Štev. 4.	V Ljubljani 1. aprila 1878.	Leto VIII.
N«ro«' niM •»: naprej pU?nJf
in poji 1J» n-
irfr*a>
vn » Llngar-I Jertt nlirjüj bil. it. i r Ljubljani.
Časopis s podobami za slovensko mladino.
Linul je zopet jeden dati, Za gì re solućece se skriva, Po ravnem piS pihlja hladan, in zemljo sveti mir pokriva.
Trpenja spet mi dan je nov Prežel — in bliže mi je dóba: Ko rešen svetnih bom okov, Presrećen bodem unkraj — groba.
Janko Ijéban.
„Moja mati pride po mene."
(Poslovenil J. Vidic.)
Divjanje krvavega boja seje uleglo, bilka je bila končana, topovi so omolknili in gost dim strahovitega gromeuja strelnih priprav se je razpršil na vse strani sveti Začelo se je zdaj iskanje ubogih ranjencev in pokopivanje na bojišči padlih vojakov. — Strašen in grozovit pogled se je odprl mojim očem. Pot m j« peljala na pokopališče, kder je bil ravno pogreb. Mrličev nij bilo treba nositi iz daleč, ker največ padhh vojakov je ležalo na cerkvenem pokopališči samem. Mrtvi so padali k mrtvim. V cerkvenem stolpu (zvonikn) je topova krogla naredila veliko skoznjo (lukujo), a farovž je bil še bolj poškodovan. V zupuikovej sobi je obtičalo jedenajst sovražnikovih krogeL Pred občinskim
vodnjakom je stala vojaška straža, da je varovala še zadnji ostanek mrzle vode za uboge ranjene vojake. Ravnokar so dohajali pešci na cerkveno pokopališče, nesóé svojega stotnika k pogrebu. Tikoma cerkvenega zidd so ga v grob položili, in začrtali njegovo ime na steno božj« hiše. In predno je solnce zatonilo za gorami, začrtano je bilo še mnogo drugih imén na cerkvenem zidu. Iz bližnje hiše prinesó še dva druga mrliča ; prvi je bil ruski kristjan, a drugi turški muhoinedan. Za mrličema sta šla dva duhovnika, jeden pravoslaven, drugi muhomedansk. Pokopala sta mrUča vsak po svojem obrédu. — Sredi cerkvenega pokopabšča je stal na levem prostoru velik križ, obdan s košatimi lipami. V jedno teh dreves je topova krogla priletela in mu košate veje razdrobila, da so drobni kosci križema po tleh ležali v znamenje, kake nasledke imajo krvavi boji.
V lepej in prostornej cerkvi so ležali ubogi ranjeni vojaki tako drug poleg druzega, da mi je bilo posebne pozornosti treba, da ne stopim na katerega in mu njegovih skelečih ran ne ponovim. Nekateri teh siromakov so sim ter tja čepeli po cerkvi, a drugi so ležali okoli oltarja in milo zrli v podobo križanega Jezusa. Orgle in prižnico so bili iz cerkve odnesli, okn» so bila razbita in vendar je bila ta hiša božja vsem prebivalcem tega kraja živa pridiga, iz katere jim je glasno na ušesa donelo: „Pridite k meni vsi, ki ste s križi in težavami obloženi, da vas tolažim in krepčam!" In res je bilo , na tem svetem kraji mnogo siromaštva, nadlog in težav nakopičeno. — Tii je ležal jeden z razbito glavč, ondu zopet drugi z odtrganima rokama, ki se je zvijal v zadnjem smrtnem boji. — Zdaj pridem do podobe matere božje. : Okoli nje je iežalo dvajset mrtvih vojakov ; nekateri z napólu odprtimi in 1 medlimi očmi, ki so bila uprta v zalo podobo matere božje. Drugi so še držali križčeke in móleke v svojih mrtvih rokah ; gotovo so ti ubožčeki do zadnjega vzdihljeja molili in td pred podobo matere božje svojo dušo v božje roke izročili. Zahajajte sobice je užć svoje zadnje žarke uprlo na krvavo bojno polje, da se poslovim od tega prežalostnega kraja za mene.
Na nečem vzvišenem kraji krvavega bojišča, kder so gotovo bili topovi nastavljeni, bil je topov drog zapičen v zemljo. Poleg njega je ležal rumunski topničar. Obč nogi mu je bila sovražna topova krogla zdrobila. Njegovi tovariši so mu bili telečak (tornister) pod glavo položili Rane mu nijso bile obvezane in siromak je užč skoraj pojemal Ležal je mirno pri popolnej za-vésti, in bilo mu je videti, kakor da bi nič ne čutil svojih bolečin. Jaz takčj skočim raz konja in mu obvežem kmréóe rane. „Ali vas rane badò peko?" vprašam ga prijazno. „Nč! nobene bolečine ne čutim," odgovori mi siromak. „Ali bi morda radi svojim znancem in sórodnikom kaj sporočili?" vprašam ga dalje. — „Mar misbte, da bodem umrl," zajeeljä ubogi ranjenec. „Tega ravno ne mislim, a vi ste hudo ranjeni in gotovo preteče dokaj časa, predno toliko okrevate, da morete k svojim domačim ljudem !"
Nato mi ranjenec prekine besedo, rekoč: „Jaz nijsem daleč od tega kraja domä ; moja mati je gotovo uié slišala gromenje topóv in prepričan sem, da pride po mene." — Ko mu še povem, da je iz bližnje okolice vse pobegnilo in svoje domovje zapustilo, je ranjenec še bolj trdil in me zagotovljal, da njegova mati pride ponj, rekoč: „o moja mati u '/A pride po mene, jaz to gotovo vem, saj mi je ona še zmirom pomagala, toraj me tudi zdaj zapustila
__ Ko ga še dalje skrbno poslušam in opazujem, vpraša me še je-denkrat z milim glasom. „Ali vi res mislite, da moram umreti?" — nNè, teija ne mislim, nego to me skrbi, ker tukaj ležite popolnoma sami, ter mislim, drv bi bilo bolje za vas, ako vas bi v bólnico prenesli, kder bi imeli lehko dobro postrežbo."
rKakor Bog hoče! Moja mati, to vem. pride po mene!" odgovoril mi je ranjenpp s pojemajófim glasom. Nato me prosi za požirek hladne vode, po katero mi je bilo treba skoraj pol ure daleč jézditi; a vendar mu obljubim, da mu je prinesem. Ko se pa z vodo k njemu povrnem, vidim, da je siromak i<> zadnjikrat vzdihnil, ter potem takój — umrl. Siromak nij več potreboval hladilne vode. — Za nekaj časa vidim, da se mu ustni malo zmézijo in zdelo ne mi je. kakor da bi bil še jedenkrat vzdihnil: rdà, dà, moja mati pride po mene !" in v tem trenotku se mu lep smehljej prikaže na ustih. Umrl je kakor otrok, ki v naročji svoje ljube matere sladko zaspi, ter se nikoli več ne izbudi. Ta trenotek mi je segel v dno sreä, in zdelo se mi je, kakor da Iti sanjal. Pokleknem pred umrlega vojaka ter molim za ubozega siromaka, ki svoje matere na tem svetu nij več dočakal.
