L.eto II.i itev. 208 V Ljubljani, sobota dna 9 septembra 1021 Poiamnnt »ter. 90 PIT • 2 N (sb«t* tk « ■|irtra|» guae eeiotetao .. MO X peščino. ,,..'.. 90 a it tated ocemljo MO » U tnoteoctro ..100, Oglu! u mk mm vttiM (tolpo* (M mm). > K Bili oglati do 80 m (tolpe« (M na). t . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urvtfntttvoi MM M. MU •t It Upravnlfttvet im m M K Današnja številka obsega osem tirani In stane dve kroni. Ljubljana, 8. septembra. Kaša valuta ne stoji dobro. Valute držav, ki imajo slabše naravne pogoje, bijejo valuto Jugoslavije. Veliko .je seveda krivde na tem, da to našo jjubo mlado državo obdaja zavist in deloma, tudi bojazen pred našo silo. Vendir je glavni vzrok slabosti drug- j«- Ta situacija, ki danoe g svojimi poledicami trka na duri vsake kmečke in delavske rodbine, bi ne bila mogoča, če bi bili v gospodarskem oziru tako svobodni kakor smo v političnem. Imamo sicer jesti, a to ni dovolj. Pržava, ki daje svojemu človeku samo dnevno Iirano, mora postati kolonija. In če je tudi te dnevne hrane daleč preko potrebe, bo ta hrana kmalu dražja nego v zemlji, ki pridela lo polovico tega, kar povžije njeno ljudstvo. Danes smo, kar so tičfi industri-jalnih proizvodov, v popolni zavisnosti od inozemstva. Napram temu je samo en izhod. Razviti moramo narodno industrijo. Država mora sistematično odpravljati ovoz, ne morda z zabranami pavšalno narave, ampak s smotreno carinsko politiko, s tarifnimi olajšavami, davčnimi prednostmi in z administrativno podporo. Naša stranka se je neprestano pogumno zavzemala za podporo industrijo. Lahko se reče da je bila v tem poglede zelo osamljena, in dasi jo interes industrijo obenem interes delavstva, se jej je vedno očitalo, da jo nekaka »kapitalistična* stranka. Vkljub temu smo se brezpogojno izjavili, ia ima država veliko dolžnosti japram industriji in obrti. Storili smo to v zavesti, aa ima interes na industriji tudi kmet ne samo za to, ker ne sme biti glede svojih potrebščin odvisen od inozemstva, ampak tudi zategadel, da I nore svoje pridelke doma dobro prodati v industrijskih krajih. 8e le v zadnjem času tudi delavstvo uvideva, kako napačna jj bila politika tistih njenih demagoških voditeljev, ki so bili najbolj srečni če je delodajalca zadela teška izguba. ■JDS je vedno zahtevala, da naša država, dasi agrarna, vodi smotreno industrijsko politiko. Pri tem je širila neovržno istino, da industrijska politika ne more biti politika ene pokrajine, temveč samo politika tirojena po velikih državnih interesih. Industrija, ki se zanaša v meglenih avtonomi-stičnib frazah samo na razmere v e:d pokrajini, bo slabo izliajala, Industrija mora biti pod vodstvom prekodržav-nih vidikov in ne prenese plemenske malenkostnosti. Zato odgovarja programu naše stranke, da industrija zainteresira centralo države, ki potem odloča držeč se interesa države. TeSki so bili časi, v katerih je žive-naša industrija po vojni in zdi se, kakor da bodo ti časi v bližnji bodočnosti še težji. Boriti se je morala ne samo s spremembami konjunkture, temveč mnogokrat tudi s totalnim ne-omevanjem potreb in z neverjetnimi in nepričakovanimi upravnimi ovirami. Industrija v Sloveniji v tem oziru t.i obupala. Organizirala se je in započe-1,1 razsežno akcijo, da v državi vzbudi več razumevanja in priznanja za svoje potrebe. Noben stan ni bil tako agilen kakor stan industrijeev, ki se bore za eksistenco v svoji narodni državi. V toku tega dela je nastala srečna ideja, da je za to propagando v lastni Sržavi potrebno, da se aranžira izložba, Id se jutri v soboto v Ljubljani flovesno otvorl Daleč srao Se do tistega časa, ko se bodo naše propagandne izložba otvarjale v inozemstvu. enkrat moramo osvojiti žele srca lastne svoje domovine. Brez ovinkov priznamo, da je to delo državi v nedosledno korist in vsled tega eminentno patriotično. Mi iskreno čestitamo industriji Slovenija na 'lanašnjom častnem dnevu in samo želimo, da bi bil odmev v vsej naši drŽavi tak, kakor pa pridnost in solid-nost naše industrije zasluži. Neprestano misleč na visoki cilj popolne ekonomske samostojnosti države bomo podpirali stremljenja industrija in sploh obrtne proizvodnje brez orim na levo in desno. Fašisti požgali svetoivanski Narodni dom v Trstu (Poročilo glej na 2. strani!) Irci