ARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K Uredniitvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Talafon uredništva 2440, uprava 2465 izhaja razen nadelja in praznikov vaak dan 1®- ^ Valja mesečno prajaman v upravi ali po pošti 10 Dinf dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek H Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA” a*E5®- :IWWiSPMSaUi Pozitiven francoski odgovor PrsMi a vendar še pridržuje neke ugovore — Deio,senkcii^ih od» b®rav v Ženevi - Proti Avstriji. Madžarski in Albaniji se predlagajo enake sankcije kakor proti Italiji Anglija in Libija LONDON, 19. oktobra. Angleški listi Poročajo obširno o italijanskih pripravah v Libiji, kjer so postavili Italijani na JPejo Egipta 70.000 mož. Pri tem se po-tavija vedno večje ogorčenje proti La- don davi in ga sedaj proučujejo. Zatrjuje se, da je s tem napeost popustila. Odrejanje sankcij slej oskrbovali s svojim blagom Avstrija in Maržarska, ki se po njuni izjavi sankcijam nočeta pridružiti. Društvo narodov smatra, da je ta predlog umesten in se kričakuje v kratkem zadevna odločitev. ŽENEVA, 19. oktobra. Odbori za sank prav tako se bo reševalo tudi vpraša- cije delujejo pospešeno in se pričakuje, nje dotoka deviz v Jugolavijo. valu, ki predlaga umik angleške morna- J da bodo prvi sklepi napravljeni že v naj [ice s Sredozemskega morja, med tem krajšem času, kakor hitro bodo dokon- se Italijani pripravljajo v Libiji na ak % proti Angliji. Laval naj bi se rajše btigal, da izvrši Francija svoje obvezati, ki jih ji nalaga članstvo v Društvu Prodov. Ako bo Francija odpovedala, Potem naj ve, da se Anglija za njene zadeve v Evropi ne bo več intresirala. am-Pak bo sklenila zvezo z vsemi, ki nimajo s°vražnih namenov do Anglije. (Pri tem Podirajo očito na Nemčijo). Italijani pa ^javljajo, da so poslali vojake v Libijo *e zaradi tega, da bi se privadili afriš-^Ontu podnebiu. lavalovi predlogi , HRIZ, 19. oktobra. Laval nadaljuje malim izgledom še vedno svojo akcijo za pomirjenje. Njegovi predlogi so *edaj v tem, naj bi Anglija umaknila s ofedozeinskega morja del svojega vojnega brodovja, Italija pa svojo vojsko k Libije. Razen tega zahteva, naj Anglija ne ukrene ničesar na svojo roko. Samo v teta primeru bi Francija bila pri Pravljena podpreti Angino v primeru na-P0da na njene ladje. Glede blokade je P°trehon sklep vseh prizadetih držav, Zvajati pa bi se smela samo v Rdečem ne Pa todi v Sredozemskem morju. Angleški odgovori ^ONDON, 19. oktobra. Na Lavalove red!oge odgovarja angleški tisk zelo eI)0volino in pravi, da Anglija ne more , jPakniti svojega brodovja in dovoliti, da D| s morju. Anglija je že 250 let vla na Sredozemskem morju in hoče I tpdi ostati Brez zasigttranih posto-v tem važnem delu sveta za atlaški imperij ni obstoja. Izgledi, da bi .jalova akcija uspela, so torej več kot y !,hnalnl. Usti naglašajo, da mora La-končno že spoznati, da se zaradi.nje lt°vjh nepremišljenih obveznosti napram a''ii svet ne bo mogel vrteti v nove "•eri. Francija odgovorila , i9_ oktobra. Sinoči je sprejel lr Val poslanika Clarka in mu izročil [icosk| odgovor na angleško vprašava*. aU bi se Francija v primeru neprosojnega napada na angleško sredo-s ask° mornarico pridružila vojaškim p kkcljam v smislu čl. 16, odstavka 3 D. n. Francoski odgovor je bil iz-Šl(net| _že sedaj na nujno urgenco angle- čno izdelani vsi elaborati strokovnjakov. Važno je sedaj vprašanje nadome- Ukrepi proti puntarjem ŽENEVA, 19. oktobra. Rusija in Belgija sta sporočili, da sta že pričeli izva-stil za izgubljena tržišča v Italiji v pri- ;a(| protj Italiji sankcije prvega in dru-meru izvajanja sankcij, na katerem so gega predloga, nanašajoče se na orož e, zainteresarane zlasti balkanske države, municijo in sirovinc er na finančne ak-Posebna jugoslovanska delegacija je j cije. Važno je sedaj vprašanje, kaj bo stavila odborom na razpolago konkretne Društvo narodov storilo glede Avstrije, predloge, kako bi se nadoknadila Jugo- Madžarske in Albanije. Pojavili so se faviji škoda v primeru sankcij. Jugosla- predlogi, naj bi se enake sankcije kakor vija predlaga predvsem, naj bi se ji dala napram Italiji določile tudi napram tem na razpolago tista tržišča v državah državam, ker s svojim postopanjem kr- čfanicah Društva narodov, ki sta jih do- šijo določila in sklepe Društva narodov. Prehod v pozicijsko vojno Na nobeni fronti nobenih večjih bojev so se morali Italijani umakniti Iz Danakila Severno bojišče LONDON, 19. oktobra. Maršal Ba-doglio je prišpel na severno abesinsko fronto in si ogledal položaje. Zdi se, da je dal navodila za pregrupacijo tamkajšnje italijanske vojske v smislu razširjenja fronte na vzhod in zahod. Italijanska uradna poročila, kakor tudi abesinska, poročajo, da razen letalskih akcij ni na severnem bojišču nič novega. Vesti, da bi bili Italijani zavzeli Makalo, so docela izmišljene, ker leži to mesto precej daleč za abesinsko fronto. Položaj je sedaj tak, da se spreminja vojna docela v pozicijsko vojno, kakršne smo bili vajeni v svetovni vojni. Italijani so zgradili na vsej fronti od Aksuma do Adigrata in še se ogražal njen položaj na Sredozem- da,je strelske ?arket katere So zavaro- vali z bodečo žico, is o so pa storili tudi Abesinci na svoji strani. Abesinci dobivajo med tem tudi vsak dan večje pošiljat ve modernega orožja. O kaki vojni kolonialnega stila, kakor so bile doslej znane v Afriki, odslej ne bo moglo skoraj več biti govora, zlasti ne na severu. Kakor je položaj sedaj, bi se vojna lahko raztegnila na leta. Vzhodno bojišče PARIZ, 19. oktobra. Italijanska ekspedicija iz vzhodne Eritreje v puščavo Da- nakil se je popolnoma ponesrečila. Abesinci so zadržali Italijane, da niso mogli prodreti do edine reke v Danakilu in so zaradi tega ostali popolnoma brez vode. Zaradi tega in zaradi drugih tehničnih težkoč se je sedaj italijanska vojska, ki !e operirala v tem ozemlju, morala umakniti nazaj v Eritrejo. Drži se samo še na gorovju Musa Ali, kjer pa ji Abesinci branijo vsako napredovanje v dolino Avse, kjer bi prišla do vode. Pričakuje se, da se bodo morali Italijani tudi tu umakniti. S tem bo docela ustavljeno italijansko prodiranje s severovzhoda proti železniški progi Džibuti—Adis Abeba. lužno bojišče PARIZ, 19. oktobra. Po poročilih iz Džibutija so zbrali Abesinci v Ogadnu ogromno armado, nad katero prevzame sedaj poveljstvo zastopnik Abesinije pri Društvu narodov general Tekle Hava-riate. Na bojiščih ni že nekaj dni nobenih posebnih dogodkov. Včerai so se razširile vesti, da je neki burski polkovnik, ki je vstopil kot prostovoljec v abesinsko vojsko, vdrl v italijansko Somalijo in zavzel mesto Lug Ferandi. Te vesti zanikajo sedaj tako Italijani, kakor Abesinci. Tudi na >ugu se torej vojska ustaljuje v pozicijah. ključku poletne in otvoritvi jesenske parlamentare sezone. Za jutrišnjo sejo skupščine, ki bo volila novo predsedstvo, vlada veliko zanimanje. V senatu bo izvoljen za predsednika znova senator dr. Tomašič, v skupščino pa sta dva kandidata. Politični ocvirki Ne bojimo se širokih samouprav, ker vemo, da se to načelo nikdar ne more sprevreči na škodljivo stran za državo in njeno enovitost. — Tako je dejal g. minister dr. Krek v Tržiču. Tudi mi se jih ne bojimo, ker čemu bi se kdo bal nečesa, česar sploh ni? »Dr. Korošec je v pregnanstvu več pomenil, kakor vsi tisti, ki so bili na via-di in ki so njega preganjali.« (»Ponedelj-ski Slovenec.«) Ekstremizem. »Ošišani jež« prinaša v svoji zadnji številki sliko shoda, na katerem grmi radikal Miša Trifunovič; »Mi hočemo odgovornost vseh in vsakogar, predvsem ministrov.« V ozadju pa stojijo znani trije .. • Laziča Markovič, Veli-zar Jankovič in dr. NinčK, ki kličejo Miši Trifunoviču: »Nikar se ne prenagli, dragi Miša, to so že ekstremistične ideje.« Tatica večji od bana. »Ošišani jež« prinaša v svoji zadnji številki sledeči razgovor med materjo in sinčkom: Sinček: »Mamica! Tatica je postal večji od bana.« Mati: »Kako misliš to, sinček?« Sinček: »Pa tatica pravi, da so banu vzeli skupno 300 Dir. od plače, njemu pa 505.« Demokracija kipi. V predzadnji številki »Ošišanega ježa« čitamo: »Situacija se razvija v znaku jesenske „štimunge”. Odkar je g. Miša Trifunovič pričel govoriti o demokraciji, se je demokracija dvignila do višine dveh metrov, to je do višine najboljše koruze iz prošle letine.« Hame Ha tamlu dmme ftdsiike ummmnmuimmmmmmmamamBmmmmmmBamammmm Zasedanje narodnega predstavništva BEOGRAD, 19. oktobra. Tu se opaža živahno vrvenje v zvezi s sestankom J vlade:'Kako7 se^ižv^Te'francoski1 narodnega predstavništva. Včeraj so fror pritrdilen, vsebuje pa nekaj pri-! imeli vsi klubi se,e, na katerih so raz-/ ?