Ko se v bolnico povrnem, pričakovala me je ondu stara žena v slabej pa snažno-j obleki. V roki je držala velik zveženj, v katerem je bila posteljna oprava zavita. S tresočim glasom mi pripoveduje, da pride iz bližnje okolice, da je uboga vdova, ki se s svojo hčerko težavno živi od perila. Njen sin je odšel v vojsko, in ker je slišala gromenje sovražnih topóv, nij jej dalo poprej miril dokler se nij podala na ta kraj. da poizvé po svojem sinu, mislèC, da leži ranjen v vojaške j bólnici. Jedino posteljno opravo, ki jo je imela s svojo hčerko, vzela je s seboj za svojega ljubega sina, iu hčerka iz ljubezni do svolga. brata rada Ml doma na trdej blatni. Uboga ženica v velikih skrbèìi za svojega sina. iskala ga je uže na več krajih, a zamän, ker jej nihče ne Vé povedati o njenem sinu.
P Xeka usmiljena sestra s« usmili uboge matere, ter jo priju-lje k nam v Lóliiico. Tukaj je mislila, tla najde svojega sina, katerega bi rada v s seboj prineSeno mehko posteljo položila.
In uboga mati je nasla svojega sina — položenega v naročje matere črne zemlje, našla ga je na órtem hribcn poleg topovega droga. — Z žalostnim m. potrtim srcem se je vrnila domóv k svojej hčerki na slamnato posteljo. — --Mati je res prišla po svojega sina, a — prekasno je bilo !
Strasten človek.
Kar je ladja brez krmila, Plavajoča sim ter tjć; Kar je slepec, ki vodila Prave poti več ne vé:
To je človek tu na sveti, Ki je hudim strastim vdan, Malo njemu je živeti, Pade rano v grob hladan.
Janko Lehan.
Gledališke igre za mladost. 1S*U g«4««.
Gledališka igra za otroke v 3 dejanjih.
(Poslovenil Ivan Tomšič.)
Osebe:
Tone, mali godec, detek 13—14 let star. Minica t
Ivanek / br»t m sestra. Lovto Divjak, deielc 13 let star.
Prvo tlejjijnje.
(Igralièèe v prostem na zelenej grivi; ob desaej strini grmovje, ob levej cesta v mesto.)
PRVI PRIZOR
Tone (sam). 0, na vsem svettt ga nij ubižnejšega dečka od mene. Oča so mi omrli v vojski, a moja preljuba in dobra mati, ki me ljubi kakor ze-nico v očesu, leži slepa in bolna v postelji v največjem siromaštvu. Noč ia dan joka in razklada Bogi svoje reve in nadloge. Uè, nfc, tako ne sme dalja trajati; dosti je uži bolečin in trpljenja! Gosli vzamem in grem v mestom ondu zaslužim toliko, da preživim sebe in nbogo mater. V našej visi nij aii zaslužka ; ljudem postajam uži nadležen s svojimi gosli, povsod me ginijo od hiša nadležnega škripača. V mestu najdem boljših ljudi, tega se nidejam, ker vem da je Bog dober in usmiljen oče zapuščenim vdovam in sirotam, ter tudi mene in moje bolne matere ne zapusti. — Nu, kakšno pesen naj pojem, da bi segla ljudim v srce in jim ga mečila? Ljudji, ki nemajo usmiljenega srci, ne čutijo bremena, ki ga nosimo siromaki! — Ha! zdaj mi pade na um pe-senca, ki sem jo sam zložil. (Misli). Hm ! Pesenca se ne glasi dobro, ako je ne spremljam na gosli. Pridite tedaj k meni, preljube moje gosli, da mi spremljate pesenco, ki jo je zložil ubožui deček ubožuib roditeljevi (Gre, da bi vzel gosli, a zapazi, da mn jih je nekdo ukradel, ko je on govoril sam s seboj). Kaj je to? Joj meni! Zdaj sem izgubljen! Nemam gosel, ki so bile jedina zapuščina ranjeega očeta itt jedini pripomoček, s katerim sem služil kraha sebi in ubogej materi. Kaj naj storim zdaj? Mati nemajo niti skorjice kruha pri hiši. Moj Bog! moj Bog! usmili se ubozega dečka! (Vije z rokama ter joka.)
DRUGI PRIZOR. Minica in Ivanek (prideta vesela). Tone. Ivanek. O prekrasnega dneva! Nij ga temnega oblačka na nebu in solnce sije v vsej svojej bliščobi!
Minica In kako lepo cveti cvetlice. Zdi se mi, kakor da bi se zemlja pripravljala za kak velik in poseben praznik.
Ivanek. In tudi ptički lepo pojó. Kako dober je vendar ljubi Bog, ji j« vse tako lepo urediL Kaj ne, Minica ?
M i ni ca. Dà, dà, ljubemu Bogu bodi čast in hvala! Ako ti je všeč, ljubi bratec, tjà v senco sediva in odpočijva si malo. (Podaš»), Kaj je to? ili nič ne slišiš, Ivanek ?
Ivanek. Dà, dà. tudi jaz slišim, kakor da bi nekdo jokal.
Minica. Zdaj zopet! — Ali slišiš P
Ivanek. Kaj ne bi slišal. To je kako ubogo dete, gladno je in joka. Idiva tjà hi poglejva. kaj mu je. Morda mn lehko kaj pomagava. (Gresta dalje.)
Minica. Ali ga vidiš, ubozega dečka, ondu pri 6nem grmovji? Z rokama vije in se bridko joka. Bog védi, kaj se mu je žalega zgodilo.
Ivanek. Idiva in vprašajva ga. (Oba je mu približujeta.)
Minica (dečku). Povédi nama, kaj se ti je žalega zgodilo, da se jokaš? Glej, kako lep je dan! čuj, kako milo pojó ptički, a ti se jokaš in si žalosten?
Tone. O pustita me, da se jokam, pomagati mi tako ne znata in ne moreta I
Ivanek. Kdo v6? — Povédi nama, čimn se jokaš, in potlej vidiva, je-li nama mogoče, da ti pomoreva.
Minica. In če bi ti ne mogla pomagati, potlej bova žalovala s teboj ; človeku je laže prenašati težave in nadloge, ako ga kak drug človek tolaži.
Tone. Hvala vama, ljuba otroka, za vajino sočutje! A zdaj me po-slušajta, da vama povem, kaka nesreča se mi je zgodila. — Počival sem tukaj na zeleni grivi (trati) ter sera ravno nekaj premišljeval, kar sem storiti nameraval. Za menoj v travi so ležale gosli, moje jedino veselje. Ali ko se obrnem, zapazim v svojo veliko žalost, da mi je gosli nekdo ukradel.
Ivanek. Ali nemaš očeta, da bi ti kupil druge gosli?
