pa je že lani obljubil tisti ta mali z občine, da bo pripeljal dva kontejnerja ...
skupnosti že v času preselitve z naše strani dodati dva človeka, strokovna delavca. Gre za žensko, ki bi Romkinje učila vsega, česar se sicer naša dekleta naučijo doma (šivanja, vrtnarjenja, osnov higiene ...), in moškega, ki bi možakarje poučil o njihovih opravilih, orodju, gospodarjenju s prihodkom ... Vsako leto z nabiranjem zelišč namreč Romi nekaj zaslužijo, a ta denar je že vnaprej izgubljen. Z njim se morajo naučiti ravnati, misliti za naprej in ne le za sproti. Ravno
tako bo ta skupina skrbela za to, da bodo otroci redno obiskovali šolo, ohranjala bo stike med romsko skupnostjo in občino, koordinirala iskanje dela in vodila evidenco o boljših in slabših delavcih. Zavedam se, da bo to dodaten strošek za občinski proračun, a nanj moramo gledati kot na naložbo. Brez te bomo čez dvajset let v Krškem imeli še vedno najbolj zaostalo romsko skupnost v Sloveniji."
Ika
do odhoda. Nekdo na občini v Krškem jim je povedal, da se še dve leti ne bodo selili iz Kerinovega grma, "mi pa bi se radi razvili in ne nazadovali," dodaja Hudorovac. "Hočemo delo, pa nam ga ne dajo. Pričakujemo, da bomo dobili gradbeni material. Kam naj ga damo? Zidali bomo. Zakaj z denarjem, ki bi ga morali dobiti, ne odkupijo te zemlje in nas ne pustijo tukaj?! Tudi obdelovali bi jo radi. Siter naj to stvar zagrabi v svoje roke, pa bo šlo! Za 'izbeglice' pa so lahko takoj naredili barake!?"
Predsednik krške občinske skupščine Danilo Siter pravi, da mu je znano, da naj bi Romi od Slovenije dobili nekakšno denarno pomoč, da bi z njo radi nabavili gradbeni material. "Dvakrat so mi tudi že povedali, da hočejo graditi v Kerinovem grmu, vendar jaz preprosto nimam pravice, da bi jim dal gradbeno dovoljenje! Vem, da je Kerinov grm sporna lokacija zaradi komasacije, ki jo bomo na tem območju vsekakor uresničili do konca. To pomeni, da tu za Rome ni prostora. Vem, da je bila med občino Krško in ministrstvom za obrambo sklenjena pogodba o prevzemu objektov na Gorici, nasluhnil pa sem tudi, da ta pogodba več v celoti ne drži. Čeprav so strokovne službe že pričele razmejevati parcele (za vrtove romskih družin), kasneje ni bilo več dovolj moči, da bi zadevo do konca uresničili.
Romi se mi smilijo, ker jih vedno prelagamo na neki boljši čas, in osebno mislim, da se bo to začelo reševati, ko bodo prišli na stalno lokacijo, na parcele, ki jim bodo dodeljene. Kakšni so izgledi za to, smo pa že videli. Zaradi nastalega stanja je nastal revolt na obeh straneh in mislim, da bo morala zadeve pomagati reševati država Slovenija. Slišal sem, da naj bi komisija pod vodstvo urada za narodnosti pripravljala predlog dokumenta, s katerim bo državna uprava Romom nekoliko omilila postopek pridobivanja Jokacijakih in gradbenih dokumentov. Prepričan sem, da bo na novi lokaciji Romom omogočena zidava, da pa bo stvar stekla, je treba romski
Šinjekiada je ponovno uspela
Redni letni
nabor v Krškem
Med 1. in 4. junijem smo v občini Krško izvajali redni letni nabor za obveznike, rojene leta 1975. Petčlanska naborna komisija je ocenila sposobnost nabornikov in nova generacija je pripravljena, da odsluži vojaški rok v enem izmed učnih centrov. Praviloma vojaki služijo čim bliže domačemu kraju, a za posamezne specialnosti se je mogoče usposobiti samo v določenih enotah.
V Sloveniji je trenutno usposobljenih sedem učnih centrov, in sicer v Cerkljah ob Krki, Kra-
Vaščani Loga (v občini Sevnica) so 29. maja organizirali že sedmo kulinarično tekmovanje: v mojstrovini priprave vratovine (šinjekov), t. i. šinjekiado. Prijavilo se je sedemnajst udeležencev, večinoma domačinov, tričlanska komisija (Franc Kotnik, Ivan Brinovec in Vinko Cizerle) pa je prvo mesto prisodila Miranu Liscu, drugo Jožetu Jazbecu in tretje Andreju Jazbecu. Vsi trije so doma z Loga. Seveda so šinjeki doživeli častno usodo, kakršna jim pač gre: po ocenjevanju so jih použili zbrani vaščani in gostje. Ne glede na to, če je kateri kos osvojil več ali manj točk. Glavni organizator letošnjega tekmovanja je bil Franc Pavlovič, sicer pa je tekmovanje mojstrov pacanja, prekajevanja in sušenja mesa pred sedmimi leti pričel Jože Jazbec. Fotografiji dokazujeta, da je komisija delo opravila vestno, strokovno in natančno, saj so gospodje očitno vtaknili nos v vsako reč, medtem ko so gostje potem vtaknili v usta prav vse, kar jim je prišlo pod nos! (Tekst in foto: Franc Pavkovič)
nju, Postojni, Ljubljani, na Vrhniki, Ptuju in v Slovenski Bistrici. Za posamezne specialnosti pa se vojaki usposabljajo v Mariboru in na Vrhniki (tankisti), na Vrhniki (vezisti), v Novem mestu (inženirci), v Murski Soboti (pro-tioklepniki), v Ljubljani (protile-talci in častna četa), v Kranju
(planinci) in v Kočevski Reki (specialci). Vojaški rok je mogoče odslužiti tudi v enotah policije, naborniki, ki imajo končano VI. ali VII. stopnjo izobrazbe in izpolnjujejo še druge pogoje, pa lahko služijo vojaški rok v šolah za častnike vojnih enot. (Sekretariat za obrambo)
V KRSKE1VI JE BIL MUZEJ
Pred vojno je v Krškem delovalo muzejsko društvo za politična okraja Krško in Brežice v Krškem. Delo tega društva je vodil Oto Auman, rojen 27. 3. 1897 v Krškem, ki je izhajal iz stare krške trgovske družine. Kot samouk je nesebično in z veliko ljubeznijo zbiral starine v naših krajih. Živel je v bivši Križmano-vi hiši (sedaj CKŽ 23) v Krškem, kjer je imel postavljeno zbirko
fosilov, ki jih je našel v Orliškem pogorju in na Gorjancih. Zbirka je bila vzorno postavljena v vitrinah in opremlejna z vsemi potrebnimi podatki.
Bilo ga je videvati, kako se vozi s starim kolesom, z nahrbtnikom in pomožnim orodjem v iskanje novih eksponatov. Finančno gaje podpiral njegov bratranec, krški trgovec Engelsber-ger, ki pa je bil mecen tudi dru-
gim. Tik pred vojno je bila njegova muzejska zbirka postavljena v nekdanjo grajsko kapelo, sedaj Galerijo Krško.
Kdaj in kako je O. Auman umrl, ni zabeleženo, njegova zbirka pa je morala iz Krškega.
Olaf Lovrenc«
NaS glas 11. 9. junij 1993
7
\Z7
PO RT.
Krško, Leskovec
Plesna revija in turnir
Društvo za plesno dejavnost Krško bo imelo plesno revijo v petek 11. junija v Krškem, 20. junija bo gostitelj kvalifikacijskega turnirja v Leskovcu.
V krškem Kulturnem domu bodo v petek, 11. junija ob 19. uri plesalci nastopili na prireditvi z naslovom DiVTs formation show. Plesalci otroške in mladinske plesne skupine bodo predstavili show dance, step, športne plese, klasični balet (in še kaj) v koreografiji Dušana Vo-dlana, Jadrana Živkoviča, Petre 2iher in Romane Korber. Kostume je izdelala Aleksandra Grame   iz   Brestanice,   sceno
Zdravko Špoler. Scenaristka in voditeljica programa je Biljana Gajšek. Vstopnice prodajajo v Kulturnem domu in Društvu za plesno dejavnost.
V športni dvorani Leskovec bo v nedeljo, 20. junija, kvalifikacijski turnir v standardnih in latin-skoameriških plesih. Preko 180 parov iz 10 plesnih klubov iz vse Slovenije se bo potegovalo za točke v petih starostnih kategorijah. Ob 10.30 bodo nastopili pionirji in mlajši mladinci, ob 16. uri mladinci in nazadnje, ob 19. uri, starejši mladinci in člani. Na turnirju se bosta za točke za prehod v višji tekmovalni razred po-
tegovala tudi domača para Se-bastjan Vodlan-Urška Klakočar in Matija Kržan-Teja Dumenčič.
Izkupiček od obeh prireditev je namenjen za razvoj plesne dejavnosti v občini in Posavju.
Ob koncu sezone se društvo zahvaljuje vsem, ki so mu nudili podporo. To so: SO in Izvršni svet Krško, Transport, Papiroti, Obrtna zadruga Resa, Občinska zveza prijateljev mladine, Trgovina Darja Krško, Zavarovalnica TiNa Novo mesto - Agencija Krško, ZKO Krško; Sitografija Geršak, Instalomont, Trgovina Alja Leskovec; Radio Posavje -Studio Brežice; Gostilna in trgovina Senica, Logis, TGP Rudar, Rudnik rjavega premoga Senovo; Šiviljstvo Grame Brestanica.
D. V.
Praznična kolesarska dirka
Šesti Kriterij mesta Krško
V soboto, 5. junija, je po ulicah starega Krškega potekala kolesarska dirka za Kriterij mesta Krško. Na startu je bilo prijavljenih sedem slovenskih in en hrvaški klub. Po pričakovanju so bili naj-
je od šestnajstih prijavljenih nastopilo le sedem. Med našimi se je najbolje odrezal Uroš Dular, ki je v kategoriji dečkov A zasedel zelo dobro tretje mesto.
Uvrstitve. Dečki B: 1. Klemen
uspešnejši tekmovalci Krke iz Novega mesta, ki so osvojili sedem od skupno petnajstih pokalov. Takoj za njimi so se uvrstili kolesarji Save iz Kranja s tremi osvojenimi pokali. Udeleženci so nastopili v petih kategorijah, najzanimivejši pa so bili starejši mladinci. Žal jih
Logar, 2. Jure Zrimšek, 3. Uroš Vene (vsi Krka). Dečki A: 1. Peter Ribič (Krka), 2. Miha Melihen (Sava), 3. Uroš Dular (Savapro-jekt Krško). Mlajši mladinci: 1. Miha Macele, 2. Mitja Aš, 3. Peter Ribič (vsi Krka). Starejši mladinci: 1. Uroš Kosmač, 2. Bojan
Ziherl, 3. Sašo Zupan (vsi Sava Kranj), 4. David Dremelj in 5. Tomaž Malik (oba Savaprojekt Krško). Od sedmih prijavljenih rekreativcev so se na startu prikazali le štirje, vsi Krčani: 1. Stojan Kajba (Savaprojekt), 2. Slavko Petrič, 3. Marjan Kovačič (oba Master Team) in 4. Dušan Čuč-nik. Na sliki, tretji od leve: tre-tjeuvrščeni v kategoriji "dečki A", Uroš Dular iz krškega "Savapro-jekta".
(Tekst in foto: Boštjan Colarič) ¦
Nogomet
Krčani dvakrat tretji
Finalna turnirja MNL Celje za kategorijo mlajših in starejših pionirjev sta bila v Krškem in Slovenskih Konjicah
Krčani (mlajši pionirji) so bili 2. junija gostitelji ekipama NK Šentjur in NK Rudar Velenje. Rezultati: Šentjur - Rudar 1 : 0, Krško - Šentjur 1:1, Rudar -Krško 2 : 0. Končna lestvica: 1. NK Šentjur 3 (2 :1), 2. NK Rudar Velenje 2 (2 : 1), 3. NK Krško 1 (1 : 2).
Istega dne, ob istem času so starejši pionirji gostovali pri NK Dravinja iz Slovenskih Konjic. Rezultati: Rudar - Krško 6 : 0, Dravinja - Rudar 0:1, Krško -Dravinja 0:1. Končna tabela: 1. NK Rudar Velenje 4 (7 : 0), 2. NK Dravinja 2 (1 :1), 3. NK Krško 0 (0 : 7).
/PILIP
Namizni tenis
Najboljši so sevniški in krški pionirji
Med osmimi ekipami so v posavski ligi tekmovali tudi Radečani.
Ekipno namiznoteniško prvenstvo za dve kategoriji, od 5. do 8. in od 1. do 4. razreda, so pionirji odigrali v Krškem, Sevnici in Brežicah. V starejši skupini, t.i. prvem jakostnem razredu, je zmagala prva ekipa Sevnice s 6 točkami iz treh odigranih krogov. Med mlajšimi pionirji je bila najboljša tretja ekipa Krškega, tudi s 6 točkami.
V prvi jakostni skupini se je za Sevnico 1 na drugo mesto uvrstila ekipa Krško 1 s 4 točkami, tretja je bila Krško 2 z dvema točkama in četrta Brežice 1, ki je ostala brez točk. V drugem jakostnem razredu je za zmagovalno ekipo Krško 3 na drugem mestu Sevnica 2 s 4 točkami, ekipi Radeč je po odbitku ene točke (ker se ene od tekem ni udeležila) ostala še 1 točka, druga brežiška ekipa ni osvojila nobene.
Najboljša posameznika sta bila Miha VVeiss (starejša skupina) in Nenad Martinovič, ki sta
dobila vse sete v vseh devetih igrah.
"Zlati medved '93"
Odlično tretje mesto za Repčevo
Krški plavalci so se v Zagrebu dobro uvsrstlll
Zagreb - V soboto in v nedeljo, 29. in 30. maja, je bil v Zagre-     BiH, Slovaške in Slovenije. Naši bu osmi mednarodni miting Zlati     so nastopili odlično, saj so štirje medved. Nastopilo je preko 140     krški   plavalci   dosegli   svoje plavalcev in plavalk iz Hrvaške,     osebne rekorde. Natalija Repec:
tretje mesto na 100 m prosto (1:00,55) in sedmo na 50 m prosto (28,88), Matej Božovič: šesto mesto na 50 m delfin (29,02), Uroš Slapšak: 6. mesto na 50 m kravi (28,84) in Gregor Povhe: osmo mesto na 100 m prosto (57,73). (Boštjan Colarič)
Plavalci rešili problem z vodo
Bazen bo za javnost odprt 10. junija
Plavalni klub Krško je s podjetjem Videm podpisal najemno pogodbo za pridobitev bazena z ogrevano vodo in ostalimi objekti, tako da je neoporečna voda pričela pritekati v bazen že v ponedeljek, 24. maja.
Ob tem se plavalni klub zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k podpisu: predsedniku izvršnega sveta Hermanu Kuneju, ste-
čajnemu upravitelju Vidma Branku Ogorevcu in direktorju Papirja Jožetu Cerletu. Plavalni klub, ki šteje 120 članov, ima namen, da bazenu in Krškemu vrne tisto, kar sta nekoč že imela in kar sta predstavljala v slovenskem plavanju. Z obnovitvijo objektov okrog bazena bi razvili obliko športnega turizma, v katerem bi poleg plavanja omogo-
čali tudi ostale športne aktivnosti (uporabo trim kabineta, odbojko idr.). S tem bi zaposlili tudi 8 ljudi. V dolgoročnem načrtu pa imajo postavitev 50-metrske-ga zaprtega bazena.
Za sedaj jih ovira le to, da še ni ugotovljeno lastništvo nad bazenom, poleg tega pa bi morali pridobiti tudi vse objekte, da bi z njimi lahko razpolagali in jih pričeli obnavljati.
Boštjan Colarič
Najboljše ekipe so prejele pokale.
Meteora
- alpinistični raj
Kar nekaj časa je že minilo od oktobra lanskega leta, ko sem na Češki koči nad Jezerskim prvič spoznala skupino prijateljev alpinistov. Zdaj jih že lahko tako imenujem, takrat pa nisem poznala nikogar. Ne samo, da imajo plezalske izkušnje, vsak je bil pripravljen drugemu razkriti svojo pot, pot, ki je v tem življenju dostikrat strma in naporna, če je zares tvoja. Naša pot se je tako razhajala le v fizični oddaljenosti, kajti prihajali smo iz vse Slovenije od Primorske do Dolenjske. Vodila pa nas je Nejčeva Pot; "Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi".
S to mislijo smo odhajali domov, se še srečevali, plezali in drug v drugem iskali globino in visočino Nejčeve modrosti.
