Tečaj XVII. spodarske, obertniške in nar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 il. 80 kr., za cetcrt Jeta 90 kr v • posilj po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr za 1 fl. 5 kr. nov. dn Ljubljani v sredo 8. junija 1859. Letni zbor krnetijske družbe v Ljubljani obrajtajo še zmerom pašnike, na ktere dostikrat živino (Dalje.) Gospod Andrej Malic, odbornik krnetijske družbe, je potem zacel govoriti in je lepo jasno razlozil : Kako potrebno je, da današnji gospodarji skerbé za pridelovanje živinske klaje. Kmetijstvo razpada v dva razdelka, namreč: v poljo- stradat gonijo, bolj, kakor da bi jo doma v hlevu redili. Prijatel, kako hočeš od svojih kravčet dovelj mleka in masla pričakovati, če jiin le borne piče in slame pokládáš, kako si boš dovelj gnoja napravil, ako imaš le malo in pri tem revne živine v svojem hlevu! Naši gospodarji še zmirom premalo čislajo resnični izrek, da obilo piče živinsko blagostanje delstvo in živinorejo. Poljodel8tvo je pa z živinorejo in živinoreja s poljo-delstvom v tako ozki zvezi, da eno ne more brez druzega biti; zato pa tudi priden gospodar ne bo ne poljodelstva ne živinoreje zanemarjal, ampak oboje čislal iu z največjim pridom na višjo stopnjo spravljah In če le gospodar oboje pridno opravlja, se mu delavnost njegova dobro splačuje. kmetijstva najbolj in bolje živine y Ker živina za živež prideluje potřebuje, kar gospodar na polji in ker ostanki povžite klaje, ki jih gnoj imenujemo, se spet povračajo zemlji, da iznovega rodovitna obé na noge povzdigujejo, od ktere se več rediti dá. ' Krajnsko deželo prištevamo k bolj goratim deželam ki ima le v nekterih krajih dobrih in za poljodelstvo verlih njiv, večidel pa le za posetev srednji svet, kteri dovelj gnoja potřebuje; senožeti in travniki so večidel enokosni, in donašajo še prav obilo kisle rnerve. Jih na suho devati ali pa vodo na nje napeljevati, so pri nas še vseskozi bele vrane. y prihaja, je tedaj ocitno, da skerb gospodarja mora ua« strani obernjena biti. Gospodarju ne more biti enako, bodi njegova kmetija kakor koli in na nji več ali manj živine, ampak v primeri naj ima živine s svojim poljem in s klajnimi pridelki. Dobiček pa živinoreje se ravná po tem, kakor živino redimo in gleštamo; saj je že star pregovor: „krava pri- množil Ker ni svet na Krajnskem za obdelovanje žita posebno pripraven, in ker se ga za druge potrebe, namreč za poljske poti, mejnike, manjše pašnike itd. dovelj razkosuje, so potem tudi stroški obdelovanja višji in pridelki po navadi nižji. Ce nastopi v nesrećo gospodarju še nlaba letina, da se pičlo sená pridela, kakoršno smo žalibog pred dvema letoma kakošno revšino se imeli 5 V . tako se iz tega lahko previdi v borni kmetič pogrezne. Ni mu druzega storiti, kakor zivi nico svojo zmanjšati in poprodati, namesti da bi si jo po- v 11 V gobcu mplze. u y in se te repe, kar mu jih je za delo, mleko ali y Kar pa poljodelstvo zadeva, je od druge strani potreba da se vesvoljni pridelki za živinsko klajo prav s pridom porabijo, po kterih bo gospodar, akoravno po drugem potu, to je meso treba, borne in medle, zastran pomanjkanja klaje y komaj preredí, po malem si gnoja napravi, s kterim preslabo • t svoje polje gnoji da bi mu bogato obrodilo. y po gnoji svoje polje bolj ali manj zboljševal; zato bo tudi po vsi pravici prav délai, tem več ko bo goVed redil. Prebrisani gospodar in živinorejec bo med drugim najbolj na to gledal, da bo dovelj klaje přidělal, da bo mogel obilo živine rediti in na kupe si gnoja napraviti. Ce statistične dokaze o živinoreji pregledujemo, se bomo gotovo zavzeli, ker vidimo za koliko se je v poslednjih letih zmanjšala, edino le kmetijstvu v škodo. V letu 1851 je bilo na Krajnskem 67,700 volov in bikov, krav pa 79,600 in morebiti še vec; ker poprejsno štetje ni bilo popolnoma zanesljivo; se je konec leta 1857 Naj kmetovavec svoje polje na ktero koli vižo obde- po natanjčnem štetji le 56,600 volov in bikov, krav pa 78,970 se mu bo le tista zemlja najbolj splačala, ktero bo naštelo, potem takem tedaj 11,730 repov menj kakor pred 6 luje najbolj gnojil. Zato mu je pa največ gnoja napravil. tudi najbolj mar, kako si bo Kakor je bilo že veckrat rečeno, si bo največ gnoja ta ima največ živine v hlevu, na senici pa na leti , kar je zares za kmetijstvo prav žalostěn dokaz. Ravno tako se je tudi število kónj močno pomanjšalo. Ozrimo se na njive in verte, kterih je na Krajnskem napravil, ki ima največ živine v hlevu, na senici pa na za 239,438 oralov, ki po dolgem in širokém veliko veliko kupe piče in slame in stelje. Kdor hoče pa vsega tega gnoja potrebujejo, in na snožeti in travnike, ki jih je tudi obilo imeti, mora skerbeti, da bo zraven obile živinske klaje tudi obilo skuhe in okopovine přiděloval. Še vedno se pri kmetijstvu v naših krajih velika na- mero klaje pridela. 284,413 oralov, od kterih gré tudi nektere včasih pognojiti; tako bomo vidili, da se na omenjeni širjavi zemlje le pičlo paka nahaja, da kmetovavci, naj se jim pridigova kakor hoče, še zmerom proti drugim pridelkom premalo klaje pri- Primerimo našo krajnsko kronovino s koroško in šta jarsko deželo, ktere ste kar kmetijstvo in živinorejo zadeva y delujejo, in večji del polja za posetev žita in druzih rastlin veliko bogateje od Krajnskega ; tako najdemo v gotovem obernejo, in po tem takem se ne more zemlji z gnojem štatističnem dokazu od leta 1853, da so Korošci na 438,600 toliko kreposti poverniti, kar so ji je žito in druge okopo vine pobrale; zato oralih polja in senozet živino redili, ki je bila na 17.300,000 i ~ v se pa tudi zemlja od leta do leta slabeje gold, cenjena, to je, na oralu za 39!