<)v in pogojev. Francija zahteva no- pravljali zlasti o volitvi novega skup- Vo h,, definicijo pojma napadalca. Francija Hiljf^Prla Anglijo le, ako nastane kon-zaradi splošnega izvajanja sankcij, cii ,e za*adi angleških separatnih ak-Štyn al,adalca pa mora določiti še Dru-narodov. Odgovor je prispel v Lon- ščinskega predsednika in o stališču, ki ga bodo zavzeli napram vladi. Vsi opo-zicionalni klubi bodo, kakor izgleda, kan didirali za predsednika skupščine dosedanjega predsednika Čiriča, vlada pa seji kluba vladnih poslancev je imel vče raj ministrski predsednik velik ekspoze o zunanji in notranji politiki. Dejal je, da ostane Jugoslavija v zvezi z malo antanto in balkansko zvezo zvesta Društvu narodov in bo izpolnjevala vse obveznosti, zahteva pa zagotovitev svojih gospodarskih interesov. BEOGRAD, 19. oktobra. Skupščina in senat sta sprejela danes ob velikem za- kandidira ministra Komnenoviča. Na I nimanju javnosti kraljevski dekret o za- Upokojitev. Upokojen je bil načelnik v ministrstvu za trgovino in industrijo David Korenič. Hkratu je bil odlikovan z redom sv. Save II. stopnje. Rezervni podčastniki bodo romali na Oplenac. Prometno ministrstvo je dovolilo dvetretjinski (60 odst.) popust na železnicah za vse one, ki se bodo udeležili romanja rezervnih podoficirjev na Oplenac. Popust velja za potovanje v Beograd, odn. do Oplenca od 1. do 3. novembra, za povratek pa od 3. do 5. novembra. Udeleženci se morajo pravočasno prijaviti akcijskemu odboru: Beograd, Kralja Aleksandra ulica 155. Podaljšano pobiranje gostaščine. Na osnovi § 116 zakona o mestnih občinah je finančni minister izdal dovoljenje, da smejo občine, ki so doslej pobirale go-staščino, pobirati to davščino tudi v proračunski dobi 1936-37 in jo kot dohodek vnesti v občinske proračune za to proračunsko dobo. Kruh v Zagrebu dražji. Te dni sc je v Zagrebu podražil kruh iz bele rncke, ki so ga doslej prodajali kilogram po 3.50 Din na 4 Din. Pekovski mojstri trdijo, da ni to prav za prav nobena podražitev, češ, da so bile cer.e kruha že prej maksimirane s 4 Din za kg. Ker pa je bila moka cenejša, so prodajali kruh pod maksimalno ceno. Sedaj pa je moka dražja in ni več mogoče prodajati pod maksimalnimi cenami. »»Čuvajte Jugoslavijo" dmmi ^ugledi etika narodna nesreči se venerične bolezni Na oddelku za venerične bolezni v mariborski bolnišnici se je v 14. letih po vojni zdravilo nad 14.000 oseb, ki so zbolele za sifilido in kapavico — Venerične bolezni so naie hudo zlo, ki mu posvečamo premalo painje — Nujna potreba razširitve bolniškega oddelka v Mariboru Ugledni slovenski zdravnik je ob neki priliki naglasil: »Bolezni, ki ugonabliajo naš narod, so: alkoholizem, jetika in venerične bolezni« Te bolezni so razširjene med našim ljudstvom, izčrpavajo njegove moči, slabe njegov organizem in pehajo ljudstvo v socialno bedo. Izmed vseh so med ljudstvom najbolj razširjene in jih zaradi tega imenujemo »ljudske bolezni«. Koliko tragike in bridke resnice je že samo v teh skromnih ugotovitvah. O jetiki, morilki človeštva in o alkoholizmu, rušilcu našega zdravja in gospodarstva ter povzročitelju neštetih sramotnih zločinov, čitamo dan na dan ne samo v strokovnih, marveč tudi v naših dnevnih listih. Ustanovljene so bile na ljudsko pobudo in z javno požrtvovalnostjo zadnja leta razne protituberkulozne lige. Pri našem ministrstvu za narodno zdravje je bil organiziran poseben oddelek za zatiranje jetike. Stara so že naša abstinenčna društva, ki vzgajajo narod k treznosti in ga svare pred strašnimi posledicami alkohola. Veliko se torej pri nas stori in žrtvuje za pobijanje jetike in alkoholizma in so uspehi teh bojev veliki. Redko kedaj pa čitamo v naših listih o nevarnih posledicah veneričnih bolezni, ki niso od jetike nič manjša, če ne morebiti še večja narodna nesreča. S tem perečim socialnim problemom se ukvarjajo le naši zdravniki, naša javnost pa venerične bolezni po krivici imenuje »sramotne ali skrivne bolezni«. Prav to popolnoma zgrešeno naziranje ljudstva in njegova hinavska vzgoja sta glavni vzrok, da so spolne bolezni po nekod pri nas bolj razširjene kot jetika. Mnogo pa pripomore k razširjenju nevednost in nepoučenost ljudstva. Smelo tudi trdimo, da imajo spolne bolezni v današnjih težavnih časih svoj izvor v bedi in pomanjkanju, v katerega je naše ljudstvo pahnila kriza. Naj navedemo samo nekaj suhih številk, pa se bo pred nami razgalila neverjetna in strašna slika o našem ljudskem zdravju, ki ga ugonab-ljajo prav venerične bolezni. V mariborski bolnišnici se je na oddelku in v ambulatoriju za spolne bol&z- želsko ljudstvo pa jih ni poznalo. Kakor nešteto drugega gerja, nam je krvava svežih sifilitičnih in kapavlčnih obolenj. Leta 1922 je dosegla kapaciteta sifiliti- svetovna vojna prinesla tudi gorje spol-' čnih svežih obolenj v maju 115 prime- nih bolezni. Vojaki, ki so jih prinesli z bojišč in nešteto zdravih družin je bilo pahnjenih v strašno nesrečo. Naglo so se širile po lahkoživosti in lahkomiselnosti na deželi in v mestih, med mladimi in starejšimi. Pri rušenju ljudskega zdravja je spolnim boleznim pomagal alkohol, pomagalo jim je zločinsko skrivanje in zatajevanje, pomagala jim je prostitucija in še nešteto drugih dejstev in vzrokov. Leglo spolnih bolezni v naših krajih, zlasti na deželi, pa je bila med svetovno vojno velika vojaška bolnišnica na bivšem Sternthalu pri Ptuju. Od tod so se širile spolne bolezni po naših vaseh. Ob prevratu je nevedno tamkajšnje rov, leta 1923 v juniju 90, leta 1924 v aprilu 50. leta 1925 v februarju 40, leta 1926 v marcu 30, leta 1927 v novembru 35, leta 1928 v novembru 45, leta 1929 v maju 35, leta 1930 v septembru 30, leta 1931 v januarju in juniju 45, leta 1932 v januarju 30, leta 1933 v novembru 40, lani pa v februarju, avgustu in septembru po 40. Kapaciteta kapavičnih svežih obolenj ie znašala leta 1921 v avgustu in sept. po 44 primerov, leta 1922 v avgustu 42. leta 1923 v septembru 36, leta 1924 v avgustu 28, leta 1925 v septembru in oktobru po 35, leta 1926 v januarju in septembru po 34, leta 1927 v marcu, juniju, juliju in oktobru po 30, leta 1928 v kmetsko ljudstvo nosilo iz bolnišnice . juliju 52. leta 1929 v januarju in avgustu po 37, leta 1930 v januarju 33. leta 1931 v marcu in juliju po 38, leta 1932 v januarju in septembru po 36, leta 1933 v juniju po 40, lani pa v avgustu 45 primerov. Največ sifilitičnih in kapavičnih o-kužb je pomladi in v jesenskem času ob trgatvi. Krivulje statističnega diagrama ne pove tudi, da so po nekaj letih intenzivnega zdravljenja precej padla sveža sifilitično obolenja. Nujne potrebe po energičnih ukrepih. S spolnimi obolenji je v tesni zvezi prostitucija žensk in moških. Javna pro- razno perilo in druge predmete, ki so bili okuženi in se na ta način okužilo v neštetih primerih. Maribor prekaša celo Zagreb. Vsa leta po vojni znaša stalež spolno bolnih v mariborski bolnišnici povprečno na mesec od 70 do 100 bolnikov. Tega š evila ne doseže zadnja leta celo zagrebška klinika! Zaradi nujnih zdravstvenih potreb je bil po vojni leta 1921 ustanovljen pri mariborski bolnišnici poseben oddelek za spolne bolezni z ambulatorijem in je bilo vodstvo oddelka ir. ambulatorija poverjeno primariju g. dr. Hugonu Robiču. Naši javnosti je še znano energično prizadevanje dr. Robiča za zatiranje spolnih bolezni, ki so resno in še danes resno ogražajo ljudsko zdravje. Na tisoče spomenic in navodil za zdravljenje je razdelil med narod, ter ga svaril in opozarjal na veliko nevarnost in nesrečo, ki jo povzročajo spolne bolezni. Posebej je razdelil spomenice staršem, mladeničem, ženam in mladenkam. Prva leta je oddelek dobival znatno subvencijo od ministrstva za narodno zdravje. Ko pa je mariborsko bolnišnico prevzela samoupravna oblast in pozneje banovina, so se subvencije stitucija se je. že pred leti zatrla na vseh koncih, tajni prostituciji pa so prav tako merodajne oblasti stopile na prste. Toda zatreti se ne da, ker ima svoj izvor v slabih in razrvanih današnjih socialnih prilikah. Zanimiv pa je pojav v Mariboru, da odprava javnih hiš in zatiranje tajne prostitucije ni nič kaj ugodno vplivalo na zatiranje spolnih bolezni. Na bolniškem odelku imajo nasprotno zabeleženih akutnih primerov, ki so bili nedvomno posledica novih ukrepov. Dejstvo je in s poraznimi številkami podprto, da rušijo danes spolne bolezni v pretežni večini rodbinsko življenje socialno šibkejših slojev v mestu in na deželi. Mož mora za zaslužkom' z doma. žena ostane sama, oba pa gresta po svojih poteh. Na stotine brezposelnih oboje« ga spola tava iz dneva v noč, iz nevarnosti v nevarnost spolne okužbe. Nobeno naročje jim ni preumazano, ne enim ne drugim. In posledice so neizbežne, v pre mnogih primerih usodne za zdravje našega naroda. Spolno okuženega človeka gleda današnja družba po strani čeprav je vreden istega pomilovanja kakor je-tičnik. Zato bi bilo nujno potrebno tudi v tem pogledu nekaj ukreniti, da bi se zajezila povzročiteliica sitilide in povzročitelji kapavice. Potrebna bi bila v prvi vrsti ljudska predavanja o teh »ljudskih« boleznih, potrebni bi bili novi ambulato« riji. Vsa tragika sifilide obstoia v tem, da traja njena inkubacliskn doba cele tri tedne, dočim traja pri kapavici komaj tri dni. Tu so Klavni vzroki, ki pa jim ne more vklinb najboljšemu prizadevanju priti v okom zdravniška veda. Premagati bi jih mogla le Pudska poučenost o spolnih boleznih In pa v vsakem primeru takojšnja zdravniška pomoč Prav tako pa bi bila nujno potrebna tudi raz-š:ritev in Modernizacija oddelka in ambulatorija za spolne brezni pri mariborski boln šnici, da ne bi več vse di'alo tako po srednjem veku. Hovg obiinske volštve? Zakonske določbe in partizanska samovolja Minister za železnice g. dr. S p a h o je na svojem shodu 11. trn. v Tuzli izjavil med drugim, da bo »zelo naglo prišlo do občinskih volitev«, najnovejši radikal g. 2 e b o t je pa, kakor čujemo, na nekem shodu v Slovenskih goricali namiga val, da pride.do sprememb v občinskih upravah tudi še v avtonomnih občinah Ljubljani in Ptuju, pa tudi baje v kmetskih občinah. Ker je s tem načeto važno načelno vprašanje, ne smemo iti , , -v . v- i molče preko njega, kakor nismo smeli skrčile na minimum kljub naraščajočim h!adnokrvno mol5ati na akcijo za revi- potrebam oddelka za spolne b olezni. j zjj0 občinske komasacije, ki so jo pone- ^d5aV.,I®.od. nieg°!f*a.P?ČEtka’ *? ie i Upoštevati moramo dejstvo, da se v kod započeli razni strankarski napeteži bolnišnice zdravijo izključno revni sloji, j y cj]ju zadovoljitve svojim partizanskim interesom, računajoč celo na to, da bo vlada preko in mimo vseh zakonitih določb izvršila to, česar se jim je zahotelo. Da bodo izvršene spremembe v občinskih upravah slovenskih avtonomnih mest Mariboru, Celju, Ptuju in Ljubljani, smo smatrali za samoposebi umevno, že iz preprostega razloga, ker so dosedanji občinski odbori teh občin že davno pre od leta 1921 skupno 7420 bolnikov, ki so ‘ bolnišnici in v imbuiatoriiu mariborske 1 f zapoceM razni stranicarsKi napeiezi ■*•*« » f"*>«*> zdravit iSX Sltt breV e boleli za kapavico. Med navedenimi Zdravi enje je brezplačno, ir. se mora onmcri je vec sto akutnih otroških obo- sleherni bolnik izkazati z ubožnim spri- lenj. Tudi nam pove Statistika, da so ve- čevalom. Številke sifilitičnih in kapavič- jierKne bolezni razširjene med deželskim nih obo]enj) ki jih ima bolnigki oddelek, ® om !