Tako je nekega aprilskega dne, ko smo sedeli pod steno v Libojah, padla ideja, da bi nas pot popeljala v Grčijo med krasne stolpiče Meteore. Meteora -koliko smo o njej že slišali! Da bi bilo to mogoče tudi doživeti? Zakaj pa ne! Mnogo tekanja po agencijah je bilo in skupinskega posvetovanja, kako kar najhitreje in najceneje priti do sanjskega mesta. Vse je bilo že dokaj urejeno, samo vprašanje vize je še ostalo odprto. Ali jo bomo dobili pravočasno? Naša skupna pot se je začela 24.4. v Kranju. Bilo nas je šest: Silvo (AO Idrija), Dani, Renata, Mateja in Bine (A0 Kranj) in Sonja (A0 Bohor). Z obupno kilažo prtljage so nas odpeljali z dvema avtoma do železniške postaje v Trstu, od koder smo ob 4. uri zjutraj z vlakom odpotovali v Bari, pristanišče na peti Italije, kamor smo prispeli ob 19. uri. Kadarkoli smo si pogledali v oči, si iz njih lahko prebral veselo pričakovanje naslednjega jutra. Ob 21. uri smo se vkrcali na ogromno ladjo in "stanujoči" na palubi zapluli na odprto morje. Po obilni večerji in željni počitka smo se zbasali v spalne vreče in ob monotonem ropotanju motorja prespali vso noč. Zbudilo nas je novo jutro med grškimi otočki. Pristali smo okrog 8. ure v pristanišču Igoumenitsa. Prvo, kar smo morali storiti, je bilo treba premakniti kazalce na uri za celo uro naprej. Do Meteore oziroma Ka-lambake nas je ločilo kar 240 km. Z avtobusom in predvsem avtoštopom smo dobesedno predirjali gorati del Grčije. Meni in Silvu je težko uspel, a se je bogato obrestoval v za naju komaj dojemljivem gostoljubju prijaznega Grka, ki naju je sptejel v svojo hišo, nama postregel s polno mizo dobrot in naju po zanimivem pogovoru nato še odpeljal na avtobusno postajo, od koder sva z avtobusom ob 20. uri prispela v Kalambako. Tam so naju čakali že vsi osatli, ki so nama prišli naproti, in skupaj smo.odšli v avtokamp.
Ves teden pred nami je bil naš. Vzpenjali smo se po najlepših smereh, označenih v vodniku z dvema oziroma tremi zvezdicami. Skala je peščenjak, iz katerega molijo drobni kamenčki, tudi takšni, da jih komaj opaziš, pa vse do pravih
buhteljnov, kakor smo jih poimenovali. Poleg nas je bilo še sedem alpinistov iz Avstrije, s katerimi smo se odlično ujeli. Poleg naše Danice, ki je dobro povezovala našo in njihovo "klapo" v nemškem jeziku, sem se tudi sama znala potruditi v angleščini za blagor meni. Tako sem si v eni od smeri, ko sem prijatelju Tho-masu reševala vrv, ki se je tesno objela dveh kamnov, prislužila dve pivi. Kot drugo zanimivo stvar pa lahko omenim, da smo šli za zaključek v soboto zjutraj ob 5. uri skupaj z dvema Avstrijcema splezati prečudoviti raz, ki sem ga že ves teden opazovala iz kampa.
Hrano smo si pripravljali sami. Res je bila izvrstna, mislim, da zato, ker smo jo kuhali z veseljem in ljubeznijo celo takrat, ko smo za zajtrk kuhali puding in je Silvu skipelo mleko, jaz pa sem istočasno polila maso za puding. Silvo je šel potem namesto zajtrka solirat smer, ostali pa smo ponovili izpit iz kuhanja pudinga. Veliko lepega, zanimivega in predvsem smešnega se je zgodilo v šestih dneh skupnega druženja z Avstrijci in v stiku s steno; veliko enkratnega in neponovljivega.
Zdelo se nam je, kakor da smo v Me-teori že mnogo dlje kot teden dni. Vsak par po svoje se je odpravil na pot v soboto,' 1. maja z upanjem, da se zvečer zopet dobimo skupaj na ladjj^tokrat do Brindisija. Dolga pot z avtobu^pm in avtoštopom, nekaj zamude in teoretično ni bilo več mogoče ujeti ladje. Prijatelji so naju nestrpno čakali, njihovo zadnje upanje je bilo, da se do 21.20 srečamo na
avtobusni postaji, midva s Silvom pa sva si želela, da bi šla ladja uro kasneje, kot je bilo dogovorjeno. Zgodilo se je, srečali smo se in ladja je odplula ob 22. uri. Kakšna sreča, kakšno veselje, smeh in pesem ter upanje in ljubezen do življenja, vse to nas je vodilo na tej poti od Trsta do Trsta. Še tri preizkušnje smo doživeli na poti domov. Prva je bila pri nakupu kart, kjer bi nam kmalu zaračunali dvakratno vrednost. Druga na ladji, ko so naju s Silvom na carini malo zadržali zaradi vize za Italijo, a smo vedeli, da je ne potrebujemo, in tretja, da smo se peljali do Benetk, eno postajo dlje, kot bi morali prestopiti na vlak za Trst, tako da se naša pot ni končala do 24. ure v nedeljo, temveč v ponedeljek ob dveh zjutraj. Tu sta nas čakala prijatelja z osebnima avtomobiloma.
Združili so nas skupni interesi, povezalo medsebojno razumevanje drug drugega, razdružila pa svoboda lastne poti posameznika, ki jo lahko vsak izmed nas začuti in doživi. Za zaključek bi rada kot bodoča alpinistka rekla le eno. Ne gojim v sebi želje po tem, da bi bila občudovana, ker si toliko upam, želim le vztrajati na svoji poti, za katero sem se odločila, četudi bo strma, četudi bi zaradi nje morala in moram izgubljati prijatelje, ki jih imam rada. Želim le to, da bi smela skromno in svobodno utirati svojo pot v tem življenju ter poskušati razumeti pot tistih, ki ne morejo razumeti moje in poti mojih prijateljev - alpinistov nasploh, kajti mi vsi ljubimo svoje življenje in nikakor ne bi hoteli izbrati druge poti.
Sonja Bernard
Šah
Mednarodni turnir v Portorožu
^V Portorožu se je v torek, 25. 5., končalo odprto mednarodno tekmovanje v šahu. Tekmovanje je trajalo 9 dni, nastopilo je 50 šahistov in šahistk, med njimi tudi trije predstavniki ŠK Triglav Krško. Poleg odprtega prvenstva Bleda in Ljubljane je to največji mednarodni turnir pri nas.
REZULTATI: 1. Levin Felix (kategorija MM) 7,5 točke, 2. Aljo-ša Grosar (MM), 7,0, 3. Marjan
Karnar (MK) 6,5,4. Vladimir Ivačič (MK) 6,0,5. Enver Bukič (VM) 6,0, 6. Miha Furlan (MK) 6,0,7. Zvoni-mir Meštrovič, Krško (MM) 6,0,25. Marjan Božič, 29. Toni Kos.
B. C.
ŠAHOVSKIH PROBLEMOV zaradi tehničnih težav v prejšnji in tej številki ne objavljamo, računamo pa, da bodo nove naloge nared do prihodnjič.
8
NaS glas 11. 9. junij 1993
Atletika
Področno tekmovanje osnovnih šol
Novo mesto je bilo 26. maja gostitelj najboljšim osnovnošolskim atletom Posavja in Dolenjske
Po izbirnem tekmovanju v Krškem so se osnovne šole s področja občine Krško udeležile področnega prvenstva v Novem mestu in dosegle opazne rezultate. V konkurenci štiridesetih osnovnih šol se je izmed naših najbolje odrezala OŠ Jurija Dalmatina, ki je v skupni razvrstitvi dosegla 9. mesto. Če bi upoštevali mlajše kategorije, bi se krški pionirji uvrstili na šesto mesto, pionirke pa celo na tretje. V zgornji del razpredelnice se je uvrstila še OŠ Kostanjevica (19. mesto).
Omenimo najboljše dosežke naših deklic in dečkov. Mlajše pionirke: 3. mesto na 1000 m za Mojco Čargo (Kr.), 4. mesto za
Občinsko tekmovanje v troboju
Atletski klub v Brežicah slavi
Jubilej v znamenju uspehov
Ksenijo Povhe (Kr.), 5. mesto v skoku v višino za Manco Vaš (Brest.) in 4. mesto v metu žogice za Natašo Peruci (Sen.). Mlajši pionirji: 2. mesto na 60 m za Jamska (Kr.), 5. za Gorenca (Brest.), 3. mesto na 1000 m za Divjaka (Brest.), 3. mesto za Jerneja Žafrana (Kr.) v skoku v višino in 2. mesto za Gabra Mahov-neta (Raka) na 300 m. Starejše pionirke: 3. mesto na 60 m za Dvornikovo (Podb.) in 4. mesto v metu žogice za Manco Kerin (Podb,), Pri starejših pionirjih je na 60 m osvojil 3. mesto Boštjan Kadund,(Kost.), Maznik (Kost.) pa 2. mesto na 300 m. (Piiip)
Tekmovali so učenci 1.-4. razreda Krško
V torek, 25. maja, je OŠ Jurija Dalmatina organizirala občinsko prvenstvo v atletskem troboju za učence od 1. do 4. razreda. Tekmovanje je potekalo v disciplinah: tek na 30 m, skok v daljavo in met žogice. Udeležilo se ga je 79 učencev iz osnovnih šol Raka, Kostanjevica, Senovo, Koprivnica, Brestanica in Krško. Točkovanje je bilo po veljavnih lestvicah Atletske zveze Slovenije.
REZULTATI. Dečki 1.-2. razred: 1. David Mežič (Kr.) 855
osnovnih šol z območja občine
točk, 2. Vladimir Lešnik (Kost.) 710, 3. Sandi Marki (Kr.) 710. Deklice 1.-2. razred: 1. Jasmina KUkočer (Kopr.) 1035 točk, 2. Saša Rozman (Kr.) 880, 3. Teja Petrič (Kr.) 845. Dečki 3.-4. razred: 1. Aleš Jamšek (Kr.) 590 točk, 2. Patnck Muhič (Kost.) 580, 3. Mirza Ibračevič (Kr.) 580. Deklice 3.-4. razred: 1. Alja Škaler (Kr.) 725 točk, 2. Nika Pribošič (Kr.) 720, 3. Dragica Vovčko (Sen.) 620.
PILIP
Speedway ob prazniku
Zlati znak Madžaru
Sončna in vroča nedelja je na Stadion Matije Gubca v Krškem k ogledu speedway dirke privabila preko 3.000 obiskovalcev. Or-
Prireditelji so, med drugim, izžrebali tudi nagrado: eden od devetih obiskovalcev, ki so imeli rojstni dan, je dobil gorsko kolo.
ganizatorji so pripravili pester program. Prireditev se je začela z nastopom mažoretk in Pihalnega orkestra "Videm". Po slovesni paradi sedemnajstih nastopajočih iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Češke, Hrvaške in Slovenije je župan Danilo Siter dirke tudi uradno odprl, deset minut pred startom pa so na sredino stadiona doskočili padalci.
Izmed tekmovalcev sta padla (v četrti vožnji) le dva Slovenca, Hauptman in Klavžar. Odnesla sta jo brez hujših poškodb.
Zmagovalec dirke in prejemnik zlatega znaka občine Krško je letos Madžar Csyllik Robert, ki je bil v vseh petih vožnjah nepora-žen in je tako zbral 15 točk. Drugo mesto je s 13 točkami osvojil Krešo Omerzel (Slovenija), tretje pa prav tako predstavnik Slovenije, Martin Peterca, ki je zaradi enakega števila točk vozil še rezervno vožnjo z Avstrijcem Sel-bom. Tudi Krčani niso razočarali, saj je bil Gerhard Lekše peti, Izak Šantej pa le mesto za njim, šesti.
Na sliki od leve: Martin Peterca, Robert Csyllik in Krešo Omerzel. (Tekst in foto: Boštjan Colarič)
^ Atletski klub Brežice letos sla-
JM5. obletnico obstoja. Od šol-ke( sekcije se je povzpel do športnega kluba z mednarodno priznanimi rezultati. Profesor Leopold Rovan s sodelavci je vzgojil vrsto atletov, ki žanjejo uspehe doma in po svetu.
Vzoren brežiški kolektiv je samo v sezoni 1992 na državnem prvenstvu osvojil 27 medalj. Med njimi je bilo 9 zlatih, 11 srebrnih in 7 bronastih. Če upoštevamo TOP 12, reprezentančne medalje, medalje z mednarodnih tekmovanj ter šolske pokale, je bilo vseh skupaj 46. Poleg tega so Brežičani v lanskem letu dosegli tri slovenske rekorde. Nosilca teh rekordov sta (med članicami) Vladka Lopatic v sedmeroboju (5740 točk) in v skoku v daljavo v dvorani (613 cm) in mlajši mladinec Jure Rovan v osmeroboju (10.308 točk). Ekipno so članice Atletskega kluba Brežice bile četrte, člani peti in mladinci sedmi v Sloveniji.
Prvaki Slovenije za leto 1992 so bili: Vladka Lopatic (sedme-roboj - članice), Jure Rovan (o-smeroboj, palica, kopje - ml. mladinci), Gregor Podvinski (deseteroboj -st. mladinci), Danijel Vovk (palica - ml. pionirji), Matej Podvinski (kladivo - ml. mladinci) in Branko Crubič (kladivo - st. mladinci).
Letošnjo bero medalj so Brežičani začeli na državnem prvenstvu v metih in državnem dvoranskem prvenstvu. Naslove prvaka so osvojili: Alenka Novak v metu krogle (st. mladinke), Branko Crubič v metu kladiva (st. mladinci), Jure Rovan v skoku s palico (st. mladinci), Aljoša Motore v teku na 60 m (pionirji) in Ivan Kostevc v skoku s palico (pionirji). Pri tem sta Rovan in Kostevc izenačila slovenska rekorda v svojih kategorijah.
Sezono na prostem so Brežičani začeli na otvoritvenem mitingu v Celju in na kvalifikacijah za atletsko prvenstvo Slovenije
v drugi polovici aprila. Dejstvo, da so brežiški atleti znani tudi izven domovine, potrjujejo tudi vabila za sodelovanje na mednarodnih mitingih po sosednih državah. Na enem takih tekmovanj v Udinah (Italija, 23. aprila '93) je Jure Rovan zmagal v skoku s palico in dosegel osebni rekord (485 cm).
Temu je sledil drugi del kvalifikacij za atletsko prvenstvo Slovenije in mladinski miting v Ljubljani (prva polovica maja letos). Lopatičeva je sodelovala na mednarodnem mitingu v Bres-cii (Italija) in v močni konkurenci zasedla osmo mesto v sem-dmeroboju. Na mitingu v Har-tbergu (Avstrija) se je Jure Rovan dokazal z dvema tretjima mestoma v metu kopja in v skoku v višino. Tu sta še miting Crand prix Alpe-Adria v Gorici in pokal Savaria na Madžarskem, kjer so se Brežičani tudi uvrstili znotraj prvih desetih mest.
Bogat majski program je dosegel svoj vrhunec s finalom atletskega prvenstva Slovenije za člane in članice. Eno prvo mesto: Vladka Lopatic - skok v daljavo, dve drugi mesti: Vladka Lopatic v teku na 100 m z ovirami in Branko Crubič v metu kladiva, ter tri tretja mesta: Zvone Milat v teku z ovirami na 400 m, Matej Podvinski v metu kladiva in Jure Rovan v skoku s palico so Brežičane obdržali pri vrhu slovenske atletike. Ekipno so članice osvojile sedmo, člani pa deveto mesto.
Cilj letošnje sezone za dva brežiška atleta, Rovana in Cru-biča, je sodelovanje na mladinskem evropskem prvenstvu, za kar pa morata še izpolniti zahtevne mednarodne norme. Rovanu manjka le še 25 cm v skoku ob palici, Crubiču pa okrog 4,5 m v metu kladiva. Najboljšo brežiško atletinjo Vladko Lopatic čaka letos nastop na Mediteranskih igrah, ima pa tudi možnost nastopa na Univerziadi in na svetovnem
prvenstvu. Pogoj za to je izpolnjena norma v sedmeroboju, kar za Vladko ni nedosegljivo. Obstaja upanje, da se bodo načrti vseh treh uresničili.