zahtevajo personalno unijo z Angleško ULIČNI BOJI V BELFASTU. London, 2. septembra. (Izv.) Boji v Belfastu so bili mnogo resnejšega značaja, kakor je bilo sklepati lz prvih poročil. Vodili so se z vso srditostjo in zahtevali na obeh straneh velike žrtve. Koliko Izgub so imeli sinfajnovci, se ne da dognati. Na angleški strani je po dosedanjih podatkih 16 mrtvih in 83 ranjenjh. Ulice so zabarikadirane in angleški koman- dant Je poslal oklopne avtomobile, da jih izčistijo. «Dally News» poročajo, da so De Valera ln njegovi pristaši končnove-ljavno sklenili, odkloniti L!oyd Geor-gejev predlog, da ostane Irska proti Angliji v istem razmerju, kakor Kanada, Avstralija in drugi domlnijoul. Največ, na kar morejo Irci pristati, je personalna unija t Anglijo. Italija grozi z iztopom iz zveze narodov Srditi boji v Indiji POULIČNI BOJI V KALKUTL London. 2. septembra. (Izv.) Državni urad za Indijo javlja, da je bil oddelek vojaštva ln policije na potu iz Kalkute v Malapttran napaden od vstašev. Borba Je trajala celih pet ur. Izgube upornikov se cenijo na ri0 mrtvih. Angleži so izgubili enega častnika in dva vojaka, nekaj pa Jih je ranjenih. Četa je dospela v Mala-pnran. Berilo, 7. septembra. Listi javljajo lz Pariza: Kakor poroča «Pettt Journal* lz Kalkute. ie vrše tam poulični boji med vstaškiml domačini In britanskimi četami. V mestu so zgrajeno barikade. Indijski duhovniki pridigajo Javno proti Evropejcem. Vsa britanska Javna poslopja so vojaško zastražena. Kakor poroča «Matln>, so aii-gleški vladni krogi Jako prestrašeni zaradi zadnjih poročil iz Indije. Zapadno-madžarsko vprašanje pred avstrijskim parlamentom^ Beograd, Z. septombra. Pretbiro poroča is Londona: »Cbicago Tribune* prinar ša vest iz dobro informiranih krogov iz Rima, da ni izključena možnost, da bi Italija v najkrajšem Jnsu izstopila iz zveze narodov. Pri ustanovitvi zveze narodov Je Italija navdušeno podpirala to koristno idejo. Scasoiaa pa je svojo vero v zvezo narodov izgubila in ee zdi, da zveze narodov tedaj ne smatra za resno ustanovo, niti za Internacionalno institucijo, temveč samo za instrumont v rokah | Anglije in Francije, ki i njo varujeta svoje interese. Vredno je poudariti, da je od 170 uradnikov zveze narodov 70 uradnikov državljanov Velike Britanije, 50 Francije, ostalih SO pa je razdeljeno na 16 držav, ki to člani te zveze narodov. Samo 10 uradnikov Italijanov zastopa njene interese. Ta položaj izziva veliko nezadovoljnost v Italiji, ki Je igrala tako značilno in vidno vlogo v veliki tvetovni vojni Protimonarhistične demonstracije v Nemčiji Berila, 8. septembra. (Izv.) Včerajšnje demonstracije za republiko so zavzele v vseh večjih mestih velik obsog. Socialisti komuniBti in demokrati nastopajo povsod sporazumno. V Berlinu so te tudi vršile velike demonstracije veliki nalepljeni plakati to pozvali meščanstvo, naj e« ude-loži teh demonstracij. Pri demonstracijah je baje todelovalo tudi več mlnietrov. Policija se nI vmešavala, ker eo posamezne stranke tame skrbele za red. Komunistični litti poživljajo tvoje pristaše, da ne izrabljajo te prilike za upore ali epopade z drugimi strankami. Poleg tega se pozivajo komunisti, da bojkotirajo ves trgo- vine, ki to pnBtaiioe raakeljonarnih strank. Večina obratov je bilo zatvorjenlh. Nauen, 8. septembra. Skupna manifestacija mefliansklh in socialističnih strank levice za republiko in uttavo je v vtej Nemčiji potekla v največjem redu. V Berlinu je bilo okoli pol milijona manifestan-tov. Kljub velikemu Itevilu manlfestan-tov so ni pripetil noben Incident niti pri nastopu niti pri razhodu. Vti Ustt poudarjajo, da to manifestacije dokaz, da ee je republikantka demokracija ojačila. Vladna politika Je dobila novo oporo. Me Sčanstvo in socializem imata večino proti reakcionarnim in vojaškim krogom. Dunaj, 2. septembra. Narodni avet te je danes teatal k razpravi o zapadno-ogr-tkem vprašanju. Najprvo ee je toglaano odobrila med avttrijtko republiko in Ze-dinjenimi državami sklenjena mirovna pogodba. Zvezni kaneelar dr. Schober je potom poročal o najvažnejših dogodkih na Zapadnom Madžarskem in je končal z zagotovitvijo, da bo v zmislu vfleraj-Injega tklepa zunanjega odteka avstrij- ska vlada v zaupanju na dosedanje postopanje treh glavnih velesil vztrajala pri tvoji odločni