>rav a^o, kakor v mestu, da ^orej njso p0p0ine jn ne prikazujejo raz-so doma colo v zadnji gorski vasi In da širjenost spolnih bolezni v popolni luči. razsajajo v pretežni večini med socialno Dokazano je, da se na stotine sifilitikov in kapavičarjev zdravi privatno, na stotine pa se jih zdravi tudi v ambulatoriju bolniške blagajne Okrožnega urada za koračni’ Tvojo funkcijsko dobo in niso pereč socialni problem ki se skriva za I zavar0^n e/elavcev če bi bilo točno bi]j yeč jzraz ]judske volje. Sicer bi bili a Ugotovljeno še to število obolenj, bi ime- mog]i pričakovati, da bo vlada dala pre !>3bkcjš'mi sloji, med delavstvom In kmetskim ljudstvom. Namen pričujočih vrstic je, opozoriti našo javnost in merodajne činitelje na veliko nesrečo in veneričnimi boleznimi. Od kod pa Je prišla k nam ta nesreča? Zdravniška in znanstvena raziskovanja doslej še niso mogla dognati, kje je domovina ugonabljajoče venerične bolezni sifilide, ki je znana že stoletja. Menijo, da so jo v Evropo prinesli Kolumbovi pomorščaki. Tudi domnevajo, da li pred seboj naravnost porazno sliko prosto razpisati nove občinske volitve, razdelanega ljudskega zdravja po spol- zakaj zakon je tu in tudi sedanja vlada nih bolehnih. ne more preko njega. Toda to se ni zgo- Obupne razmere v mariborski bolnišni- dilo in mi smo lojalno vzeli na znanje, ci. j da sta v Celju in v Mariboru že imeno- Ze od vsega počečka se je oddelek za , vani novi občinski upravi in da se po iz spolne bolezni mariborske bolnišnice bo- ril z občutnim pomanjkanjem prostorov. se je v začetku novega veka razširila Oddelku je na razpolago 6 bolniških iz Španije preko južne Francije in Italije sob v pritličju, kjer so moški, in v pr- j>o vsej Evropi. Zgodovina jo pozna kot >frar.cosko bolezen«, kakor so jo imenovali Italijani, in nam pove, da je nastopala zelo ugonabljajoče, če se je pojavila pri zdravih ljudstvih. V nekaj letih se je razpasla po vseh evropskih deželah in je našla ugodnejša tla pri ljudstvih razvratnega družabnega življenja in šibkih socialnih razmer. Splošno so bili znani nekateri okuženi kraji. Tako sta bila 7 Bosni znana Škrljevo in Franjak, v vzhodni Galiciji pa Kosovv, kjer je sifili-da izgubila svoj značaj kot spolna bolezen. javi g. Žebota, ki nam je samo potrdila naša pričakovanja, pripravlja isto tudi za Ljubljano. Vse te procedure se dajo opravičiti z zakonskimi določbami. Vsa drugačna je pa stvar z občinskimi odbori v naših kmetskih občinah, ki so bi!i na temelju novega zakona o kmetskih občinah iz 1. 1933. izvoljeni v dru*. polovici 1. 1933. po vsej državi in Katerih poslovna doba traja po čl. 26 tega zakona polna tri leta! Zakon v svojih članih 129 in 130 tudi točno določa, v katerih slučajih sme višja oblast (ban) razrešiti župana, člane občinske uprave in odbornike: Predvsem, ako se ugotovi, ku dosegla kapaciteta obolenj v maju da nimajo pogojev, katere predpisuje za-120 primerov. V ilustracijo, kako se j kon za možnost izvolitve. Dalje, ako ne spolne bolezni širijo brez prestanka, naj vrše redno svojih dolžnosti, vendar oo Pred svetovno vojno spolne bolezni navedenemo nekaj podrobnejših podat-1 prejšnjem zaslišanju. Proti odločbi bana med našim ljudstvom niso bile razširje- kov, oziroma kako Je nihala krivulja na ' imajo razrešenci pravico pritožbe na ne.. Poiavile so se v mestih,, naše pode- ' statističnem diagramu.. > uoravno sodišče, ostanejo pa na svoiib vem nadstropju, kjer se zdravijo ženske in otroci. Majhen prostor je določen tudi za ambulatorij. Zaradi navala so bolniške sobe prenatrpane bolnikov obeh spolov in niso redki primeri, ko morajo nedolžni otroci ležati v sobah, kjer se zdravijo navadne prostitutke. Kako se slednje obnašajo v bolnišnici, pa je javnosti znano že iz mnogih policijskih poročil. V prvem letu delovanja je na oddel- mestih, do pravoveljavnosti odločbe (čl-129). Končno lahko ban razreši občinski odbor, upravo in župana zaradi sklepov ali izjav, škodljivih za splošne državne interese. Vendar pa imajo tudi v tem pri meni razrešeni pravico pritožbe na ministrstvo za notranje zadeve (čl. 130). Tako zakon! In vlada g. Stoja d i-novica ter člani te vlade so i v skup-rih deklaracijah i v izjavah posameznikov stalno poudarjali, da so vlada »reda >n zakonitosti«, in je njihova odločna volja držati se obstoječih zakonov, dokler ne bodo zamenjani z boljšimi. I’0 obstoječem zakonu pa so mogoče novs volitve same • ali s potekom poslov/10 dobe, ali pa po morebitni ostavki ali M" rešitvi sedanjih občinskih odborov. P°* slovna doba izvaljenih občinskih odbO' rov poteče še1 jeseni ]. 1936. Za odstofl občinskih odbo’ ov ni nobenega povoda-prav tako pi tudi ni nobenih zakonih razlogov za r hovo razrešitev. Ce Hrvatskem občinski odbori v masah od* stopajo, hoteč tako izzvati nove volitve; ie to njihova stvar. Da za temi odstop* ne tiče tiikakšni stvarni, temveč izkl.”1' čno politični razlogi, je na dlani. 9e z minister za notranje zadeve dopuš?a taksno izigravanje, je to seveda njego^ stvar. Takšni so vidiki, s katerih je treba Pr.e sojati položaj v zadevi občinskih vol’' tev, ki se nam napovedujejo tudi v kmet skih občinah Menimo, da si bo dejstvi, ki jih zakon točno fiksira, predočila tudi vlada. V. S* Naša enciklopedija. Antropologi>a je veda, ki nas uči, da so vsi ljudje, ki v njo verujejo, opice, o111 pa, ki tega ne verujejo, so — osli. Filologija je raziskovanje razloga, za' kaj se narodi pri zidan;u Babilonske^1 stolpa niso mogli razumeti. Geometrija je veda, ki se ne ozira to, ali je svinčena kocka iz lesa ali svi*1' ca. Filozofija bi bila lepa znanost, ko oni, ki se z njo pečajo — nekaj znali bi Zanimivo vprašanje. Ali veste, kaj je Bošku Jevtiču in J* Popoviču najljubše? . . Ce za se obdržite mišljenje o 11,11 vladi. OTTO Ok&itMi umijem P©!breifea občinska sala Zaključni račun občine in ubožnega sklada za leto 1954-55 soglasno odobren — Vzorno občinsko gospodarstvo — Zaključni račun izkazuje precejšen prebitek V sredo 16. t. m. se je vršila v Ren-cljevi dvorani polnoštevilno obiskana občinska seja z zelo obširnim dnevnim redom. Po otvoritvenih besedah župana S. V o 1 k a, ki je ovrgel razne neosno-Vane govorice glede razpusta občinskega odbora in pojasnila glede odbornika g. Zega, je bil zapisnik zadnje seje brez debate sprejet. Občinski delovodja in blagajnik gosp. B a n je nato podal točno in vestno sestavljen račun za leto 1934-35 ter razložil posamezne postavke dohodkov in izdatkov. Končni račun je dokazal vzorno občinsko gospodarstvo saj izkazuje 649.071.75 Din dohodkov in 615.706-30 Din izdatkov, torej 33.365.45 Din prebitka! Vrednost inventarja, h kateremu so prištete nepremičnine, pa znaša Din 171.050. Ubožni sklad izkazuje 35.237.95 dohodkov in 34.278.50 Din izdatkov. Po Pojasnitvi pripomb raznim postavkam, ki niso dosegle stavljene vsote v proračunu, se je prčdsednik finančega odseka g. L u k n a r zahvalil upravi in odboru, zlasti še blagajniku za vzorno delo, nakar sta bila oba obračuna z velikim zadoščenjem odbornikov soglasno o-dobrena. ■ Sledila so poročila posameznih odsekov. Prvi je poročal župan g. Volk za gradbeni in cestni odsek o delu v gramoznici na Teznem, imenovanju novih ulic, o nameravanem nakupu primernega. zemljišča tovarne Huter, ki bo ustanovila sklad za starostno zavarovanje svoj‘h delavcev in misli graditi hišice za delavstvo. Pozdravlja humani ukrep Duterjeve tovarne in misli, da se bo da- lo najti primerno zemljišče. Tudi mestna občina po zagotovilu župana dr. Juvana ne bo delala pri graditvi nobenih težkoč. Nadalje je poročal o dopisu glede prazničnih tečajev za obvezno telesno vzgo jo. Čuvarju g. Kacjanu se dovoli primeren znesek za čuvanje gozdov, tovarnarju Reichu na Teznem pa postavitev ograje. Prečital je prošnjo Sokola na Teznem za oprostitev občinske trošarine, kateri se je ugodilo. Za finančni odsek je poročal g. L u k-n a r. Občinskemu slugi Simonu Čelofigi se dovoli podpora v znesku Din 300, prosilcu Gorniku pa se zniža najemnina, če ugodi sklepu odbora do 1. aprila 1936. Natančno poročilo o nameravani razširitvi električnega omrežja je podal član uprave g. Drago Žohar. Za socialni odsek je poročal g. Tone Žunko, za kmetijski odsek pa g. Josip Klemenčič. Izčrpno poročilo blagajnika odbora za gradnjo postajališča na Teznem g. Ko vačiča je bilo soglasno odobreno. Prošnji Franca Gottlicha glede postavitve dveh javnih svetilk se začasno ni moglo ugoditi. Prošnja se bo upoštevala, ko bodo končana pogajanja z mestnim elektriškim podjetjem za projektirano podaljševanje omrežja. Razveseljivo je bilo poročilo župana, da se bodo še letos posulo z gramozom nekatere ceste, tako na Teznem Cankarjeva, Krekova, Parmova in Maistrova ulica. Nato je sledila tajna seja. V domovinsko zvezo je bil sprejet Jožef Se-ražin, nekatere prošnje pa so se preložile na prihodnjo sero. Sporazumno se je rešilo vprašanje bčinske babice; prošnji občinskega uslužbenca Hrovatina pa se je soglasno ugodilo. Seja je potekla v lepi harmoniji in složnem udejstvovanju odbornikov. bmššo&ski MametdU i|——■— Kr *žem kražem po Mariboru Kaj vidijo očka »Slovenec" in kaj vidi Miha s puško Kaj vidijo očka »Slovenec« in kaj vidi Miha s puško Oni dan so zapisali očka »Slovenec«, da je v Mariboru »zavladala splošna radost« in da so »množice izrazile svoje veselje«. Jaz Miha s puško sem tiste Dni hodil po vsem Mariboru, da bi našel kje sledove tega «veselja« in »radosti«, ^‘del sem pač zaskrbljene obraze družinskih očetov, zasolzene oči težko preizkušenih mater... Nikjer pa nisem zasle-'i tega rajskega »veselja». Očka »Sloneč« marsikaterokrat kaj narobe sli-in vidijo ter potem narobe zapišejo.. Kaj bo . . . Nove mestne očete imamo. 