Tone. Oj temu je uže dolgo, kav mi so v vojski umrli moj dobri oče; a mati mi je slepa in bolna leži v postelji. Beva si ne more ničesar zaslužiti z rokama ter živi v velikem pomankanji in trpljenji. Da bi sebi in ubogej materi izprosil potrebnega kruha, hodil sem z gosli v roci od hiše do hiše, pevajoč priproste pesence, ki so me jih mati naučili. Mnogi so mi dali po košček kruha, drngi po kak krajcar, a zdaj so se ljudje užč naveličali mojega petja in povsod me podé izpred vrat. Odločil sem se, da grem v bližnje mesto, ter tam poiščem usmiljenih ljudi, ki bi mi kaj darovali za moje petje in sviranje na gosli. A zdaj mi je še to moje poslednje upanje splavalo po vodi, ker nemam gosli, da bi ž njimi pokazal, kar so me oče naučili. (Obrne se strini in joka.)
Ivanek (prijazno). Ne jokaj se!
Minica. Ne jokaj se! Kdor preveč žalnje, lehko izboli; in kaj potlej? Veš kaj ? Ostani tukaj, midva greva domóv in prosiva starišev, da nama dadó živeža za tebe in tvojo bolno mater.
Ivanek. In kadar moj oče z večera domóv pridejo, prosil jih bom, da ti kupijo druge gosli. — Jutri ti jih už0 prinesem !
Minica. In jaz bom prosila mater, da mi napolnijo košarico z živežem, t zdaj ostani z Bogom, dokler se zopet ne vidimo ! (Otide z Ivankom.)
Tone. O moj Bog! Tebi priporočim sebe in svojo mater. Ti si jedini, ki nama lehko pomagaš! (Poje.)
TRETJI PRIZOR.
Tone ill Lovto Divjak.
Lovro (etoj.iväi k Tonetu). Hit ! Ali si ti oni umételjuik, ki zna tako lep« svirati na gosli in zraven še tako sladko peti, kakor kak slavček? Kje so ti gosli ? Daj ! zapój mi kaj lepega in obdarujem te gosposki.
Tone. Ne morem, ker uemam gosli
Lovro (se ldini). Ali si jih morda pozabil domi?
Tone. Nijsem!
Lovro. Ali jih si morda izgubil?
Tone Nijsem! — Neki nepošten élovek ini jih je vzel.
Lovro (hladnokrvno). A takó! Kaj ini daš, ako ti jih najdem?
Tone. Od srca ti bodem hvaležen; ubožeu deček sem, in drnzega ti ne morem dati.
Lovro (hudobno se srnijAč). Ha! ha! ha! prisrčno se zahvaliti? To bi bilo res mnogo. Nč ! za tako uajheno plačilo ti gosli ne morem prinesti. Pokaži mi, da-li znaš plézati ?
Tone. Znam, a ne prav dobro.
Lovro. Idi tedaj z menoj! Tam v gozdu sem našel srikiuo gnezdo. Mladi so v njem. Ako mi prineseš mlade iz gnezda, prinesem ti gosli.
Tone. In kaj ti bodo ubožne ptičice?
Lovro. To tebe nič ne briga. Jaz jih želim imeti in nič druzega. 1
Tone. A jaz moram to vedeti ; kajti dokler tega ne vem, ne ganem s« nikamor iz tega mesta.
Lovro. Poslušaj me tedaj! Danes popčludne pridejo k meni moji to* viriäi in jaz bi jim rad napravil zabavo. Vzei bom ptičice, postavil jih bom na lesen kSI, katerega dobro zabijem v zemljo, in potlej bomo streljali z lesenimi pušicami va-nje. To bode krasna zabava!
Tone. Sram te bodi! To bi bil velik greh; tega ne morem in ne smem storiti Kaj bi rekel k tacemu početju ljubi Bog, ki vse vidi ? Oj kako bridko bi se jokala moja mati, ko bi slišala, da sem kaj tacega storil. Ali si morda nžč pozabil ónih besed, ki jih je Bog po Mojzesu Židom priporočil in katerih nas naši starisi in učitelji vsaki dan opominjajo; „Ako najdeš gnezdo na drevesu in starko na mladičih ali jajcih sedeti, ne smeš vzeti starke tj mladimi vred, da se ti bo dobro godilo in da dolgo živiš na zemlji."
Lovro. Bodi mi tiho s svojim otročjim in neslanim podučavanjem I j Mar misliš, da si uže kak duhovnik ? Idi z menoj in priuesi mi mladiče ; čas je drag!
Tone. Ćas je drag, a mirna vest je äe draža.
Lovro. Ako mi ne prineseš mladih iz gnezda, ne dam ti gosli.
Toue. Ako imaš ti moje gosli, potlej se usmili vsaj moje uboge slep» matere ! Gosli so jedino sredstvo, s katerim služim sebi in materi potrebnega živeža. Daj mi tedaj gosli nazaj !
Lovro. Idi in priuesi mi ptice!
Tone. Tega ne storim nikoli!
Lovro. Dobro tedaj, svojeglavecl Jaz hočem tvojo trmo kaznovati » tem, da grem in razbijem gosli na sto koscev ! (Otide jezit! se.)
ČETRTI PRIZOR.
Tone (sam). To je hudoben deček! Uboge ptičice, ako bi prišle temu hudobnežu v rike ! Nè, tega ne dopustim. Rajši izgubim gosli, da-si jih zelò težko pogrešam, nego da bi dopustil mučiti nedolžne živalce. Moja dobra mati me bode pohvalila in pritisnila k srci. Vsaj me je vedno učila, da naj bodem usmiljenega srca ne sam« do ljudi nego tndi do žirali. (Ozrè se proti cisti.) Hi! dobra otroka prideta s polno košarico v rod Oj koliko se trudita za mene ! Ko bi ti, moja dobra mati, bila zdaj tukaj in bi videla ta dobra otro-čiča, kako bi se radovala z menoj !
PETI PRIZOR.
Tone, Minica in Ivanek.
Min i ca. Tukaj ti nekaj malega pošljejo najina mati, ter ti naročajo, da prideš k nam, kadar boš kaj potreboval.
Ivanek. Tokaj ti prinesem liter dobrega vina za tvojo bolno mater. Vino jo bode okrepčalo, rekli so najina mati.
Tone. Prisrčno se zahvaljujem vama in vajinej dobrej materi Bog vam naj stotero povrne, kar ste dobrega storili meni, ubogej siroti! (OliupajoJ glas in vpitje: „Pomagajte.' pomagajte!11 sliši se izza grmovja.)
Minica. Moj Bog, kaj se je zgodilo? Nekdo upije na pomoč!
(Vsi trije hité proti grmu. Predno se vrnejo, sliši se za igralištem pljuskanje v vodi in pretrgane besede otrok, kakor: ohi — joj meni! — uže se potaplja — utonil bodo — nè! ne] — podaj mi roko!)
Tone (j obema Be nazaj povrnivii). Skoraj bi bil utonil.
Minica. Ti si ga rešil!
Ivanek. In kako dobro znaš plavati!
Minioa. Ti ne znaš, kako mi je bilo tesno pri srci, ko sem te videla, borečega se z valovi, da bi izlekel dečka iz vode. Užč si se potapljal.
Tone. Res je, da bi bil kmalu utonil.