volji, izvesti pogodbe, dokler ne bo v nedeljo tako zločinsko prekinjena predaja Burške uspošno izvršena. Nato to govorili še zastopniki strank in odobril te je po glavnem odseku ttorjoni sklep, da te z ozirom na sedanjo razmere v Burški odgode volitve članov upravniii mest za BurSko. Wasblngton, S. septembra. Italijanska »lada naznanja uradno, da sprejme vabl- I le za udeležbo pri lasorolitvenl konfe-meL _ Pomoi Rusiji Pariz, 2. septembra. (Izv.) Interna-cijonalna komisija za pomoč Rusiji je končala svoje delo in poslala danes Čičerinu brzojav, v katerem ga prosi, da ne le sprejme komisijo, nego ji gre tudi kolikor mogoče na roko. V komisiji bo zastopana vsaka država po šestih zastopnikih, izvzemši Amerike. ki ima že svojo posebno komisijo v Rusiji. Moskva, 2. septembra. Dne 31. avgusta se je vsega skupaj pripravilo 11 milijonov 169.464 pudov žita, tako da Je zagotovljena zimska setev na ozemlju, kjer je lakota. Kakor pa je razvidno iz raznih razglasov in iz člankov »Pravde*, Je položaj straJa-jočega prebivalstva še vedno obupen Vlada je namreč del dobavljenega žita porabila tudi za preskrbo industrijskih delavcev v velikih mestih in za bolnice. Brzojavka Kalininova iz la-kotnega ozemlja priča, da je ondi umrljivost zaradi lakote še vedno jako velika. V kirgiški republiki je položaj strahovit. Obupni starši popuščajo svoje otroke kar na cesti. Ker so jasli prenapolnjene, se tem zapu ščenim otrokom ne more pomagati. Eribergirievs morilca prijeta! Dunaj, 2. septembra. (Izv.) Kakor poroča »Vossische Zeltung*. sta se včeraj zgiasila pri tvrdkl Meiners v Heideburgn dva mladeniča, si naročila obleko in izjavila, da Jo prideta v kratkem iskat. Mladeniča srta v resnici prišla, vzela obleko ln se takoj nato preoblekla. Ko sta plačevala, se je dognala, da razpolagata z veliko vsoto denarja. Imela sta pri sebi nad 100 tisoč mark in tudi nove potne kovčke. Lastniku tvrke sta se zdela mladeniča sumljiva, obvestil je o zadevi takoj policijo ln mladeniča sta bila v trenutka- ko sta se hotela odpeljati z avtomobilom, aretirana. V tem trenutku je eden izmed njih prijel za samokres. hoteč zvršltl samomor. Zdi se, da sta Imenovana mladeniča morilca Erzbergerja, ker se popis oseb popolnoma ujema z navedbami. BOLGARSKO-TURŠKA ZVEZA. Beograd, 2. septembra. Presbiro poroča iz Aten: Vkljub vsem dementl-jem bolgarske vlade, da ne obstoja nikaka tajna zveza z Angoro. se iz verodostojnega vira doznava, da je bil g. Markov, general v pokoju, ki je vodil diplomatske agende Bolgarske v Carigradu, nedavno v Carigradu in da je imel tam več razgovorov z bivšimi turškimi častniki, osebno z načelnikom generalnega štaba, Egi pašo, s katerimi je razpravljal o razdelitvi Tracije med Turčijo in Bolgarsko. Ta misija generala Markova najbolje kaže, da sofijska vlada noče opustiti misel, da pokoplje mir na Balkanu, Intervencija antante v Budimpešti London, 2. septembra. Veleposlanl-ški svet je poslal madžarski vlaili noto, ki izraža začudenje, da zavlačuje madžarska vlada prodajo Zapadno Ogrske Avstriji. Nota spominja na to. da so Srbi že izpraznili Baranjo. Izraža se upanje, da ne bo nobenega zavlačevanja več. Preobrat v Hali Aziji Pariz, 2. septembra, (Izv.) GrSke čete, ki so se morale umakniti pred turškim napadom, eo se ▼ zaledju zopet pregrupirale In podvzele, ojačone z rezervami, energično protiofenzlvo. Po soglasujočih vesteh iz Aten in Carigrada, je bila ta ofenziva uspešna. Grški protinapad se je poerečil in turSko desno krilo se umika hitro nazaj. VAŽNA SPREMEMBA V ZUNANJEM MINISTRSTVU, i Beograd, 2. septembra (Izv.) Kakor se govori v političnih krogih, je obolel pomočnik ministra zunanjih zadev g. Tiča Popovič. Njegovi prošnji za dvamesečni dopust se je ugodilo. Od informirane strani se čuje, da Je ta bolezen g. Popoviču posledica — nezadovoljstva vlade z delovanjem gosp. Popoviča posebno v vprašanju Baranje. Na njegovo meso pride najbrž Ljuba Pešič, naš sedanji delegat v Trstu, tudi pristaš radikalne stranke. DEMOKRATSKI KLUB ZA POSPEŠEVANJE RAZPRAVE O POSLOVNIKU. Beograd, 2. septembra (Izv.) Danes dopoldne je demokratski klub predlagal predsedništvu skupščine, da se čimprej skliče seia odbora za poslovnik. Predsednik je poziv izročil predsedniku odbora g. Trifkoviču. NADALJEVAN IF. POGAJANJ MED DEMOKRATI