Leopold Rovan
Zal je treba nekaj povedati tudi o drugi plati brežiške atletske medalje. Gre za kronično pomanjkanje finančnih sredstev, ki ni bilo prihranjeno niti Brežičanom. Atleti kljub dolgo-
letnim dobrim rezultatom še vedno nimajo ustreznih pogojev za delo, pa če začnemo naštevati pri stadionu, opremi, pogojih za zimske treninge ... izhod iščejo v sponzorjih za svoje najbolj obetavne člane in letos se je nekaj tudi tu pričelo premikati. Lep primer sodelovanja gospodarstva in športa, v obojestransko korist, je poteza Vina iz Brežic. To podjetje je prevzelo sponzorstvo nad nekaterimi perspektivnimi brežiškimi atleti in atletinjami. Gre za Tomažinovo, Jelčičevo, Rovana, Grubiča. v klubu upajo, da to ne bo osamljen primer in da se bodo za tako samoreklami-ranje in vlaganje v brežiško atletiko odločila še druga podjetja. K|jub vsemu pa so ravno entu-ziazem vseh Članov kluba in njihova ljubezen do tega lepega športa zagotovilo, da bo brežiška atletika še naprej pobirala lovorike doma in po svetu. (piiip)
Maja letos je Vino Brežice priredilo kombinirano promocijo: predstavili so nekaj svojih izdelkov in svojo novo poslovno potezo - sponzoriranje nekaterih najuspešnejših tekmovalcev Atletskega kluba Brežice. Glede na to, da gre vendarle za ne ravno pogost pojav v naših krajih in da slavi klub 15. obletnico svojega obstoja, smo se odločili za skupinski posnetek. Na sliki cepijo tekmovalci (od leve): Branko Grubič, Martina Jelčič, Vladka Lopatic in Jure Rovan. Katja Tomažin se srečanja ni mogla udeležiti zaradi obveznosti do reprezentance. Zadaj stojijo (od leve): Marjan Gregorič, predsednik AK Brežice, trenerji Henrik Omerzu, Marjan Ogorevc in Leopold Rovan ob direktorju Vina Karlu Recerju (z brado), zadnji v vrsti je enolog ing. Roman Šepetavc.
Državno tekmovanje upokojenskih društev
Senovski ribiči drugi v Sloveniji
Dve ribiški tekmovalni ekipi društev upokojencev iz Senovega in Brestanice sta se udeležili drugega državnega prvenstva (29. maja) v športnem ribolovu na ribnikih Pernica pri Mariboru. Ekipa DU Senovo je med 45 konkurenčnimi zasedla drugo mesto.
Med posamezniki je drugo mesto osvojil Ferdinand Zak-šek iz Društva upokojencev Brestanica.   Na sliki Toneta
Petroviča je drugouvrščena ekipa - od leve: Drago Flis, Ivan Šumič, Drago Dremelj in Ado Gobec.
Foto: Tone Petrovič
Plavalni klub Celulozar Krško Razpis plavalnih šol
Plavalni klub Celulozar razpisuje
10-urne tečaje plavanja, ki bodo
potekali v naslednjih terminih:
1. termin med 21. junijem in 2. julijem 93, med 17.
in 18. uro ter 18. in 19. uro
2.  termin med 5. julijem in 17. julijem 93, med 9. in 10. uro, 10. in 11. uro ter med 18. in 19. uro
3.  termin med 19. julijem in 31. julijem 93, med 9. in 10. uro, 10. in 11. uro ter med 18. in 19. uro
Število otrok v skupini je omejeno. Prijave sprejema,
do začetka tečajev, na bazenu Videm gospod Miro
Drobnič. Cena 10-umega tečaja znaša 1.599,00 SIT.
PKC Krško
Teniški tečaji za začetnike
Teniški klub Krško bo v juniju '93 organiziral 10-urne začetne tečaje tenisa. Otroci, mladina in odrasli se lahko prijavijo na treh mestih: v osnovnih šolah Jurija Dalmatina Krško in Milke Kerin v Le-skovcu ter v klubskih prostorih na teniških igriščih.
Tečaj bo predvidoma potekal deset dni v juniju, po 1 uro v popoldanskem času. Teniško opremo, obleko, primerne copate in lopar si priskrbi vsak tečajnik sam. Cena tečaja bo 3.000 SIT in plačati bo treba pred začetkom, podrobnejše informacije pa bodo kandidati prejeli po oblikovanju delovnih skupin. (Andrej Spiler)
Plavalni klub Celulozar Krško
vabi na tradicionalni
LILEGOV MEMORIAL,
ki ga organizira
plavalni klub Celulozar Krško
Tekmovanje bo
v soboto, 19. junija 1993
s pričetkom ob 9. uri
na bazenu Videni.
Vljudno vabljenj
PK Celulozar,
predsednik Rudi Povhe
Prvak Oliver ii Obrigheima
Nemški zvezni mladinski prvak v dviganju uteži, 19-letni Oliver Caruso iz Obrigheima, je na pripravah za svetovno mladinsko prvenstvo v dviganju uteži, ki bo konec maja v češkem Che-bu. Na svetovno prvenstvo ga bodo spremljali njegovi prijatelji iz Obrigheima in okolice. Prijavljenih je za več avtobusov. (Pripravil O. L.)
NaS glas 11, 9. junij 1993
9
JUBILEJNA VOŽNJA
S STOLETNO "VICTORIO"
3 x 3 je med Slovence razdelil 13 novih mercedesov. Koncem Mercedes pa hrani svojega stoletnega veterana, ki je tudi še sposoben voziti.
Patentno motorno vozilo Benz (1893), danes staro sto let, je na jubilejni vožnji okoli Bodenske-ga jezera vozilo z hitrostjo 35 kilometrov na uro. Po 24 kilometrih vožnje je bilo potrebno doliti 20 litrov vode za hlajenje.
Razlog za to jubilejno vožnjo pa je dogodek iz 7. marca 1893, ko je firma Benz & Co. Man-nheim dostavila grofu Eugenu v. Zardettiju vozilo Victoria. To je bilo prvo motorno vozilo na področju tedanje c.k. Avstrije, danes pa je v Avstriji registriranih 3,2 milijona vozil.
Patentno Victorio so pred sto leti prepeljali z železnico iz Man-nheima v Konstanzo in od tod po cesti v Bregenz. Zelo previdno je bilo potrebno uskladiti dovod zraka, regulacijo ročnega plina in vžig. Na vse te finese je kupca med potjo opozarjal uglajeni monter. Med vožnjo so se stalno odpirala lesena vratca k prostoru za motor zaradi preverjanja nivoja hladilne vode in stanja kožnih jermenov pri prestavi.
Kupec je bil z vozilom in vožnjo nadvse zadovoljen in je monterju hotel dati bogato napitnino. Ta pa jo je vljudno odklonil in se predstavil zadovoljnemu kupcu kot lastnik tovarne Kari Benz; če bi bili na poskusni vožnji pro-
blemi, bi bil za kupca samo monter, ki bi vozilo odpremil v tovarno zaradi popravila.
Koncem Mercedes tega jubileja ni izkoristil samo za pogled nazaj, temveč je predstavil svoj elektroavto in avto z motorjem na vodik. Elektroavto serije 190 doseže hitrost 120 km/h, vendar
se morajo po 100 kilometrih prevožene poti baterije napolniti, kar pa traja 14 ur. Vozilo z vodikom ima 360 kg težak tank za plin in deluje glasneje kot navadni bencinski motor. Doseže hitrost 180 km/h, a po 100 km vožnje je tank prazen.
Pripravil Olaf Lovrenčič
Mature,      valete,      zaključek šolskega leta
Kdo bo šel
na Ptujski
festival?
Na čateškem motelu Pe-trol bo v petek, 18. junija ob 20. uri prireditev, na kateri bodo izbirali glasbene skupine, udeleženke Ptujskega festivala.
Za zabavo, torej izven tekmovalnega programa, %o igral Ptujski instrumentalni ansambel, ki je bil lani na Ptuju zlat. Program bo vodil Marjan Šneberger, ki že vsa leta vodi in povezuje festival. Organizatorji prireditve na motelu so: Radio Posavje -Studio Brežice, Glasbena agencija Videoton iz Maribora in Ptujski festival.
Takega prizora si verjetno ne more privoščiti skoraj nobena ljubljanska šola. Lojtrski voz, poln glasnih maturantov, pripet na traktor. Pa fantu verjetne ni bilo treba hudo prosjačiti okrog očeta zanj, saj če ga ima lahko, da se z njim "igra" po njivah, vinogradih in gozdovih, zakaj mu ne bi smel enkrat pokazati še mesta?!
Tako vsako leto krška srednja šola na neformalen način predstavi mestu bero svojega nekajletnega dela: maturante. Učiteljem je sicer malo nerodno, zato
Z lojtrco pod okence
Vsak torek med 17.45 in 18.45
na valovih Studia Brežice
na frekvencah 88,9 Mhz in 1584 Khz
NAS GLAS
Majska zmagovalka je PESEM SLOVENSKA NAJ ŽIVI v izvedbi Fantov izpod Rogle. II. krog mesečnih skladb - predlogi:
1.  KADAR GREM NA POT - Gašperji
2.  NAJLEPŠA LETA - Jože Skubic in Slapovi
3.  SPET SVA SKUPAJ - Hmeljarski instrumentalni kvintet
4.  2 BLEDA V BOHINJ - Slovenski kvintet
5.  PRAVLJICA - Alpski kvintet CIGANKA - Lojze Slak LEPO JE S TEBOJ - Vesna CIGANKA, GLEJ - Avsenik s studijskima pevcema Heleno Blagne in Stanetom Vidmarjem ZAKAJ - KAKO - Ansambel Mihovec
6. 7. 8.
10.
NAŠ GLAS - glasovalni kupon št. 3
Št. pesmi:.........5 točk
št. pesmi:.........3 točke
Št. pesmi:.........1 točka
Moj predlog: .......................................................
%<
X
P0(l
s»
Moj naslov: .......................................................................
pošta.............................................................., telefon ..
Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje Trg izgnancev 12, 68250 Brežice
Studio Brežice,
se držijo ob strani, a fantje se kar dobro znajdejo brez njih. Končno se le morajo srečati s to glasno množico: pri podelitvi spričeval. Fantom se je zdelo, da bodo videti bolj pravi s steklenicami, zato so na voz (t. j. na sliko) hitro vrgli še zabojček piva. Hja! Tudi to so pota odraščanja: če ti nihče pravočasno ne pove, kako se pravilno pije, piješ pač tako, kot se ti zdi, da znaš. Če bi pa vedeli, koliko matur (in kakšne bodo) jih še čaka v življenju, bi se ga marsikateri nacepil še bolj...
REIKI
lahko razumemo kot univerzalno življenjsko energijo, kozmično energijo ali prano. Reiki deluje kot notranja sila, pomaga obnoviti harmonijo in nadomešča stare, neharmonične vzorce vedenja ter daje prostor za novo raven enotnosti duha in telesa. Pomeni torej naravni sistem zdravljenja.
Ta energija ponovno odpira ušesa naši intuiciji in daje pogum, da gremo skozi težke okoliščine časa ter da se nehamo vesti kot sužnji navad.
Izkušnje kažejo, da nič in nihče ne more nadomestiti kreacije, ki ji pravimo narava.
Če želiš spoznati to energijo sam, se oglasi na tel. 79-084. Če bo dovolj prijavljenih, bo ta tečaj organiziran v Krškem.
Kolesarski maraton
po petih evropskih državah
Skupina sedmih kolesarjev re-kreativcev je lansko leto v počastitev dneva državnosti opravila pot okoli Slovenije. V šestih dneh so prevozili 1060 km poti od Krškega, Rogaške, preko Ptuja, Lendave, Gornje Radgone, Maribora, Dravograda, Velenja, Kamnika, Kranja, Kranjske gore na Vršič, nato pa v Novo Gorico, Koper in nazaj preko Črnega Kala, Postojne, Cerknice, Bloške planote v Ribnico, Kočevje in naprej do Črnomlja, Novega mesta, Kotsanjevice v Krško. Navdušeni nad lanskoletnim uspehom in še posebej nad pozornostjo, s katero so bili sprejeti ob povratku v Krškem, so takoj pričeli razmišljati, kam v naslednjem letu.
Kar samo po sebi je bilo razumljivo, da se bodo odpravili izven meja Slovenije. Tako se je postopoma oblikoval načrt nove poti. V teh dneh je načrt izdelan do podrobnosti in tudi ostale priprave, ki zagotavljajo nemoteno izvedbo akcije, se postopoma zaključujejo. In kam bo vodila letošnja pot? Odločili so se za desetdnevno kolesarjenje po državah Pentagonale. 16.6.1993 ob 8. uri bodo startali izpred Gasilskega doma v Krškem. Preko Zagreba, Čakovca bodo prvi dan pot nadaljevali do meje z Madžarsko do mesta Nagvka-nizsa, kjer bodo prenočili. Drugi, tretji in četrti dan bodo potovali po Madžarski, peti dan prestopili mejo s Slovaško in prenočili v Bratislavi. Šesti dan bodo kolesarili iz Bratislave na Dunaj, sedmi dan z Dunaja v Graz, osmi dan do Celovca in deveti dan, to je v četrtek, 24. junija, bodo
ponovno prestopili slovensko mejo in kolesarili do Ljubljane, kjer se bodo na predvečer dneva državnosti Slovenije udeležili centralne prireditve. V petek, 25. junija, pa se bodo ob 17. uri vrnili v Krško, kjer bo cilj zopet pred Gasilskim domom.
Tako zahteven podvig zahteva temeljito pripravo. Kolesarji kar pridno trenirajo in nabirajo prepotrebne kilometre, kajti v desetih dneh bo treba prevoziti povprečno 140 km dnevno. Za to pa že moraš imeti nekaj moči. Tudi finančno je ta podvig kar zahteven, zato so za pomoč pri realizaciji zaprosili podjetja in obrtnike iz naše občine, pa tudi širše. In sedaj ocenjujejo, da je bil odziv, kljub znanim težavam v gospodarstvu, kar ugoden. Vedno več je podjetij in podjetnikov, ki se zavedajo, da ni dovolj samo proizvajati, blago in storitve je potrebno tudi ponuditi potencialnim kupcem oziroma uporabnikom uslug. Takšne akcije pa so priložnost za predstavitev. Udeleženci akcije se vsem, ki so jih že, oziroma jih
bodo še podprli, že sedaj prisrčno zahvaljujemo, predvsem pa podjetju NOVOTEHNA iz Novega mesta in g. Stanetu Škober-netu, direktorju podjetja EVROELEKTRON iz Krškega.
In za konec naj naštejem še vse udeležence letošnjega kolesarskega maratona "Pet evropskih držav". To so: Igor Kranjec, Matjaž Sribar, Vinko Vi-rant, Bojan Žmavc, Drago Fa-bjan, Marjan Gersak, Matjaž Zajelšnik in Roman Majcenic. Na poti pa jih bova spremljala Božidar Urek in avtor tega prispevka, ki imava nalogo, da bodo kolesarji čim bolj nemoteno kolesarili v pravi smeri in da se bodo dobro počutili, tudi ko ne bodo na kolesu.
Vse vas vabimo, da 16.6.1993 ob 8. uri pridete na start pred Gasilski dom v Krškem, še posebej pa, da na praznik - dan državnosti, 25. junija, pridete na cilj, ki bo prav tako pred Gasilskim domom v Krškem, predvidoma ob 17. uri.
Stanislav Dvorsek
Del ekipe kolesarjev na treningu v bližini Bojsnega
KRIŽANKA OB PRAZNIKU OBČINE KRŠKO
občina krško
		t:^			Wf/j tp		peeDsroa na v/sow ŠOLI	LET/1 LIS. V STOCUHO-LMU	zora-m oblč	FRNIKU-LA	/Zl/OZtJICC /»ve	PfooAJNi 0D6SLLU
4**^-						FOSFOR						
												
			M*š *¦¦ BH			DHZ/VO fvecns)						
	4fi					KOS (.eoroiD			IBDHSKO sveroHesro			
									ITALIJAN. gADIOTV			
						T6ŽA ovoomce					ŠPANIJA	
	1 ž. ine										rv mrvv. IGOC	
usiic		L#sr			Nirna	OSB&Nl 2AIN0C				bAN tUbOLF		
		KEN. PRVINA				rtpežev ter Domu				ur v špam/j/		
P4SNR veunm PS.OV												
aTMSKo mesto							avstuua		ONASIS			
							RIMSKtf		PoGilMR cskilvf.			
IHDUSTR. N/fFTB					IVO		*	HLI)čNt GubA-				
					STZOKOV. IZAUlflTSH.			&1S1LA				
NOVfHi STWL				GgSKI POLOTOK						ALUMINIJ		
				vezm/Z						PRlSTAM. V somuJt		
1/jGl.eŠ. KOtEtŽ.						PWWW vmuVA	Z/D					
							GABAc					
NiNemtc, SHB6K0V idoe/D												FlLHS&l ZVEZDI
eeo&enF, ctet.					"X			/l/O LATIN			ŽMBFtO	
								HAMUS			/ze/tesm LUU.A	
ŠPOQTut /\lovlcL				otues/co Oblo						zeuec		
				Kosim?						1/AN'Č		
CISOM, scern ve-0.8 (rti MUSIIM.)				¦1				/Ltyjm vesten				
du z»t. STUOJCV								SONČNI OTOli.				