/,2 gold. Na Štajarskem obnaša in posestnike ob činž in kapital pripravlja. Pa le na 1.313,100 oralih pa za 45.000,000 gold., toraj na orala škoda, da je do zdaj le prav malo kmetovavcov k temu za 35 gold. In na Krajnskem na okoli 524,000 oralih le apoznanju prišlo I — za 12.500,000 gold., torej na oralu za 24 gold. — Iz tega Živinoreja je, kakor poslednje štatistične naznanila je očividno, za koliko so Korošci in Štajarci v poljo razodevajo, še povsod na nizki stopnji, in v veliko krajih živinoreji pred Krajnci. in 170 Ce. pomislimo dalje, da je nase pridelovanje zita v primeri s sosednima deželama, in z lahko privožnjo od tod in iz Tersta gotov dobiček obeta, da je krajnska dežela po Jez mislim, da se bo postavimo in ga pridno hrast, če ga ob cestah po versti glestamo, gotovo tudi dobro ponašal r ------- --- rn — i-------pjuuoui , v bolj suhi in pešeni zemlji bo pa zimski hrast ali jelovec zg ubijeni špedicíi in v nji zvezi bivši prevožnji raznega (Traubeneiche) bolj storil kakor navadni >• . ■ « • • V I • « I • I , ■ . - __ blaga ob velike zasluzke prišla, in med tem ko se vsako leto izNKoroškega in Štajarskega veliko pitane živine kupiti Za zdaj bi bilo prav, da bi se mladi hrastici iz gojzdov * » zato bi se mogli Krajnci, da povzdignil, jemali, kjer se gotovo z vsem pridom in skerbj V • mnozijo bi se pri nas stan kme- in redé, in ceravno ne tako pogostoma v privatnih kakor pred vsem bolj živinoreje v derzavnih gojzdih mora; tijstva na višjo stopnjo poprijeti, in potem takém senožeti in travnike v boljši stan Ker se sedaj c. k. kmetijska družba krepko za sadjo- pripraviti, da več klaje pridelamo, potem bomo tudi več in rejo in naprave srenjskih drevesnic na vso moč potanja, bolje živine redili, naj bo za meso ali pleme, od krav pa bi bilo prav, da bi vsaki srenji posebej naročila, naj bi v bomo dovelj mleka in masla dobivali. _ svoji drevesnici ali vertni soli kak majhen prostorček za Poslednja živinska razstava na Dunaji leta 1857 nam zasadbo hrastičev odločila; gotovo bi si marsikter kmeto- v natanko spričevanje dokazala iz celega cesarstva, ko je liko razne kronovine redé razne živine, in da ni zadosti, da vavec nektere želode nabral jih čez zimo v pesku pre hranil, spomladi pa v drevesnico vsadil se tù in tam veliko živine redi, ampak da se boljše in žlahneje sorte vpelje. bi mu ob dobrem gleštanj Jez mislim, da se moramo tudi mi, da, kar je le moc naše poljodelstvo bolj kviško spravimo, po pravilih skušenih kmetovavcov bližnjih kronovin ravnati. i spesno rastli ; od tod bi jih čez nekoliko let že precej močne drevesca v kak drevored ali pa kam drugam presaditi mogel. To pa se samo po sebi razume, da ne srré hrastičev na tak kraj saditi, ki je za saduo drevje pripraven i pak na tak, ki ni za dru Pripomočkov za to nam ni po moji misli drugej iskati, ali pa tjè rabo f 7 radi hudi vetr kakor če klajorejo, kar se dá, na vse strani razširimo, in si prizadevamo, da bomo za močno ponižani stan živine veliko in dobre klaje napravili. razgrajajo in jih človeška togota tako berz pokončati ne more; na vseh drugih krajih pa, ki so za rejo sadnih dreves pripravni, naj se sadno drevje posebno pridno zasaja in glešta, ker le od tega more • » Naj mi bo dovoljeno tukaj se opomniti, da je bilo od kmetovavec največji dobiček pričakovati V Laksenburgu 20. svečana 1859. naše kmetijske družbe zastran tega, kar je vsakemu od nas dobro znano i v » Novicah" in druzih družbinih natisih Lein weber, dvorni vertnar že večkrat dovelj podučljivih sostavkov natisnjenih, ktere tukaj serčno posnemati našim kmetovavcom priporočam. (Dalje sledi.) Nekaj reje hrastov # v Zgodovinske reči. Spisal P. Hicinger. 4. Hrast potřebuje za svojo rast veliko več prostora kakor Cerna kuga ali černa smert leta 1348 in 1349 druge gojzdne drevesa, ktere drevorejcu v krajšem času Kmalo po velikem potresu, ki je leta 1348 mnoge de več koristi donašajo, kakor hrastovje, zato tovavci premalo obrajtujejo. ga pa tudi kme- zele omajal, je nastopila strasna kuga po Evropi • «• . T < . i • • • 9 prišla iz Jutrove cele mesta in vasi so izmerle ki je od hrasta, ki Prav potrebno bi bilo, da bi za rejo tako koristnega druzih je ostala komaj polovica ljudi. Stajarski zgodovinar _ . . « » r>J A fl • 1 t t V Z* A 1 1 A i i J 1 • i 1 vseh krajih od leta do leta bolj pored koma nahajamo, začeli bolj skerbeti. Deželna vlada je za ga pa po J Ak pise (Annal, b. 3. str. 214) > da je ta ku9 obsajati, in res se neko povedala, ceste z raznim drevjem liko let drevesa ob cestah tù in tam zasajujejo, pa vendar tako oplašeui tudi v naših krajih strašno mořila; pravijo, da po potopu sveta ni bilo take mertije, kakor leta 1349. Ljudje so bili se v tem še ni veliko opravilo, menda zato, ker se dre i da so začeli očjtno pokoro delati za svoje ivo bičati. Cudno se mi zdi, da se pri grehe in se kei vesa za nasadbo večidel take jemljejo, ki niso ne kraju ne krajnskih zgodovinarjih ne bere nič sledu od íe strašne * m m Vi • V • i t • i • V I t « zemlji pristojne, ali se pa ne gleštajo kakor jim tr © re. kuge nisem nasel nic ne pri Valvazorj ne v zatiskih Hrast bi bil poleg cest, kjer je zemlja za-nj pri- letnikih. Je li morebiti ta strasna kuga krajnsko zemljo pra vu a, zares najgorše drevó, in bi prihodnjič celi občini memo pustila dovelj koristi donašal; že samo hrastovo ljubje strojarji za čreslo radi kupujejo. Jez bi nikoli ne svetoval, hrastičev zastran ljubja beliti in pokončevati, ampak pustiti jih, da dorastejo; potem donašajo od leta do leta vec zeloda za Neznan pisatelj pri Bernard d Rub (Mon eccl. Aquil. Appendix str. 43) govori od te kuge bolj na tanko tako-le: „Ravno tisto leto, namreč 1348, se je začela kuga ki je šla in morila skozi strani Tartarov, Turko f pitanje prešičev, in ježic in šišk, brez kterih strojarji stro- Saracenov in Grekov, je potem napadla Italijo, kjer je jiti ne morejo. marsiktere sloveče mesta in dežele razdjala. Tista je vso Ce se hrast po vertih in polji zasaja za tako imenovane zemlj ranila s tako hudimi bulami, da je tisuč in tisuč drevorede, donaša sčasoma tudi dovelj dobičkov, akoravno ljudi konec našlo, tako da sta od vsacih treh dva umerla. ne tistemu, ki ga je posadil, tem več pa njegovim nasled- Nekteri so sicer mislili, da se je kuga nalezla po sapi, s nikom. Ker hrast svoje korenike precej globoko v zemljo ktero je bolni dihnil v zdravega; drugi pa so měnili, da spuša, tedaj ne zaderžuje rasti druzih rastlin, ki blizo njega se je to zgodilo po pogledu z očmi, ali sploh po zraku %s VA m m m m m m Ê « fl i • • V 1 • V rastejo, tudi se po malem na hrastu tacih merčesov derží, nekteri, dasiravno malokteri, pa so vendar smerti odsli ce ki drugim sadežem veliko škodo prizadevajo. Sploh je hrast čedno