47 imen je v širni svet. Ostalo jih je potem 45. nielo pa bi jih biti kvečjemu 41. Med lastnimi očeti.je završalo :kdo pojde?... az Miha s puško se sicer ne razumem ba visoko politiko, če bi pa moral fižol- smo zelo pametno- Pravi, da mora vsak Slovenec sprejeti' načelo, da naj Hrvati rešujejo hrvaško vprašanje fei naj jih Slovenci ne motijo, pač pa naj se brigajo za sebe! Tudi mi je pismo povedalo, da se Hrvati najbolj bojijo, ako bi vlada izdala zakon o samoupravah, da bi bila tako tudi Hrvaška samoupravna.« Strah ima velike oči. Slišal pa sem že nekaj krat, da je zlasti po mačku strah pred Mačkom hudo velik. Kaj pravijo številke. Firbec mi ni dal miru, pa sem stopil tja na mestni popisovalni urad, kjer sem si poiskal te-le cifre; V Mariboru imamo 5318 državnih uradnikov; delavcev in pomočnikov je 4179 ostalim poklicem pri pada 1479 Mariborčanov. Potem sem pp šel poizvedovati na rotovž, kako je mestnimi očeti, ker mi sosed Gašpar ni dal miru. Tam pa so mi postregli s sle- »Bakljado smo imeli minilo soboto v Mariboru. Tako poroča »Slovenec«. Hu-domušneži pa pravijo, da je bilo največ ljudi pri bakljadi, ko je šla čez Glavni trg, kjer je ogromna množica baš v tem času gledala vratolomne vaje nekega akrobata. Mariborski občani so torej manifestirali...« Ko sem to prebral, sem stekel k prijatelju Matevžu. »Že imam tisto tvojo množico.« No, kaj...« »Množica je, če pride skupaj 99 ljudi.« Prijatelj Matevž je nagrbančil čelo, ko sem mu razložil vse po vrsti. »Muhec« je dejal. Tako dobra in prepričevalna se mu je zdela ta razlaga, da me je povabil na tistega dobrega muškateljca pri »Je-ruzalemcu«. Kdo je v Mariboru podžupan. Moja ta stara mi je oni dan pokvarila ves apetit. Pobarala me je, kdo je v Mariboru podžupan? »1, kdo. Ta »zlati« Franček menda.« »Figo veš, četudi si takšen politikom« Tiho, stara, ki se na te stvari nič ne razumeš!« »Ti ničesar ne veš. Kakšni »zlati« Fran ček? Sem glej!« Če Ti je zaročenec pozabil čestitati k godu... se ne razburjaj. .. marveč jej bonbone. IZDELEK: „UN!ON“ ZAGREB Pa mi je ta stara pomolila tisto radi-kalsko glasilo za dravsko banovino pod nos in tamkaj sem bral v številki od 13. oktobra 1935 na strani šesti črno na belem; »namestnik bo podžupan Martin Kores«. Od tistega dne sem videl, da se moja ta stara s »Slovenčevimi« reporterji bolje razume r.a politiko kakor jaz. H tjln-drija, hojladra ... Miha s puško, od bratovščine jeruzalemskega osla in ljubitelj »pristnega« muškateljca. tUdimki jtaagtedi Vzgojne smeri narodno-socialrstične Nemčije Tretje letošnje predavanje v Ljudski univerzi — K predavanju prof. Šiliha o sodobni nemški pedagogiki Na sporedu včerajšnjega večera v Ljudski univerzi je bilo predavan e prof. Šiliha o pedagoških smereh in ciljih hitlerjevske Nemčije. V skoro 2-urnih izvajanjih je podal predavatelj pregled nemške pedagogike ter obenem analizo značaja nemškega naroda, kjer predvla-duje volja nad razumom, ki je prešinjen s težnjo po metafizičnem tuhtanju in ne-konkretnem razmišljanju ter univerzalnem nastroju in kjer se močno odraža nekakšen čustveni individualizem. Značilna poteza v razvoju nemške pedagogike je v tem, da je precej prevladovala anacionalna in včasih celo protinacio-nalna smer v nemškem vzgojstvu. Ta nemška pedagogika je v zadnjih desetih letih pred pojavom nemškega narodnega socializma nihala od problema socialne in kulturne pedagogike preko Kerschensteinerjeve državljanske in delovne šolske pedagogike tja do vprašanj in problemov strnjenega pouka. To, kar je prinesla z duhom narodno-socialistične miselnosti prepojena sodobna nemška pedagogika, ki ima v dr. Kriecku svojega najmočnejšega in najiz-razite:šega ideologa, ni po mnenju prof. Šiliha prinesla nič novega, marveč je njena zasluga edino v tem, da je globoko prisluhnila nemški naturi in da je mimo vsiljujočih se dejstev individualne, oziroma kolektivistične vzgoje potisnila v ospredje nekakšno organsko vzgojstvo, ki naj poedinca asimilira v njegovih odnosih in njegovi povezanosti z narodno celoto. Dr. Krieck naglaša, da ta mo- ment vzgojne asimilacije nujno poraja drugi moment diicrencijacije, ko je tako asimiliranemu poedincu še vedno dana možnost razmaha raznih individualnih krepokosti in vrlin. Ta tako usmerjena pedagogika hoče v mladem človeku izoblikovati do najvišje mere ljubezen do naroda in domovine, pa tudi do narodne celote, ki gre preko meja nemške države, ter zbuditi v njem živo zavest rasistične pripadnosti. Predavatelj je nato omenjal sodobno nemško vzgojo v srednjih šolah, kjer so se vršile pomembne reforme in kjer je popolnoma prevladal moment selekcije. Nadalje je omenjal delovna taborišča, kjer prihaja do vzornega izraza sožitje med inteligentom in delavcem. Navajal je takozvane podeželske domove in druge vzgojne ustanove, ki jih je ustvaril v Nemčiji narodni socializem. Glede vprašanja seksualne pedagogike stoji narodno-socialistična pedagogika na stališču poučenja, ki se pa more vršiti strogo v mejah rodbinskega, oziroma katerega drugega ožjega kroga. V vzgojstvu deklet prevladuje načelo priprave mladih deklet za vzvišeni poklic materinstva. Ob zaključku je sledilo predvajanje nekaterih skioptičnih slik, ki so pojasnjevale predavateljeva izvajanja. Želeti je v interesu čim lepšega obiska predavanj in prireditev L brdske univerze, da ne rajajo predavanja preko ene ure in da se preveč ne razvlečejo. j^e šteti, vem, da bi dobro vedel, kdaj 1 dečimi ciframi: V novem mestnem sve-b‘ jih - . bilo 41, 45 ali 47? Mestna posve-J°valnica je postala premajhna. Bo torej e dobrodošla grajska dvorana? »Popravljena krivica!« S() kriknili očka »Slovenec«, ko so razrešili z rotovža novo zastavo. Popravka krivica?... Tudi jaz Miha s puško 'tlri.za to da se krivica popravi, pred-kiein očetoma V. Murku in Senekoviču, J sta bila svojčas izvoljena na listi bivše , a sta sedaj odfrčkala. Kaj se je bi-0 zgodilo? Popravljena krivica...! Iz °dstva MP pa je frčal drugi gospod, ki ^ hil tudi svojčas izvoljen na listi bivše i Kaj pa to V . __________ He-he .. Popravljena j,ri-v'Ca . . . Tisti odpiskani gospod pa Oc,ejo baje iz te druščine. Po mačku strah pred Mačkom. Kdor bi bral vse časnike »Slovenskega T^Podarja« pozna v Mariboru komaj tujk 'Judi. To ni prav. Poslušajte, kaj je ^ ter Rešetar v svoji prerešetani pameti ljub /Opisal: »Prejel sem te dni zelo )e‘rnivo Pismo iz Zagreba. Bolj srčne s „ v e so bile pisane celo rdeče, menda cn° krvjo Reči pa moramo, da je pi- tu je: devet industrijcev, pet trgovcev, 8 obrtnikov, štirje ravnatelji, pet uradnikov dva advokata, 1 koncipient, trije posestniki, 1 nadrevizor, 1 zdravnik, 2 profesorja 1, delovodja, 1 hišnik in en upokojeni major. Ko sem odhajal z rotovža me je tako stisnilo, da sem moral kihniti. Hč! Kaj ie množica. »Ti, Miha, boš gotovo vedel. Koliko ljudi tvori množico?« Tako me je pqba-ral prijatelj Matevž. Dolgo mu nisem vedel natanko razložiti, a srečno naključje mi je prišlo na pomoč. On dan sem namreč slišal tam okoli starega pokopališča neko zategovanje in mijavkanje. Tudi trobente so imeli. Grem pogledat. Ba-kljada? Jupajdeja, jupajda... Vsega skupaj 99 ljudi. Naslednjega dne pa sem bral v radikalskem glasilu za dravsko banovino, da je bila pri bakljadi velika »množica« ljudi.,Tudi rdečkarske časnike prebiram, pa sem našel v »Delavski po-litki« to-le notico, ki me je potrjevala v mnenju, ki sem ga dobil glede pojma množice. Tam je stalo zapisano: kavice Lobanjo mu je prebil z lopato Naše mestece stoji pod dojmom brezvestnega dejanja, ki ga je zakrivil demon alkohol. V Sedlarjevi gostilni v Šmartnem je družba mladih fantov pridno praznila litre vina. V početku so bili vsi dobri prijatelji, niti sanjalo se ni nikomur o kakem sovražnem dejanju. V prjetnem razpoloženju so popevali vesele pesmi, da je odlegalo daleč naokoli. Vendar pa ni trajalo dolgo časa. Ko so že popili nekaj vina, je pričel alkohol svojo razdiralnost med prijatelji. Beseda je dala besedo, tem je pa sledilo dejanje, ki ne bo ostalo brez posledic. Na mestu je obležal težko ranjen dninar K- K., ki ga je iz zasede z vso silo udaril po glavi pivski tovariš z lopato. Prizadjal mu je na glavi težke poškodbe. Njegovo stanje je obupno; po širini glave ima počeno lobanjo in je le malo upanja, da bo okreval. V prvih jutrnjih urah so ga pripeljali v tukajšnjo bolnišnico. Z zadevo se bavi naše orožništvo, ki bo poskrbelo, da bo prejel krivec za svoje krvavo de-.janje zasluženo kazen Dograditev Sokolskega dom;y Naš So- kolski dom prav pridno napreduje. Zidarji zidajo posebno dvorano s prostornim balkonom, s čimer bo pridobil So-klski dom na inpozantnosti in razmahu uspešnega sokolskega udejstvovanja. Novo trinadstropno stanovanjsko hišo je zgradil tovarnar g. Mikolič za svoje delavce in uradnike. Kakor znano, izdelujejo v omenjeni tovarni merila. G. Mikoliču, ki tako skrbi za svoje uslužbence, je samo čestitati. »Zračni napad na naše mesto« se je izvršil pretekli ponedeljek. Iz Maribora preko Dravograda so priletela »sovražna« letala. Na mah so bile na mestu vse ekipe, ki so stopile v svojimi »reševalnimi« akcijami takoj na plan. Vse vaje je vodil tukajšnji obmejni povelinik kapetan I. ki. g. Apostolovič s svojim štabom. Darujte za fp©m®irtiSt Viteškega NraUa AGek-sandra I. Zedin telila v Mariboru^ fk&siŠ6tsfc£ ik jokoiJ&kB, movUb Dr. KareE Koderman Iz Dobrne pri Celju je dospela vest, da je tam sinoči na svojem posestvu nenadoma umrl g. dr. Karel Koder-m a n, bivši odvetnik v Mariboru in zlasti v svojih mlajših letih poznan in agilen javni delavec na slovenskem političnem in kulturnem polju. Dasi ga je bolezen, zaradi katere je moral že pred