10
NaS glas 11. 9. junij 1993
SKRB ZA HIGIENSKO KAKOVOST MLEKA     SOBNE, OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE
Čim prej je treba odpraviti napake, saj se bodo kriteriji v prihodnje še zaostrili
Ugotavljamo, da veliko proizvajalcev mleka še vedno ne dosega kriterijev za higiensko kakovost mleka. Ker se bodo ti kriteriji v prihodnje še zaostrili, je skrajni čas, da se vsi tržni proizvajalci mleka takoj lotite odprave napak pri vaši molži, postopkih z mlekom, čiščenju molzne opreme, ureditvi hlevov ipd., ki prispevajo k oporečnemu mleku.
Čeprav vemo, da ste navodila za higiensko pridobivanje mleka že večkrat slišali, jih bomo še enkrat našteli in naj vam služijo kot opomnik pri vsakdanjem delu v hlevu.
1.  Redno kontrolirajte zdravje krav, vzpostavite kontrolo glede mastitisa s pomočjo hitrih testov. Ne oddajajte ma-stitičnega mleka!
2.    Poskrbite za prehrano krav, ki bo ustrezala njihovim potrebam, zlasti glede energije, beljakovin, mineralov in vitaminov.
3.  V hlevu poskrbite za primerna ležišča in klimo (zračnost), vzdržujte red in higieno hleva in živali. V času molže ne krmite in ne nastiljajte!
4. Krave pred molžo stimulirajte, izločite prve curke v posebno posodo in temeljito očistite vime (osušite!) tik pred pričetkom molže. Molža naj poteka mimo, v enakih časovnih razmakih, z izkušenim, čistim molznikom.
5. Pri strojni molži spuščajte v mlekovod čim manj zraka,
poskrbite za temeljito izmol-zevanje ter preprečite slepo molžo!
6.  Po molži odnesite mleko takoj iz hleva v mlekamico, oziroma takoj poskrbite za hlajenje!
7. Opremo za molžo (golide, fi molzne stroje) temeljito splak-
nite s čisto vodo, najprej zunanje dele in nato notranje, takoj po molži. Splakovanju mora slediti čiščenje in razkuževanje s specialnimi čistili za molzno opremo (zlatol, calgonit, diversev, alfa-laval). Upoštevajte navodila proizvajalcev glede koncentracije, temperature in časa učinkovanja sredstev. Končno opremo še dobro izperite s čisto vodo. Enaka navodila veljajo tudi za čiščenje hladilnih bazenov!
8.  Očiščeno in izprano molzno opremo shranite do naslednje molže v suhem in zračnem prostoru (mlekami-ci), obrnjeno navzdol, da se čim prej posuši!
9.  Čistilne in dezinfekcijske raztopine nikoli ne uporabljajte več kot enkrat!
10.  Redno kontrolirajte delovanje molznega stroja, tedensko razstavite in temeljito operite vse gumijaste dele ter kolektor. Polletno zamenjujte sesne gume, četudi navidez še niso razpokane! Vsako leto naročite tehnični pregled, KI ga izvajajo serviserji molznih strojev.
- Zdaj so sredi najbujnejše rasti, saj so po presaditvi dobile obilo novih hranilnih snovi, kar jih je pognalo v rast in cvetenje.
- Balkonske in okenske rastline so že nekaj časa zunaj na prostem. Sedaj je naša edina skrb, da jih redno zalivamo (vendar pazimo, da le po potrebi) in da skrbimo za njihovo zdravje.
-  Med grmovnicami najbolj zastopana skupina najbolj bogato
cveti. To so vrtnice. Tem moramo še enkrat dognojiti z agrovi-tom. da bodo imele dovolj hranilnih snovi tudi za cvetenje proti jeseni. Vsako gnojilo namreč potrebuje nekaj časa, da se hranljive snovi stopijo in sperejo do korenin. Po edno odstranjujemo uvele cvetove. Vrtnice vzpenjal-ke bomo obrezali, ko bo njihovo cvetenje končano. Vse poganjke, starejše od 3 let, bomo izrezali.
Na vzpenjalkah, ki rastejo ob zidu, se rade pojavijo pršice prel-ke. Te lahko v toplih poletnih dneh napravijo zelo veliko škode, ker se izredno hitro razmnožujejo. Zato moramo biti pozorni na vsako najmanjšo spremembo barve listja.
Svetovalka za kmečko družino
in dopolnilne dejavnosti:
Branka Radej-Koren, ing. agr.
Lep pozdrav in eno ploho, da se malo ohladite! Pivo pa drugič, je rekla IDA, ne jaz!
KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA
Enota za svetovanje Krško
Pripravil: Viktor KOŽAR, dipl. kmet
ing.
Suša trka na vrata
V občini Krško se organizirajo, da bodo kjub iztrošeni opremi zagotovili potrebne količine vode
Zadnji dan letošnjega maja so se ustrezne službe v občini Krško lotile organizacije oskrbe z vodo v sušnem obdobju, ki se mu očitno tudi letos ne bomo ognili. V občini Krško imajo možnost prevažati vodo v Poklicni gasilski enoti (21 m3) in v gasilskih društvih (14 m3). Zaradi pomanjkanja sredstev in iztrošeno-sti vozil pa se, po besedah direktorja PGE Blaža Kolarja, slabša intervencijska pripravljenost enot. Kljub temu bo PGE v največji možni meri sodelovala pri oskrbi z vodo, potrebno pa je bolj vključiti tudi zmogljivosti, ki jih imajo gasilska društva. Sekretariat za obrambo je predlagal, da se izda odredba, po kateri bo s cisternami gasilskih društev začasno razpolagala PGE.
Skupina, v kateri bodo predstavniki ustreznih služb in krajevnih skupnosti, bo izdelala tedenski plan oskrbe, v njem pa bodo opredelili lokacije dobave in odjema vode, zmogljivosti, termine in izvajalce. Za uresničevanje plana in vodenje evidence bo skrbel občinski center za obveščanje.
V nekaterih deficitarnih vodovodnih sistemih je mogoče vsaj z improvizacijo povečati kapaciteto dobave pitne vode, zato bo Kostak Krško izdelal predkalku-lacije za zamenjavo močnejše črpalke na Raki, za improvizacijo zajetja preliva na novi vrtini v Orehovcu in za povezavo zajetij
Nemška vas-Golek. Sicer pa naj bi bil vodovodni sistem Rore že izročen naročniku v prvem tednu junija, pospešili bodo izgradnjo vodovodnega sistema Pod-bočje, za novi vodovodni sistem Kostanjek-Zdole pa morajo pridobiti ponudbo za novo črpalko.
Agrogel je uporaben za vse,
za vrtičkarje, sadjarje, vinogradnike in kmete
Ze drugo leto nas pesti suša, zato bi radi širši javnosti predstavili delovanje agrogela in naše izkušnje' pri njegovi uporabi. Agrogel zadelamo v zemljo, pri zalivanju ali dežju močno nabrekne in rastline črpajo vodo preko koreninskega sistema. Prednosti agrogela so, da bistveno zmanjša potrebo po zalivanju, omili strese rastline pri nihanju vlažnosti, zagotavlja ka-litev, rast in razvoj rastlin, preprečuje nastajanje skorje in povečuje zračnost tal, zmanjšuje izgubo hranljivih snovi in ohranja svoje lastnosti več let.
Pri sajenju sadnega drevja, trt, okrasnih rastlin ... ga razporedimo po celi sadilni jami 5-15 kg. Pri pripravi prsti za presajanje cvetlic ga primešamo 1 g na liter prsti, ali pa ga na kvadratni meter površine potrosimo 2-4 žlice (30-60 g) in prekopljemo 10-60 cm globoko. Pri sajenju semen (kumare, fižol, bučke ...) ga damo že kar v sadilne jamice pod semena, pri presajanju sadik (paradižniki, paprike, zelje...) uporabljamo agrogel - K (koreninski) za namakanje v kalež. Lahko ga uporabimo tudi po sajenju, tako da napravimo okoli sadike luknje ali odkopljemo in vsujemo agrogel v bližino korenin.
V vseh opisanih primerih zemljo zalijemo večkrat v 3 urah, tako da agrogel nabrekne in potem postopno sprošča vodo koreninskemu sistemu. Prav tako agrogel - K mešamo s semenom (koruze, pese, detelje, tra-vinja, kolerabe ...) in sejemo strojno ali ročno.
Zaradi izkušenj iz lanskih let seveda vsi trepetajo pred sušo, ki je doslej kazala čisto resen namen, da nam z vročino pospeši letino in da nam jo hkrati tudi prizadene. V takih primerih pride prav iznajdljivost. Tole napravo smo našli na Vintarjevi parceli pri Kalcah-Naklem. Možakarja ni bilo doma, sosed pa je povedal, da je gospod Vintar sila iznajdljiv človek, ki tako rekoč zna narediti vse sam, da je poleg cisterne v pesek izkopal vodnjak in s črpalko spravlja talnico v zbiralnik, potem pa po gumijastih ceveh med rastline: kapljico za kapljico. Cevi lahko obrne med vrste na katerikoli strani. Lani je imel na tej, relativno majhni parceli tolikšen pridelek kumar, kot ga niso imeli drugi na nekajkrat večjem prostoru.
Na Krško-Brežiškem polju imamo po dogovoru s proizvajalcem agrogela (Melamin Kočevje) vzorčne njive koruze in krmilne pese, posejane ob pomoči agrogela. Prav tako ga bomo uporabili pri setvi koruze, kolerabe in repe, ki bo sledila
spravilu ječmena. O uspehih uporabe agrogela bomo sproti obveščali širšo javnost, kajti pri nas si ta pripomoček šele utira pot, medtem ko ga v svetu že več let uporabljajo z uspehom. (Anton Baznlk, v sodelovanju z Me-laminom)
m tm wn jc vštč \m qwja movtmi tmu? |   Zaceli bodo ocenjevati škodo
Pomanjkanje dežja se že kaže, predvsem na žitu in tudi na koruzi. Dež, ki je bil napovedan za konec preteklega tedna, bi še lahko kaj rešil, ko ga ne bi bilo le rosa, vsaj pri nekaterih poljščinah. Zanesljivo pa ječmenu ne bi mogel več pomagati. Travinje se po košnji več ne obnavlja in ker se suša nadaljuje, slabo kaže tudi za koruzo. Sekretariat za kmetijstvo občine Krško bo s svojo komisijo te dni začel ocenjevati škodo, za povračila pa bo letos gotovo še težje kot lani.
Splošna kmečka zadruga Krško
Prvi izlet - po Sloveniji
Auft
'10 ki* In 1000 lit   oddaljen   od   Krškega ..
Korespondenčna seja IS SO Brežice:
Določeni so pogoji in cene oskrbe z vodo
IS Brežice je na svoji seji 2. junija sprejel odredbo o varčevanju s pitno vodo na območjih, kjer primanjkuje pitne vode. Zaradi daljšega sušnega obdobja se srečujejo s pomanjkanjem v krajevnih skupnostih Velika Dolina, Pišece, Cerklje ob Krki, Velike Malence in Artiče. Za vsa ta območja priporočajo racionalno porabo pitne vode. Prepovedano je zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in vsako drugo neracionalno trošenje. Občinska gasilska zveza Brežice bo organizirala prevoz vode s cisternami, krajevne skupnosti bodo vodo naročale pri njej, dovažali pa jo bodo le za pitje in higieno. Vodo uporabniki plačajo sami, stroške prevoza pa občina iz proračunske rezerve.
Cena vode iz centralnega vodovoda je 30 SIT za m3. Cenik prevozov na področja, kjer pitne vode primanjkuje, je določen glede na oddaljenost v kilometrih, in sicer: 5 km 2.960,00 SIT, 10 km 4.544,00 SIT, 15 km 5.920,00 SIT, 20 km 7.176,00 SIT, 25 km 8.384,00 SIT.
Za zaščito encijana
IS Sevnica je sprejel osnutek odloka o razglasitvi rastišča Clusy-jevega svišča (encijana) na Lovrencu za naravni spomenik, sekretariat za družbene dejavnosti in občo upravo pa je dobil nalogo, da prouči predlog Planinskega društva Lisca Sevnica-Krško, naj bi v območje botaničnega naravnega spomenika uvrstili tudi parcelo, ki je last g. Ivandiča. Sredstva za dogovorjena nadomestila bodo zagotovljena iz proračuna občine Sevnica. O osnutku odloka se bodo opredelili še delegati v sevniški skupščini. (32. redna seja IS SO, 27. 5. '93)
V petek, 7. maja, smo člani in kmetje SKZ Krško odšli na izlet. Že iz vabila je bilo razvidno, da nas čaka zelo zanimiva in poučna pot. Mogoče smo ob perečih kmetijskih vprašanjih in nenehnih novostih v živinorejski branži pričakovali večji obisk. No, vseeno se nas je v deževnem jutru na videmski avtobusni postaji zbralo sedemnajst.
V Preski smo si ogledali osemenjevalni center. Najprej nas je strokovna komisija seznanila z neživečimi plemenskimi biki rjave pasme, s katerih semenom ple-menijo v tej sezoni. Ti biki imajo narejene tudi progene teste. Nato je bila revija živih bikov rjave pasme, nakar je sledil isti postopek za črno-belo pasmo. Na koncu so prikazali še bike mesnate pasme šarole in limuzin.
Na prizorišču smo se seznanili
s svetovalko Kmetijskega zavoda Ljubljana, ki nas je nato popeljala na kmetijo v Vodice. Bili smo prisrčno sprejeti od gospodinje Jožice in gospodarja ter njunih dveh sinov. Kmetija je usmerjena v govedorejo oz. mlečno proizvodnjo. V hlevu imajo štirideset črno-belih krav in nekaj podmladka. Krmijo izključno s silažo in suho krmo ter doma zmešani-mi močnimi krmili. Krmodosušu-jejo s solarno dosuševalno napravo. Na dan imajo do 750 litrov mleka. Intenzivnost pridelave pa se kaže tudi v tem, da imajo zelo dober izkoristek obdelovalnih površin, saj na hektar pridelajo dovolj hrane za štiri krave. Dobili smo praktične nasvete o načinu polaganja krme; zaradi boljšega izkoristka naj bi polagali večkrat na dan.
Mogoče je katerega od nas še bolj vzpodbudila dobra volja dru-
žine, brez posebnega tarnanja, z veliko perspektive. Kar občudovali smo gospodinjo in hkrati mater osmih otrok, ki je povedala, da z možem že petintrideset let ustvarjata, da so vsi skupaj prišli do tako intenzivne proizvodnje. Prijetno presenečeni s postrežbo smo si podali roke in pohiteli drugim zanimivostim naproti.
Ob dobri volji in spretnosti šoferja smo se dvignili na 630 metrov nadmorske višine v Škofjeloškem hribovju - na Jarčje brdo. Tu nas je pričakal gospodar turistično usmerjene kmetije. Pospremil nas je v pravo kmečko izbo, kjer pa je sledilo težko pričakovano kosilo. Z domačimi smo se seznanili z načinom pridelovanja krme pri njih, pokramljali o težavah, ki nas več ali manj pestijo vse.
Ker pa nas je ura vztrajno preganjala, je zopet sledilo slovo. Čakala nas je strma in ovinkasta pot v dolino ter še zadnja točka našega izleta - Arboretum Volčji potok. Tu pa nam dež ni prizanašal. A očarljivost tulipanov nas je zvabila v notranjost. Labirint iz grmičevja in eksotične drevesne vrste so pritegnile našo pozornost. V precej veselem vzdušju smo zapuščali arboretum. Pot domov smo si krajšali z lepimi ljudskimi pesmicami. V Krškem smo vsi v en glas sklenili, da se ob takih priložnostih še snidemo.
Milena
Naš glas 11,9. junij 1993   ______________________________________________
Ivo Antič
MODRINA NI NAPRODAJ
u
Ob vsakovrstni ekološki problematiki se zdi zmeraj aktualna, toda tudi kritičnemu branju primerna knjiga Kako naj vam prodamo modrino neba (podnaslov Besede indijanskih poglavarjev, 2., razširjena izdaja, Ljubljana 1990). Gre za izbor in prevod različnih odlomkov (katerih avtorji niso samo ind. poglavarji) na temo "indijansko sožitje z naravo". Izbrala in prevedla sta jih Franc Burgar in Majda K. Burgar, prvi je naveden tudi kot izdajatelj. Ker so ponovljene izdaje tovrstnih samozaložb na splošno bolj redke, je mogoče sklepati, da je zadevna publikacija nekakšen slovenski "ekološki" bes-tseller. Na to kaže tudi predgovor dr. Dušana Pluta, enega od vodilnih slovenskih (nemuslimanskih) "zelencev". Plut piše: "Našim ozelenjenim razmišljanjem blagozvočno zvenijo njihova (t.j. indijanska - op. I. A.) vedenja o sožitju z naravo, o ekološkem ravnovesju,p občudovanju vsega naravnega in živega." (cit. ibid.). Celotna knjižica je pravzaprav gladek in raven niz izjav, ki z besedami tako samih (predvsem severnoameriških) Indijancev kot tudi nekaterih belcev (raziskovalcev, misijonarjev...) skuša predstaviti harmonično vključenost "plemenitega divjaka" v naravne tokove življenja, s čimer je seveda povezana melanholija zaradi poraza pod neustavljivim valjarjem tehnološko superiome civilizacije. Kolumbov prihod na novi kontinent pomeni začetek največjega genocida v svetovni zgodovini, saj je bila naposled skoraj povsem iztrebljena cela rasa (po nekaterih podatkih ok. 200 mil.).