IN RADIKALCI. Borza Zagreb, devize: Berlin 210.25~211.ii5, Bukarešta 215 — 218, Milan izplačilo 818 — 825, ček 800 - 810, London 680 — 685, Newyork čok 180 — 180.25, Pariz 1480 — 1432, Praga 217 — 219, Sofija 144 — 160, Švica 8090, Dunaj 16.15 — 16.20, Budimpešta 46 — 46.76, valute: dolar 179.25 — 180, avstrijske kron« 17 — 18, rublji 1-8 — 30, Colko krone 811, 20 K v zlatu 650, franki 1426, napoleoni 6S5 — 640, marke 208 - 210, leji 222, lire 815 — 818. Banka za Primorje 760 — 778. Trg. obrtna bani a 285 — 240. Ilrv. eskomptna banki 658 — 660. Jadranska banka 1910. Jugoslovanska banka 480 — 490 Ljub. kreditna banka 815 — 880l Narodna banka 500 — 828. Praštediona 5030 — 6080. Refika pučka banka 380 — 3W Srpska banka 700 — 705, Goranin 550 — 600. Gutman 1800. Nar. t umska industrija. — Našička industrija drva 800 — 525. Slavonija 475 - 480. Beograd, valute: dolar 44.60—44.70, franki 318, švicarski franki 740, leji 84.80, levi 38.50, marke 52.50, avstrijsko kron« 4.20, češke krone 56, deviz e: Ženeva 770, P raca 54.20, Dunaj 4.12, Berlin 52.60, Milan 199. Dunaj, devize: Zagreb 618 — 61», Beograd 2782 - 2772 Berlin 1316 — 1323 Budimpešta 2885 — 2915, Bukarešta 1320 — 1330, London 4270 — 4290, Milan oSlo — 5235, Newyork 1138 — 1142, Pari/. 8955 — 8995, Praga 1874 — 1380, Sofija, 930 — 910, Varšava 3510 — 3710, ZOrich 195.25 — 195.75, valute: dolarji 1125 — 1129, levi 910 — 920, marke 1313 1319, funti 4240 — 4260, francoski franki 8920 — 8980. lire 5180 — 5200, dinarji 2443 — 2463, poljske marko 352o — 3725, leji 1312.50 — 1322.50, švicarski franki 19475 — 19525, češkoslovaške krone 1372 — 1378, madžarske krone 2895 - 2892.50. Praga, devize: Berlin 95.50 — 96.50, Ztirich 1428.50 — 1481.50, Milan 374 — 376, Pariz 653.50 — 656.50, London 311 — 313, Newyork 825 — 835, Beograd 181.75, Bukarešta 95.50 — 96.50, REKONSTRUKCIJA FRANCO-SKE VLADE. Pariz, 2. septembra. (Izv.) »Echo de Pariz* poroča o krožeči govorici, da se bo v najkrajšem času rekonstruiral kabinet Briand. Rekonstrukcija bo posledica finančne poltiike ministra Do-muersa. Na njegovo mesto bo prišel, kakor se govori, sedanji obnovitveni minister Loucheur. Da pa se bo mogla ta sprememba Izvesti, bo odstopil ves kabinet Briand. BREZPOSELNOST V"XUGLIJI. London, 2. septembra. (Izv.) Število angleških brezposelnih znaša 1,876.000. V tom številu pa 8« niso všteti oni, ki so zaposleni tamo po pol dneva in katerih število znala 444.000 Beograd, 2. septembra. (Izv.) Poga-; Sofija 67 _ 68, Dunaj 702.50 — 700.50 janja med demokrati in radikalci gle- j Varšava 235 — 295, Zagreb 4510 — -1590, de določitev programa za nadaljno j ouriimpešta 2060 — 2140, valute: 95"? skupno delovanje, ki so bila prekinjena, bodo v kratkem zopet obnovljena. NAS ZASTOPNIK PRI LIGI NARODOV. Beograd, 2. septembra. (Izv.) Naš delegat v Ligi narodov, dr. Spalajko-vič, odpotuje jutri v Zenovo, kjer se prične zasedanje Lige. AKADEMSKI KOLEOD. Za ravnatelja Akademskega kolegija, ki bo otvorjen jeseni v novo adoptira-nem poslopju bivSega hotela »Triglav* je imenovan realčni profesor Fran Jeran. MINISTER KUKOVEC V LJUBLJANI. Sinoči je pritpel iz Celja v Ljubljano minitter za socialno politiko dr. Veko-tlav Kukovec, ki se udeleži današnje tlavnostne otvoritve Liuhlianakeea velikega sejma. — 9675, švicarski franki 1423.50—1426.50, lire 371 — 373, francoski franki 651.50 — 654.50. funti 310 — 312, dolarji 82 — 83, dinarji 176.25 - 177.75, leji 935 - 950, levi 66 — 67, avstrijsko krone 702.50 — 762.50, poljBke marke 195 — 255, madžarske krone 2060 — 2140. ZUrich, devize: Berlin 677.50, Nevr-york 583, London 2188, Pariz 4595, Milan 2080, Praga 705, Budimpešta 1475, Zagreb 325, Bukarešta 6925, Varšava 050, avstrijske žigosane krono 054. Berlin, devize: Italija 397.60-398.10, London 320.65 — 827.35. Kcwyork 872.85 — 874.65, Pariz 690.30 - 601.70, Švica 1503.45 — 1806.55, Dunaj 1028 - 1032, Praga 104.45 — 104.75. Budimpešta 2177 — 2183. Pariz. 2. septembra. (Izv.) Listi poročajo, da so zbrali Spanci v Melili 45.000 vojakov za novo akcijo proti upornikom. Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trslu požgan £ Trat, 8. septembra. Danes ob pol treh" zjutraj je tolpa Iržaakib fašistov vdrla v Narodni dom pri Sv. Ivanu, ga polila z tioiioinom ln /aažgala. Lepa gledališka dvorana jor izvoljeni vodno samo Slovenci. Prevrat je ustvaril nove razmere, a Pvetolvančani so kljub temu ostali zvesti sinovi svojega naroda, čegur jezik in šege so čuvali kakor svetinj«. Njihov Narodni dom jo ostal šo vedno središč? njihovega kulturnega, gospodarskega in političnega snovanja, po žalintni usodi tržaškega Narodnega doma pa jo Se |iridobil na pomenu. Italijani so dobro poznali pomen t-1 slovenske trdnjave in so zato po prevrat u w dvakrat poizkušali irinjo nt.in-tat. Nakana pa se jim nikdar ni pomračila in so obakrat napravili samo n"-fnatno materijalno škodo, kar pa j« domačine lo podkrenilo. da so so iie bolj oklenili svojega kulturni ga središča Včeraj zjutraj so tržaški faSistovski pobalini popolnoma nepričakovano izvršili v tretjič svoj napad, žalibog to pot z uspehom. Kar je ustvarila slovenska žilavost v dolgih letih, jn postalo žrtev plamena v par urah. rom je bilo 20 —- 24 pobalinov, oboroženih s samokresi in deloma markiranih, najprej pred tiskarno »Edinost* v ulici Sv. FrančiSka. Ker pa ja tamkaj v poslopju stalno nameščena straža poballne prepodila, so se ti odpeljali naravnost proti Sv. Ivanu. Tamkaj jo seveda že vse počivalo in sn nikomur ni niti sanjalo, da se pri|>ravlja požig slovenske posesti. Kamion se je ustavil pred Narodnim domom. Faii-sti so poslopje takoj obkolili in vlrb s silo v hišo. Gjspod Karol Deklevi, gostilničar iu upravitelj Narodnega doma, edina stranka, ki stanuje v piv slopju, je takoj, ko je zaslišal ropot, vstal ln odSel v vežo pogledat, kaj se godi. Fašisti so ga v trenotku obkolili, mu nastavili samokres na prsa, vrgli iz postelje tudi njegovo soprogo in obe hčerki in odvedli vso k cerkvi, približno kilometer daleč, vse le za silo oblečene. Tamkai so vse ostavili in jim zagrozili, da jih bosta dva faSI-sta, ki sta skrita za oglom, takoj po-strelila, ako lri se drznili klicati kara-binjerjo na pomoč. Sami so na to hitro izginili. Krčinar se io nato vrnil proti Narodnemu domu, kjor se je nudil strašen prizor. Fašustovska tolpa, ki je ostala v Narodnem domu, jo bila med tem vdrla v zadaj so nahajajoto gledališko dvorano, jo polila z bencinom in zažgala. Dvorana z odrom vred jo bila v trenotku v plamenu. Mogočni ognjeni zublji 90 se dvigali proti nebi.. Dvorana je z odrom vred pogorela do tal. Telovadno orodjo tržaškega in vr-deljskega Sokola, kakor tudi ves inventar dramatičnega in pevskega odseka so postali istotako žrtev ognja. Plameni so začeli posegati tudi žo pc pročelnem dvonadstropnem poslopju, ki bi gotovo tudi pogorelo, la ni*o prišli gasilci, ki so skupno z domačini rešili, kar so jo še dalo rešiti. Požar je trajal do Soste ure zjutraj. Razburjenje med tržaškim slovenskim življom jo seveda velikansko. Pripominjamo Farno še. da so tržaški Slovenci ravno v tom Narodnem domu priredili povodom Dantejeve 600 letnico veliko spominsko slavnost, na kateri je predaval dr. Alojzij Ko« 3 7.) Pozorno« nal se polaga na to, da se nova trošarina na vino ne Izrabi od strani gostilničarjev. K anketi |e povabiti zastopnike vseh važnih mestnih preskrbovalnth In stanovskih organlzadl brez razlike strank. Na anketi bosta zastopana tudi pokrajinska uprava In mestni magistrat. LluMJaneanot«. Vsekakor bo tetina celo napeta In zanimiva. Odhod Je Iz Ljubljane pri 2.4 km na Dolenjski cesti ob 6. url zjutraj. Prosveta Gleiallična sezona v Zagrebu. Dne 1. septembra se le otvorlla v Zagrebu ie-senska gledallščna sezona s dr. Dimlii -vo dramo »Vojvoda Momčllo«. Drama le prillčno dobra. Režija le dosegla povollen efekt. Občinstvo Je sprejelo dramo * dobrim razpoloženjem. »Vfsna«. Te dni Izide tretji zvezek llu-strovanega kulturnega In modnega mesečnika «Vesna». Opozarjamo posebno na članek k dr. Tavčarjevi 70letnicl, kl ie opremljen z 19 slikami. Dalle prinaša ta zvezek poleg drugega zanimivega literarnega čltiva in podob tudi osem posnetkov od pogreba N|. Veličanstva kralia Petra. Opozarjamo na ta edini slovenski modni list Interesente In želimo, da sl list čimprele naroče, ker Je zanl-manie za Ust Izredno veliko. Fasistovski organ »Popolo di Trie- življenju In snovanju toča največj-ga ■>» je priobčil predvčerajšnjem ten- genija. Za plačilo so jim sedaj sinovi ncijozno vest, da so na soški fronti tisočletne kulturo zažgali Narodni