nekaj leti opustiti svoj odvetniški poklic in stopiti v pokoj, še do nedavnega od časa do časa prikovala celo na posteljo, se mu je stanje tekom zadnjih tednov navidezno močno popravilo in še pred dobrimi 10 dnevi se je kot član odbora mariborske Zveze kulturnih društev, izvoljen na zadnjem občnem zboru meseca avgusta t. 1., živahno iri temperamentno udeleževal razprave v odbo-rovi seji. Zato je vest o njegovi nenadni smrti — povsem nepričakovani — globoko dimila mnogoštevilne njegove prijatelje in znance. Tem huje pa seveda njegovo'rodbino, ženo Melanijo, hčerko blagopokojnega staroste celjskih Slovencev in znanega političnega delavca rlr. Josipa Serneca, ter njegovo hčerko Bredo, ki še zvršuie tu v Mariboru gimnazijski študij. S pokojnim dr. Kodermanom lega v grob eden največjih talentov, kar jih je rodila slovenska zemlja, ki mu pa usoda žal ni naklonila, da bi bil mogel svoje talente izkoristiti, kakor je sicer hotel. Kdor ga je poznal, ve, da je bil dr. Koderman mož univerzalnega znanja, ogromne načitanosti in fenomenalnega spomina. Povsod je l:1 doma in si lahko z njim razpravljal o najtežjih problemih preteklosti in sodobnosti iz katerekoli panoge človeškega znanja. O vsakem vprašanju si je tudi znal mnogokrat hipno ustvariti jasno in točno usmerjeno sodbo, ki se je skoro vselej izkazala kot pravilna. Odlikovala ga je redka lastnost odkritosrčnosti in iskrenega prijateljstva. Dober nasvet je imel za vsakogar, ki ga je pri njem iskal; vedno je bil na razpolago in ga ni bilo treba iti iskat šele v n egovo odvetniško pisarno. Vedno je rajše desetkrat pomagal, če je le mogel, nego le enkrat škodoval. Tako je postal tudi žrtev te svoje dobrote, ki je bila temeljna potsza njegovega značnja. Rojen dne 9. jan. 1882 v romantični vasi utemeljitelja naše stenografije Bezenška, kot sin tamošnjega dolgoletnega nadučitelja, je bil že od mladih nog prepojen z duhom slovenske kmetske grude. Gimnazijske študije je pričel in dovršil z maturo v Celju, vmes pa je dve leti študiral v Mariboru. Pravo je Študiral v Gradcu, na Dunaju in v Pra- gi, promoviral pa je v Gradou. Poln mladostnega idealizma se je krepko udeleževal takratnega narodnoradikalnega mladinskega pokreta ir. sodeloval v az-nih publikacijah, tako tudi v mladinskem almanahu »Na novih potih«, s sestavki, ki so pričali o močni duševnosti. Kot odvetniški kandidat pri dr. Hra-šovcu v Celju, pri dr. Šenčurju v Ptu.u ter pri dr. Krisperju in dr. Tominšku v Ljubljani je mnogo sodeloval v predvojnem slovenskem društvenem življenju, zlasti kot diletant na celjskem slovenskem odru v Narodnem domu. V Celju si je tudi našel svojo življenjsko družico, gospo Melanijo, ki mu je zvesto in junaško stala ob strani v vseh razdobjih in peripetijah njegovega življenja. Odlično pa je sodeloval tudi v političnem življenju in je bil med prvimi voditelji nekdanje Narodne stranke na Štajerskem. Zlasti vidno je bilo njegovo sodelovanje v vodilnih borbah ob priliki volitev v dunajski parlament leta 1907, ko sta prodrla r.a slovenskem Štajerskem oba kmetska kandidata Narodne stranke gg. RobleK in Jez^vnik, ter pri deželnozborskih volitvah leta 1909. Da ne govorimo o neštetih borbah za slovenske občine in za okrajne zastope v Celju itd. Leta 1913 je na željo mnogih mariborskih rodoljubov otvoril svojo odvetniško pisarno v Mariboru. Ko je med svetovno vojno kot rezervni poročnik bil mobiliziran in služil najprej v Strnišču, pozneje pri vojnem sodišču soške armade v Vidmu, kjer ga je zalotil prevrat, je njegovo pisarno vodil g. dr. Rudolf Ravnik. Po prevratu se je takoj zopet vrnil k svojemu odvetniškemu poklicu. V povojni organizaciji jugoslovanskega Maribora je s svojimi tehtnimi nasveti mnogo sodeloval, in je blagopokojni general Maister večkrat po cele ure bil pr. njem na posvetih. Vedno huje pa je glodala r.a njegovem organizmu zahrbtna bolezen, zaradi katere ie 1. junija 1932 moral opustiti odvetniško pisarno. A tudi še ves čas pozneje se je živo zanimal za vse javno življenje. Dasi po poklicu odvetnik, je bil pokojni dr. Koderman že od nekdaj mož peresa, žurnalist blestečega stila in po ootrebi tudi težke ostrine. Zlasti zadnja leta se je žurnalistiki polno posvetil in nešteti so članki, ki so izšli v »Jatru« izpod njegovega peresa in so se odlikovali po globini znanja, jasnosti mišljenja in temeljitosti poznavanja tvarine. Bodi dr. Karlu Kodermanu ohranjen med nami časten in svetel spomin! storna in bi tudi preureditveni stroški ne bili preveliki. Leži pa tudi nekoliko v zatišju r.a manj prometnem prostoru v sredini mesta, kar bi deloma bilo tudi zelo ugodno, da bi vajencem ne bilo potrebno hoditi kam daleč iz mesta. Vpra- šanje za se pa je seveda način preskrbo-valnine v domu in kje vzeti potrebna denarna sredstva. V Ljubljani imajo dva taka domova, ki jih vzdržujeta banovina in mestna občina:. a (Caj bo z vajenskim domom v Mariboru? Korak bližje k uresničitvi prepotrebne mladinske socialne ustanove v Mariboru — Ko se bo muzej preselil v grad, naj bi se prostori v Cankarjevi ulici preuredili v vajenski dom Z načelnim sklepom mestnega sveta občine mariborske, da se odstopijo prostori v mariborskem gradu Muzejskemu društvo, je stopilo pereče vprašanje vajenskega doma v nov stadij. Že na neštetih sestankih in sejah tako obrtniških organizacij kakor tudi na sejah mestnega sveta se je naglašala potreba po takem domu v Mariboru. Po raznih drugih mestih že imajo leta in leta take ustanove, ki niso samo zaščitna streha za telo mladih vajencev, marveč tudi prava duhovna vzgajališča. Vajencu v njegovi dobi ačenja je potrebna posebna vzgoja, posebna skrb, ki pa jo zmore le dobro organizirano vzgajališče. V Mariboru pa M bil tak vajenski dom še veliko večjega pomena, in sicer v nacionalnem po-sledu. Znano je naši javnosti prizadevanje obrtnih združenj za vzgojo njihovega naraščaja, znane pa so tudi vse težave ir. v primeru z velikim trudom, mi-limahii uspehi. Zakjuček ciklusa predavani društva ,.Nanos' Zanimiva izvajanja prvoboritelja za pravice naših narodni manjšin dr. Ivana Marije Čoka - Mistoriat naše emigracije — Socialni in gospodarski problemi Jugoslavije -Naše delo in cilji Zaradi nepredvidenih zaprek za nocoj napovedanih referatov »O naši propagandi«, »O pravnem položaju naših manjšin« in »O življenju v konfinacijali« ne bo in so preloženi na poznejši čas. Tako se je ciklus predavan prosvetnega in podpornega, društva »Nanos« zaključil že na včerajšnjem večeru. V četrtek zvečer je predaval pred nabito polno dvorano Narodnega doma predsednik Zveze jug. emigr. združenj g. dr. I. M. Čok o splošnem mednarodnem političnem položaju. Čim se je predavatelj poavil v dvorani, je bil deležen najprisrčnejšega sprejema in se navdušenje dolgo ni moglo poleči. Predavatelj je v temeljitih in vseskozi stvarnih izvajanjih orisal odnošaje naše države do zaveznic, do Društva narodov in do držav, ki nam niso naklonjene. Najzanimivejše je bilo vsekakor ono poglavje, ko se je dotaknil našega zunanjepolitičnega položaja do naših sosed Italije, Avstrije in Madžarske. Njegovim izvajanjem, ki so bila zavita s kopreno diplomatskega izražanja, je ves čas navzoče občinstvo sledilo pozorno in z največjitn zanimanjem. -Tudi je bil predavatelj za svoje predavanje bogato nagrajen z vidnim priznanjem in odobravanjem. -Sinoči pa je bil na dnevnem redu najprej referat g. S. Fornazariča o liisto-riatu naše emigracije. Govornik e v živih spominih popeljal številne poslušalce nazaj v tiste usodne dni. ko so moral« zapustiti svojo rodno grudo in svoi doni. Nanizal je v izbranih besedah vse trpljenje in vso bolečino, ki jih je spremljala na njihovi žalostni poti. Prav tako pa tudi vse velike težave, ki so jih imeli in jih še imajo v svobodni državi Jugoslaviji. S socialnimi in gospodarskimi problemi naše države pa je seznanil navzoče šef borze dela g. R. Golouh s svojim zanimivim referatom. Predavatelj je vzel za podlago problem rešitve našega kmeta, naglašujoč, da je naša država izklučno agrarna ter da je naravna posledica, da sta z rešitvijo kmečkega problema rešena hkrati socialni in gospodarski problem naše države. Z referatom g. prof. Bizjaka o našem delu in ciljih pa je ciklus predavanj zaključen! V imenu društva »Nanos« se je vseni predavateljem, vsem organizacijam in občinstvu toplo zahvalil predsednik g; Marino Kralj. 8*Sar?3oržana v Varaždinu Ogled varaždinskih znamenitosti in poučna mariborskih odličnikov V petek je odpeljal »Rdeči Francelj« proti Varaždinu skupino raznih mariborskih odličnikov, med katerimi so bili med drugimi ravnatelji dr. M. Heric, M. Mastnak in F. Kadunc, upravnik Narodnega gledališča dr. Brenčič, šef davčne uprave Prelog, načelnik mestnega gradbenega urada inž. Baran, ravnatelj Mestne plinarne inž. Tomšič, obrtni referent dr. Senekovič, ravnatelj Mestnega elektriškega podjetja Uršič, ravnatelj mestnega vojaškega urada Jež, šef mestnega knjigovodstva J. Barle, prof. Škof in drugi. V Varaždinu so si najprej ogledali krasno urejene tvorniške naprave tekstilne tvornice »Tivar«, nato pa vzorno urejeni varaždinski muzej, kjer je posamezne predmete razk .jval in tolmačil prof. Zelič, ki je ob prihodu gostov v varaždinski muzej izrekel v toplih besedah prihajajočim prav iskreno dobrodošlico. V Novakovem hotelu je bil skupen obed, ob kateri priliki sta spregovorila prisrčne besede prof. "Škof in mariborski trgovec J. Lah, naš dični planinski poet Lude Zorzut pa je z resnobnimi besedami povdarja! poučno pomembnost takšnih izletov, ki edino fn!iko vodiTo do čim koristnejšega medsebojnega spoznavanja. Skupnega obedn se ic udeležil tudi ravnatelj Tivarjeve tvornice g. HaSk. Polni prelepih vtisov so se mariborski izletniki preko Zavrča ,.K Ptuja vrnili zvečer nazaj v Marib:>(" Že pred leti je vprašanju vajenskega doma posvetila veliko pozornost banska uprava na prizadevanje