Enosmernost zadevnega niza sugerira določeno "enoumje". Kljub njegovi enosmernosti je že v samem tem nizu nakazana točka, ob katero zadene problema-tizacija, ki noče preprosto požreti nobe-nega"enoumno" serviranega obroka, ne glede na njegovo "pretresljivost" (če je v tem kaj cinizma, potem je cinizem pač sinonim za "plastičnost" v smislu obrata vsakega fenomena za 180 stopinj). Z zgoraj citiranimi besedami dr. Pluta o indijanskem "občudovanju vsega naravnega in živega" se soočajo besede drugega slovenskega zastopnika med temi "indijanskimi poglavarji" - Jurija Mateja Trunka, ki je leta 1912 izdal (prav tako v samozaložbi) knjigo Amerika in Ameri-kanci. V Burgarjevem zborniku so tudi naslednje Trunkove izjave: "Sodbe o Indijancih so Jako različne in je težko razločiti resnico. Gotovo so ti narodi preslabi proti moči prodirajoče omike, dasi so v marsičem sprejeli omiko. Jako malo cenijo življenje in morda je ravno v tem največja ovira za evropejsko omiko, ki ceni življenje nad vse drugo..." (cit. str. 123). Trunk očitno omenja nekaj izrazito nasprotnega tistemu, kar poudarja Plut in kar z različnimi variacijami skuša predstaviti celoten zbornik, saj je občudovanje narave in življenja v shizofreničnem nasprotju z omalovaževanjem njune vrednosti. Trunk tudi pravi, da so tudi belci "mnogokje postopali grozovito in krivično" (cit. ibid.), to pa v bistvu ne pomeni nič drugega kakor iz njegovih predhodnih besed izpeljano ugotovitev, da je tudi spoštovanje, ki ga do življenja
goji evropska omika, nekje po svoje "o-mejeno", če si v odnosih do nekaterih oblik tega življenja dovoljuje krivične gro-zovitosti. Trunk seveda skuša biti objektiven v "klasičnem" smislu, modernemu antropološkemu pristopu pa bi šlo bolj za kritično radikalnost kot za običajno "objektivnost". Modema antropologija nima kaj početi ne z renesančno "nonša-lanco", ki je v drugih rasah videla zgolj dvonožne živali, ne z romantičnimi če-snanji o divjakih, ki v svoji natumi plemenitosti visoko presegajo civilizirance. Zdaj gre za temeljno eksistencialno-fe-nomenološko spoznanje o shizoidni si-tuiranosti človeka kot "tu-biti" v luči neprekinjene krize eksistence ne glede na raso in stopnjo razvitosti.
NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH
Marko Kravos
Aprilska revolucija
Mesto nori:
nihče več noče na delo
v tovarne, pisarne.
Vsi studenčnico pijejo,
sončne žarke prigrizujejo,
s češnjami se kitijo
in oblačijo v veter.
vsi legajo v travo
in se ljubijo,
ali plezajo na drevesa
in tiho zrejo na morje.
Pošte ne vedo kam s cvetjem,
po telefonih donijo le pesmi,
časopise tiskajo na mlade liste
in politiki poslušajo,
kako čebele brenčijo...
Vesela šolanja v Artičah
OB 150. OBLETNICI OŠ ARTIČE
Naša šola je praznovala 150. obletnico. Ves teden so potekale prireditve. Predstavili so se učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo v Brežicah ali v Krškem, domači lutkarji, novinarji pa smo predstavili svojo pesniško zbirko. V tem tednu je učiteljica razrednega pouka Biserka Pavlek zagovarjala svojo diplomsko nalogo na temo: "150 let razvoja šole v Artičah", kar na šoli. V soboto, 5. junija '93, pa je prišla na vrsto Vesela šolanja. Na njej so se predstavili: Čudežna polja, Romana Kranjčan, Pihalni orkester Videm iz Krškega, čarodej Niko, rolkarja iz Ljubljane, Avia Band in domači folkloristi.
Ob tej slovesnosti smo se učenci najbolj razveselili trinadstrop-ne torte. Skratka: bilo je zabavno, saj so prišli na račun tudi ljubitelji pizz, sladoleda, glasbe in plesa.
Lučka Knez Novinarski krožek OŠ Artiče
Slavnostni govornik na uradni proslavi ob ISO. obletnici artiške šole, "Veseli šolanji", je bil domačin dr. Ivan Kristan, predsednik Državnega sveta. V svojem nagovoru je precejpozornostinamenilodnosom tega, po novem obmejnega področja in naše države s sosednjo Hrvaško. Sicer pa se je zavzel za priznanje pravic izgnancem, žrtvam raznarodovalne politike. Svoj odnos do šole je opredelil takole: "Osnovnošolsko znanje in poštenost ter pravičnost kot moralni vred-¦ noti so najboljša popotnica, ki jo lahko da vsakemu učencu osnovna šola." V kolikšni meri so pri tem uspeli v Artičah? Kristan pravi: "Vsaka od številnih generacij šolarjev - vredno bi bilo ugotoviti, koliko jih je bilo -je zaznamovala svoj čas, vse skupaj pa so okrepile bit slovenskega naroda, ki se je kot sodoben politični narod začel prebujati nekako pred ISO leti, v času pomladi narodov ..."
Bilo je drugače in prav je tako!
Zdaj je kolegica Biserka že profesorica razrednega pouka.
V Artičah se vedno kaj dogaja. Zadnje čase tudi nenavadne reči. Pa naj kdo reče, da ni izjemen dogodek, če lahko kdo zagovarja svoje diplomsko delo v domačem okolju, celo v svojem razredu.
Biserki Pavlek, učiteljici razrednega pouka, je to uspelo. Vsak, ki je opravljal diplomo, si lahko predstavlja, kaj to pomeni. Nič treme, nič strahu, prijetno počutje, nobenega stresa! In nenavadno je tudi to, da je v tem primeru ŠOLA prišla k UČENKI. Pri zagovoru diplomske naloge smo lahko prisostvovali kolegi in vsi, ki jih je zanimala tema. Obdelala je namreč 150-letni razvoj šole v Artičah.
In res se nas je nekaj zbralo. "Firbci," boste rekli. Pa naj bomo! Ni me sram in ni mi žal. Žal
mi pa je, da sem diplomirala že pred davnimi leti v tisti zastrašujoči učilnici PA v Mariboru, brez mentorske pomoči in brez vzpodbudne besede. Moj spomin na diplomo ni tako lep, kot bo ostal kolegici Biserki, kije imela pač srečo, da ji je bil mentor mag. Mladen Tancer, doc. dr. Martin Kramar pa predsednik komisije. Že njun topel človeški odnos do diplomantke in vrednotenje truda; ki ga je vložila v delo, mi je lep dokaz, da se časi spreminjajo. In prav je tako! Ko bi le še veliko študentov imelo srečo, da bi prišli v roke ljudem, ki znajo prisluhniti, razumeti, predvsem pa pošteno ceniti delo, ki ga opravljajo še pod posebno težkimi pogoji, če so izredni študentje.
Gospod Kramer in Tancer, prav sta storila, da sta prišla v Artiče. Pojdita še kam, olajšajta še komu stisko, ki jo čuti vsakdo pred diplomsko komisijo.  Svoj
človeško topel odnos prenašajta na študente, da ga bodo znali tudi oni na učence!
Mi smo drugačni, ker smo opravljali diplome drugje in drugače, brez mentorske pomoči in brez toplih medsebojnih odnosov. In zato mi je žal, da sem diplomirala že pred mnogimi leti. Vida Peteline, OŠ Artiče
Moja gredica
Ne
lekega dne sem se odločila, da bom imela na vrtu svojo gredico. Ko je mamica sadila grah, sem ga še jaz dala v jamico na svoji gredici. Drugi dan sem posadila fižol, solato, korenček, kumarice in razne rože. Ko bo vse to zrastlo, bom potrgala in odnesla v hišo. Gredico ima tudi moja sestra. Jaz si jo želim imeti tudi naslednja leta.
Janja Cerjak, 3. r.
Nov. krožek Vrabčki
Oš Artiče
Dilema o tem, aH je za "razumevanje »literarnega dela res pomembno vedeti čim več o njegovem avtorju, je že zelo stara. Medtem ko eni trdijo, da lahko literarna stvaritev zdrži objektivno presojo le v primerjavi z drugimi deli in brez vseh dodatnih Informacij, drugi literarni teoretiki in poznavalci sodijo, da poznavanje avtorjevega življenjepisa in okolja, v katerem je delo nastalo, omogoča, da le-to dobi nove razsežnosti in kvalitete.
Kakorkoli že, prav gotovo je zanimivo, še posebno tistim, ki so kdaj tudi sami kaj zapisali, kako na primer "to" počnejo nekateri znani slovenski sodobni avtorji. Tako radovednost lahko zdaj poteši zajetna knjiga z naslovom KAKO PIŠEJO, ki je izšla pri založbi Mihelač. S 34 avtorji se je Marjeta Novak Kaj-zer pogovarjala o njihovih ustvarjalnih postopkih, o tem, kdaj nastajajo njihove pesmi, proza, drame in podobno. Tako bomo izvedeli, da so gosja peresa že zdavnaj zamenjali pisalni stroji, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja tudi računalnik. Eni pišejo zgodaj zjutraj, drugi šele pozno zvečer. So taki avtorji, ki svoj tekst zapišejo in ga potem spreminjajo do zadovoljive oblike, drugi pa pesem nosijo v sebi tako dolgo, da jo lahko na koncu v celoti zapišejo in objavijo. Tudi druge, kaj čudne okoliščine so nekaterim potrebne, da vzpodbudijo ustvarjalni naboj ali navdih, veliko zanimivega o tem je v knjigi kako pišejo.
Med spremljevalci izvirne slovenske literature in sami-
mi ustvarjalci je precej prahu dvignila zadnja antologija slovenske poezije, ki je tudi izšla pri založbi Mihelač s podnaslovom SONČNICE POLDNEVA, v njej sta publicista in kritika Peter Kolšek In Drago Bajt razvrstila slovenske pesnike pretekle in sodobne dobe od Valentina vodnika do najmlajšega Alojza Ihana. Čeprav gre tudi pri takem izboru za neke vrste avtorsko delo, pa je po drugi strani težko razumeti predvsem založnika, da seje sprijaznil s tem, da v knjigi s preko sedemdesetimi avtorji ni tako kvalitetnih, kot so Matej Bor, Ciril Zlobec, Janez Menart in Ervin Frltz. Pravo ozadje odločitve teh avtorjev, da v knjigi ne sodelujejo, Je seveda težko odkriti, sicer zajetna antologija, kakršna ne izide pogosto, pa je vsekakor bistveno osiromašena in pomanjkljiva, čeprav bo ljubitelj slovenske poezije našel v njej kar lepo število pesniških biserov.
in ker smo se danes zaustavili predvsem na polici s svežimi izdajami zasebne založbe Mihelač, ki trenutno
največ prispeva k izdajanju izvirnih del slovenskega Par-nasa, omenimo še nekaj knjižic. Trije pesniki so v tem času dočakali Izid svojih izbranih del. Tako gre pri Francetu Piberniku, ki Je do nedavnih političnih sprememb ostajal nekako v senci, za Izbor iz vseh doslej objavljenih zbirk pod naslovom ajdova
ZNAMENJA.
še manj znan, zvečine v tujini živeči avtor, je Lev Deteta. Njegove knjige so izhajale v Avstriji. Italiji, Avstraliji in drugod, saj gre za avtorja slovenske politične emigracije, čeprav so izbori lahko včasih tudi vprašljivi, še zlasti, če Jih nI opravil avtor sam, pa nam tudi knjižica DUH IN TELO omogoča, da se razmeroma hitro seznanimo s penišklm opusom Leva De-tele.
Sonca in radoživosti so od nekdaj polne pesmi tržaškega pesnika Marka Kravosa. iz Izbora njegove lirike, ki nosi
naslov SREDI ZEMUE SREDOZEMLJE, pa le nekaj verzov za pokušino, čeprav so nastali v nekem drugem času. Slivo Mavsar
Knjigarna in papirnica OPUS Krško, CKŽ 44
Obveščamo stranke, da bomo začeli sprejemati rabljene učbenike v komisijsko prodajo 21. junija 1993. Sprejemali bomo le tiste, ki bodo še veljavni v šolskem letu 1993/94.
Hkrati vas opozarjamo na še vedno ugodne pogoje pri naročanju učbenikov in delovnih zvezkov do 12. junija:
-  pri naročilu s plačilom na 3 obroke: 4 % popust,
-  pri naročilu na 2 obroka: 8 % popust,
-  pri naročilu in plačilu vnaprej pa 12 % popust! Nasvidenje v knjigarni Opus!
Tudi lutkarji smo proslavili obletnico šole
Naša šola praznuje 150. obletnico. Ves teden se vrstijo prireditve. Igrala sem v lutkovni igrici Kužek in muca. Bila sem kužek. Predstava je imela pet delov. Sredi predstave mi je povoj padel s tačke. Nisem vedela, kaj bi storila. Nekdo mi ga je pobral in mi ga nataknil. Bilo me je sram!
Saša Peteline, 3. r. Novinarski krožek OŠ Artiče
Artičanka v Gardalandu
Oodelovala sem na literarnem natečaju krščanske demo-
kratske stranke iz Brežic in bila nagrajena z izletom v Garda-land. Več dni sem bila vznemirjena. Končno je le prišla sobota, 17. aprila, in ob pol štirih smo se odpeljali.
Med dolgim potovanjem smo si ogledali video film o Gardalandu. Prispeli smo okoli enajste ure. V tem zabaviščnem parku je bilo polno vrtiljakov, kot so Ikarus, Moonraker, Skodelice in vrtiljak s konjički in samo s sedeži. Vrteli smo se in bilo je grozno - super. Dvakrat sem se peljala z vlakom smrti. Prvič sem samo mižala in kričala, drugič pa gledala in bila tiho. V gledališču smo videli razne artiste. Najbolj zanimiva pa je bila predstava delfinov, čeprav sem bila vsa mokra. Bili smo tudi v faraonovi grobnici in koloradskih čolnih. Tam nas je slikala avtomatska kamera in sliko smo potem lahko tudi kupili. Peljali 4mo se še skozi afriško vas, kjer s« nas na-
padli črnci, videli smo pume, opice, slone in King Konga.
Dan v Gardalandu je minil hitro. Vem, da mi bodo številna doživetja ostala v lepem spominu.
Jelka Levar, 7. a Nov. krožek Vrabčki
Nebo
Daješ mi priložnost, da te narišem.
Vendar še nisem tako izkušen umetnik,
da bi mi to uspelo.
Mogoče pa te bom lahko sčasoma ...
ko odrastem.
Kažeš mi svojo lepoto,
kakor bi hotelo reči: "Vzemi me!"
Vzela bi te, ko bi le mogla.
Vlivaš mi upanje, upanje v prihodnje dni.
Mateja Bogorič, 8. r. OS Artiče
"Nov začetek"
Za zdravo in zadovoljno življenje
Konec maja je bilo v Krškem predavanje o "osmih zdravnikih brez diplome". ADRA je napovedala ponovni obisk jeseni.
O zdravju ne razmišljamo, dokler ga ne izgubimo. Večina bolezni je posledica neprimernega življenjskega sloga. Vse preveč pozabljamo, da nam zdravje najbolje ohrani izraba naših lastnih telesnih, duševnih in drugih zmožnosti. Z drugimi besedami: dobro zdravje, zaradi njega pa tudi zadovoljno življenje nam najbolj zanesljivo ohrani "osem naravnih zdravnikov" - ustrezna prehrana, telesna vad- i ba, uživanje zadosti vode, bivanje ta zraku in soncu, zmernost v vsem, zado^en počitek in - zaupanje v božjo pomo^iob naši lastni šibkosti.
Tako bi lahko na kratko povzeli vsebino predavanja "za nov začetek", ki ga je imel v krškem Kulturnem domu Paul Volk, zdravstveni prosvetitelj, profesor
in teolog iz ameriške države VVashmgton. Paul Volk je lani vodil šestdnevni seminar na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani, tokrat pa ga je k sodelovanju povabila ADRA, humanitarna organizacija Krščan-•"ške adventistične cerkve v Sloveniji. Predavanja v Krškem se je sicer udeležilo le dobrih 30 obiskovalcev, so pa nastop prof. Volka toplo sprejeli, in upravitelj ADRE Janez Borse iz Celja je povedal, da za ta konec Slovenije taka udeležba ni presenetljiva.