Minica. In kaj je bilo nesrečnemu dečku, ki te je, ko si ga iz vode potegnil, tako čudno pogledal?
Ivanek. Še zahvalil se ti nij, kakor se človeku spodobi. Potegnil jo je kakor divjak.
Tone. Hm ! tega je njegova nemirna vest kriva.
Ivanek. Zakaj?
Tone. Kadar mene ugleda, to mu je dosti.
Ivanek. Čudno govoriš; ne umejem te!
Minioa. Govori razumljivejše!
Tone. To je bil deček, ki mi je ukradel gosli. Rekel je, da mi gosli uazaj prinese, ako mu prinesem mlade iz snlkinega gnezda. A ker nijsem hotel tega storiti, razjezi se in rni zažuga, da mi gosli na sto koscev razbije.
Minica. O ti hudobnež, ti!
Ivanek. Da ga le v pest dobodem, jaz mu jo užž zasolim!
Tone. Ne takó, Ivanek! Rad pozabim svoje gosli, samo ako se deček poboljša ter ne muči več nedolžnih ptičio; kajti kdor ptiee pobija, ta pozneje tudi z ljudmi bc ravna boljše, — rekli mi so večkrat moj ranjki oče.
Ivanek. In kaj so bili tvoj oče?
Tone. Pošten in pobožen človek. Oj ko bi še živeli! Kako bi bili zdaj srečni! Da-si smo malo imeli, vendar smo bili zadovòljnesi m srečnijši nego li marsikateri bogatin. Ali nenadoma pritisne sovražnik. Huda vojska se je začela bi vse, kar je pnško nosilo, moralo je nad sovražnika, da brani domovino. Tudi moj oče so morali v vojsko. Ko so odhajali, rekli mi so s solznimi očmi: „Ostani mi zdrav, ljubi Ton«! Vedno imej Boga pred očmi in bodi pobožen, da se jedenkrat zopet vidimo v nebeškem kraljestvu." Glasno smo se vsi jokali, ker smo uže takrat znah, da se tukaj nikoli več ne vidimo. Čei nekaj tednov smo dobili glas, da so oče padli v krvavej bitki in tako smrt storili za cesarja in domovino.
Ivanek (vidihne). Ubogi siromak !
Tone. A zdaj je bilo še zmirom hujše. Sovražniki so požigali vasi, mnogo ljudi pomorih, ter pobrali vse, kar jim je prišlo v roke. — Jaz in moja mati sva ostala v golem zidovji. Pozneje sva se preselila v to oko-_ lieo, kjer je naju vzel neki usmiljeni gospodar pod svojo streho. Tukaj živiva od tega. kar si izprosiva pri dobrih ljudčli. Vsaki dau se bridko jokava za dobrim raujcim očetom. (Vzame podobo iz žepa io jo poljubi.)
Ivanek (gleda podobo). Kaj imaš to?
Tone. To je podoba mojega ranjeega očeta. Tak je bil, ko smo so zadnjikrat videli. Bil je velik človek in zelò prijazen.
Miniea in Ivanek (gledata podobo éudètS so. ter vpražatm obä najed enkrat)! To je tedaj tvoj oče?
Tone. Dà j a kaj se čudita temu? Zdi se mi, kakor da bi poznala tega človeka.
Ivanek (kateremu Miaica na skrivnem poniìgne). Dà, dà, marsikaj čudnega je na tem svetu.
M i nie a. Dozdeva se nama, kakor da bi bila nže videla človeka, ki je bil temu zelò podoben.
Ivanek. Kako je bilo ime tvojemu očetu?
Tone. Anton Jugovič, bilo je njegovo ime, kakor tudi moje.
Ivanek (mu seže v besedo). Kaj ! ? Anton jugovič ? (Tukaj proneba, ker g» Miuica aa tihem sune.)
Tone. Dà, Jugovič! — nù, kaj se temu čudita?
Ivanek (ves zavzet). Nič, nič — ali vendar! — Hotel sem te vprašati, ah so imeli tvoj oče brata?
Tone. Imeli so ga, iu večkrat nam so pripovedovali o njem. Brat mojega očeta je bil trgovec, odpotoval je preko morja v daljne tuje kraje, in pozneje nijsmo nikoli več čuli o njem. Gotovo je uže umrl. ah pa njegove
kosti počivajo znabiti ondu kje v globokem morji.--- — A zdaj prosim,
oprostita! Moram domćv. mati me uže težko pričakujejo. O kako jej bode ta beh kruhek v slast in to dobro vince jej gotovo okrepča njene oslabele moči ! Bog z vama, dobra otroka !
Minica. Tudi s teboj bodi Bog, dragi Tone! (Obrne se.) Počakaj še malo, še nekaj te bi rada vprašala! Kje stanuješ ti in tvoja mati?
Tone. Ondu na desno, kjer se pot zavije zadej za ónim grmovjem. Tam v senci med starimi lipami je majhena hiša najinega gospodarja. (Tone, Minica ill I van eli otidejo vsak svojim potem).
(Zagrinjalo pade).
Drugo dejanje.
(Igraligče predstavlja ravnino, obdano z grmovjem ; na desnej strini stoji majhena hiša med dvema lipama).
PRVI PRIZOR.
Tone (stopi hise). Moja dobra in bolna mati spf! O moj Bog! prisrčna hvala ti bodi, da si mojej materi po toliko nemirnih nočeh dal sladek počitek. Zdaj jej bode gotovo bolje ! Mir, ki ga zdaj uživa, in potlej te dobre tečne jedi in to krepüno vino gotovo okrepčajo njene onemogle moči, ter npam, da mi kmalu vstane iz postelje. O moj Bog, kako si vendar dober ! To, kar se mi je malo poprej zdela največja nesreča, to je zdaj moja sreča. Kako bridko se mi je srce jokalo, ko mi je óni hudobnež ukradel gosli. In glej ! ravno ta izgnba mi je bila v veliko srečo. Ko bi ne bil jokal za svojimi gosli, otišla bi bila óna dva dobra otroka brez vsega sočutja memo mene in z ničemur bi mi ne bila pomagala, da olajšam žalostni stan svoje matere. — Glej ! kdo pride tam-le ? Ako me oči ne varajo, to je óni deček, ki sem ga potegnil iz vode. Kes je ! In v roki drži gosli. Kakor vidim, hoče me äe dalje izkušati. Ali zamän ! — Jaz ostanem stanoviten v tem, kar je Bogu in mojej materi všeč.
DRUGI DRIZOR.
Tone. Lovro (t gosli v rod).
Lovro (nemiren). Da si mi zdrav, Tone!
Tone. Lepa ti hvala. A povédi mi, kaj želiš od mene?
Lovro. Kaj želim? Ničesar! — Prinesel sem ti gosli nazaj.
To ne (vzame gosli ter ga Judòò gleda v oči). Kaj? gosli mi si prinesel nazaj ! Lepa ti hvala!
Lovro. Ne zahvaljuj se mi, nego odpusti mi! Ali mi odpustiš, Tone?