ste dencijozno dobili nekega našeea človeka, ki je izkopaval italijarske mrliče in jih rc-pal. To je bilo haio povod za napad na svetoivanski Narodni dom. Okoli pol treh zjutraj jc po nekaterih vesteh pridrvel kamion, na kate- Sokolski vestnih Sokol Si. Vld-Stična naznanla vsem bratskim društvom, da se prireditev dne 4.septembra ti. v Stični vsled žalovanja povodom sin rti NJ. Veličanstva kralja Petra L ne bo vršila, ampak te preloži na prihodnje leto. Sokol Polle priredi v nedeljo dne 41, m. svoj drugI Javni nastop v Zgornjem Kašliu pri Oradu. Sodeluje orkester Sokola I. Ugodna zveza z vlakom Zalog-LJublJana In nazaj. dom. Zgorela gledališka dvorana Je bila 16 111 60 cm dolga in 11 m 90 cm široka brez odra. Skoda ee coni na četrt milijona kron. V boj proti draginji Ljubljana, 2. septembra Skokoma naraščajoča draginja ie ljubljansko prebivalstvo globoko vznemirila. V političnih organizacijah JDS so se že več časa vršila posvetovanja, kako uvesti energično akcijo, da se omili in odpravi neznosno stanje. Da ne zadostuje dosedanja metoda pritožb in žalitev, ki pogosto le premalo vpoštevaio realne razmere, le bilo od vsega zač-tln jasno. Slo ie zato, da sc izdela konkreten akcijski program ter se ga vzame za podlago na- Šport In tupistika Nogometna tekma Grazer Amateur-sportklub : Ilirija se vrši v nedeljo dne 4. t. m. ob 17. url na prostoru Ilirije pred državnim kolodvorom. Oraškl Amaterji so lansko sezono že Igrali v Ljubljani In dosegli proti Iliriji rezultate 3:2 In 2:4. So prvorazredno avstrijsko moštvo, kl uživa dober renome. Ilirija bo nastopila proti nJim z istim moštvom, kl Je prete-čeno nedeljo tako izvrstno igralo proti sarajevskim Amaterjem. Boksarski mateh med avstrijskim championom težke kategorije Rossom In championom lahke kategorije Vrbančl-čem se priredi v nedeljo dne 4. t. m. pred nogometno tekmo Ilirija : Orazer Ama-tcure na športnem prostoru lllrlle pred državnim kolodvorom. Prlčctek ob pol 17. uri. — Po velikanski pozornosti, ki lo je vzbujal pravkar mateh za svetovno prvenstvo med Amerikancem Dempseyem po vsem Naše šole OLASBENA MATICA V LJUB-LJANI. Vpisovanje gojencev v konservatorlj se vri v dneh od 5. do 10. septembra 1921. v pisarni Olasbene Matice, Oosposka ulica 8/1, In sicer vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne In od 3. do 5. ure popoldne. Oo-Jencl se moralo oglasiti osebno pri vpisovanju. Sprejemni Izpiti se vršo v dneh od 9. do 14. septembra t.L, In sicer: dne 9.septcmbra ob 9. url delajo sprejemne Izpite vsi oni učiteljski kandidati, kl se nameravajo pripravljati za državni Izpit Iz glasbe. Isti dan ob 3. url popoldne Imajo sprejemni Izpit oni, kl se na novo vpišejo v dramatično šolo. Dne 10. septembra ob 9.uri Je Izpit Iz solopetja vseh na novo vstoplih gojencev In onih, ki koncem minulega šolskega leta niso položili Izpita; ob 3. url popoldne pa se vrše sprejemni izpiti Iz vseli teoretskih predmetov (teorija, harmonija, kontrapunkt, kompozicija Itd. Dne 12. in 13. septembra ob 9. url dopoldne imajo izpit vsi na novo vsto-pivši gojenci klavirja, Ista dneva ob 3. uri popoldne pa gojenci gva/i, viole In čela. Dnu 14. septembra ob 9. uri dopoldne Je izpit za vse nove goicnce za lesne In kovinske Instrumente (flavta, oboa, klarinet, iagot, rog, trobenta, pozavna) In za goicnce kontrabasa. Pr! vpisovanju Je plačati: članarino Ohsbene Matice letnih 40 kron, vpisnino za vsakega učenca 20 kron In ukovlno za polovico mcscca septembra. Ukovlna le sledeča: Za I. letnik teorije ln mladinskega petja 20 kron mesečno, ukovina za Instrumentalni pouk enega glavnega predmeta v pripravljalnih razredih (klavir, gosli) 80 kron mesečno; v nižji, višji konserva-torljskl stopnji ter v operni in dramatični Soli pa za pouk v Instrumentalnih, teoretičnih In praktičnih predmetih 100 kron mesečno (kdor obiskuje dva glavna predmeta, plača za drugega le polovico uko-vine. Obvezni stranski predmeti so uko-vlnc prosti). Za solopctje se plačuje mesečno 120 kron ukovlne. Sprelemnl pogoll so sledeči: dovršeno osmo leto za pouk splošne glasbene teorije ln mladinskega petja; dovršeno deveto leto za Instrumentalni pouk (klavir, gos- priprav k velikemu sejmu. Po razgovoru z /.ustopniknm pokrajinskega namestnika, se je sldenllo, da skliče mestni magistrat j |n