ADRA je vključena v mednarodno organizacijo, ki deluje v 65 državah. Poleg zdravstveno prosvetiteljskega so področja njenega delovanja še materialna solidarnost (sodeluje z RK. Karitas...), dobrodelne prireditve in duhovna prenova
na temelju Svetega pisma. Ena od zanimivosti so tečaji za opuščanje kajenja in drugih razvad. Vsa predavanja in tečaji so brezplačni, zato jim uporabe javnih prostorov ponavadi ne zaračunavajo in tako je bilo tudi v Krškem.
Adventisti (ADRA pomeni adventistič-na radodarnost) ne priznavajo celibata (ker ga tudi Sveto pismo ne), nove pripadnike sprejemajo v svojo cerkev s krstom pri 14, 15 letih ("ko se tega sami zavedajo", pravi g. Borse), vero sprejemajo neposredno iz Svetega pisma in ne od njegovih posrednikov. Njihovo poudarjanje pomena zdravega življenja pa temelji na spoštovanju telesa, ki je enakovredno spoštovanju duha, kajti verjamejo, da je v dobrem telesu tudi duhu bolje.
12
NaS glas 11. 9. junij 1993
POŠTNA TORBA
"Novi red" v papirni industriji                                        SENOVSKI
Evropa postaja bojišče papirnih POGOVORI Upor domačinov zaradi jedrskega odlagališča koncernov
Neljubi dogodek v od vseh pozabljeni vasi Kališovec je razgibal soparno popoldne. Uporni krajani in njihovi talci so postali v trenutku središče pozornosti tako javnosti kakor množice vseh tistih, ki morajo ob taki priložnosti reagirati po službeni dolžnosti. Ostrina krajanov, ki je žal doletela nič hudeg sluteča reporter-ja TV Slovenije, je presenetila vse. Njihovo ravnanje je lahko razumeti, ni pa ga moč opravičiti. Novinar Go-ran Rovan in snemalec Jože Grajžl ter kasneje tudi Marjan Jerman so žrtve, vendar menim, da ne toliko krajanov kakor neodgovornih odgovornih. Da je res tako, priča izjava ministra Miha Jazbinška za TV Dnevnik, ki je pozval k reševanju tega problema ministra Bizjaka, da naj problem razreši s policijo. Minister Jazbinšek, ali si vi na ta način razlagate demokracijo? Zakaj niste reševanju tega, za Slovenijo zelo perečega, za prebivalce prizadetih področij, med katerimi brez dvoma na prvo mesto sodi Krško in celotno Posavje, pa tudi močno občutljivega vprašanja, namenili več svojega dobro plačanega časa? Komentarji, da je bil dogodek v Kališovcu kavboj-sko teksaška varianta (Dnevnik, 28. 5. 1993), po kateri Slovenija ne bo prišla v Evropo, je posmeh, iz vame razdalje, vsem prizadetim. Tudi nam iz Krškega, ki jedrsko elektrarno in njene odpadke IMAMO. Posmeh vsem prebivalcem obrobja Slovenije (Haloze, Posavje, Bela krajina ...), kamor bi gospodje iz Ljubljane želeli prepeljati vso nesnago, prebivalce pa odriniti na borzo dela. Nisem poklican, da presojam strokovne odločitve, vendar takšne odločitve so postavile JE Krško na mesto, kjer sedaj stoji in je, milo rečeno, strokovno sporno.
Vendar tu je in mi z njo živimo. Sam pa menim, da je to področje že tako onesnaženo, da ni možno, da bi tukaj stal še kakršenkoli objekt s podobno vsebino, pa naj bo za stroko še tako varen. Saj je JE tudi vama, pa vseeno "pušča", in ne pušča milnih mehurčkov, ampak radioaktivnost. Kje je škodljiva meja, ni še nihče zanesljivo dokazal. In vsi, ki se vam je sedaj dvignil pritisk, češ zopet nekdo, ki dvomi, si zapomnite - strup je strup, majhna količina pač ubija počasi. Če pa ne, pridite v Krško in si odpeljite sode z odpadki v svojo garažo ali pa v
spalnico, zaradi mene lahko odpeljete tudi celo elektrarno. Iz vaših j foteljev problem ni videti velik, saj udobno izrabljate prednosti, ki jih daje elektrika iz JE (cenena energija). V Sloveniji bo potrebno sprejeti odločitev, da bodo prebivalci v krajih, kjer so ali bodo takšni objekti, prejemali odškodnino. Pravim prebivalci in ne oblasti v teh krajih, ki praviloma niso dobri gospodarji. Vsi prebivalci v neposredni okolici elektrarne, ki na mnogo načinov razvrednoti naše življenje, bi za to morali prejemati neposredno odškodnino. Ni dovolj samo verbalno zagotavljanje, da je obratovanje varno, kakor da to ni samo po sebi razumljivo, kajji sicer obratovanja ne bi smelo biti. Ali pač?
Prebivalci Krškega nimamo več prav nobenega legalnega vpliva na to, ali bo JE obratovala ali ne. Saj nas nihče ne vpraša, kot nas niso vprašali, predno se je gradila. Kako pa je z odškodninami za razvrednotenje življenja in posesti, pa dobro
občutimo. Zato podpiram krajane vseh tistih krajev, ki se upirajo kakršnikoli izgradnji jedrskih objektov, dokler niso razrešena vprašanja odškodnin. Zal so krajani Kališovca posegli po zelo grobem in na neprave osebe usmerjenem revoltu. Bojim pa se, da tudi vse to, kar se je dogajalo v Kališovcu, ne bo pripeljalo do rešitve. Morda bo kaj bolje, ko bo nekaj podobnega doživela bolj odgovorna oseba. Ali pa bodo oblastniki ljudi v prizadetih krajih prepričevali s "psihologijo gumijevke", kakor predlaga minister Jazbinšek.
G. minister Jazbinšek!
V treh vladah odgovarjate za to področje. Preteklo je že mnogokrat po sto dni. Vi pa niste dosegli in uredili ničesar v tej zvezi. Odstopite in vrnite davkoplačevalcem neopravičeno prejete plače. Vam bi mogel in moral slediti še kdo.
Stanislav Dvoršek
Humekova ulica 19
6827Q KRŠKO
Zastor se odgrinja ...
in začenja se igra v zakulisju
Tako bi lahko nadaljevali naslov sestavka ge. K. Mirtič iz prejšnje številke Našega glasa. Prijetno presenečen nad izjemno ugodno kritiko naše igre v Krškem, sem bil toliko bolj razočaran nad nadaljevanjem sestavka. Nisem se mogel znebiti občutka, da je kritika tako ugodna samo zaradi tega, da bo v nadaljevanju lažje zliti ves žolč na direktorja doma, g. Moškona.
Ga. Mirtič, zdi se mi zelo nekulturno, da ste izrabili naše gostovanje za vaše osebno obračunavanje z direktorjem doma. Pričakoval bi, da boste nadaljevali z opisovanjem (ugotavljanjem) vzrokov za tako slab obisk in boste naredili "obračun z elitno publiko", ki se udeležuje samo "elitnih" predstav, ali kaj podobnega. Veselilo bi me tudi, če bi bila kritika veliko manj ugodna, vendar brez vaših nadaljnjih vprašanj, saj njihova vsebina nima nič opraviti z majhnim številom obiskovalcev naše igre. Zagotovim pa vam lahklo naslednje. G. Mo-škon je storil vse, kar običajno stori, za večji obisk prireditev v
domu. V sodelovanju s KK 10 je objavil odlomek naše igre kot povabilo na ogled igre v Krškem, objavil je vabilo za ogled igre na video straneh KK 10, omogočil je vnovčitev viška abonmajskih kuponov za našo igro, kakor tudi za Pachacute, ter se, ne nazadnje zaradi slabega inkasa, odpovedal najemnini in nas pogostil v bifeju doma. Nekateri mu boste seveda to slednje šteli v zlo, vendar mislim, da to ni pripeljalo doma v takšen položaj, v kakršnem trenutno je. Nimam namena braniti g. Moškona glede ostalih vprašanj, ki jih zastavljate pristojnim - kot kaže, pa tudi javnosti -, vem pa, da bi jih lahko objavili brez uvoda, kakršnega ste si iz-^ brali.
Z vami pa se iskreno strinjam v tem, da bi bilo resnično potrebno poiskati vzroke slabših obiskov na amaterskih prireditvah v Krškem (pa zopet ne vseh) ter dokončno razrešiti dileme glede nadaljnjega razvoja kulture v občini. Tega ne bo razrešilo samo nekaj pisem, predvsem ne z vsebino, kakršna je bila vaša. Pa brez zamere!                    Tone Petrovič
Na trgu agresivno nastopata Skandinavija in ZDA. Celulozo vse bolj izpodriva surovina iz "urbanega gozda".
V industriji papirja si po mnenju strokovnjakov utira pot novi red v tej gospodarski panogi. Očitno je, da je postala Evropa bojišče za trg med Skandinavijo in ZDA. Previsoke kapacitete in padec cen so hud udarec za nemške proizvajalce papirja. Skoraj polovico nemške proizvodnje sta odkupila ameriški veletrgovec International Paper in švedski veletrgovec ŠTORA.
Proizvajalci čedalje bolj iščejo nove vire surovin v "urbanem gozdu", t.j. v starem papirju. Tovarna papirja VValdhof-Aschaffenburg v Muenchnu ima letno proizvodnjo okoli 800.000 ton in je največji predelovalec starega papirja v Srednji Evropi. Za svojo proizvodnjo ga porabi kar 48 %, preostalih 52 % surovine je lesna celuloza. Druga firma, Heindl, trenutno potrebuje za proizvodnjo 250.000 ton časopisnega papirja 300.000 ton starega papirja.
Star papir kot surovina ne potiska celuloze samo iz ekološkega vidika, temveč tudi cenovnega. Največji delež pri uporabi starega papirja imajo Danska z 80 %, švedska z 12 % in ZDA z 28 %. Pri porabi papirja 200 kg na prebivalca pride 79 kg odpadnega papirja. Pri proizvodnji časopisnega papirja je kvota recikliranega papirja pri 70 %. Nova tehnologija pa daje možnost uporabe recikliranega papirja tudi pri proizvodnji visokovrednih papirjev. Julija letos bo stekla proizvodnja izključno reciklaže, tako da se bo časopisni papir izdelal stoodstotno iz recikliranega papirja. Znani nemški reviji Stem in Spiegel ter katalog Ouelle bodo tiskani izključno na takšnem papirju. Toda reciklaža ima tudi meje. Star papir se lahko uporabi kot surovina za časopisni papir le šest- do osemkrat. Potem so vlakna prekratka, vendar še primerna za proizvodnjo higienskih papirjev.
Tej tehnologiji nasprotujejo gozdarji, kar je razumljivo, saj je z njo ogrožena prodaja celuloznega lesa.
Po nemškem viru pripravil Olaf Lovrenčič
L
LOGIS
1 d.o.o.     SENOVO     -    TITOVA    101
PODJETJE  ZA LOGISTIKO IN TRGOVINO  • TaL/Hmc: 0«00/T» 321
OGLED RUDNIKA SENOVO
Ogled jame in separacije rudnika Senovo organiziramo ob sobotah in nedeljah. Minimalno število obiskovalcev mora biti 15, maksimalno pa 30 za enkraten ogled. Jamo si lahko ogledajo le polnoletne osebe, oziroma gredo vanjo na lastno odgovornost. Za vso zaščitno opremo bo poskrbel organizator.
Po zaključenem ogledu sledi piknik s prijetno družbo nekje v senovsko-brestaniški pokrajini.
Cena ogleda s piknikom je 1.900,00 SIT.
Če za skupino nimate lastnega prevoza, vam ga nudimo mi. Sporočiti nam morate vstopno oziroma izstopno mesto, stroške pa bomo obračunali naknadno, glede na opravljene kilometre.
Da bomo lahko za vse potrebno pravočasno poskrbeli, vas prosimo, da nam prijave pošljete najkasneje tri dni pred zaželenim datumom ogleda.
Prijave zbira ga. Boža Pišotek po telefaksu št. (0608) 79-324, ali po telefonu (0608) 79-312 v Rudniku Senovo, oziroma po tel./fax. (0608) 79-321 v LOGIS, d.o.o. Senovo.
Za obisk se priporočamo in vas lepo pozdravljamo.
Organizator Boža Pišotek
LOGIS, d.o.o. Senovo Roman Sanda, oec, direktor
Obfigheimef   *M
Amtsblatt dei Gemeinde Obrigheim |1#|#I|||#I|I#A mit Nachrichten aus den Ortsteilen ¦ ¦*¦%¦¦¦ imli*Wli PRVI MAJ - Na predvečer praznika so gasilci po stari tradiciji postavili mlaj pred občinsko stavbo. Župan g. Lauer je pozval prebivalstvo, da prisostvuje temu dogodku. Za 1. maj pa je občinska organizacija SPD Obrigheim povabila občinstvo na prvomajsko praznovanje, ki se ga je polnoštevilno udeležilo. Prišli so tudi predstavniki deželne vlade Baden-VVuerttemberg ter deželni in zvezni poslanci. Prvomajska prireditev v Obrigheimu je bila centralna proslava okraja Neckar-Odenvvald.
ZBOR OBČANOV - Zbor, ki ga je sklical župan g. Lauer, je vsestransko uspel. Na njem so bila obravnavana komunalna vprašanja, zlasti vprašanje kanalizacije, ki je v slabem stanju. Z video predavanjem je bila prikazana kontrola kanalizacije z daljinsko upravljano video tehniko. Ob zaključku je župan g. Lauer predočil težko finančno situacijo občine, ki zahteva izredno racionalno in skrbno gospodarjenje. Zahvalil seje občanom za polnoštevilno udeležbo in za aktivno sodelovanje v razpravi o nakazanih problemih.
DIVJA ODLAGALIŠČA STARIH AVTOMOBILOV - V zadnjem času je takih odlagališč vse več. Oblasti so napovedale, da bodo proti kršilcem zelo strogo postopale, sledile bodo visoke denarne kazni. Od 22.000 deliktov proti okolju v Nemčiji je največ primerov onesnaževanja voda, na drugem mestu pa so nedovoljena odlaganja, ki jih je 9000.
SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACIJE CDU - Pregled njenega delovanja v preteklem obdobju je pokazal, da je bilo plodno, za kar je okrajno vodstvo CDU izreklo zahvalo. Posebej je bilo poudarjeno zgledno sodelovanje s SKD iz partnerske občine Krško in sodelovanje kmečkih žena iz Krškega na Kilianovem sejmu. Izvoljeno je bilo novo vodstvo in delegati za okrajno skupščino. TEŽKI INVALIDI - Iz statističnih podatkov je razvidno, da je vsak dvanajsti Nemec priznan kot težek invalid. V starih zveznih deželah (bivša Zahodna Nemčija) je bilo leta 1991 5,37 milijona uradno priznanih težkih invalidov, kar je za 1,2 % več kot leta 1989.
LETNI ALMANAH - Na zboru občanov je g. Lauer predstavil letni almanah 1992 občine Obrigheim. Poleg obrigheimske kronike je med ostalimi prispevki tudi prispevek o deseti obletnici podpisa pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med občinama Obrigheim in Krško.
ZAVAROVANJE PROTI TOČI - Ministrstvo za podeželje, prehrano, poljedelstvo in gozdarstvo poziva vse kmetovalce dežele, da zavarujejo svoje posevke proti toči in ob sklenitvi zavarovanja predvidijo višino pridelka. Prizadeti, a ne zavarovani zahtevajo ob ujmi pomoč od ministrstva, ki pa je ne more dati, zato poziva vse kmetovalce, naj se zavarujejo.
MLADI IN OKOLJE - Pod geslom: "Ali vam je kaj do narave...?" so mladi iz obrigheimske realke v času od 15. do 23. maja zbirali denarna sredstva za urejevanje čistega okolja. V preteklem letu so v deželi Baden-VVuerttemberg zbrali 462.000 DM. Ta sredstva so se namensko porabila za pospeševanje klasičnih naravnih in ekoloških projektov, kot so: zagonska pomoč za nove ekološke centre, nabava steklenic za večkratno uporabo za šolo brez odpadkov, ekskurzija in ekološko poudarjeni dopustniški in počitniški programi za otroke, nabava materiala, zlasti knjig s področja ekologije, mikroskopi itd., nabava merilca hitrosti vetra, potujoča razstava s področja odpadkov. Prebivalstvo prosijo za denarne prispevke, kajti z njih pomočjo se pospešuje praktično delo pri varstvu okolja, kar pa je končno v korist vsem nam.