Tone. Vprašaš me, ali ti odpustim? Ko sem te iz vode potegnil, bilo ti je ulé vse odpuščeno.
Lovro (mu naglo seže v besedo). Lepa ti hvala ! Hvala ! Ti si dober deček ; a jaz sem bil proti tebi zelò neusmiljen.
Tone. Ne govori o tem, kar sem ti dobrega storil. Dolžnost vsacega človeka je, da svojemu bližnjemu reši življenje.
Lovro. Ali jaz sem te zelò razžaliL
Tone. To sem uže davno pozabil. Tudi sovražniku moramo dobro storiti, rekla ini je mati, ko je necega dne prišel bolehen sovražni vojak v hišo, ki nas je bil malo poprej oropal. Mati mu ponudi zadnji kosec kruha, ki smo ga imeli pri hiši — Ali povédi mi, kaj se ti je zgodilo? Ti se mi zdiž ves upremenjen!
Lotto. In ti se SudiS temu? Poslušaj me tedaj, ljubi Tone. Ko pridem ves moker domčv, povem svojej materi vse, kar se je bilo zgodilo. Moja pobožna mati padejo na koleni ter se zahvalijo Bogu za mojo otetbo. Potlej me vprašajo, kdo je dni človek, ki mi je rešil življenje in če mn se sem dostojno zahvalil ? Mene je bilo sram in hotel sem si z lažjo pomagati. Mati so to precej slutili, obrnili so se od mene in rekli : Lovto, Lovro ! ti si hudobno dete in Je zaslužena kazen te utegne poboljšati. Idi mi izpred oči ! Ne morem te pri sebi imeti, dokler se ne poboljšaš. — Jaz sem Be jokal in prosil odpuščenja. Potem mi nekako bolj prijazno rekó : Poslušaj me, Lovro ! Pred nekaj leti je tvoj oče na bojišči rešil ranjenega vojaka, da ga konji nijso pohodili. Ko je vojak potem ozdravel, prišel je takój k tvojemu očetu in se mu lepo zahvalil, da mu je življenje otól. Pozneje je bil vojak največji prijatelj tvojemu očetu in ljubila sta se kakor brata. Glej ! to je bil plemenit človek.
Tone. In kako je bilo imé temu človeku?
Lovro. Ako se dobro spominjam, imenovali so ga mati: Antona J ugoviča.
Tone (osupel). To nij mogoče I
Lovro. Zakaj bi to ne bUo mogoče? — lu zakaj si tako osupel pri tem imenu? — Jaz sem bil do solz ganen. ko so mi mati vse to pripovedovali. Prijel jih sem za roko in jim odkritosrčno povedal svoj pregrešek. Tudi jim sem obljubil, da postanem od sih dob ves drugačen človek.
T o u e. Živio, Lovro ! To me veseli. Podaj mi svojo bratovsko loko ! (Podi rau roko.)
Lovro. Ali te smem nekaj prositi?
Tone. In s čim naj ti postrežem, ker sem siromak?
Lovro. Z ničemur družim nego s tem, da si od danes moj dobri in zvesti prijatelj !
Tone (mu podà roko). To sem od srca rad ! Ali mi pa tudi obljubiš, da po sedaj nikoli več nobenej živalci nič žalega ne storiš?
Lovro. Vse, vse rad obljubim, da mi le ostaneš dober in zvest prijatelj.
Toue. A zdaj mi je treba v hišo k materi. X5lè komaj čakam, da se prebudi in jej ponudim dobrih jedil in krepilne pijače, ter jo razveselim s kako veselo peseuco. Z Bogom, Lovro ! (Otide t gosli v roci.)
Lovro (gledajoč r.a njim). To je dober deček I Bog daj, da bi tudi jaz bil tako dober in pobožen, kakor moj prijatelj, Tone! Upam, da mi Bog k temu ne vzkrati svoje pomoči!
(Zagrinjalo pade).
Tretje tlejün je-
(Jgraliäöo ostano isto, kakor v drugem dejanji.)
PEVI PRIZOR.
Tone (»aoi). (Stopi iz hiše ter vije z rokama). O Bog! -— Moj dobri Bog! Pomagaj, pomagaj mi, ubozemu otroku! Ali ga nij človeka, ki bi slišal moj jdk iu moje zdihovanje ? — Lovro ! Lovro ! — Tudi ti si odšel ? O jaz nesrečnež ! — Mati mi je umrla ! Kakor led je mrzlo njeno čelo, ki se je tolikokrat
potilo za mene ; bleda so njena nata, ki mi so toliko lepega pripovedovala ; mrtvi su njeni roki, ki mi sta toliko dobrega izkazovali : pdčilo je njeno blago srci, katero se je v ljubezni do mene topilo. Dà. mrtva si, preljuba moja mati, oh ! mrtva — mrtva si ! (Od žalosti ne more dalje govoriti.) Kako sem bil vesel, misleč, da te okrepčam z dobrimi jedili in krepilno pijačo .... 1 Oh, dobre matere zdaj nemam več! Dà, dà, tebi se zdaj dobro godi, ker si v nebesih z mojim očetom, po katerem si toliko žalovala. In jaz ? — Oh jaz sem sam, ter nemam nikjer nikogar, ki bi mi mogel nadomestiti tebe, mojo preljubo mater. O Bog! usmili se mene uboge sirote! Daj mi pomoč in tolažbo, ter me kmalu vzemi tjà gori, kjer so moji preljubi starisi ! (Pade na zemljo ia joka.)
DROGI PKIZOR.
Tone, Minica in Ivanek.
Min i ca (ugledavši Toneta od daleč na zemlji ležati). Kaj je neki ubogemu Tonetu, kaj praviš Ivanek ?
Tone (še zmiroiu na zemlji ležeč). O Bog! — O Bog!
Ivanek. Povédi, kaj se ti je zgodilo ? Povédi! Prineseva ti vesele novice!
Tone. Oh, moja dobra mati!
Minica (sočutno). Tvoja dobra mati? Pa ne, da bi jej bilo slabejše?
Tone. Oh, moja dobra mati je — mrtva!
Minica (se stresne). Moj Bog!
Tone. In jaz sem zdaj sirota, od vseh ljudi zapuščen, nemam — !
Ivanek (mu prekine besedo). Nijsi ne zapuščen!
Minica Daj, vstani! in poslušaj veselo novico, ki ti jo prineseva! (Pomagata mu vstati.)
Ivanek Pridi sèm k meni na mojo srcé! Po sedaj si naš. Najini stariäi poäljejo po té.
Minica Najin oče je tvoj atrije, o katerem si nama pripovedoval, da je odpotoval v daljne tuje kraje. Zdaj se je nasélil v tem kraji, ter je imovit trgovec.
Ivanek. Kes je takó, kakor ti je Miuioa povedala. Tvoja slika je razvozlala to uganko. Najin oče uže komaj čakajo, da te vidijo. Iu Se nekaj več! Tndi tvoj oče so pri nas!
Tone (ves osupel). Kaj? — Moj oče? Jaz da imam očeta? Nè! To nij mogoče! Ako me imata rada, prosim vaju, pustita me tukaj samega. Svoje mrtve matere ne morem takó pustiti. Bila ini je preveč dobra in lju-beznjiva! In če tudi jaz umtjem, prosim, pokopajte me poleg moje matere.