mariborskega obrtnozadružnega nadzornika g. Založnika. Pripravljena je bila žrtvovati 100.000 dinarjev, ker pa v Mariboru ni bilo primernega prostora akcija ni rodila uspehov. Pozneje je banska uprava zopet določila za vajenski dom v Mariboru 20.000 dinarjev in jih tudi poslala mestni blagajni, kjer so vsak čas na razpolago. Ober.em pa je v letošjem proračunu pred videnih 50.000 za vajenski dom. Tako bi bilo pri roki torej 70.000 dinarjev za vajenski dom, kar bi za prvo silo zadostovalo, če bi se vprašanje doma sedaj, ko se nudijo primerni prostori znova načelo. Po mnenju obrtno-zadružnega nadzornika g. Založnika, ki je takorekoč dušni oče vajenskega doma, bi bili prostori kjer je sedaj muzej še najprimernejši. — stavba je dobro ohranjena, dovelj pro- t Karel Pestevšek Pretekli četrtek je zatisnil v Mariboru oči upokojeni nadučitelj g. Karel Pestevšek. Pokojni Pestevšek je bil znan širom vseh krajev bivše Spodnje Štajerske, kjer se je mnogo udejstvoval tudi na gospodarskem področju. Rojen je bil 30. decembra 1855, v Zrečah pri Konjicah kot sin nadučitelja Martina Pestevška. Realko je dovršil v Ljubljani, enoletni pedagoški tečaj pa v Gradcu. Služboval je v Krčevini pri Mariboru, v Laškem in v Žalcu Radi bolezni je moral prekiniti službovanje za leto dni. Po reaktivaciji pa je bil imenovan za nadučitelja v Slivnici pri Mariboru, kjer si je izbral tudi svojo življenjsko družico Jožico Tribni-kovo, hčerko bivšega zaslužnega nadučitelja, ki mu pa je umrla že leta 1889. V Slivnici je služboval 42 let. Tekom svojega službovanja je vzgojil v Slivnici dve generaciji skoro samih narodno zavednih mož. Usoda pa mu ni naklonila, da bi mogel proslaviti čez dva meseca svoj 80. rojstni dan. Pokojni Pestevšek je bil zelo priljubljen v učiteljskih vrstah, zelo radi pa so ga imeli vsi, ki so ga pozr.ali. Bodi mu ohranjen med nami lep spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje. Nemško-švabska kulturna zveza v Mariboru razpuščena Včeraj popoldne je mariborska policija razpustila in zapečatila Nemško švab-sko zvezo v Mariboru. Policija je nalog izvršila včeraj ob 9. uri dopoldne in J® bila na delu štiri ure ter zapečatila vsa njihove prostore in sestavila seznam i;l' ventarja. Nemško švabska kulturna zve* za je bila v Mariboru razpuščena, ker 3® v svo:l sredi imeia Judi slovensko deco. Med. univ. dr. Walter. Thalmann, tel-20-45 se je vrnil. Velika zabava v Grafski k!et* Amerikanska ženitev ® Vinska trgatev Salj va pošta. Glasbeni in pevski koncert v nedeljo, dne 20. oktobra 1935 ob 15. uri- Iz častniške službe. Iz Maribora odhaja pomočnik poveljnika tukajšnjeSa vojnega okrožja polkovnik Bajo Stan1' šič, ki je premeščen v Trebinje, kjer b° prevzel posle komandanta tamošnje^ vojnega okrožja. V Maribor je prišel ko podpolkovnik dne 14. junija 1932 iz Ce' lja, kjer je bil pomočnik tamošnjega voJ' nega okrožja. V Mariboru si je stekel s svojim ljubeznivim in odkritosrčnim stopom obče simpatije, kot športnik' strelec je bil v reprezentančni strels-' ekipi, ki je od nekdaj zavzemala v or' žavnem strelskem prvenstvenem tekmo' vanju tretje mesto. Ob odhodu iz Marl' bora mu želimo, da bi odha;al od tu najlepšimi vtisi o našem mestu in da bi na novem službenem mestu deležen čim vidnejših uspehov ter *a' služer.ega napredovanja. MarlfcpršSl »V e 5 e r n 1lc« Jutiv.. S!2iEEEBBB! Posestne spremembe. Posestnik in go-s.ilničar Franc Ogrizek je prodal Ivanki Ogrizek, posestniški hčerki iz Podčetrt-3 P°lovico hiše v Maistrovi ulici 16 za 313.500 Din. Iz poštne službe. Razrešen je službe-!!e. dolžnosti dosedanji vršilec dolžnosti ■sefa tukajšnje telegrafske in telefonske tehnične sekcije inž. Stane Podboj. Na njegovo mesto je imenovan za šefa omenjene sekcije višji tehnični kontrolor hrane Zmazek, dosedaji pomočnik šefa sekcije. Mrtvaški zvon doni... V Razlagovi uhci 25 je preminula v starosti 74 let Profesorjeva vdova Marija Matek. — V °0. letu svoje dobe je umrla žena pobožnega delavca državnih železnic Marija Žnidarič. Žalujočim naše toplo sočutje! . Zena — pekovski mojster. Včeraj 17. oktobra je pred izpitno komisijo za mojstrske izpite v Mariboru napravila izpit za pekovskega mojstra pekovska pomočnica Friderika Draxlerjeva z Mute- Je to redek in v Mariboru sploh prvi primer v tej stroki. Iz gostilničarskega gibaira. Na četrtkovi seji je mestni svet občine mariborske podelil dovolila za premestitve in Pove gostilniške obrate naslednjim prosilcem: Antoniji Babičevi za premesti-tev gostilne iz Radvanjske na Tržaško oesto, Mariji Csascar za novo gostilniško obrt v Taborski ulici, Mariji Golobovi za premestitev gostilne iz Mlinske Jdicc na Aleksandrovo cesto, Mariji Drčarjevi za gostilniško obrt v Splavarski klici, Juliju Guštinu za obrt restavracij Z barom na Grajskem trgu. Mariji Jelenovi za novo gostilno na Meljski cesti, Alojziju Lisjaku za otvoritev gostilne v Taborski ulici in Angeli Šramlovi za gostilno v Dajnkovi ulici. Dodatno k našemu poročilu o četrtko- vi seji mestnega sveta pripominjamo, da ;e sestavni del mariborskega muzeja knezoškofiski-lavantinski muzej, ki Predstavlja najdragocenejše slikarske in kiparske vrednote. Predlog, naj bi se Sornji prostori v gradu dali v najem Elizejskemu društvu, je podprl tudi lavantinski ordinariat kot lastnik knezo-skofijskega lavantinskega muzeja. Tujci iu Maribor. V prvi polovici oktobra je bilo proglašenih pri mariborski policiji 1159 tu cev, med temi so bili 404 ir.ozcmci. Med inozemci je bilo največ Dunajčanov, in sicer 46 oseb. Vojaški grobovi. Prejeli smo: Avstrijci so, kakor je poročal te dni tudi »Veternik«, na svoje stroške lepo uredili Grobove slovenskih fantov in mož v •Judenburgu in jim postavili celo ličen fPomenik. V kakšnem stanju so pa grobovi vojakov bivše Avstrije na našem Pokopališču na Pobrežju! Ne bi bilo leno in častno, če bi sedaj tudi mi pokadi pieteto do teh poko nikov z uredit-V|io njihovih grobov? Naj bi se v ta ^ifien letos pobiral števni dinar 1. r.o-,Veffibra na naših pokopališčih. Ob ob-■sku mrtvih darujmo za mrtve! »Cvetka« v Vetrinjski ulici. Na oknu neke gostilne se blešči reklamni napis: ‘Danes ofenziva na novo došli mošt. Vabi se vsili na dobro kapljico.« Iz pravoslavne parohi.e. Obveščajo se vsi starši pravoslavnih otrok, ki poseča-.J0 osnovne šole. da se bo s prihodnjim tednom vršil redni verouk v 1. dekliški °snovni šoli v Miklošičevi ulici vsak to-rek in četrtek od 15. dO' 15.45 za učence ]• in 2 razreda os. šole, od 15.45 do *b-30 pa za ostale razrede osnovnih, odnosno višjih ljudskih šol. Pirčev paviljon v Cvetlični ulici. G. ‘fc nas prosi, da obavimo z ozirom na naše včerajšnje poročilo o podretju njegovega paviljona: Poročali smo že, da bo, ko bo brivski paviljon obsojen v S|nrt. vihrala že 8 dni prej na njem črna Ustava. Sedaj pa mu še ni odbila zadnja ara. . P°čehova — Abesinija? Znano je, da Je v Abesiniji pitna voda prav dragocena reč Skoro pa bi človek moral pri-nicrjati našo Počehovo z Abesinijo, kajti nitl°gi počehovski posestniki nimao pitijc vode in morajo v nočni uri takorekoč goditi krast vodo v precejšnje razdalje. Kd A' bo prodrla misel, da je tukaj po- Dcben vodovod? zemljišče v Malgajevi in Gajcvl y !? na Pobrežju so se v smislu našega 'a vnega poročila bolgarski vrtnarji sicet zanimali in bi ga eventuelno vzeli v najem, dočim ga pa v resnici kupuje, g. Huter, ki namerava na tem prostoru zgraditi za svoje delavce stanovanjsko kolonijo, o čemer itak poročamo v zvezi s pobreško občinsko sejo na drugem mestu. »Branibor« priredi v dneh 9. novembra zvečer in 10. novembra dopoldne narodnoobrambne dneve ter prosi vsa društva in organizacije, naj se tej prireditvi pridružijo tako, da bo postala v resnici vsenarodna manifestacija za za-mejne brate. Prosi obenem, da bi se v teh dneh opustile vse prireditve in veselice. V prihodnjem tednu bo »Branibor« sklical poseben sestanek vseh pred stavnikov organizacij s posebnimi povabili ter prosi že sedaj za popolno udeležbo, da bo organizacija narodnoobramb nih dni vsestransko uspela. Mariborski mali harmonikarji (Šušter-šičeva skupina) se odpeljalo danes v Gradec, kjer bodo koncertirali v tako-zvani viteški dvorani. Mizarski luženjski tečaj v Mariboru. Število dosedan ih prijav za ta tečaj je še premajhno. Radi tega se tečaj še ni mogel vršiti. Nadaljnji interesenti iz Maribora ali mariborske okolice se naj brez odloga javijo za tečaj v pisarni obrtno-zadružnega nadzorništva na sreskem načelstvu. Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na ponedel kovo (21- t. m.) interesantno predavanje o naši mnogo premalo znani deželi »Prekmurje«. Dober poznavalec te pokrajine, ki je živel tam več let, g. prof. Stane Melihar iz Celja, bo opisal pokrajino in narod z vsemi posebnostmi in navadami, ki jih je izoblikovala stoletna zgodovina. Predavanje spremla mnogo lepih skioptičnih slik. V petek 25. oktobra predava g- senator dr. Frangež iz Zagreba o gospodarskih reformah moderne Nemčije. Mojstrska izpitna predavanju v Mariboru sc začnejo v ponedeljek '21. t. m. Udeleženci se zberejo ob pol 20. uri pri državni deški meščanski šolj v Kreko- vi ulici. V nedeljo popoldne predstava »Fantazija« z novimi svetlobnimi učinki in koncert v »Velik; kavarni«. »Nanos«. Radi nepredvidenih težkoč današna predavanja odpadejo ter se preložijo na poznejši čas. Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Ipavic Benjamin zopet ordini-ra. Maribor, Tomšičev drevored 4. Sokolsko društvo Maribor matica. Pozivamo brate in sestre, da sc v čim večjem številu udeležijo poslovilnega sestanka, ki ga priredi br. Sokolsko društvo Maribor I- v soboto 19. oktobra br. gen. Putnikoviču in Hadžiču ter dr. Cer-kveniču. Začetek ob 20. uri v telovadnici v inž. podoficirski šoli. Zdravo! Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi s svojim pevskim zborom v nedeljo 20. oktobra popoldne izlet v Laznico k Dobljekarju. Društvo vljudno vabi svoje člane in društvu naklonjeno občinstvo, da se tega družabnega izleta v čim več em številu udeleži. V sobo o 19. ob 14. uri in v nedeljo 20. oktobra ob 11. uri »Fantom X« je velik kriminalni film. Predvaja se po globoko znižanih cenah v »Grajskem kinu«. Abesinija 1935 je velefilm, ki je najpopularnejši in najaktualnejši film, ki se bo predvajal v celoti samo v »Grajskem kinu«. To niso samo odlomki iz zvočnih tednikov, ki nimajo nobene skupnosti, ampak je prvovrstno delo več mesecev največje berlinske tvornlce »Ufa«, ki je edina snemala Abesinijo 1935, kakor diha in živi. Restavracija Trije ribniki, J. Kliček. Odojčki, domače klobase, dobro vino, sveže pivo. Lutkovni odsek Sokola Maribor matice ponovi to nedeljo igrico Začarani gozd in odslej naprej igra vsako nedeljo. Zdravo! Narodno delavstvo v Mariboru priredi v nedeljo 20. oktobra izlet na Ptujsko goro. Vožnja iz Maribora do Sv. Lovrenca na Dravskem polju in nazaj stane 8.50 Din; odhod iz Maribora ob 5.38 uri, povratek ob 20.43 uri. Vabimo vse prijatelje in njihove družine, da se tega izleta udeležijo-^ Plače se znižujejo, cene življenjskih potrebščin zvišujejo; v Javni kuhinji na Slomškovem trgu, kjer je kljub temu dobra in vredna hrana treh razredov, pa stalno narašča število gostov. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Maverjeva in Sirakova lekarna, jutri v nedeljo pa Minafikova in Ko-nigova lekarna. Protekcija se je slabo izkazala. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča sta bila včeraj obso-ena 31-letni delavec Ivan Gašpur na leto dni strogega zapora in dveletno izgubo častnih pravic ter njegova žena Otilija na 2 meseca strogega zapora, pogojno na 2 leti. Gašpur je namreč obtožen trikratnega vloma v skladišče tekstilne tvornice Doctor in drug ter odnesel raznega blaga v vrednosti okoli 7000 Din in da je izvršil vlom tudi v strojnico Župančičeve tvrdke, kjer je odnesel elektromotor, vreden okoli 1000 Din. Ker je njegova žena Otili a o vsem tem vedela, je bila tudi ona soobtožena. Pri mzoravi je izjavil zastopnik tvor-mce. da je Gašpur po protekciji prišel do službe v tvornici. Brzovlak ie do smrti povozil približno I km od postaje Cerknice 33-Jetnega progovnega nočnega ■ čuvaja Ruperta Panzi'a iz Jelencev št. 12 Mrtveca so prepeljali v šentiljsko mrtvašnico. Za-"nšča ženo m nepreskrbljenega otroka. Povožena. Tkalec K. je včeraj opoldne na koncu državnega mostu povozil 6-'etno Marico Kovačičevo, ki je pri padcu zadobila nekaj lažjih poškodb. Nesrečo so zakrivili otroci, ki so se na cesti igrali. Mesto odgovora nož v hrbet. Posestnik F"ranc Pregl v Hočah je slišal po noči na dvorišču sumljiv ropot. Ko je šel pogledat, sta sta'a pred njim dva neznana moška in ko ju je vprašal, kai hočeta, je nenadoma zablisnil nož in Pregl se je v krvi in z nevarno rano na obrazu zgrudi! na tla, Na njegove klice na pomoč so prihiteli domačini, napadalca oa skr izginila v gluho noč. Lažni davkar. V septembru je umrl posestnici Mariji Čemečevi v Gruševju pri Tepanju njen mož in je to priliko izrabil neznani slepar, ki se ji je nekaj dni po moževi smrti predstavil za davkarja StrgaFa iz Konjic- Povpraševal jo je po dolgovih in če rabi posojilo. Žena je sleparju zauoala tem bolj, ker je vedela, da je v Konjicah res neki davkar Strgar. Zalo mu je vse zaupala in dala možakarju 1500 Din za razne takse, kajti lažni davkar !i je obljubil dolgoročno posojilo in izbris vseh zaostalih davkov. Seveda ni bilo o posojilu, denarju in možu nikakega glasu več. Zadevo ima v rokah tudi mariborska policija, ki je sle-pariu že na sledu. Še en kolesarski tat aretiran. Danes ie tukajšnja policija aretirala komaj 18-letnega de’avca M. F. iz Žerjavovcev, ki pa se je že nekaj dni potikal po Mariboru in kradel kolesa. Stanoval je pri neki stranki v Mlinski ulici. Pri hišni preiskavi so detektivi našli v njegovem kovčegu mnogo raznih delov z demontiranih koles, zaplenili so mu pa tudi žensko kolo, o katerem pravi, da mu ga je dal včeraj aretirani kolesarski tat Pavle Krajc. Tudi F. je drzen kolesarski tat, ki bo po zaslišanju romal za zamrežena okna. Kolesa kradejo. Včeraj je bilo ukradeno tkalcu Karlu Verdoniku izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti še popolnoma novo kolo znamke »Wanderer« s tovarniško številko 552555. Ukradeno vozilo je vredno 2000 dinarjev. Tudi v kleti skriti penezi niso vami pred dolgimi prsti. To je doživela posestnica Roza Šrot v Selnici ob Muri, ki je imela svoje prihranke v znesku 1083 Din skrite v kleti. Vršijo se poizvedbe, kako in kam je denar izginil. »Krščene lisice« na delu. Posestniku Justinu Kandolinu v Studencih je izginilo 6 kokoši; posestniku Jožefu Orešiču, istotam, 8 kokoši. Posestnici Tereziji Wirt pa 10 kokoši. Krščenim lisicam so za petami. Vlamljajo. Pri posestniku Ignaciju Gradišniku v Studencih pri Poljčanah so ponoči rokomavhi vdrli v spalnico in tamkaj pobrali raznega perila, obleke, jestvine, zlato žensko verižico in razen tega 130 Din gotovine. Orožniki vršijo poizvedbe. 20-dinarski falziflkat se je včeraj pojavil v neki mariborski gostilni. Policija je kovanec zaplenila. GRAJSKI umo Telefon 22-19 Od danes dalje svetovnoznana opereta e že z dvorišča opazil, ca gori v Sidim sobi luč. Prepustil je avtomobil šoferju in odšel skrušen v Prv° nadstropje. Pred vrati je za tre-uotek neodločno obstal. Srce mu je bilo Nemirno, roke so mn drhtele. Potem se le ojunačil in potrkal. Hip nato so se y>"ata odprla: pred njim je stala njegova zena. Osuplo se je zastrmela vanj in se kakor v istinktivnem strahu umeknila. Ervin je n- pozdravil in tudi ona je molela. šele čez nekaj mučnih trenolkov je dejala: "Ti si... Od kod prihajaš?« "Dovoli « je odgovoril, v rad bi govo-,'1 s teboj.« »Prosim...« Vstopi! !e in zaprl za seboj vrata. Bila sta sama. Stala sta si drug drugemu nagoti in se jasno zavedala, da je napuhi čas zadnjega usodnega razgovora. '•Sedi.« it dejala Sida in mu ponudila jtiesto v naslanjaču, toda Ervin je od-Motv ■ »Hvala Govoril bom stoje.« »Kaj se je zgodilo?« ga je vprašala z ^taienim nemirom, dasi je dobro vede-'3. čemu je prišel. 'P!l sfni v Mariboru...« je pričel ne- odločno. »Pri tvojem zdravniku. Dejal mi je. da se ti je zdravje izboljšalo, ti si mi pa zatrjevala, da bolezen napreduje.« Umolknil je in pričakoval, da bi mu odgovorila ter pomagala- nadaljevati, odgovorila mu pa ni. Stopila je k oknu in se zastrmela v večer. »Dejal mi je tudi, da...« Prekinil se je sam sredi stavka in ni mogel dalje Potreboval je nekaj hioov skrajnih naporov volje, da je izrekel tisto težko besedo: »Dejal mi, da si —noseča...« Sida je še vedno molčala. »Je res? — Zakaj mi ne odgovoriš? Se morda ni zmotil?« »Ne...« je dejala komaj slišno. Glas ji je nervozno drhtel. »Največ tri mesece...« »Da.« ' se torej vse res?« fVse.« »Potem je tudi res, da otrok, ki g« no-si<- pod srcem, ni moj?« Naslonila se je s čelom na 'Hpo. »Je ali ni?« »Sam veš ..« »kaj?« »Da ne rnore biti. .« Ervin te vztrepeta' in se naslonil z roko na naslanjač da ne bi padel. V hipu st mu je zazdelo da mu je zaplesala pred očrni vsa soba / vso opremo in se vrti v diV'em diru v prepad. Skoraj bolj mehanično kakor •: voljo je vprašal: »Čigav torej?« »Tistega, ki sem ga ljubila še pred»n sem te spoznala , .4 »Tistega, ki si ga ljubila še preden si me spoznala? Kdo je tisti?« »ime ni va.?ru>.« »Kaj je potem vazno?« »Nič.« »Sida . .« Strašni ndaici, ki so padli po nicrn iz »ijenih priznanj, so mu zdrobili mi: in plahost. Planil js k mej, jo zgrabil za roke, stresel in kriknil s čudno spremenjenim glasom, kakršnega Sida še nikoli ni sliša’a: »Ti si me varala. Zanosila si z drugim. In sedaj mi nočeš niti povedati, kdo je ta, ta...« Tedaj je hipoma izginil njen mir, živci so ji zatrepetali in z močjo, ki je Ervina osupnila, se je osvobodila njegovega trdega prijema. Odskočila je vstran, obstala pred toaletno mizico ter zaupila s histerično hreščečim glasom: »Stran! Ne dotakni se me! Da, varala sem te in te še varam. Zanosila sem z drugim, ker s teboj nisem mogla, ker sploh moški nisi.. Ako želiš in ti bo potem odleglo, ti povem vse, od začetka do konca Ljubila sem drugega z vsem ognjem svoje mladosti, še preden si stopil na pot mojega življenja in ga uničil. Ljubila sem ga in sem se hotela z njim poročiti, prav tedaj, ko je segel zverinski pohlep tvojega očeta po našem domu in ga zrušil. Ko si se kakor jež v lisičjo lukn:o vrnil v Silanovino, si mi bil zopern in imela sem zale le pomilovalen posmeh. Niti v najbolj neumnih sanjah ne bi bila mislila, da postaneš kdaj moj mož ...« Ervin je bledel. Tresel se je po vsem telesu in se naposled kakor ubit zrušil v naslanjač. »Čemu si mi potem lagala, da me ljubiš, čemu si se z menoj poročila?