drevó, ktero lepša vsako okolico. Res je, da hrošci na« so se ravno s kužnimi pecali. Nektere pa je kuga zadela in močno pohabila. Kadar so pa merliča odnesli, so se va- 9 9 ali kebri hrast močno zdelujejo ; toda ni jih vsako leto padajo pa ravno tako bolj ali menj tudi druge drevesa. rovali njegovega oblačila; in kteri so tisto na se djali je večidel ravno taka smert jih napadla; tudi kteri so ležali v Da hrast skoraj povsod rad raste, imamo spričevanja tacih posteljah dovelj. Naj rece kdo kar hoće, od hrasta bomo vec dobicka imeli, če ga bomo ob cestah sadili, kakor od marsikterega vse orodje iz njih spravili, in po kotih ognje druzega menj koristnega drevja; z veliko večjim veseljem je kdo bil umerl, so se ravno tako okužili. Celó hiše, kjer so kteri pomerli, se niso mogle tako očediti, da bi se bolezen ne bila nalezla, če so ravno zažigali in kadili. Bila je danes v tem mestu, in se je ondi deržala en ogled ujemo en sam lepo zrašen hrast, kakor celo versto mesec ali dva, v drugem mestu, ki je bilo blizo do 10 ali 9 pa je ni bilo; ko je pa tukaj nehala bornih, krivih in dostikrat na pol suhih dreves, ktere go- 20 (italijanskih) milj spodarju več truda in stroškov prizadenejo kakor dobicka je precej tjè prišla; včasih je šla naravnost dalje, včasih donašajo. se je přeskakovala, vendar ničesar ni pustila nedotakoje- < nega; v oobeni strani ni ob enem potu napadla dveh mest skupaj, ampak poredoma je dalje šla. Kuga pa se je vidila v trojni podobi, namreč v oteklih žlezah, ali v prisadnih bulah, ali v kervavem pljuvanji. Pri oteklih žlezah in prisadnih bulah so še mnogoteri se oteli, pri kervavem pljuvanji pa nobeden ne. Ko je kdo po poti gredé vidil, da krí pljuje, je že vedil, da je smertno oznanilo- prejel. Ko je prišlo drugo leto, se je vidilo, da je roka Gospodova od-nehala v furlanski deželi mesca februarja. 5. Ceste in tovorne pota na Slovenskem v srednjem času. 6 í?:! • y » ' O starih rimskih cestah po naših krajih eo „Novice" že mnogokrat kaj pripovedovale; kaj, če enkrat povedó od cest in tovornih potov, ktere so rabili naši predniki v srednjem času? Tisti čas sicer ceste niso bile več v tako lepem stanu, kakor pa za dni rimskega gospostva; več blaga so na tovorih přenesli, kakor na vozeh prepeljali; vendar ter-govstvo se je gibalo sèm ter tjè po slovenski zemlji, in marsikter kraj je takrat slovel, ki je zdaj pozabíjen. Razne stare listine vse to spričujejo. Iz Tersta je šla stara cesta čez Basavico in Divačo na Senožeče. Tukaj je bila zgodaj colnija akvilejskega patrijarha, že pred letom 1217, ki je prišla pozneje v roke divinskih gospodov; tudi so se ondi. dobri sejmi imeli, ki so bili tern v peti teržaškemu tergovstvu. Iz Senožeč je šla cesta dalje na Razderto, in od ondot memo Ubelskega na Lan dol. Tukaj so zopet patrijarhi imeli moto ali col-nijo, o kteri se bere še leta 1313 in 1335. Iz Landola se je tovorilo dalje čez Studeno na Planino, ki je bila v rokah goriških grofov; tisti so ondi imeli colnijo že leta 1217, pa tudi še leta 1409. Iz Planine je šla stara cesta čez Laze na Dolenji Loga tec, in od ondot čez Ras-kovec na Verhniko; od tod pa se je deloma z mnogimi ovinki po cesti poleg hribov tovorilo, ali pa po Ljubljani ci v čolnih vozilo proti Ljubljani. Od Reke in iz Istre eo šle tudi pota v notranjo deželo; stare mote in colnije kažejo, v ktero mero so se obraćale. V7 Lovrani so imeli že leta 1286 svojo colnijo goriški grofje, v Reki pa leta 1286 divinski gospodje. Pot je šla dalje čez Klano, kjer je bila zopet mota divinskih gospodov. Od Bistrice višje je šla cesta dalje proti Postoj ni, kjer so že pred letom 1372 colnijo imeli avstri-janski nadvojvodi; v Planini se je ta pot združila s teržaško cesto. Iz Pivke pa se je nad Zagorjem posebna pot ločila na Lož, še zdaj znana stara cesta. V7 Ložu so akvilejski patrijarhi svojo moto in colnijo imeli leta 1313 in 1335; ondašnje tergovstvo se je potem še bolj povzdignilo, ko je cesar Friderik IV. temu kraju leta 1477 dal mestne pravice, (z Loža je šla tovorna pot dalje čez Obloke na Soderšico v dolensko stran, druga pot pa čez Cerknico in Rakitno proti Ljubljani. Iz Hor vaš k ega se je na Krajnsko tovorilo čez Me tli ko. Ondi so goriški grofje svojo moto imeli že leta 1286. Višje je pot šla na Novo mesto, kjer je že poprej neko teržiše bilo, preden je kraj dobil mestne pravice; ondi so po tem avstrijanski nadvojvodi tudi svojo moto in colnijo imeli, kakor kaže listina iz leta 1432. Iz Novega mesta se je šio čez Trebno in Višnjo goro na Ljubljano. Druga cesta iz Horvaškega je šla na Koštanje vi co, kjer je koroški vojvoda že leta 1256 imel moto in colnijo. Od tod se je tovorilo na horvaški brod, kjer je bil kdaj pred turškimi vojskami dosti slo več terg (Otok, Gu-tenwert), in se je brodarilo čez Kerko! Od tod je šla pot oa Mokronog, in se je nad Trebnim družila z novomeško cesto. Iz Kostanjevice se je pa hodilo tudi na drugo stran na Kerško. Ondi so že pred letom 1456 celjski grofje colnino pobírali, in je bil brod čez Savo na štajarsko stran y Videm in v Rajhenberg. Iz Kerškega se je pa tudi dalje ob desnem savskem bregu tovorilo proti Ratečem; od ondot se je čez hribe na Višnjo goro tovorilo proti Ljubljani; ali pa se je čez Savo brodilo na Zidani most, kteri kraj ima od tod ime, ker je avstrijanski vojvoda Leopold VI. leta 1224 ondi most sozidati dal čez Savinjo. Od Zidanega mosta se je zopet za Savinjo čez Laško dalje tovorilo proti Celju; ondi je bila kdaj mota- celjskih grofov. ; ' V Ljubljani, kakor se je vidilo, so se shajale razne ceste in poti; od tod so se pa zopet razhajale na razne strani. Tukaj je tedaj tergovstvo imelo posebno središe, so pa tudi koroški vojvodi že leta 1243 imeli svojo moto. Od Ljubljane je šla poglavitna cesta proti štajarski strani čez savski brod pri C e r n u ča h, skozi Demžale, Dob, Krašno, čez Trojane, Vransko in Zavec na Celje. Pa je bila skoraj bolj navadna stranska pot od Ljubljane čez savski brod pri sv. Jakobu, skozi Nadgorice na veliko cesto, po tem pa čez Moravce, Mudijo in Gamberg, in dalje čez goro pri sv. Lenartu, na Reko in zopet na veliko cesto proti Celju. Po drugi strani je šla pot skozi Menguš na Kamnik, kjer je