Francozom Carpcntlerom za ponedeljek dne 5. t. m. anketo, kl na! | SVetu, bo tudi nedeljski mateh med tema stavi kri.i 'r>c predloge. '.Izvrstnima atletoma za naše športne kro Deputaclia se J na to oglasila pri magistralnem ravnatelju g. dr. Zamiku, kiie pozval k razgovoru z zastopniki ljubljanskih političnih društev .'OS mestno tržna nadzorstvo. Po obširni deb&ti sc Je določilo anketi predložiti sledeče nasvete: 1.) Doseči '» •~J-''dbo, da daje žcleznica prometni materijal v prvi vrsti na razpolago domači ob..: in različnim domačini stanovskim aprovizaci.iam, potem šele iz- 1 ........... ,, ., . . , , i sianovsKim u daljne akcije. V razgovorih pri načelstvu voznlčariem f JDS ie bil tak program sestavljen In de- ? ) UvozničarJ1 ž,vjno (govcd, ,n pra šičev) moralo dati na razpolago potreb- lote, Pn vpisovanju m mora prrtMgfl l.) zadnje šolsko izpričevalo, 2.) krsta list ter vsled s šolskim letom 1921/22 uv« dene šolnine in vpisnine tudi 3.) tottdtt) no Izlavo pristojne občine zt tistega, t) se hoče oprostiti plačevanja vpisnine u eventualno šolnine. Potrebna pojasgij. (lede vpisnine In šolnine dobi vsakdo pj svoji domači občini. — Ravnateljstvo to* ščanske šole v Žalcu. Ljubljanski veliki semen] Oflcleln! katalog Ljubljanskega velik«, ga aejma je izšel ter se prezontlra izretj. no lično. Na 01 straneh so v katalogu označene na kratko vse infonnaelje 14 posetnike sejma ter našteti po strokab In paviljonih vsi razstavitelji. Drugi j vsega izvenljubljanski interesenti. V izvedbi zaključkbv načelstva in orga-! nizacij JDS se ie danes dopoldne zglasila . pri zastopniku pokrajinskega namestnika g. dr. Baltiču deputaclia ljubljanskih političnih društev in krajevnih organizacij JDS. Prosila je, da pokrajinska uprava "nemudoma ukrene, da ne zavre skok ceni na živilskem :. g u, kl ie nnstal deloma zaradi izvoznih razmer, deloma zaradi no množino mesa domačemu trgu in po iločenl maksimalni ceni. 3.) Na ljubljanskem živilskem trgu ie da ne pokupujej) interesenti. 4.) Določiti jc maksimalne cene. 5.) Vsako prekupovanie ln nakupovanje v večjih množinah ie dovoljeno šc!e po 11. url. Dovoz živil v Ljubljano pa mora biti gotov do P. ure. Prekupovanie v okolici ie treba popolnoma zabraniti. 6.) Nadzorovanje pekov je treba poostriti In paziti Je na peko iz dobre moke ge velika senzacila. Nogometna tekma med ljubljansko Sparto ln športnim klubom Celje se vrši v nedeljo dne 4.t.m. na igrišču celjskih «At!etikov» v Celju. Športni teden. Letošnji 'Športni teden Športne zveze v Ljubljani se vrši od 7. do 18. t. m. Obsega vse športne panoge ra-zun zlmskosportnh in se ga udeleže vsi športni klubi Slovenije. Otvorl se dne 7. t.m. na prostoru »Ilirije« z lahkoatletič-nimi tekmami In žensko rokometno tekmo med Jadranom in Slavijo. Natančnejši spored še objavimo. Kolesarska tekma za jugoslovansko prvenstvo se vrši na 145 km dolgi progi Ljubljatia-Zagreb v nedeljo dne 4. t.m. Prijavljenih Je 32 dirkačev, med njimi vsi znani kolesarski prvaki iz Zagreba (Pavlija, Soštarka, Znidarič) in LJubljane (Ogrin, Siškovič, Šolar, Uinck). Tudi iz Splita se je udeležita dva kolesarja, od katerih je eden — Asanovič — že rrispel v Ljubljano. Prevozil je cclo pot iz Splita preko Zagreba do Ljtabljane na kolesu. Asanovič je znan dalmatinski dirkač in predpisani teži po maksimalni ccni.' utegne biti rccon tckmec Zagrebčanom in Sinjskš aBk^rli I na bojišču enajst tisoč, ostali pa so be-' žali na vso strani. V tem boju so se Med neštevilnlmi odposlanstvi, kl so se i složno bojevali, ramo ob ratnl, bratje v Beogradu udeležila kraljevega pogreba, i kristjani, brez razlike, da-li so katoliki aH so zlasti obračali nase pozornost štirje: pravoslavni, s Stojanom Jankovlčem tn krepki možje v uniformi iz črnega suk-na, bogato okrašeni s srebrnimi in zlatimi okraski ter s kalpakl in visokimi per-ianicami na glavi ln s sabljo ob boku. To so bili slniskl alkaril. AlkarjI so pri nas v Sloveniji malo znani. Alkaril so društvo z najlepšimi tradicijami In z zanimivo preteklostjo, ki še danes vzbuja pozornost pri vseh, ki ga poznajo. Sedež ulkarskega društva ie v Sinju. Sini Je čedno mesto v zagorski Dalmaciji, 36 km oddaljeno od Splita v ravnini, ki se razprostira ob reki Celina. Mesto SinJ ie bilo pozorišče krvavih in IJutih bolev med