Minica (žalostno). Ti tedaj nećeš, da bi šel z nama?
Iv sne k. Tvoj oče živ!! Pri nas je!
Tone. Ivanek, ne bodi tako predrzen ! — Ne šali se z menoj tako neusmiljeno. Moj oče so v nebesih, kder je zdaj tudi dnša moje preljube matere. Tam góri v nebesih najdem obi; a tukaj na zemlji ne vidim nikoli več svojega očeta
Minica. Veruj mi, da tvoj oče živi! In zakaj nečeS nama veijeti? Hudo ranjen je padel v krvavej bitki; a dober prijatelj ga je pobral in od-
nesel z bojišča. Tvoj oče je potem zopet ozdravel, ter je bil dolgo vjetnik v tnjej zemlji, kder ga so najin oče dobili in rešilo iz sužnosti.
Ivanek. Dà, dà, tvoj oče živi in je uže precej časa pri nas. Zdrav je in čvrst, samo žalosten je zmirom, ker ne najde svojih preljubih. O koliko veselje, ko ugleda svojega ljubega sina !
Tone (ju giedajùd). Ali naj verjamem vama? Resnica se vama sicer vidi
na licu, ali — ali — nè -— nè — ne morem--
Mi ni ca (izleäe sliko iz žepa). NÄ, vzemi to sliko! Tone (sliko naglo poljubivši). To je slika moje matere. O povédita mi kdo jo je dal vama ?	'
Minica. Tvoj oče, ki se je večkrat jokal, gledajoč to sliko. Tone (pade na koleni). Tedaj je resnica, kar mi pripovedujeta! Moj oče iivi ! O Bog, kako sem ti hvaležen za to veliko milost ! Tukaj v k6či mi leži mati mrtva, a ondu pri vas živi moj oče. Oče mi tedaj živi — čnjte, mati! vst&nite! — oče živi! — Oh, zamiu! — Mati je mrtva ter ne čuje t« pre-vesele novice l (Zakrije si lice z rokama in joka.)
Minica (prijemsi ga z» roko). Utolaži se, ter ne jokaj! Idi z nama k svojemu očetu. Oče ti je šel naproti, a ker sva midva od prevelicega veselja preveč hitela, nij mogel naju dohajati.
Tone (He«ć). Moj Bog ! kako dober iu usmiljen si meni siromaku, čast in hvala Ti bodi na veke !
(Zflgrinjalo pade).
Proso.
Prosò je jednoletna rastlina, ki ne dela klasovja kakor pšenica ali ječmen, nego Iiitovje, v katerem zernje ne zori jednakomerno, nego od zgoraj nizdolu. Zelò občutljiva rastlina je to; posebno proti mrazu je jako nestrpljiva. Po barvi je prosò mnogovrstno: belo, rumeno, rudeče in rujavo. Prav dobro stori na kakej novini, koder je mnogo rodovitne zemlje, sicer se navadno seje bolj v peščeno suho zemljo. Plevela ne trpi, zato se mora pridno pléti, kadar se plepel prikaže. Seje se navadno v prvej polovici meseca vč-likega travna. Na 1 hektar dobre zemlje se poseje do (i dekalitrov zrnja. Prosò rabimo navadno za pšeno (kašo), ki daje dober in jako tečen živež. Mej drugim zrnjem se prosò melje tudi za kruh ; a tudi drožč se delajo iz proséne moke, katere porabijo gospodinje, da si vmesijo kruh. Prosò perot-niua jako rada zòblje. Proséna slama je govejej živini posebno dobra in tečna hrana. Nekateri gospodarji spustò ovce ua prosišče, da prosò opléjejo. Ovce vso travo in plevel poiščejo ter pojedò, a pròsu ne storé nič zalega, še dotaknejo se ga ne; pravijo, da tem pótem se prosò najlaže oplejc.
Prosò sejejo sim ter tja prav pogosto, posebno po toplejših krajih, kakor po Štajerskem. Kranjskem in Hrvatskem, koder se ga, ako je leto ugodno, prav obilo pridela.	j.]r.
Nedolžni oiročiči.
Nij ga nič lepäcga in dražega na vsem svetu, nego so nedolžni otročiči! Le poglejte ju, kako ležita materina Ijnbčeka v mehkej posteljici, ki jima jo je naredila preljuba mati. Vzela sta slovó od očeta in matere ter mirno počivata v svetej nedolžnosti, ki je največji kinč in lepota nežne mladine. Ta prelepa čednost je Bogu in ljudém čez vse prijetna in ljuba. — Nedolžnost je podobna najlepšej cvetlici v božjem vrtu, ki je kraljica vse lepote in vseh
cvetlic. Ta cvetlica cvetè samo jedenkrat v človeškem življenji, ter se ne povrne nikoli več, ako se zapravi. Blagor očetu iu materi, ki imata nedolžne otroke, katerim še sveta sramežljivost in čista nedolžnost cvetè na njih mladih licih. Taki otroci lehko mirno in sladko počivajo, ker imajo čist» in mirno vest, a mirna vest je mehko zglavje, na katerem se sladko spi in počiva, in tudi lehko umrje. Le poglejte ju, nedolžna otročiča, kako brezskrbno počivata v svojej posteljci, nikogar se ne bojita, ker ju je blagoslovila materina roka in dobra njiju mati se ne loči poprej od njiju, dokler ju ne priporoči dobremu nebeškemu očetu iu angelu vàruhu, da bi ju varoval čez noč. Predno otide,
es
Se ju pokropi z blagoslovljeno vodo, kakor sta otroka prosila, predno sta se ločila od svojih dobrih roditeljev. In mati gre iz dòma, gre po svojih opravilih, a otroka se Se nijsta izbudila, Se vedno sladko počivata v svojej nedolžnosti, zibajdč se v prijetnih sladkih sanjah, ne vedftč. da je njijn skrbna mati uié nad njima izmolila svojo jnterno molitev in jn iz doma odhajajoč izročila v varstvo dobrega Bogi
Dà, dà, otroci, presrečni ste v svojih mladih letih, in vselej mi solzé pritekđ iz oči, kadar vas z večera slišim v posteljco hiteti, pevajčč : Moja glav'ea je zaspana, moja postéljca postlana. Ljnbi angel vàrah moj, mene varnj ti nocoj I — Oče ! vi mi križ storite ; mati I vi me pokropite, da prav lehko, sladko spim, blagoslov da vaä dobim. — Jutri hočem, zgodaj vstati, nečem zaije zaležati. Bog mi svojo daj pomdč; oče. mati. lebko noči
Jutro.