koroški vojvoda že leta 1267 imel a svojo moto; od tod se je skozi Tuhinj in Motnik tovorilo na Štajarsko. V S pita licu pa je bila bolnišnica za po-potne, ktero je še pred letom 1255 bitrinjski samostan od koroških vojvodov prejel v oskerbovanje ; od tod je kraj dobil novo ime, ker se je poprej zovel Kozjak (Bocksruck). Od Celja je šla pa dalje cesta skozi Vojnik, Konjice, Slovensko Bistrico na Ptuj, ali pa na Marburg. Od Celja se je višje čez Vitanje na Slove nj i Gradec tovorilo; tukaj je koroški vojvoda tudi imel svojo moto leta 1267; dalje pa se je šlo čez Trajberg na Velkovec v Korotanu. Iz Ljubljane je šla gornja cesta na Kranj, kjer se je tergovstvo že kdaj rado zbiralo; ondi se je pobírala tudi mostnina; zunaj mesta pa je koroški vojvoda„ moto in colnijo imel leta 1288 na Rupi in pa v Ok I em; je namreč pot na Kokro šla od Ljubljane čez Smlednik in Oklo. Višje se je tovorilo po Kokri na Podturen poleg Predvora; ondi so pred letom 1242 meranski vojvodi imeli svojo moto, dalje pa seje hodilo čez Jezerski verh na Ka pio, in po tem višje na Koroško. Druga cesta je šla iz Kranja na Teržič, in po tem čez Ljubelj na Koroško; na Vombergu je bil čez Dravo most, in dalje se je potovalo na Celovec. Cesta čez Ljubelj je zgodaj imenovana; ko je sv. Hema zvedila smert svojih sinov, krog leta 1030, je iz spodnjih krajev čez Ljubelj hitela na Koroško. V o m b e r š k i m o s t je že stal leta 1200; takrat je bil menihom bitrinjskega samostana izročen, da bi ga varovali in popravljali. Cerkev sv. Leonard a verh Ljubelja je patrijarh Bertold tudi leta 1239 zročil bitrinjskemu samostanu ; naj bi menihi pot popravljali, potnike sprejemali in varovali pred roparji; zatoraj je bila v Košentavru tudi bolnišnica napravljena. Se tretja cesta je iz Kranja šla na Radoljco, kjer se leta 1443 nahaja mota celjskega grofa; dalje pa se je tovorilo po dolini čez Krajnsko goro in memo Podkloštra na Beljak, kjer se je zopet obilno tergovstva zbiralo. Se ostaja furla tiska in goriška stran s svojimi poti in cestami. V Akvileji in v Ter žicu ali Monfal-konu so imeli patrijarhi svoje mote; od ondot je šio blago proti Gorici, Senožečam ali Terstu; poti so šle v tisti meri, ko današnji čas. V Cevdatu je bila zopet patrijarhova mota že od kdaj; od tod je bila cesta na Gorico, kjer so goriški grofje gospodovali. Iz Gorice se je na Krajnsko tovorilo čez Senpas, Ajdovšino, po tem pa čez Hrušico, kjer je zadnji čas stara cesta zopet ponavljena; dalje se je šio čez Logatec in Verhniko na Ljubljano. Druga pot pa je šla iz Gorice za Sočo čez Kanal na Tomin; ondi se je dacija od žita in vina pobírala za patrijarha. Od te ceste se je pri sv. Lucii na mostu tovorna pot obraćala cez Bukovo in Cirkno v Lok o na Krajnskem; tukaj se že leta 1261 nahaja mota frizinškega škofa; od tod se je dalje ' ' * 1Î8 tovorilo na Kranj. Iz Tomina se je pa dalje tovorilo skozi Bovec čez Predil na Treb • V v koroški strani : tukaj je bila še leta 1399 mota bamberške škofa dalj pa se je šio na Beljak. Tudi po kanalski dolini je šla cesta iz Fur lanije naKoroško; v Klavži so imeli patrijarhi svojo moto, in od tod se je potovalo na Trebiž in Beljak. Če kdo vse to, kar je povedano tukaj od raznih ter- govskih potov, nekoliko pretehta, bo lahko spoznat, da naši predniki niso bili ravno leni in mertvi, temuč da so se za- naj bi si pomogli za potrebo dosti pridno gibali in trudili in polajšanje življenja. > (Dal Ozir přetekle čase Napoleon (Dalje.) Vladni zbor v Parizu zvoli na to Napoleona za odbornika pri sklepanju mirú v Radstadt-u. Al komaj se zacnejo 25. novembra tù za mir pogajati, V • že hiti Napo leon 2. decembra to mesto zapustivši v Pariz. Tù spozná bistroumni vojskovodja hipoma, kakošne zanjke mu je vladni zbor nastavil; premogočen mu je bil in sklenil je, ga kam dalječ poslati. Odločen je bil Napoleon nad Angleže, pa že 19. maja 1799 odrine s 30,000 odbranih vojakov iz Tu- lona na ladijah v Egipt i kamor ga je gnal sklep, Angleze iz Indije pregnati. Ze 12. junija vzame otok Malto julija je Aleksandrija v njegovi oblasti. i in 2. 2. avgusta vzame Turkom drugi pot mesto Abukir, in to je bilo njegovo poslednje djanje v Egiptu. Francozka republika je začela hirati ; to zvedši se verne Napoleon urno v Evropo, zapustivsi armado generalu Kleber-u v Egiptu z obljubo, da se bode kmali sopet vernil. 14. oktobra je že v Parizu; tù niso vedili, kje jim glave stoje. Većina ljudstva ga je sprejela vriskaje velikani so se tresli pred njim. Eni so hotli sopet samo vlado, drugi republiko al i pa na boljih nogah. Napoleon je te in une prekanil in osnoval zaroto po svoji volji. Odbor starostnikov mu izroči poveljstvo vse armade s neomejeno oblastjo čuti. za varnost narodnega namestovanja Prisegel je zvestost republiki in 9. novembra je bilo po dosedanjem vladnem zboru. Druffi dan se zberejo sta rostniki s tako imenovanimi petstoterimi ; že zaženejo po slednji klic republikancov: „Nič diktature; proč z dikta torjem!" Kar stopi Napoleon v sobo in z njim več gre nadirjev.. Glasno rijovenje ga sprejme. Napoleon gré iz zberalisca, pa kmali prihrumé grenadirji po njegovem povelji v sobo in razpodé zbor. To je bil konec ustave od leta 1795, in 17. nov. so prevzeli trije konzuli, Napoleon, takrat še Bonaparte Urno so skovali imenovan 5 Sičyes in Roger Ducos. novo ústavo, ktera je bila četerta, in jo oklicali. Napoleon je bil pervi konzul, za deset let izvoljen, z oblastjo, ka-koršno je imel pred komaj kralj. Una dva konzula sta bila zraven njega ne več ko dve néme priči. Odsihmal je po-kazal Napoleon, da zná vladati: med možmi, ki so bili okrog njega, so bile umne glave ; celo vlado je predelal in narodu mir obljubil. Napovedal je sicer 28. decembra znova vojsko vsem sovražnikom republike, pa že drugi dan je pa niso uzeli; tudi Nem- ponujal Anglezem mir, kteri ga • t čija i Rusija, Napolitansko in Turčija so bile v orožju Se pred koncom mesca maja 1800 je peljal Napoleon svojo armado čez planine na Laško in 4. junija je bil že v Milanu; ravno ta dan so vzeli Avstrijanci Genovo, pa objeti so bili od francozke armade. Udariti se je bilo treba in to se je zgodilo 14. junija 1800 pri Marengi na obširni planjavi med