« je zajecljal. »čemu. čemu... Podrli ste mi krov nad glavo; meni in mojemu očetu. Ko je videl, da mu ostane le še pot pred njim in izvedel, da me ljubiš, je pritisnil name in nanj, ki sem ga ljubila. Postavil nama je nož na grlo: »Ločita se. ali pa se ustrelim-« Potem je stopil predme in zahteval, da postanem tvoja žena in s tem rešim zanj Silanovino, njegovo kraljestvo in veljavo. Nateral me je v zagato. iz katere ni bilo nobene druge rešitve več. Vdala sem se in stopila s teboj pred oltar, toda moje srce je ostalo daleč od tebe; bilo je vse pri onem drugem. * (Se bo nadaljevalo.) ¥ zakonskem robsivu Sodišče v Subotici je prejelo te dni “enavadno prijavo, ki jo je poslal 22-|etni brivski pomočnik Joco Mamiirovič. y svoji prijavi je navedel za današnje Lase skoro neverjetno zadevo, oziroma £Sodbo, o kateri so se razpisali vsi su-kotiški listi in govori o njej vse mesto. Brivskega pomočnika Mojmiroviča je Prisilila neka mladenka, ki je sploli ni ^aral, v zakonski iarem. Seznanil se je 1 njo pred mesecem. Ujela ga je popoldni a v svoje mreže. Pregovorila ga je 1,1 iz Subotice sta odpotovala v Vuko-Pod pretvezo ga je izvabila v cer-*ev in pred oltarjem ji je popolnoma p°d njenim vplivom prisegel zakonsko Jvestobo. Po poroki je Mojmirovič skuhal pobegniti, toda zaprla ga je njegova Jievesta v neko sobo, iz katere ni mogel brez njenega nadzorstva v svobodo. Tako je preživel nekaj tednov v pravem zakonskem robstvu, dokler se mu ni posrečilo obvestiti svojih staršev, ki so prispeli v Vukovar in ga s pomočjo policije rešili iz ujetništva mlade žene. Mojmirovič .ie vložil tožbo za 'ločitev zakona, obenem pa prošnjo za cerkveno oblast, da njegov zakon razveljavi, ker je njegova nevesta s pomočjo nekega svojega prijatelja in Mojinirovičevih dokumentov prevarila cerkveno oblast. Zverinski oče. V Bosanskem Brodu se je predvčerajšnjim odigrala grozna družinska tragedija v hiši zidarja Antona Šakiča. Šakič je bil pijanec, delati ni hotel in je zanemarjal svojo ženo in petero otrok. Ko sta se oče in mati prepirala, so bili otroci I vselej na strani matere. Tako sta se sprla tudi kritičnega večera- Ker se je hotel Šakič dejansko lotiti svoje žene, je materi priskočil na pomoč njen 15-Ietni sin Milan. Oče je v svoji jezi pograbil sekiro in razklal z enim udarcem svojemu sinu glavo. Sin je bil pri priči mrtev. Ko je Šakič opazil kri, je ves besen ponovno planil na svojo ženo in na veliko srečo je ubogi revi prihitel na pomoč sosed prav v hipu, ko je Šarič zavihtel sekiro nad glavo svoje hčerke, ki je branila ma ter. Šariča so orožniki takoj zaprli. Nečuven vandalizem na leningradskeni pokopališču. V zadnjem času se moskovski listi veliko bavijo z nezaslišanimi razmerami na leningradskem pokopališču. Tako služi 'na primer grob slovitega Ivana Turgenjeva za kuliso fotografom, pred katero se lahko vsakdo da slikati za 15 rubljev. Toda veliko hujše nego te žalitve v čutu pietete so nesramne tatvine, ki ne gredo samo na račun poedin- cev, ampak tudi takozvanega »Pogrebnega trusta«. Tako so n. pr. ukradli z grobov znamenitega kritika Bjelinskega in ustanovitelja ruske socialne demokracij Plehanova vse vence in okraske. Tudi je izginilo nešteto nagrobnih spomenikov umetniške vrednosti in zgodovinskega pomena. Celi vozovi me* tc.!:iih vencev so .‘:e odpeljali in izročili pogrebnim trgovinam »Večnost« in »Momiment«, kjer se prodajajo kot novi. V Sinveropolu na polotoku Krimu so ulice tlakovane s kamenitimi ploščami, ki so bile ukradene z najrazličnejših grobov. Nič ne de. Gost: Gospod natakar, ta jedilni list je predvčerajšnji. Natakar: Nič ne dr, ker lahko dobite še vsa jedila, ki so na njem navedena. Mali oglasi Rasno 10S TICHY IN DRUG ^%ces elektrotebnmčno po ni t’e- Manbor Slovensko • 16. tel. 27—56 ‘zpeliuie ,eMtroinstalaci)e stanova m hiš. vil gospodarski! i^iektov zaloga motorjev ^tencev svetilk elektroin italaciiskega blaga 00 kon «2!r,“i'nih :enah l \ k°vine. litine ter vsakov st-ne stroje kupuje in orodaia D° najkulantnejš!h dnevnih ie"ah vsako množino Justin Gustinčič. Maribor. Tattenba Sl^va ul 14.____________3704 popravila damskih KLOBUKOV ysch vrst. najmodernejša obli-' “a- dobra izpeljava, prevza-, -116 po najnižjih cenah m hitro' 2vrši Ana Hobacher. Alek-!aiidrova 11._________ 3775 V HIGIJENIČNI MESMtCl Orožnovi ulici orlponča Prvovrstno sveže Meso po °>'dnih cenah loško Radi y 3402_____________ zima se približuje. el° ugoden nakup vsako-rstnih štedilnikov in peči l 1 Justinu Gustinčiču, Mari-Tattenbachova 14. 4610 IŠČEM 40 let staro varuhinjo za mesecev starega otroka, q enhidno dam otroka v ui£ • Vprašati Kejžarjeva UiiSl_26. 4747 Kleparska in vodovod* solM popravila 1(1(10 in poceni pri Franjo bar:.r b a- kleparstvo, Tru-Va 4. Tel. 24-24. 4771 ALI VEŠ? da dobiš moške toplaiu-e s petami za Din ?8.—. ?enske s petami Dim 16.—. Blago prvovrstno in to samo rri l ovcu, Glavni trg 4, dvorišče. 4790 NAZNANILO! Gospod Bazzanella Julius, trgovski potnik, ni več upravičen za tvrdko »Radodtel.'« trgovina s poklicnimi oblekami Tattenbachova ulica. Maribor. nreiemati nobenih n?-ročil in inkasov. 4806 Posest LEPA HIŠA v Ljubljani, 11 stanovanj, z vrtom in parcelo 360.000 Din. Valjčni mlin z žago in oljno stiskalnico 120.000 Din. Do-bičkanosna lesna industrija, vodni pogon. 120.000 Din. Posestvo, 29 oralov, s pridelkom, tri hiše. gotovina 175,000. Posredovalnica »Rapid«, On-vposka 28. 4808 CEVU* popravljam na zahtevo takoj po najnižji ceni to* BENKO Rotovški trg Naprodaj blizu šole ENODRUŽINSKA NOVA HIŠA z vrtom. Pobrežje pri Mariboru, Gajeva ul. 5. 1756 MALO DRUŽINSKO-HIŠO z vrtom vzamem v najem, eventuelno kupim. Ponudbe na upravo »Večernika« nod »Levi breg«. 4758 KOKOSOVI TEKAČI in brisače, linolej. voščeno platno, umetno usnje v speci-jalnih kakovostih dobavila najceneje samo Novak, Koroška 8. Vetrinjska 7 4285 DOP^O OHRANJEN globoki otroški voziček na prodaj za Din 220. Studenci. Cankarjeva 7. 4794 Kuni m NAJBOLŠE PLAČUIEM staro zlato, srebrne krone in umetno zobovlje. A Siumpf, Koroška cesta 8 4369 MOŠKO KOLO v dobrem stanju kupim. Pekarna Čebokli. Glavni trg. 4761 JEDILNE IN SPALNE SOBE siperane. poHtirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48. UGODNA PRILIKA! Radi premembe razsvetljave v kavami »Jadran« Je 7 komadov petdelnih lestencev (lustrov) ugodno naprodaj. Vprašati pri blagajničarki. 4836 Lepa, novozidana HIŠA, prostorna, veliki vrt, studenec. ugodno naprodaj tudi za vložne knjižice. Podlipnik. Tezno. Ptujska c. 97. 4786 Prodam proceni POSESTVO z gospodarskim poslopjem obstoječe iz 3 kuhinj, 6 sob, vrtom, njivo in sadonosnikom Tezno, Ptujska c. 54, Maribor. 4788 DRUŽINSKE HIŠE. vrt 13.000. 18.000 25.000 itd Posestva od 30.000. Obresto-nosne hiše od 100.000 Din na prej. Vile. mestne, eno- in večdružinske, 150.000 Din proda Posredovalnica Marfhor. Slovenska ulica 26. 4798 ODKUPIM HRANILNO KNJIŽICO »NARODNI COM« do 6000 Din. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »6000«. 3772 Prodam POSTELJNE ODEJE kupite na vsak način najboljše samo v specialni trgovini A. Štuhec, Stolna ul. 5. Odeje samo z belo vato od 78.— Din naprej. 4779 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V Weixl. 9-t PRODAM HARMONIKO in otroški plašček. Naslov v upravi. 4719 ODEJE iz vate Din 75.—, odeje iz puha 580, solidno zajamčeno v lastni izdelavi pri Novaku. Koroška 8.________________4765 DVE KRASNI NAGROBNI SVETILKI. decimalno tehtnico, električno svetilko s stojalom proda napol zastonj Schwarz, Klavni-ška 14. 4793 »SINGER« ŠIVALNI STROJ. Singer mota in pisalni stroj proda poceni tnehanikar Draksler, Vetrinjska ul. 11. Lokal ODDAM več lokalov, pripravnih za vsako obrt, skladišče in pi= sarne. Najemnina nizka. Naslov pri »Večerniku«. 7712 Sobo odda SOBO oddam s posebnim vhodom, eventuelno s štedilnikom. Pripravno za železničaria ali zakonski par. Studenci. Jurčičeva 95. 4750 CE VIJE najnoveših oblik in solidne izdelave po konkurenčnih cenah nudi samo LEO BUB Č Stolna ulica 4 OPREMLJENO SOBO oddam Barvarska 3-1. 4791 Stanov simSe Komfortno štirisobno STANOVANJE ob parku oddani takoj. Kaič, Vrazova 9. 4760 ODDAM STANOVANJE. Tvorniška c. 24. 4762 Zakonski par brez otrok išče s 1. decembrom STANOVANJE, sobo in kuhinjo z elektriko za 2.V) Din. Ponudbe na upravo »Večernika« pod «250«. 47S9 DIJAK. višješolec, išče solnčno stanovanjc. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »524«. 4796 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. Ko* roška 27. vrata 3. 480? Službo dobi OPREMLJENO SOBO oddam dvema osebama. Koseskega ul. 47. 4753 KOŽUHOVINO FINO. kakor navadno, kupujte pri Železniku, Kopališka ulicA Prevzema popravila. 478J MODERNI OTROŠKI VOZIČEK. dobro ohranjen. počen! na orodaj. Radovanovih, Stritarjeva ul. 30. 4805 V nalem OPREMLJENO SOBO s štedilnikom iščem. Ponudbe na up;avo pod »Točen plačnik«. 4759 OPREMLJENO SOBO posebni vhod, takoj oddam. Wildenrainerjeva ul. 11-111 (poleg sodišča). 4784 IŠČEM V NAJEM gostilno ali točilnico v Mariboru. Ponudbe na upravo pod »Pridna«. 4801 SOBO odda samostojna gospa gospodični ali gospodu takoj ali s 1. novembrom. Mlinska 35. 4797 LEPO* SOLNČNO SOBO- z uporabo kopalnice, blizu kolodvora in parka, oddam finemu stalnemu gospodu. Can karjeva 14, visoko pritličje, vrata 3. 4795 SOBO S HRANO oddam. Vrbanova 28, pritličje i desno. 4802 POŠTENEGA VAJENCA sprejme Karl Tratnik, pasar in srebrar, Maribor, Orožnoj va ulica 3. 4733 UČENKO sprejme za belo perilo salon »Eva«, Aleksandrova 39. 4764 Slutbo išie GOSPODIČNA z večletno pisarniško prakso;. skromna, vestna, poštena iti delavna bi rada nastopila službo pisarniške moči, ali blagajničarke, ^rerri proti zmerni plači, položim lahko kavcijo. Nastop po dogovoru^ Naslov v upravi »Večernika« 4778 Pouk ANGLEŠKI POUK Miss Oxley, Krekova 18. 4754 spadajoče posle t o i n o in k u t a n t n o Podružnica: CELJE nasproti pošte, pr Južnoštajerska hranilnica vloge in kn/liite na tekoii račun po na/ugodne/iem obrestovanju V globoki žalosti naznanjamo vsem so-lodnikom. prijateljem in znancem tužno vest da je umrl naš predragi mož, oče. brat, stric, gospod Dr. Karei Koderman Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 19. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju. MARIBOR. 18 oktobra 1935. ,80£ Melanija Koderman, soproga, Breda, hčerka, Josipina in Josip Bizjak, sestra in svak, Dominik Bezenšek, nečak in ostalo sorodstvo. ALI STE ROJENI MED LETI I859—1919 * Citateljl In tltateljlce tega lista rojeni med 1859—1919 se Iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje Ime ln natančni datum rojenja. Sijajni astrolog, katerega znanstvena razlskavanja so splofino priznana ln obsežno komentirana v vsem tisku, se Je odločil, da t>o Clta. teljem ln čltateljlcam tega lista objavil svoje senzacionalne študije na podlrv-gi katere morejo generacije rojene med 1859—1919 zbolj-Sati svojo eksistenco ln do-SmiE0~