Ko cerkvenik dan odzvoni in petelini z glasnim petjem nov dan napovedujejo, užč se prikaže na sinjem nebu rumena zärija, ki nam oznanja solnčui vzhód. Nebó postaja vedno lepäe in svitlejše. Zdajci se pripelje solnce izza gór in razlije svoje svitie žarke po vsem nebu, da se nam vidi kakor goreče morje. In zlato solnce, podobuo velikej žarečej kroglji, se pomika bolj in bolj na sinje nebo, da objame vse stvari s svojo življenje razlivajočo gorkoto. Jutro je, in to je najlepši del dneva. Vsa narava se izbudi iz ponočnega spanja. Ljudje in živali se zaénó gibati in hviliti Boga za prelepi novi dan. Vse je na-polneuo z novimi močmi, z novim življenjem. Krasne cvethčiee, ki so malo poprej še svoje glavce imele povešene, kakor bi bile mrtve, dvigajo se zdaj k višku ter se stézajo k nebu, kakor bi hotele tudi one po svoje čestiti vsemogočega stvarnika, dobrega Boga v nebesih. Po travi leži ròsa, zbirajoč se v svitie kdpljice, ki se v rumenih solnčnili žarkih blestč, kakor najlepši in najdraži biseri. Na polji se vzdigne skorjanček ter pevajoč plava daleč tjà gori v sinje nebó, da s svojim glasnim in prijetnim žvrgoljenjem zapoje jutranjo pesen neskončno modremu Stvarniku, ki tudi njega, ubogo živalco, varuje in liräni. A kaj storiš ti, človek, ki si najimeuitnejše bitje in najimenitnejša stvar božja na zemlji ! Ali se spominjaš tudi ti dobrot božjih in daruješ svojemu Stvarniku prvino vseh svojih misli, ko se izbudiš iz sladkega spanja ? In kako vi, otroci V Ali hvàiite Boga za tobko lepote in toliko dobrot, ki je uživate takój z vsacim novim dnevom ? Vsako mlado jutro je prelepa slika nežne mladine. Kakor je zjutraj vse nekako bolj veselo in gibično, tako je tudi srcó nežne mladine veselejše in občutljivejše nego Ii srcé ubožne starosti.
Pazi torej ljubo dete.
Đa se zgodaj izbudiš, Da najlepše dòbe dneva,
Zarije ne zamudiš, čisto kakor solnCni žarki
V prsih bódi ti sreč, A iz srca naj zahvalno Pesni Stvarniku puhtč.
El ua ütcbwielz-ova,
Kaznovana predrznost.
Da-si äe sneg leži po naših domačih gorih in nam veter krivec še vedno mrzlo brije okoli ušes. vendar ne miruje prečudna moč narave, ki jo vzbuja vesela pomlad. Ta prečudna moč dela nevtrudeno, da nam prinese vsaki dan kaj novega ter nas tako razveseljuje s svojo prijetno menjavo. Solučna stran naših gori je niS slekla sneženo obleko in z gorkoto napojena livada nam nže deli prijetne šopke temno-zelene tratnice. Iz starega mahovja pa se dvigajo gola, sočnata in po ped visoka stebelca črnega teloha (schwarze Niessffura), ki ima debelo, črno korenino, iz katere poženi pri tleh stoječi listi. Uži na prvi pogled se nam ta rastlina ne zdi nič kaj prijetna, ter nas nehoté opominja na hudobnega in sovražnega človeka. In uijsmo se varah l — Ta rastlina je hudo strupena in cvetè uži zgodaj v pomladi. Ako se njena črna korenina posuši iu v prah s tolče, ter se ta prah ponoslji, naredi strašno kihanje.
Gospod učitelj so otroke v šoli natanko podučili o tej rastlini, ter je 8Varih pred njo ; a to je bilo še vse premalo, da bi ne bil sosedov Jožek po-kusil nekoliko njenega strupenega prahu. Iz šole domóv prišedši, takój gre v bližnji gozdiček, da si ondu izruje nekoliko telohovib korenin, katere doma na peči posuši in v prah zmelje. To se zna, da njegovi starisi uijso nič vedeh o tem.
Druzega dne je bilo vreme prav ugoduo za trébljenje in plememtenje dreves; zatorej gredó Jožkovi stariši v sadovnjak, da otrebijo ovočno drevje. Iz hiše gredič naročajo Jožku, naj ostane v gorkej izbi in se igra s svojimi mlajšimi bratci iu sestrami. To je bilo Jožku zelò všeč, ker je mislil pripravljeni prah aosljati. la res! komaj stariši »tideje iz hiše, uži ima Jožek strupeni prah v rokah, noslja ga, in ga tudi svojim bratcem in sestram ponudi. Ali jojmini! uži v malo minutah se pokažejo nasledki predrznega noslanja strupenega prahu. Otroci se spogledajo in začn0 kihati, da je bilo strah in gróza. 'lo se zna, da so se iz začetka drug druzemu smijali, ali kmalu se zaóuó jokati in v pomoč klicati. Stariši pribite v hišo, da vidijo zakaj se otroci jokajo. In kako se ustrašijo, videč kihajoče otroke, ki ne morejo povedati od kod jim je to kihanje. Prestrašena mati urno prinesu polno posodo mrzle vode, s katero otrokom glave umivajo. To je pomagalo. Zna se, da je zdaj moral Jožek svojo predrznost izpovedati. Oče ga ostro posvaré in rekó, da se naj otroci danes še posebno svojemu angelu viruhu zahvalijo, ker on je skrbel zato, da jim je še o pravem času prišla pomoč. Kako lehko bi jim bile vsled hudega kihanja čutne žilice popokale in Jožkova predrznost bi bila njihove prezgodnje smrti kriva.
Otroci, ne bodite predrzni, ker predrznost se sama kaznuje. — Vrjemite in storite to, kar vam modri in izkušeni ljudje sovetujejo. Kdor neče drugih poslušati, mora sam izknšati, a lastna izkušnja rada presida. Kdor za dobre nauke ne mara in samega sebe za modrega imi, tak človek gre v pogubljenje tel" sam sebe vari,
..............Offnjetlao Cizclj,
Kazne
Drobtine.
(Branje.) Beri rad dobre knjige in spise; v njih imaš, ako jih prav bereš in umeješ, modrega učitelja in najboljšega prijatelja povsod in na vseh krajih svojega življenja.
(Ljubezen.) Ako ti je ljubó, da te drugi radi imajo in ti pomagajo, da te ljubijo in dobro o tebi go-voré, ako ti je tedaj vse to všeč, stori tudi ti drugim takó.
Kmetska vremenska prorokovanja za mali traven.*)
Ce mal'ga travna toplo dežuje, rodovitno leto ozn&nuje.
Ce s ušca sneg kazi, malga travna sneg gnoji.
Övet'ga Jurja dež in svet'ga Petra suša, se raduje kmetovalca duša.
Svet' Jurij zakuri in odpre nam duri.
Ce se ob Jurjevem krokar lebko v žitu skrije, ml&tič jeseni mnogo cepcev razbije.
Ce malega travna grmi, slane se kmet ne boji.
Ce na veliki petek dežuje, dobro se nam leto napoveduje.
Već ko ima leto duij, aprila so vreme izpremeni.
Računska naloga.
1. Jamejček (sestri): Kàtinka, posodi mi ti krajcarjev, rad bi si kupil mo-litevno knjižico, vrnem ti jih prej ko bom mogel.