Alesandrio in Tortono. (Dalje sledi.) Kratkočasno berilo. Atala. Spisal Chateaubriand. Poslovenil po originala Mih. Verne. (Dalje). Po petnajsterih nočéh nagle hoje prideva na aleganiške (Allegany) gore, in dospeva do neke ki se v Ohio izliva. coin struge reke Tenase S pomocjo Atalinih svčtov napravim in ko skorje njegove z jelovimi koreninami opletem, I ■■■ ■■ ÉMÉHH ga s cespljevo smolo namažem. Nato sedem z Atalo va in teku reke se izročiva. Indijanska vas Stikoe s svojimi piramidalnimi grobi in s svojimi podertimi kočami se nama kaže na levi okrog nekega berda, na najini desni pa se širi keovška dolina, konec ktere se vidijo joreške koče, ki stojé okrog temena nekega hriba ravno tega imena. Reka, ki naji seboj tira, teče med stirimi bregovi; konec njih vidiva sonce za- hajati. ne vidi Te tihe samotě ne kalí nazočost človeška ko lovca indijanske Druzega ki se na svoj lok na slanja in verh neke skale sedí, kakor da bi bil spominek. duhu teh puščav h gore napravlj Atala in jez zedinj zora. Pa na enkrat povzdigne svojo tihoto s tihoto tega pri • v f . . » hci prognanstva svoj glas ki poln mičnosti in tuge v zraku doni; nenazočo domovino prepeva: x ti Blagor jim, ki%niso vidili dima ptujih svečanost ki so le pri gosteh svojih dedov sedeli!" j in 55 Ko bi sinja Mešasebova sraka floridški neprispodob ljivi (nonpareille unvergleichlich) djala: 11 Zakaj tako žalostno tozujes? Al nimas tù lepih vod, lepih senc in vsakoverstne hrane kakor v svojih gojzdih?" ,,Pač bi ii -------------- „----- ----- ----J-" r* 'j --------55-. v.^ J. odgovorila vbežna neprispodobljiva ; toda moje gnjezdo je v jazminu(?); kdo mi ga bo donesel? In sonce moje savane si ga mar vidila?" ii Blagor jim, ki niso vidili dima ptujih svečanost 7 in ki so le pri gostéh svojih dedov sedeli!" Po urah težavne hoje sede popotnik žalostěn. Okrog sebe ogleduje strehe ljudí, popotnik pa nima kraja, kamor j? bi glavo naslonil. Popotnik poterka na kočo, dene svoj lok za vrata, prosi gostomilosti; gospodar migne z roko 9 po V V potnik vzame spet svoj lok, ter se verne v puscavo ; 55 Blagor jim, ki niso vidili dima ptujih svečanost, in ki so le pri gostéh svojih dedov sedeli Čudovite pravlici, ki se okrog ognjišča pripovedujete, r> mili razlivi serca, dolge navade ljubiti, ki ste k življenju tako potrebne, napolnile ste serca tistih, ki niso nikdar zapustili svoje rojstne dežele! Njih grobi so doma in obu-dujejo o sončnem zahodu solze njih prijatlov in mike vere." 17 Blagor jim, ki niso vidili dima ptujih svečanost 7 W in ki so le pri gosteh svojih dedov sedeli Tako prepeva Atala. Nič ne moti njenega tugovanja, razun nečutljivega šuma najnega čolna na valovih. Le v ki ga podaja; me- 7 dveh ali treh krajih ga sprejemlje nek slab odmev druzemu slabejemu, ta pa tretjemu še slabejemupHflHp^P nilo bi se bilo, da duši dveh zaljubljenih, nekdaj nesrečnih kakor uii dva, sedaj pa s tem ganljivim spevom privab-Ijenih, poslednje zvuke njenih zdihljejev gori zročujete. Samota, vedna nazočnost ljubljenoga predmeta, celo najina nesreća množí vsak hip najino ljubezen. Moči začnejo Atalo zapuščati, in strasti, ki njeno telo tarejo, zmagujejo, toliko da ne, njeno krepost. Neprenehoma moli k svoji materi, in zdí se, kakor da bi hotla njeno razserdjeno senco potolažiti. Včasih me vpraša, če vidim ogenj iz zemlje švi- gati. Jez pa, truda spehan, želje pa vedno goreč, ne mislim druzega, ko da sem znabiti vsred teh gojzdov brez otetbe zgubljen, in stokrát hočem Atalo kot ženo svojo objeti stokrát ji svetovati, da naj si na teh bregih kočo napra-viva ter tù vkup umerjeva. Ona pa se mi vedno upira: vojak je earn kl Spremisli", mi pravi, „prijatel moj 55 1 55 mladi, da sebe domovini dolžan. Kaj je ženska proti dolžnostim 9 jih spolniti imas Oserči se y Utalisov sin , in ne mermraj prinesejo, so poznali Al mati mateře moje jim verže vode pije sedaj o jasnem vremenu čisto vodo, sedaj pa, ko nebo v obraz in jih prisili omožiti se s Simaghanom, ki je vès vodo zmoti, se blatne vode napenja. Ima li goba pravico kralju podoben in ki ga ljudstva kot duha časté. Mati moja cez svojo osodo. Cloveško serce je kakor goba v reki, ki kož in veliko druzega bogastva v doto nekega belega moža. reči: Měnila sem, da ne bo nikdar viharjev, da sonce ne bo nikdar peklo ?" pa pravijo svojemu novému ženinu: „Jez sem mati, ubi Renat, če se nepokojev serca bojiš, ne zaupaj šamoti: prenesti, se pravi vso berzdo pustiti. Skerb in strah naji tare, vedno sva Simaghan jim odsrovori: » me!" Veliki duh me varuj tako hu- velike strasti so samotne; v puscavo jih dobnega djanja. „Ne bom te okernil, nosa ne ušes, ker si odkritoserčna." ne bom ti odřezal ne Po odhodu riskašne v nevarnosti, sovražnim Indijauom v roke priti nosti, da bi naji voda ne požerla, kače ne pičile, zverine ne raztergale; le s težavo nahajava nekoliko slabe hrane, stopnje obernila; zdi se, da ptice pridem na svet; rasti začnem ponosna kakor Španjka v nevar- in kakor divjakinja. Mati me pokristjanijo, da bi bil njih Rao- in Bog mojega očeta tudi moj Bog. Kmalo pa jih pre in ne véva več, kam bi svoje najina nesreća ne more večja biti doverší. vzame tuga Ijubezni, in podajo se v malo, s kozami pre oblečeno klet, iz ktere se več nazaj ne pride. kar jo nek primerljej To je Atalina zgodovina. 