MLADI IN GLASBA - V zvezni anketi Glasba in mladi so vprašani od 12. do 18. leta starosti dejali, da jim je poslušanje glasbe najljubše in pogosto tudi edino opravilo v prostem času. Pojavlja pa se tudi trend pri starših, učiteljih in "politikih za izobraževanje", da tudi sami "delajo" glasbo. Preko 25 % anketiranih igra kak instrument, nadaljnjih 20 % navaja, da bi se tega radi učili, če bi le imeli možnost. Glasbena šola Mosbach bo poskrbela za ta hotenja mladih in za naslednje šolsko leto uvaja učenje od klasike do rock-popa, od posamičnega učenja na klavirju ali violini do ansambla za trobila. Ponudba glasbene šole zajema področja od kevboarda, saksofona, mandoline do otroškega zbora. Z glasbeno vzgojo bodo začeli s štiriletnimi otroki, ki bodo pridobili osnovno glasbeno predvzgojo in kasneje osnovno glasbeno izobrazbo. Ta pouk vodi v svet glasbe in vzpodbuja zanimanje in nadarjenost za to umetniško zvrst.
Pripravil Olaf Lovrenčič
Gospoda Knapiča sem zadnjič srečal v Kališovcu. Nekaj časa je molče opazoval dogajanja, potem pa še sam zarobantil: "Kar prav imajo ti vaščani. Ko je bilo potrebno graditi cesto pa telefon, so jih obrali skoraj do kosti, sedaj bi jim pa kar tako vrinili odpadke. Če bi polovico denarja, za baker, marmor, granitne kocke in za polovico vil, ki jim pravijo tudi stanovanjsko-poslovni objekti na Dalmatinovi in Bohoričevi, namenili za infrastrukturo po občini, bi bili ljudje vseeno manj nezadovoljni. Tako pa samo Krčani uživajo sadove nuklearke, saj denar iz sklada stavbnih zemljišč ostaja samo v Krškem. Sem slišal, da je Miha nekoč že zahteval vsaj del sredstev, ki jih Senovčani vplačajo v sklad, nazaj na Senovo, pa so mu rekli, da to tako ne gre. Kaj bi šele bilo, če bi hoteli še kaj od deleža NEK!"
"Pa mi je zadnjič nekdo dejal, da bodo Senovčani z vežico, ki naj bi občini vzela kar 28 milijonov, glavni krivci za to, da bo občinski proračun tako osiromašen. Po drugi strani pa na Senovem govorijo o cifri 8 milijonov. Le kdo ve, kam gre razlika. Mogoče še za kakšen kilometer asfalta na Bočje ali kam drugam."
"Mogoče bi kdo iz vodstva KS Senovo to lahko razložil tudi vaščanom Kališovca, če bi le prišel mednje," je prikimal gospod Knapič. "Sicer sem pa že slišal, da vaščane Kališovca zanima, kdaj ima kdo iz vodstva KS rojstni dan. Jim bodo za rojstni dan podarili karto KS, da bodo videli, da je Kališovec tudi del naše KS. To so dobro vedeli, ko so še nagovarjali za referendume, pa ob volitvah in podobnih stvareh. Sedaj, ko so pa vaščani rabili njihovo podporo, jih pa ni bilo nikjer."
"Sicer pa tudi tisti, ki so prišli iz Krškega in Sevnice, niso opravili ničesar. Šele Ljubljančani so malce pomirili najbolj razgrete vaščane. Sem slišal, da so ti šli kasneje na krški Kanal 10 zako-pat bojno sekiro in ni hudič, da bodo prihodnjič bolj pazili, kdo bo še deležen njihovih klofut. Vem pa to, da jih sam nikakor ne želim občutiti, saj imajo vsi zelo močne roke."
Vaš PERKMANDLC
Popravek
V vprašanjih o občinskem amaterskem gledališču je bil pomotoma objavljen podatek, da dobi najaktivnejše društvo v občini za celoletno dejavnost tolarsko protivrednost tristotih DEM. Pravi znesek je 3.000 DEM (tri tisoč). Za organizacijo, kakršna je npr. folklorna skupina, to pomeni tri moške gorenjske noše, za pihalni orkester pa samo en malo boljši instrument.                         Tone Petrovič
Das Parlament, 12.2.1993
Postsocialistična zgodba o uspešnosti v neposredni bližini bojišč (4)
Avtor. Ar no Weckbecker
Izvozni uspehi
Rezultati dveh let neodvisnosti očitno presegajo vse ostale postsocialistične dežele. Samo v 1992 je bilo 39,3 odstotka vseh stanovanj privatiziranih. V primerjavi s preteklim letom se je izvoz v oktobru 1992 povečal za skoraj 10 odstotkov in uvoz zmanjšal za 16,5 odstotka. Med januarjem in oktobrom 1992 je Slovenija izvozila blaga in uslug v vrednosti 3,5 milijarde dolarjev (od tega preko 2 milijardi dolarjev v Evropsko skupnost, kar pomeni porast preko 15 odstotkov komaj v enem letu), to pa je skoraj 10 odstotkov bolje kot leto prej. Uvoz se je v istem obdobju zmanjšal za 5,3 odstotka. V de-
cembru 1992 so se škarje še enkrat razširile v dobro Slovenije. Vsekakor pa je dejstvo, da si je morala Slovenija v zadnjih letih pomagati sama. Velika izjema je bil bivši zvezni zunanji minister Hans-Dietrich Genscher, ki je dejal, da bo podpiral neodvisnost Slovenije - in zato velja danes za neke vrste ljudskega junaka. Zaupanje v lastne sile se enako čuti povsod v deželi in že samo to odlikuje Slovenijo pred vsemi ostalimi pokomunistični-mi deželami. Tri ali pet ali celo deset let bo po ocenah še potrebno, da se bodo ustvarili pogoji priključitve k Zahodu. Ni nobenega razloga za dvom, da Slovenija ne bi dosegla svojega cilja, saj celotno prebivalstvo nedvomno dela za uresničitev te naloge. Vsi predznaki so očitno boljši kot tisti v Poljski, Madžarski ali Češki republiki. Tendenca: naraščajoča. (Konec)
Prevedel Olaf Lovrenčič
65
Naš glas 11, 9. junij 1993
13
INFORMACIJE ZA OBRTNIKE IN PODJETNIKE V OBČINI KRŠKO
Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško
OBVEŠČA
obstoječe in potencialne obrtnike in podjetnike občine Krško, da jim nudi strokovno pomoč pri izdelavi poslovnih načrtov in investicijskih programov.
¦
BREZPLAČNE SVETOVALNE STORITVE
Slovenski podjetniški centri (BIG - BUSINESS INCUBATOR GROUP OF SLOVENIA) nudijo brezplačne svetovalne storitve s področja pridobivanja poslovnih prostorov, priprave poslovnih in investicijskih načrtov, zakonodaje, marketinga, organizacije poslovanja in podobno.
Obveščamo vse zainteresirane, da lahko dobijo informacije o teh centrih na Sekretariatu za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško.
TEČAJI ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE V JUNIJU 1993
(1) Vsak podjetnik mora trenutne denarne presežke takoj učinkovito usmeriti v donosne naložbe, ki pa morajo biti dovolj varne in hkrati dovolj likvidne. Na tečaju KAM IN KAKO NALAGATI DENAR, ki bo v Ljubljani 17. junija, boste pridobili znanje o upravljanju finančnih presežkov ter spoznali različne pristope, s pomočjo katerih lahko plasirate svoj kapital v donosne dejavnosti.
(2)  Skupini vodstvenih kadrov v podjetjih je namenjen tečaj NE LE MENEDŽER - TUDI NOTRANJI PODJETNIK, ki bo v Ljubljani od 15. do 17. junija. Poglavitni namen tečaja je seznanjanje udeležencev z decentraliziranim upravljanjem, ki se pojavlja ob prestrukturiranju podjetij, s čimer postajajo menedžerji vodje "notranjih podjetij* - profitnih centrov, stroškovnih centrov, malih mešanih podjetij ali drugih oblik strateških poslovnih enot.
(3)  22. in 23. junija se pripravlja v Ljubljani tečaj z naslovom
ZASEBNA PRAKSA V ZDRAVSTVU, ki je namenjena vsem profilom zdravstvenih poklicev, ki razmišljajo o zasebni praksi ali jo pripravljajo. Zlasti zanimiv in koristen bo vodilnim delavcem v zdravstvu, ki odločajo o oddaji prostorov in opreme, ter delavcem upravnih organov pri izdaji koncesij za zasebno prakso. Na tečaju bodo predstavljeni zakonski okviri nove zdravstvene ureditve, ustanavljanje in razvoj zasebnega zdravstvenega podjetja, povezava med zavarovalništvom in zasebno zdravstveno prakso ter posebnosti trženja v zdravstvu. Vse dodatne informacije v zvezi s tečaji dobite na Gea College-u,
Kardeljeva ploščad 17, Ljubljana. Tel.: (061) 345-326; 183-333 (int. 321).
¦
PODJETNIŠTVO ZA MLADE
POLETNE ŠOLE PODJETNIŠTVA
V poletnih mesecih bodo v Kranjski Gori in Bohinju potekale poletne šole podjetništva za srednješolce in študente. Med desetdnevnimi počitnicami bodo vsi udeleženci združili zabavo, šport in podjetniške veščine, istočasno pa bo potekal tudi program poslovne angleščine.
Datumi poletnih šol podjetništva:
*  za srednješolce: Kranjska Gora, 12.-21. 7. 1993 Bohinj, 16.-25. 8. 1993
*  za študente:
Kranjska gora, 19.-28. 7. 1993 Bohinj, 2.-11. 8. 1993
Javni razpis za poletne šole podjetništva bo objavljen v dnevnem časopisju, glavni pogoj pa je status študenta oziroma dijaka. Prijava mora vsebovati osebne podatke (kraj in datum rojstva, stalno prebivališče, telefon), potrdilo o šolanju, kratek življenjepis in na eni tipkani strani predstavitev poslovne ideje, saj bodo na poletni šoli formirane podjetniške skupine, ki bodo pisale poslovne načrte.
Rok za prijavo poteče ta mesec, zato je za razmislek še čas. Dodatne informacije v zvezi s poletnimi šolami dobite na GEA COL-LEGE, tel.: 061/345-326.
NAS GLAS
Skupščinske delegatske informacije Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško
Naročam.................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov: .................................................................................................................................
(poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi)
(podpis naročnika in žig)
Telefon:........
Kraj, datum:
KUPON
CKŽ 23, 68270 Krško              za brezplačen mali oglas
Izrežite ga in prilepite na list. kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo Vam žal!
Natečaj za dodelitev posojil v Sevnici
Še se lahko prijavite in si poiščete
podatke o dokumentih,
ki jih morate priložiti k prošnji
IS je sprejel predlagano vsebino natečaja za razvoj obrtništva in podjetništva v občini Sevnica v letu 1993 in analizo odobrenih kreditov za razvoj podjetništva in obrti iz sredstev občinskega proračuna v letih '91 in '92. Gle-
de na pritok sredstev naj bi kredite v skupnem znesku 35 mio SIT izrabili v dveh tranšah: 20.000 SIT julija '93 in 15.000 SIT oktobra '93. Prednost pri razdelitvi posojil bodo imeli prosilci, ki opravljajo in bodo pospe-
ševali proizvodno dejavnost, ki prosijo za posojilo prvič oziroma bodo predložili nov ali razširjen poslovni načrt.
Za posojila lahko zaprosijo podjetja v zasebni lasti, občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja ali na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register ter priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. Sedež obratovalni-
ce morajo imeti na območju občine Sevnica. Rok vračila posojila je tri leta, z enoletnim moratorijem glavnice, obresti se plačujejo mesečno. Po izteku moratorija se obresti plačujejo polletno. Kratkoročna posojila bo treba vrniti v šestih mesecih. Obresti se obračnavajo na podlagi statistično objavljenega R, prijave pa zbira sevniški sekretariat za gospodarstvo in finance do 15. junija '93. (32. redna seja IS SO, 27. 5. '93)
M-Preskrba
Dežurne trgovine v juniju
SOBOTA
Vse sobote v juniju bodo od 13. do 19. ure odprte naslednje trgovine:
-  KRŠKO: poslovalnica 38
- Market Videm, poslovalnica 37 - Market Krško
- BRESTANICA: poslovalnica 4 - Samopostrežna Brestanica
- SENOVO: poslovalnica 29
- Samopostrežna Senovo
-   KOSTANJEVICA: poslovalnica 13 - Samopostrežna Kostanjevica
NEDELJA
Ob nedeljah sta v juniju od 7. do 11. ure odprti trgovini:
-  KRŠKO: poslovalnica 7 -Hrana Videm
- SENOVO: poslovalnica 24
- Senovo
Slovenske železnice
VOZNI RED
potniških vlakov za progo DOBOVA—ZIDANI MOST—DOBOVA
Vozni red velja:
od 23. 05. 1993 do 28. 05. 1994
Smer DOBOVA - ZIDANI MOST
POMEN ZNAKOV:
o      = odhod
p      = prihod
A      = ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih
B      = dodatna cena za ekspresni vlak
C      = vozi ob nedeljah do 27. 06. 93  in od 5. 8. 02., 4. 04., 2. 05. 94;  razen 31    10. 93,
R      = rezervacija sedežev obvezna
Z      = posebna cena v lokalnem prometu
•      = zveze vlakov so  s prestopanjem v Dobovi   oziroma Zidanem  Mostu
93; 02.,
vozi  še  1.  11. 93, 3. 04.,  1. 05. 94
Zagreb o. k.             o			4.05*	5.12*	5.40		6.02*	6.50		7.20*			1035	12.05*	1308*	14.10		14.15*	15.35		15.20*	17.12'	17.50		19.10*	21.00	
		5000	2800	2300	264		2314	432		2252	2218 A	2302 A	310	2254	2304	220		2306	302 Z, R		2308	2310	430	22318 G	2312	296	^
DOBOVA                   0			4.5S	6.00	6.23		7.00	7.30		8.10		10.00	11.15	13.00	14.00	14.55		15.00	16.10		16.12	18.00	18.30	19.00	20.00	21.40	J"
Breilca                      i	t		5.00	6.05	6.29		7.05	7.36		8.15		-.0.05	11.20	13.05	14.05			15.05			16.17	18.05	18.36	19.05	20.05	21.45	fj
LIbna			5.03	6.08	1		7.08	I		6.18		10.08	I	13.08	14.08			15.08			16.21	18.08	I	19.08	20.08	1	
Kraka			5.08	6.13	6.36		7.13	7.43		8.23		10.12	11.27	13.12	14.12			15.12			16 25	18.12	18.43	19.12	20.12	21.52	
Brestanica			5.12	6.17	1		7.17	I		8.27		10.16	11.31	13.16	14.16			15.16			1628	18.16	I	19.16	20.16		
Blanca			5.17	6.22	1		7.22	I		8.32		10.21	11.36	13.21	14.21			15.21			16.33	18.21	I	19.21	20.21		
SEVNICA		4.35	5.24	6.29	6.50		7 29	7.57		8.39	9.57	10.29	11.43	13.29	14.29			15.29			16.40	18.28	18.57	19.29	20.29	22.06	
Breg		4.42	5.32	6.37			7.37			8.47	10.04	10.36	11.50	13.36	14.36			15.36			16.48	18.35	1	19.38	20.36	I	
Loka		4.46	5.36	6.41			7.41			8.51	10.08	10.40	11.53	13.40	14.40			15.40			16.51	18.38		19.42	20.40	I	
Radeco	¦	4.49	5.40	6.44			7.44			8.54	10.12	10.44	11.56	1344	14.44	1		15.44	1		16.54	18.41	1	19.46	20.44	I	
ZIDANI MOST          |	>	4.52	5.43	6.47	7.04		7.47	8.11		8.57	10.15	10.47	11.59	13.47	14.47	15.31		15.47	16.45		16.57	18.45	19.11	19.49	20.47	22.20	
Ljubljana                  t	|   6.05		6.52*	7.55*	8.00		8.55*	9.13		10.05	11.20*	11.55*	12.54	14.55	15.55*	16.30		16.55*	17.45		18.05*	19.55"	20.15	20 46	21.55*	23.15 |	
Maribor                   f	|     ....		7.28	8.25*	....		9.35*	935*		10.35*	11.45*	12.25*	13.25*	15.25*	16.25*	....		....	18.40*		18.40*	20.25*	....		21.15*	....    |	
Smer ZIDANI MOST - DOBOVA
Liubljana	o	3.15		3 30		....	4.40	5.45*	605	6.45	7.15*	7.45		9.45*	11.25*	11.45*	12 35		12.45*	13.45*	14.45 |  15.05 | 16.06*			17.45*	19.50*	20.45 121.40		
Maribor	o	....		...		....	4.18*	5.15*	....	6 15*	6.50*	....		9.15*	10.25*	....	....		12.15	13.15*	14.15*|   14.15'|   15.25*			17.12*	19.15*	....    |    ....		