Kàtinka: Ej! jaz dobro vem, koliko imaš ti krajcarjev. Ako bi jaz tebi dala 6 kraje., potlej bi ti imel 4krat več, nego jih imam jaz zdaj s temi ti krajcarji. A daj ti meni od svojih novcev 9 kraje., potlej bom jaz imela toliko novcev, kolikor jih imaš ti brez teh 9 krajcarjev. Koliko krajcarjev je imel Jarnejček in koliko jih je imela Kàtinka?
(Keiltev In imen« reJücev v prihodnjem Usta.)
*) V zadnjem „Vrtčevem" listu Be nam prosimo, da si vsakdo sam popravi. Miunest
st^rari-
Zabavna naloga.
Razdelite prazen prostor v naslednjej podobi na 12 trikotov!
(Reiitev in Imen» reilicev t prihodnjem tUin.j
Uganke.
1)	Kateri konji ne jedó ne ovsa ne sena ?
2)	Ima velike oči, a veudar ne vidi. Kdo je to ?
b) Ali poznate petelina brez perja ?
4; Katera ura nema koles?
b) Kdo naznauuje z istim glasom veselje in žalost?
6) Znotraj je belo in rumeno, a to, kar iz njega pride, je živo. Kaj je to?
1) Vet bratov je ; jeüen med njmri je najmanjši in najmočnejši ; uganite, kdo je to ?
b) Hedem je nas, in veudar u o b e d e u ;
Vzemi tri proč, pa OBtane še eden?
(Odgonetke ugane* v prihodnjem listu.)
Rešitev rebusa v 3. „Vrtčevem listu."
A zija ==■ Azija.
(.Betti ga nij nihćo.J
LlbTNlCA. Gosp. J. V. v SL P.: Hvala u poslano, časoma se vse porabi. — B. tit. t Ž. : Pesnicam bi treba io mnogo poprave, zatorej nijso z» natia. Proza je ooljäal — T. B. v H.: Vaio prru povesi porabimo v jeseni ; a druga ne ugaja uaSeina Uf>W- — M. K. na D. : Poslane pesnice v tej ouliki, kakor »o »daj, nijso Se za nati«; rkuAaii budemo opUitl, kar je boljšega zrna. — J. P. v M. : Naroiinina se naprej plačuje- — V. J. v täu Jurji: Vafi» kratkotasna povest pride v prihodnjem lista na vrsto. Prosimo večkrat Ita j. — P. a. v K.: Vsi listi od letoänjega le» »e 8a (lobodo, zatorej le naročite na „Vrtec" in 8» Pri* poročate tndi drugim v uaroče vanje.
je na tem mestu vriuila velika pomota, katero o: za svečan, naj se bere: za sušeč.
Depaänjemu listu Je priložena muzikalna priloga.
ladatelj, »aloinik in urednik IvanToaaió. — Natisnila Klein in Kovač (tigor) v Ljubljani.
Priloga * 4. šter. „Vrtčevemu" 1878.
12. Moj vrtec.
Beeede A. Praprotnlk • ove.
Veeelo

I. 2. glas. fe -i t { i i* i I r
Vglaebll it. B. Ipavec.
i n
Glasovir.
1.	O lju-bi vr-tec,	vr-tec moj ! Ve - se-lje i-mam
2.	Cvet - Ü - ce	mi-le	so sa-mé, Ki v ar - ce ino-je 8.	Člo - veš-ka	go-vo -	ri-ca nij, h ro-žic, ki nam 4. Za - to-raj lju-bi	vr-tec moj! Ve - se-lje i-mam

t ®

^mmm^mfi
1.	vse s teboj ; Raz-gri-njaš mi cvot-B-ce	mi-le,
2.	go-vo-ré; Iz njih be-se-da sJad-ka	vé-je, 8.	go-vo-rf • Ne - heà-ki glas iz njih se	ču-\e, 4.	vse s teboj ; Raz-gri-njaj mi cvet-li-ce	mi-le,
Ki	dn-šo bo-do mi ved-
Ki	dn-šo ce-lo mi pre-
Ki	fiud-no gih-lje, n&v-di-
Ki	du-šo bo-do mi ved-
iiMTI
P^ri ' iffjMai
II » »v *	t- * x
V	P K I
1.	ri-Ie. O lju-bi vr-tec	vr-tec moj I
2.	gre-je. „ „ „ „ „	„ „ » 8. hu-je. „ , r » »	■> n »
ri - tel „ „ „ „ „	„ , „
|H
i
::» O j ž: > ! fi
R
ÌTT
s m^n

13. Bielar.
Baaeds X. X. - ove.
Allegretto
I. 2. glas.
Glasovir.
Vglaabil dr. B. Ipnver.
: rii^i
it f C C
če-Li-ce ro - ji - te, Iz--ne-li so sne - go-vi, Po-ne-bu soln-ce pia-va, Ve

S -i : 1 i* 1 i	4i Iti H Ki				■ -t- s . k " > n- - I : if »	
	' 1	5	SI		s ;	• : i j» % ' : ■ U v . ' \>
2.	tili-no-li ve - tro
3.	se-la je na - ra
4.. cvé-ti-cah o - ko -
vi, Že ro-ži-ce cve - ti -va:Me - tnlj popo-lji le -'i, Me - dfj rui na-be - ri
jo In kro-ni-ce dita Od cve-U pa do te, Na dom ga na-no-
5. b6-ži£-ne po - ti - ce, Na - pol-no-vaj - te Bte - ne Za Bvefc-ni-ke cer-
	14	TT;	ZI i	_ ,	n	t ;	31				TT1	a
	č ;	;» t	H		J			i f	'i	11»	i	tj

14. Stadenček.
Besede ObUove
Živo
I. 2. glas.
Glasovir.
3 *
? 1 - 1" -
Vgiasill ar. B. lpavec.
P\
m
1.	Stu-
2.	Zdaj
3.	Pri
_ ri ' ' ' I j j "j
' ilf 1H -
Milit il' I ' q •--
1.	den-ček pod 8ka-lo Sa -
2.	mr-zlft vo - di-ea Po
3.	te - bi po - či-jem, Se
mo-tno ki - p(, sen-ci Su - mi, Iz do-bro hla - dim ; — Se
- di-co pre - za-lo Pred kte-re se pti-ca Na-vo-de na - pi-jem, Ter
N JVA	S . *	Is S V
tm patii. Mi tj i i m* à
£ P % p * V v * » ^ ? -
se-boj va - Ii; D sén-co se skri-je, Ko soln-ce gor - kó Pb pi - ti že - li. Bliz te-be sto - ji - jo Vi - jol-ce le - pé, Preže - jo vga - aim. Stu - den-ček pod ska-lo Sa - nio-tao ki - pi, vo-
O f Lei Ì Ufi ? %
f * ? F-» j
^Mintfri 1
lo-gu za - ai-je Nad bi-stro vo - dó. žJaht-no cve - ti-jo, Pri-jaz-no di - Sé. di-co prav za-lo Pred se-boj va - li.
d.- \; j
Swnouüofb». —
H«k Milico» t IguMjujL