55 Kdo pa je tvoj oce 5 Sedem in dvajseto sonce sije po najinem odhodu od kako mu je bilo ime med duhovi ?u uboga sirota?" ji pravim, „kako so ga imenovali ljudje, in Jez nisem nikdar 33 koč: ognjeni mesec nastopi svoj ték, in vse napoveduje umivala nog svojega očeta, pravi Atala; le to vem, da so nevihto. Proti času, o kterem Indijanke poljodelsko orodje bili materi moji vedno zvěsti: y pri angeljih jim je bilo imé na savinjeve veje (Savinier Sevenbaum) obešajo, in o Filip, ljudje pa so jih „Lopez" imenovali." kterem se papige v votle ciprese umikajo, se zacne nebo Pri teh besedah zaženem krik, ki po celi šamoti doni; oblačiti. Glasovi šamote vtihnejo, puščava omolkne in v glas radosti moje se mesa z bučenjem viharja. Atalo stisnem gojzdih je popolna tihota. Kmalo pa obudi daljni grom y ki na svoje serce, ter vpíjeni ihté: „O sestra moja f Lope po teh, kolikor svet starih gojzdih doni, zavzeten šum. zova hči! Hči dobrotnika mojega!" Atala se vstraši in me na breg reke, da bi vpraša, kaj mi tak nepokoj delà; ko pa zve, da je Lopez « _______ »» __ _ V _ Bojé se da bi se ne potopila; hitiva se v kakošno gosco otela. tisti velikodušni gostoljub, ki me je v Sent-Avgustinu po Kraj je močviren. S težavo napredovava pod nekakošnim sinovil, in ki sem ga zapustil, da bi sam svoj bil, pre obokorn bodečega slaka (simax), pod vinskim tersjem, modriljem (Indigo), pod visećim bobovjem in šibjem ar se nama okrog nog ovija pod ki e> vzame tudi njo zavzetje in radost. , iw To bratovsko prijatelstvo, ki naji navdá in svojo lju- Puhla tla se tresejo pod nama bezen z najino ljubeznijo združi, je preveč za najine serci. s proti nebu povzdignjenimi ocmi, v na in vsak hip sva v nevarnosti, v mlačne luže se pogrezniti. V svetlobi bliska, Merčesi brez števila, grozoviti topirji naji slepé; ropotače zočnosti Vrečnega deržim svojo nevesto v naročji. Ženitna y ki eumé na vseh stranéh, in volkovi, medvedje, karkazusislovesnost, vredna najinega terpljenja in velikosti najine lju mladi risi rijovenjem, tù zavetja iščejo, polnijo kraj s svojim bezni; krasni gojzdi, ki ma jate svoje šibje (Tianes) in svoje 7 < : oboke ko zagrinjala in nebo najine ženitovanske postelje; Tema se množí: nizki oblaki se mešajo s senco gojzdov. goreče smreke, ki ste bakle najinega pira; brezbrežna reka, Oblak se vterže, in blisk se vtrinja in vije kakor slak. Silovit veter se vzdigne ognjen sumeče gore strasna in krasna narava od zahoda, ter valí oblake prazna priprava, naji prekaniti? niste al ste bile le mogle blaženosti na oblake; gojzdi se vklanjajo, nebo se nagloma odpira in enega člověka skriti en hip v svojih strahotah? skozi njegove razpoke se vidijo nove njave. neba in goreče pla Na enkrat razterže silovit blisk 3 ki ga gromeca strela Kako strašen, kako krasen razgled! Strela mece spremlja ? gosto senco napolni gojzd z žveplom in svetlobo y ogenj v gojzde; požar se V • « siri kakor goreči lasje; stebri in raznese pred nama neko drevo. V beg se podava. isker in dima napadajo oblake, ki svoje strele na široko nenada!.... V tihoti, ki nastopi, sliši va glas nekega zvona! pogorišče mečejo. Po tem zagerne veliki duh gore z gosto Oba ostermiva in slušava glas, ki je v puščavi tako redek. temo; izsred te velike zmešnjave se vzdiguje nek zmešan V tem hipu zalaja v daljnosti pes, čedalje bolj se bliza šum bučenja vetrov, zdihovanje dreves, rijovenja divjih in laja; poslednjič dojde, in veselja nama renči pred no- zverin, pokanja požara in ponavljenih udarov strele, ki gami; star puščavnik, z majhno svetilnico v roki y cverči ko y pride v vodi vgasnuje Véliki duh vé! V tem hipu ne vidim druzega kot za njim po gojzdni tèmi. „Blagoslovljena naj bo previdnost, zaupije, kakor hitro Atalo, le na-njo mislim. Pod nagnitim deblom neke breze naji zagleda. Že dolgo vaji iščem! Naš pes vaji je zavohal jo obvarujem ploh dežja. Tudi jez sedim pod drevesom, že v začetku nevihte, in me je sèm pripeljal. Dobrotljiví kako sta mlada! Uboga otroka, koliko sta pač terpela! deržim ljubico na kolenih in ji grejem gole noge v svojih jokah m sem srecen. Bog! Nu Bučenje viharja nama bije v ušesa; na enkrat čutim „Vihar serca, y vzdignita se, prinesel sem seboj medvedjo kozo V eno A tali novih solz na svoje serce pasti: bo za to mlado čutari. y ki zenico ; tudi nekoliko vina je tù v moji Hvaljen bodi Bog v vseh njegovih delih! njegova zavpijem, „je li to kaplja tvojega dežja?" Na to objamem miloserčnost je pač velika, in neskončna je njegova dobrota!" Atala se verže na kolena pred duhovnim: „Poglavar prisercno devo svoje Ijubezni: nekaj zakrivaš. Odpri mi svoje serce, o lepa moja! „Atala, ji pravim, ti mi kako molitve", mu pravi, „jez sem kristjana dobro dé, ko nam kak prijatel v dušo gleda! Povej mi pošlje rešit me. «ti Puščavnik jo vzdigne sam Bog te ter ji pravi: drugi uzrok žalosti, ki vidim, da po domovini terdovratno zamolcujes. Oh J svoji jočeš." mi precej odverne, zakaj bi po domovini svoji jokala niso bili oče moj iz okrajne palmovih dreves?" „Otrok človekov", , saj i? Ptuje vabiti, imamo navado, ponoći in o nevihtah zvoniti z zvonom misijonstva, in po izgledu svojih bratov na velikih planinah in na Libanu smo svojega psa naučili, popotnikov, ki zaídejo, iskati." Jez puščavnika komaj razumem. Ta lju ji pravim z globokim čuđenjem, „tvoj oče niso iz palmové bezen do bližnjega se mi zdi čez človeške moči, in menim 55 Kaj s 9 okrajne! Kdo te je tedaj ti zemlji dal? Govori." Atala da se mi sanja. Pri svetlobi majhne svetilnice, ki jo du govori te besede: hovni v roki derži, vidim brado in lasé njegove vse pre- Prej ko moja mati vojaku Simaghanu trideset kobil, močene; ternje mu je bilo noge in roke in obraz okervavilo." 33 » leda po celí da jo na muho dobi dezeli mocno unel. Veselje je bilo viditi, kako so ta dan v begu, tako nas Rovtar skorej brez sape pazi, kam bo mladenci pa tudi možje vreli v mestno hišo, se v batalijon švignul pervi sončni žark. V hipu sončna svetloba predirja krajnsko-primorskih strelcov zapisati. Zjutraj ob šestih je že cesto, in se blizo Rovtarj verhuncu zabliši. vabila mestna muzika k izberi, ktera se je ob devetih za dolgo zračno V tej priči pozabši, da ni na ravni in gladki stezi, kamor čela in malo čez poldau terpela. 42 čverstih mladenčev in celó pogledati ne ute da ne zgreši pi kraja mož iz cele dežele je bilo v tem kratkem času izbranih in nezmerno hiti in neusmiljeno vtrina z nogami po gerčastih poterjenih. Po končani izberi so dobili v mestni hiši dobro kamnih, dokler ne zakiadov. stojí tam, kj misli, da so vrata v hram kosilo (Dal. si.) je vsakemu v persih vzdigovalo, ko se je «VV « »V • I . Dopisi po kosilu na dvoriscu mestne hise muzika s cesarsko pes mijo oglasila. » Vivat živio !" je donelo iz ust nadušenih Iz Zagreba 26. maja. Ni dolgo, kar so nam „Novice44 v v cernem zarobu naznanile smert nadvojvoda Ivana, in ze spet bi trebalo černino obléci. „Nejma g a više a ta govorica se čuje po Zagrebu, al kaj rečem, po celi troj-edni kraljevini, od ene strani do druge. Pokosila je najme nemila smrtna kosa, kakor so „Novice" tudi že povedale, v noči med 19. in 20. maja našega slavnega bana Je la čiča poterjencov, in ko je bila ta končana, so terjali Radeckov marš. Vriskanje in ukanje je odmevalo, ko so zaslišali ta serce povzdigajoči marš. Še več mičnih in okroglih je zaigrala muzika do treh in zdaj so peljali poterjence v ko-sarno, da so k banderu prisegli. 