		263 B		297		2301	2251 .	2303	431	2203	2305	303 Z, R		2307 A	2309	3507 A	221		2801	2311	5001	311	2313	2315	2317	265		315
ZIDANI   MOST	0	4.31		4.53		5.00	5.52	6.56	7.05	7.53	8.26	8.38		10.53	12.26	12.55	13.31		13.55	14.53	15.56	16.03	J7.06 117 09	18.53	20.56	21.41		22.39
Radeče	Y			1		5.03	5.55	6.59	1	7.56	8.29			10.56	12.29	12.58			13.58	14.56	15.59	1		18.56	20.59			
Loka						506	5.58	7.02	1	7.59	8.32			11.00	12.32	1301			14.01	14.59	16.03	1	17 12	1859	21.02			
Breg				|		5.09	6.01	7.05	1	802	835			11.03	12.35	13.05			14.04	15.02	16.07	li	17.15	19.02	21.05			I
SEVNICA				5.08		5.17	6.09	7.13	7.21	8.10	8.43			11.11	12.43	13.12			14.12	15.10	16.15	16.11	17.23	19.10	21.13			22.53
Blanca	.			1		5.23	6.15	7.19	1		8.49			11.17	12.49				14.18	15.16		r	17.29	19.16	21.19			I
Brestanica						5.29	6.20	7.24	1		8.55			11.22	12.55				14.23	15.22			17.34	19.22	21.24			I
Krško						5.33	6.24	7.30	7.36		8.59			11.25	12.59				14.28	15.26		16.36	17.38	19.26	21.29			23.07
LIbna	l					5.37	6.27	7.34	1		9.02			11.29	13.03				14.31	15.30		I	17.41	19.30	21.32			I
Breilce	l					5.41	6.31	7.38	7.44		9.06			11.34	13.07				14.36	1534		16.44	17.45	19.34	21.37			23.14
DOBOVA	p	5.08		5.30		5.46	6.36	7.43	7.50		9.11	9.1S		11.39	13.12		14.07		14.41	15.39		16.50	17.50	19.39	21.42	22.17		nx
Zagreb g. k.		5.48		6.10		6.31*	7.19*	8.46*	6.30			9.45		12.24*			14.50		15.35*	16.41*		17.30 |  18 35*		20.30*	22.34*	22.55		23.59
<^L«
mtoline
Cenik
rabljenih
avtomobilov
Lada      Riva, 323.033,00 SIT
Yugo    Florida,    I. 463.050,00 SIT
1.      1988:
1989:
Kino servis Brežice Filmski spored DO 24. JUNIJA 9. in 10. 6. ob 20.30: OD TOD DO RAJA (A Stran-ger among lis), am. krimi-nalka.  Gl.  vloge:  Melanie Griffith, John Pankcm, Tra-cey Pollan.
11. 6. ob 20.30, 12. in 13. 6. ob 18.30 in 20.30: VEČNO MLAD (Forever Young), am. romantična komedija. Gl. vloge: Mel Gibson, Eliah Wood, Jamie Lee Curtis, Isabel Glasser.
16., 17. in 18. 6. ob 20.30, 19. in 20. 6. ob 18.30 in 20.30: BEETHOVEN, am. komedija. Gl. vloge: Charles (,rodin, Bonnie Hunt, Dean Jones.
23. in 24. 6. ob 20.30: LE-VJESRČNI              (LION-
HEART), am. akcijski. Gl. vloge: Jean-Claude van Damme, Harrison Page, De-borah Rennard.
MALI OGLASI
VINOGRAD na Gori, velik 10 arov, prodam. Tel.: 0608/33-405
JUGO 45 A prodam. Letnik 1986. Registracija —> april 1994. Telefon: 32-920
KUPIM enosobno stanovanje v Brežicah. Boris, tel. 62-251.
VINOGRAD na lepi legi na Bocju prodam. Informacije: 31-516.
ZASTAVO 101,1.1984, ugodno prodam. Informacije: 31-382 ali 33-145.
HONORARNO delo na dom nudim šivilji (lahko na našem šivalnem stroju). Tel. (0608) 79-411.
ŠTEDILNIK na trdo gorivo in nove moške planinske čevlje št. 44 prodam. Informacije: 70-432.
14
Nai glas 11. 9. junij 1993
Tekmovali so ribiči
dor Porle. V tekmi, ki je štela za praznik KS Brestanica, je vrstni red prvih treh enak kot zgoraj,
na četrto mesto pa se je uvrstil Ivan Kozole. Najtežjo ribo je ujel Karel Radkovič.
Tenis                           j"
Praznični turnir v Brestanici
V Mačkovcih se je preteklo soboto zbralo kar 65 tekmovalcev. Na družinskem tekmovanju s širšo udeležbo je imel največ sreče Dušan Vučajnk, nalovil je rib za 6550 gramov. Drugi je bil Rudi Stipkovič (6240) in tretji Drago Radkovič (5750. Do desetega mesta sledijo: Mladen Lo-vrenčič, Stane Kolman, Stojan Bautin, Janez Kozole, Sandi Strupen, Marija Leskošek in Izi-
Na turnirju posameznikov domačinov, ki ga je 6. junija v počastitev svojega praznika organizirala KS Brestanica, je prvo mesto osvojil Tone Zakšek, drugi je bil Dragec Butkovič in tretji Tomo Rakar. Za tekme je svoja lepa igrišča znova brezplačno odstopila gostilna Pohle.
Center 985
Operativci centra za obveščanje v Krškem, ki dnevno zbirajo podatke iz osmih podjetij in institucij, sprejemajo in prenašajo sporočila po telefonu in radijskih zvezah, so v zadnjih dveh tednih , med drugim zabeležili naslednje:
Elektro Krško je imel vzdrževalna dela v Kostanjevici in okolici, na Bohoričevi v Krškem. Na Gorjancih so bili konec maja brez elektrike, ker je veter poškodoval napeljavo.
Pesek, ki ga je iz peskokopa raznašal močan veter, je zmotil vaščane Kržišča pri Raki. Istega dne (28. maja) so se prebivalci Vidma pritoževali zaradi slabega
zraka in "smradu" iz tovarne. Oboje so operativci prijavili medobčinski in republiški sanitarni inšpekciji.
Termoelektrarna Brestanica je 26. maja v 5 urah obratovanja proizvedla 108 MWh.
NEK so ustavili 10. maja zaradi povečanega puščanja cevi iz primarne v sekundarno stran parogeneratorja. Po popravilu so elektrarno 24. maja ponovno začeli vključevati v električno omrežje, nato pa jo znova ustavili, ker se je puščanje nadaljevalo.
Kostak je imel popravila na vodovodih v Kostanjevici, Zameškem, Senovem, Libni in Koprivnici. Že konec maja se je pojavilo pomanjkanje vode, zato so začeli objavljati prepoved zalivanja vrtov in
zelenic ter pranja avtomobilov. Podjetju SOP-IKON v Kostanjevici pa so 31. maja (po več kot mesecu dni) priklopih vodo.
Gasilci iz Leskovca in PGE so pogasili travniški požar, ko je v Leskovcu pri Krškem zagorel travnik in se razširil na grmovje.
Občani so sporočili, da so 29. maja ob 10.45 čutili potres. To je bil potresni sunek s središčem v Beli krajini.
V zbirnem centru za begunce je bilo v zadnjih dveh tednih 165 beguncev iz BiH: 90 otrok, 60 žensk in 15 moških.
Veterinarjem iz Brestanice je Center za obveščanje posredoval 23 naročil za obisk na domu, od veterinarjev pa 2 sporočili na farmo Pristava.
Poslanska pisarna v Brežicah
Odprta in dostopna bo za vse poslance iz Posavja
Pisarna bo odprta v času, ko bo delovala tudi brežiška upravna zgradba, Marjan Šetinc pa bo sam določil čas, ko bo na voljo tistim, ki si želijo osebnega razgovora z nJim.
Takole je član državnega zbora iz Brežic Marjan Šetinc slavnostno prerezal trak na vhodu v svojo novo poslansko pisarno v upravni zgradbi SO Brežice. Prostor sicer ni velik, je pa opremljen z vsem, kar je potrebno, od računalnika in telefona dalje. Med uvodnimi nagovori smo slišali tudi nekaj ustreznih besed (Oršanič) o reorganizaciji lokalne samouprave, ki naj bi razdrobila moč obrobnih občin, o tem, da je čas, da se tudi med seboj nehamo obnašati, kot da so občinske meje državne, da moramo v Posavju sodelovati in da bo temu primerno poslanska pisarna tudi odprta za vse, ki bodo potrebovali razgovor s svojim poslancem. Poslanec Marjan Šetinc je pripomnil, da je celjski Zavod za socialno in pokojninsko zavarovanje poizkusno odprl pisarno v Posavju, pa ni po njihovi oceni bilo pravega interesa med občani. Seveda so pozabili povedati, da je pisarna obratovala v Krškem skoraj na skrivaj, saj je bilo to morda komu celo po volji. Vsekakor si je gospod Šetinc zaželel, da bi v mesecu dni število njegovih obiskov ne preseglo tistega v zavodu, manj kot sto, saj bi zanj to bil že pravi naval. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki občin Sevnica, Novo mesto in Trebnje, poslanca državnega zbora Jane in Mižigoj ter svetnik Franc Glinšek. Jancu niso priznali, da je iz Krškega, ker je Leskov-čan, je pa Ciril Kolešnik na račun odsotnosti uradnih predastavni-kov občine Krško piknil, češ da ni nič več, kot je bilo, da imajo
v Krškem očitno preveč svojih problemov, da pa bi jim jih v Brežicah bili pripravljeni pomagati reševati. Treba bi bilo le malo več zaupanja.
Ponovno so zbrani lahko slišali nekaj krepkih na račun (tudi povabljenega, a odsotnega) ministra jazbinška, o njegovem geografskem znanju, češ, naj pride tez mesec dni, ko mu bo jasno, kje je Kališevec, in o državni birokraciji. Branko Jane ji je poočital, da je vendarle pepustila skrb in
vso breme pri nekaterih usodnih zakonih poslancu samemu in njegovi iznajdljivosti pri lobiranju, prepričevanju ...
Očitno pa naj bi poslanci državnega zbora prevzeli pomembno nalogo. Tone Anderlič (KVIAZ) je namreč pripomnil, da bo lokalna samouprava morala najti svojo obliko in nesmiselno bo, da bodo župani vsak zase tekali v Ljubljano urejevat, kar jih žuli. To naj bi prepustili poslancem..
Globoko vabi!
Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov
V Globokem se bo 12. junija na jubilejnem, 20. srečanju zbralo 35 skupin z okoli 500 nastopajočimi iz vse Slovenije, iz Hrvaške in Doberdoba v Italiji.
Ob tolikšni množici so se organizatorji odločili, da se nastopajoči najprej predstavijo v štirih skupinah: v Globokem, Artičah Pišecah in Kapelah. V vsakem kraju bo ob 14.30 nastopilo 9 izvajalcev s po tremi skladbami, tudi po ena domača skupina.
Nato bo v Globokem ob 17.30 slovesna prireditev s slavnostnim govorom, podelitvijo priznanj Lovske zveze Slovenije za jubilejne nastope in skupnim glasbenim nastopom: kot ena skupina bodo zapeli vsi pevski zbori udeleženci in skupaj zaigrali vsi sestavi rogistov. Po slovesnosti bo družabno srečanje lovcev in zabavna prireditev za obiskovalce. Dan pred glasbeno revijo bodo v globoški šoli odprli razstavo lovskih motivov Andreja Militarova iz Ljubljane.
Pobuda za tovrstna srečanja je nastala prav v Globokem.
Tamkajšnji lovski pevski zbor, ki je nastal leta 1971, je povabil v
Jože Verstovšek, predsednik prireditvenega odbora (levo) in Franc Kene, predsednik programske komisije ter zborovodja lovskega zbora v Globokem
40 let krvodajalstva
Najvztrajnejša sta darovala kri petdesetkrat
Krško - Štirideset let organiziranega krvodajalstva na Slovenskem so v Krškem proslavili v četrtek, 3. junija '93. V bogatem kulturnem programu so nastopili recitatorji osnovnih šol iz Krškega in s Senovega, učenci glasbene šole, ženski oktet iz Brestanice ter senovska folklorna skupina. Podelili so značke in priznanja, število povabljenih
jubilantov - preko 500 -, ki so kri darovali od pet- do preko petdesetkrat, pa priča o tem, da je pri nas krvodajalstvo množičen pojav. Glede na to, da se tej navadi običajno ljudje ne odrečejo nikoli in se redno odzivajo vabilom organizatorjev, ima veČina izmed njih možnost, da pride do visoke udeležbe na zbiralnih akcijah. Zato objavimo to-
krat samo najvišje jubilante.
Plaketi za petdesetkratno udeležbo sta prejela Božidar Furlan in Peter Bogovič (na sliki), priznanja ob štiridesetletnici krvodajalstva pa Maks Logar, Dju-ro Kovač, Milan Jamnikar, Ivan Fabjančič, Jože Reberšek, Jože Žičkar in Karel Bizjak. (Tekst in foto: Tone Petrovič)
goste druge zbore iz Slovenije in na prvo srečanje leta 1974 so prišli trije. Vse je bilo skromno, improvizirano, toda vzdušje enkratno, zato je bila skupna želja, da se srečanja nadaljujejo. V vseh 20 letih ni odpadlo niti eno, lovci pevci so obšli že vse slovenske pokrajine. Lovski zbor iz Globokega, ki je poleg dekan-skega edini sodeloval na vseh 20 srečanjih, je zdaj gostitelj že tretjič. Rogistov pred dvema desetletjema še ni bilo, pridružili so se kasneje. Kajti lovski rog kot glasbeni instrument je po vojni izginil iz Slovenije in se je začel počasi vračati šele pred kakšnimi dvajsetimi leti kot nadvse zanimiva glasbena posebnost.
Organizatorji letošnjega srečanja so izdali jubilejno brošuro. Zadovoljni so, ker so našli pomoč za uresničitev svoje zamisli. Generalno pokroviteljstvo je prevzelo podjetje AFP iz Dobo-ve, za skupni nastop novomeška Krka, za posamezne štiri nastope pa SO Brežice, ZKO Brežice, Zveza lovskih družin Posavja Krško in Slavko Grmovšek iz Globokega ter še vrsta manjših sponzorjev.
Dobrodošla je pomoč vsakogar in v vsakršni obliki. Jože Vrstovšek, predsednik prireditvenega odbora: "Za Globoko bo to prireditev, kakršne še ni bilo. Če nam jo bo uspelo dobro izpeljati, bo imela svojevrsten pomen tudi za občino. Zahteva pa angažiranje vseh krajanov, tako Globokega kot sosednih krajevnih skupnosti, in vsi so se odzvali, tako da smo res zadovoljni s pripravami."
Dvorana je prestala krst
V Brežicah, so zadostili potrebam športnikov
V brežiški občini sicer nikoli ni bilo denarnega obilja, a za šport so se znali vedno potegniti. Imajo športne (gim-nastične) razrede, klube, imajo tudi opazne tekmovalne rezultate. Sedaj se je pred kratkim urejeni gimnastični jami pridružila še športna dvorana. V petek, 4. junija, so namreč izročili namenu telovad-
nes, ki se je več kot 35 let aktivno ukvarjala s športnim življenjem v Brežicah. Njeno delo je Izstopalo pri TVD Partizan, še posebej pa pri rokometnem klubu, kjer Je bila duša vsega dogajanja, saj je skrbela za organizacijsko In finančno plat.
Po  otvoritvi  so   razglasili tudi športnico leta. To je, letos
nlco, ki so jo uredili ob brežiški osnovni šoli, na prostoru, kjer Je bilo nekoč asfaltirano rokometno igrišče. Asfalt so razširili, nanj pritrdili jekleno konstrukcijo In jo pokrili "s šotorom", kot so se pred časom izrazili kritiki take rešitve. To je bila pač najcenejša možnost, se brani predsednik IS SO Brežice CirU Kolešnik, predvsem pa: sedaj, takoj je tu, kojo potrebujejo, in deluje. Slavnostni trak je prerezala gospa Mimica Avsec, pojem človeka, ki živi za šport še da-
že enajstič, postala Vladfca Lopatic. Športnik leta Je v Brežicah Jure Rovan, za najuspešnejšo športno ekipo leta pa so izbrali Rokometni klub Italco Iz Dobove. Slavnostnemu delu Je sledil nastop mladih telovadk in telovadcev, nogometna tekma med ekipama Državnega zbora Slovenije in Občine Brežice ter rokometna tekma med člansko ekipo Brežic (tekmuje v 3. slovenski ligi) in člansko ekipo iz Dobove. Rezultat obeh tekem je bil (1 : D-