9 *egli. Silno Velika mnozica ljudi ki je po mostovžih mestne hiše in zunaj pred njo celi čas cakala > jih je spremila v kosarno. Drugi dan to je, vceraj v 58. letu njegove starosti. Kakor da bi bil hud stresil, tako je ta dogodjaj S ponavljal junačke njegove delà potres Zagreb radjane zdrmal. Ne da bi Vam vsem so zadostno znane! 7. t. m. je zopet mestna muzika od osmih do devetih vabila pred mestno hišo k vstopu v batalijon prostovoljcov in ob devetih so jih začeli izberati. Do dvanajstih so jih nabrali 36, večidel mladenčev, kteri so pa že v mestni hiši prisegli y Ne, da bi Vam kazal, kako je svoj narod ljubil ter z njim in vsak po 10 n. dn. přejeli. Potem so dobili kosilo, po vesele in žalostné dni dělil. Ne i da Vam bi pravil 9 da je kosilu pa so jih peljali z muziko v transport, odkodar grejo bil dika hrvatskega naroda in up celega jugoslovanstva. Ne, da Vam bi kazal, da je on s svojimi děli vpletil ne-venljive lavore v slavo svojega naroda, da je z zlatimi písmeni pisal zgodovino horvatske zemlje! Ne, da Vam bi danes za v Gorico svojimi včeranjimi tovarši ? ktei so odrinili včeraj 9 Za batalijon krajnsko-primorskih prostovoljcov je daroval v Terstu žl. gosp. Gutmannsthal 1000 9 in sicer za Primorce polov za Kranjce pa polovico z njim ug razlagal, da je nebji jugoslovanskem. asnila zvezda perve vrste na ob Jaz samo toliko rečem Hrvatska zgubila ž njim svojega zaštitnika > da je 9 svojega zago lz Ljubljane. V poslednjem mestnem zboru 3. t. m. je bila tudi rajtenga mestnih dohodkov in stroškov za leto 3na. Dohodki so znesli 85,038 fl. voruika, svojega očeta! Hrabri graničari, „Jelačića krilo", 1858 predložena in poterj 22 y4 kr., stroški pa zgubili ž njim so svojega vojvoda » in to ob času ko ga 71,261 v mestni kasi še 13,770 11. 50 kr 3274 kr ostalo je tedaj jim bi najbolj treba bilo 9 književnost hrvatska zgubila dobro s je ž njim darežljivega Mecenata! Najlepši dokaz iskreno in s kako čisto ljubeznijo mu je bil narod udan nam kazala neprestana procesija, ki ga je dan na dan, celó iz daljnih krajev, prišla gledat visoko na mrtvačkem odru postlanega. Ob desetih zjutra 26. maja se je njegovo truplo iz Zagreba v Nove dvore odpeljalo, kjer je rodbinska raka. Preden se je truplo vzdignilo, je pred banijo na tergu sv. Marka hrvatska mladež popevala dve pesmi „Suze" in „Plač", kar je vse pričejoče do solz ganilo. Po nazna-njenem programu se je sprevod. tako lepo vredil in vverstil, da ni moglo lepše biti. Prišlo je bilo tudi 60 serežanov iz 9 kako je da se je z mestnimi dnarji mestni gosposki v veliko hvalo zarajtati To pac ocitno pričuje, spodarilo, kar se mora šino ? Iz Ljubljane. Ljubljansko mesto je 12 konj za voja-kolikor jih je imelo odrajtati, po pogodbi ali kontraktu odrajtalo, in za to 488 gold, iz mestne kase doplačalo. -Mestna gosposka pobera za ranjene vojake darov v dnarjih in obezilih. Doslej je že lepih darov přejela in jih je, kakor se sliši, tudi že poslala, kamor so namenjeni. Tudi v tej reči se razodeva krasno, kako Ijubijo Ljubljančanje svojega cesarja in domovino. banskih krajšničkih polkov k sprevodu; bili so vsi na čilih konjičih v polnem svojem bojnem uresu. Dezelne znakove Novičar iz domačih io ptujih dežel. Iz bojišča na Laškem. Venec, kterega si je mislil Garibaldi v Lombardii na glavo položiti mu je pred z trobojno bandero in žeslo, sta nosila po starem običaji grof rok padel, preden ga je do glave prinesel; vsa njegova Step. Draskovic in grof K. Erdôdy. Počasi je napredoval je terpela par dni. P. m. 1. Urban, sprevod skozi mesto proti stolni cerkvi. Vse ulice so bile Nikj vedni Povsod in ga je premagal in njegovo tolovajsko kardelo cez s cernimi banderi obvešene, da je vsakemu srcu zares tesno mejo v Švajco zapodil. Se vé, da to ni šlo brez boj in bilo v persih. Pred stolno cerkvo je bilo, od sest cernih njih nasledkov. Terji boji pa so se ta čas na drugih straneh kónj peljano, truplo od prevzvišenega kardinala in škofa uneli. 31 maja so sklenili Sardinci na Palest udariti 9 gospod Haulik-a blagoslovljeno. Na krapinskem mostu in v od kodar so tudi cesarske odrinili F m 1 Zob je Novih dvorah se je snidilo sila veliko ljudstva, celó iz sklenil, jih od tod pregnati in uzel jim je že polovico ïna so se bojevali kot junaki, bližnjega Štajarskega in Krajnskega. Nekoliko prizorov pri tega sela. Lovci 21. batalij ganljivih, da vzrtovanji je bojda bilo tako Neumerlemu banu se bo v Zagrebu na trgu „Jelačića bana" se je vse jokalo. pa slabo vreme, ki je emlj do mehkega razmočilo, ni pri pustilo, da bi • mu bila mogla brigada generala Szab o spomenik postavil. Darovi se že nabirajo. Gotovo je imel pravém času na pomoč priti. 7. batalijon lovcov se je jako tudi med Slovenci pokojnik svoje štovatelje, ki bodo radi ruval s francozkimi Z va vi; pa premalo je bilo naših da svoj obol v ta namen žrtovali! Lahka mu zemljica in večen bi se bili mogli deržati. Zato je ukazal general Szab spomin! K. Žavčanin. Iz Ljubljane-7. junija. V svojem zboru 3. t. m. je nazaj iti ondi Tako so ostali nazadnje sovrazniki in naši od kodar so prišli. Naših je bilo v tej terdi bitvi 1 • w «VWIU v. v. m mm 9 J V vilUI y U Vi. IV U ti d l OU JJ1 I C» AI • l^WDIU JV ' ljubljanski mestni odbor odločil 4000 fl. n. d. za napravo ranjenih 1 general, 10 oficirjev in 480 vojakov Glavni stan cesarskih se je umaknil, da bi armada ne bila preveč opominjal, več dražih je pa zavoljo ravno tega v Rima razkropljena. cez T v Abb S v noci med 4. kakor tudi v Civita vecchii se celó zapreti ukazal! in 5. t F r a n < prišli ; m In v tej okolici se je unela 5. huda bitva in Sard so namrec po sili čez T ♦ V» našili in unih je veliko padlo; potem so se pri Mag en ti sprijeli in bili do bo premagal. Izid te bitvě i noči. Določeno še ni bilo. kdo m se ni znan. Iz Napolitanskega. Novi kralj Franc II. je zbral 23. maja armado v Napoli, da mu je zvestost pri segla. Potem je naznanil slovo rajnega kralja od nje in njegovo zahvalo za njeno zvestost. V Napoli je sploh vse mirno. w Iz Dunaja. Presvitli cesar so dovolili, da se vsakemu y Iz Malte. Angleži kteri za čas vojske i z la s tne vo vsako leto, v kterem je bil v boj imajo v sredzemeljskem morju 33 v c. k. armado stopi, vojnih ladij razne velikosti; namen imajo, jih 97 vkupej potem za d t zarajta, če bi se přiměřilo, da bi bil pozneje po lozu v vojaščino poklican. Presvitli cesar so zaukazali spraviti, med njimi 22 linijnih ladij. Iz Nemskega. Iz Berolina. Cesarski avstrijanski poslanec baron Ko lier je dal následníku serbskega kneza y verstne udanost in vestosti rajnega grofa J , naj se v spomin iz- knezu Mihaelu in njegovi gospej gostije. s« i V # # « __ ___ _ _ do cesarja pervi banalni pokraj rajnemu banu imenuje. regiment bana za vselej po Iz Bavarskega. 26. maja se je blizo Erlan-a na zeleznici, po kteri so se avstrijanski vojaki peljali, přiměřilo, da sta se dva konja splašila in iz voza gen dohodí obligacij Cesarski ukaz od 28. aprila t. 1. veli, da se ima skočila. Eden je přišel pod kolesa, zavoljo česar sta zder od derzavnih, javnih, zaloznih in stanovskih čala dva voza z šin. pr plačevanju kup Dasiravno so vozove koj ustavili, je Od te dohodnine so samo tište dna so bile že koj v začetku davka pros prerajtati in odtergati. prišlo vendar več vojakov v nesrećo, kteri so ne pisma izjete, ktere langen-u v bolnišnici ostati. mogli v Er namreč: dunajsk b a n k < la nsk y bank t i n o Presv g e r s k e d b I i g a c i j in bligacij m i k cesar so pi • V 30. maja v V Presvitli cesar so uka » . vw - W----------------J ~ ~ ~ ~ ----- ~ - — ^ —----J' V V W vv *JKT Š M VI J U J 1 » J 11M JUUOIVU pUPIJ V« KJUI3I PVS il Ci 111 1 V novincov za leto 1859 napraviti. Vsled razpisa da so se začeli tù in tam na Laškem že nekako zmerdovati da se ima drug i z b Iz Francozkega. Iz Marsilij. Iz Rima je mnogo duhovnov tu sem prišlo, ker so se zbali punta v Rimu. Iz Pariza. Cesar Napoleon je ukazal ministru notranjih zadev, izmed skrivnih policijskih služabnikov jih pet sto zbrati, da jih na Laško pošlje. Sliši se namreč c. k. ministerstva notranjih zadev se imajo delà za to iz- nad prihodom Francozov in da tu in tam kaj ber 1 junija t. 1. začeti. Poklicani bodo p govore, pet d i starosti v pervem edu so možki t 1839 ojeni kar Napoleonu ni ljubo. - Minister vojaštva je naznanil z razpisom od 1. junija, da mu je naznanil admiral Jurien de la G ra- Iz Ceskega. V Altenburgu je pogorela 23. maja viere zapertijo beneške luke od 18. maja naprej in velika fabrik za k Z je v nji 54 zeleznih mašin y 500 centov ovne in 4 00 koS)v že storjenega sukna razglasil V škodo cenijo na 90 000 gold. Iz Lonibarđo-beneškega. Iz Benedk želni poglavar je izdal razpis, s kterim se naznanja vse storjeno, y V . k. de-da je je ob enem, da bodo ojstre naredbe zadele vse ladij e, ktere bi poskusile, to zapertijo razdreti, nanašaje se na narodopravje iu na pogodbe, sklenjene med francozko vlado in raznimi neutrálními vladarni. Govori se zlo v Parizu, daje Napoleon povabil preskerbé da se Benedke vsaj za pol leta z zivezem Košuta, naj pride v Genovo. V Carigradu je neki nevolja zavoljo Iz Rusije. velika, da se ne skazuje samo princ Nap te temuč tudi Nap Zeitg. u Bitva pri Montebello ni v Parizu, kakor ..Wien. , nič kaj sere povzdignila; Avstrijanci so pise oleon, ge junaško bili, Francozi niso nič dobili; maršal Bara-sam velicega prijatla generalom, guay d'Hilliers je armado tako postavil, da je komaj kteri so bili v ogerski vojski zoper Avstrijo, in da se število za las manjkalo, da niso Avstrijanci generala Forey-a z Poljak na Sardinském pr narasa. Iz Italij Iz Sardi n skeg » Alesandrije 28. maja, da je Nap skinih nadlog sklenil, vse ranj( v vso njegovo divizijo ujeli. Iz Spanije. Vlada je, kakor se bere v parižkih njšanje voj- časnikih, ladij a m svoje deržave, ki so v Marsilijah,* pre- Moniteur" piše iz ujetnike brez navadne povedala, vojake ali pripravo za vojsko prevaževati izmene nazaj odrajtati, ako so toliko pri moci, da se more to zgoditi lz Angležkega. Iz Londona. Košut še vedno pri Pisma iz T in M naznanjajo y da so diga in oznanuje svoj uk potovaje od mesta do mesta y pa v bitvi pri Montebello 20. maja sila veliko ljudi ker Napoleona preveč povzdiguje. Sard in ci (čez 1000) zgubili; Francozi so njenih, i malo se přikupuje s tem umnejemu angležkemu ljudstvu y Kakor angležki zgubili kakih 1400 ra mertvih in ujetih. Sardinska vlada je priznala niki pišejo, ima namen, skozi Francozko v Genovo iti y cas-drugi pa pravijo y da se misli še celó na neutralnost papeževih dežel s tem, da Avstrijanci se v Romanii ne bodo vojskovali, ob enim se pa Sardinija neče zavezati, da bi kneza Kuza. Ogersko podati ! Iz Moldave In Valahije. Časnik „Lavant" v Bruselu piše, da je turška vlada še odložila investituro ne poslala majhno četo ob desnem kraju Pada skozi Roma • • Iz Turškega. „Nord" piše, daje car Aleksander II Jiijo y če bi treba bilo, ako bi se vojska v Benečijo zanesla, turškemu cesarju sam pisal in ga potolažil, da nima ruska 28. maja. Ruska, pruska, angležka vlada nikakoršnega sovražnega namena do Turčije. V pisma Iz Tosk in turska vlada ne pri pozn avaj in njih poslanci so sneli svoje bandera s poslopij vlade toskánské stoji : yy Turško cesarstvo se nima kar nič bati, ako turška vlada vse zapreke v Moldavi in Valahiji iz poti spravi in 3 batalijoni prostovoljnih obmorskih in drugi 3 kneza kuza poterdi." Pravijo, da bo sultan storil, kar je batalijoni prostovoljeov j n i h strelcov so bili P car nasvetoval. Iz R Pros to vo Ij odhaja še vedno dokaj iz Rimskega na Sardinsko. V rimskih deželah vrč mocno Turška vlada je sklenila, armado na 400 tavžent v • . • med ljudstvom Sardinska vlada neče dru moz pomnožiti Om P bo išji poveljnik rumeljski » k t r a l n o s t y kakor z nekter spoznati armadi. Podoba je tedaj, da tudi Turk se vojske boj pogoj „Moniteur tosc." piše: Francozki general Go y je vec prelat kteri se ne ravnajo po francozkih mislih Turška vlada je sklenila poslati na jadransko morje. y troj o j n i h an y h V Odgovorni vrednik: Dr. Janez'Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.