križem in polumescem, bojev, v katerih so slniskl haldukl ln uskokl proslavili svoje Ime. Eden naj-krvavcišlh prizorov Je bil brez dvoma tisti, ki se ie odigral tamkaj leta 1715. Omenjenega leta Je silna turška vojska — šestdesettisoč mož — pod zapoved-nlštvom Serasčer-paše obiegaia SinJ. Ffo-tl tej turški sili se Je postavila mala posadka kristjanov v sinjski trdnjavi. In fratrom Vučkovičem na čelu. Siniani so hoteli to zmago ovekovečit in v srcih svojih potomcev ohraniti spomin 11.1 junaško navdušenje, kl jih ie Ja-čil in krepil v stoletni borbi. Ustanovili so viteško alkarsko društvo ter po nJem na omenjeni dan se zgrne v SinJ skoraj vsa Dalmacija in dober del Bosne ln Hercegovine, da prisostvuje tem viteškim igram. Alka sc Izvaja tako-le: Na sredi velike ceste pred Sinjem visi na drevesu alka, ki je v svojem krogu razdeljena na več oddelkov, katerih vsaki nosi eno, dve ali tri številke. Alkaril prijezdijo v naglem diru na konjih In skušajo s sulico zadeti alko. Kdor zadene nalveč številk, ta Je gojili šc nadalje viteške Igre In Iskreno {zmagovalec, ki ob sviranju glasbe In ob rodoljubje. Alkarsko društvo spominja v ttmogo-čem na srednjeveška viteška društva, kakršna so imeli tudi drugi narodi, a alkar-ske igre in vale so podobne nekdanjim turnirjem. Na čelu društva Je vojvoda, njegovi častniki pa so alaj-čauš, barjak-tar in pobočnlkl. AlkarjI nosijo črno uniformo, s srebrom in zlatom Izvezeno v narodnih motivih; na glavi Imajo kalpok s pcrjanlco, ob boku sabljo, z zlatom in srebrom okovano, v roki pa dolgo sulico. Vsak alkar Itna konja z bogato opremo ter ob strani »momka«, kl mu streže tn pazi na konja, ! navdušenih vzklikih gledalcev odnese nagrado. Zastopniki alkarskega društva so prišli na kraljev pogreb, da Izkažejo zadnje počaščenje Osvoboditelju ter da dinastiji in Beogradu izrazijo zvestobo Prlmorja. Na čelu alkarskega odposlanstva Je prišel v Beograd vojvoda društva g. Vlce Orabovac, ugleden rodoljub, katerega so za časa avstrijskega režima slino preganjali In vlačili po internacijah, kl pa je danes 0I1 Celini eden najodličnejših nosilcev Ideje popolnega narodnega edinstva. Razen vojvode Orabovca Je prišel v Beograd tudi Dušan Tripalo, član ugledne 4-m Vsako leto, na obletnico slavne zmage nad Turki, oblečejo alkarjl to uniformo obitelji, kl se Jc zlasti odlikoval' vendar so popolnoma potolkli turško | ter proslavljajo svojo zmago s priredit- j narodnega preporoda. Mlsko. Samo mrtvih Turkov; le ostalo I vilo glasovite igre »alka., In vsako, letp» šolsko leto 1921/22 v sredo dne. li.sep-tebmra 1921. s skupno sv. mašo in v četrtek dne 15. septembra 1921. z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bo v ponedeljek dne 12. ln v torek dne 13. septembra 1921 vselej od osmih do dvalnal-stih dopoldne. In sicer: Za III. In V. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21; za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopjo Na prulah št. 13; za I. mestno dekliško j ljudsko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za III. mestno dekliško ljudsko šolo ln za mestno manjšinsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19; za šišensko deško in dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na OasilskI cesti št. 242; za mestno barjansko šolo v šolskem poslopju na Ižanski cesti št. 40. Otroci, ki ne stanujejo V Ljubljani, se načelno odklanlajo, po čemur se le šolskim vodstvom točno ravnati. Vse podrobnost! pojasnjujejo šolska vodstva pri vpisovanju. Državno moško učiteljišče v Mariboru. Na tem zavodu sc vrši vpisovanje bivših učencev vadnice ter gojencev in gojenk letnikov v ponedeljek dne 12. septembra dopoldne. Učenci, gojenci in gojenke, ki žele na novo vstopiti na ta zavod, nai se zglase v ponedeljek, dne 12.jeptembra popoldne v ravnateljev! pisarni. Pri sprejemu v prvi letnik učiteljišča imajo prednost oni gojenci, ki so izpolnili ob vstopu 15. leto in kl so dovršili 4. razred gimnazije, realko ali meščanske šole. Gojenke se bodo na tem zavodu sprejemale samo v lil. in IV. letnik. Bivši učenci, gojenci in gojenke zavoda naj prineso k vpisovanju zadnje šolsko Izpričevalo, nanovo vstopajoči pa krstni list In zadnje šolsko Izpričevalo z odhodnlco prejšnjega zavoda. — Ravnateljstvo. Na trgovski šoli v Novem mestu se vrši vpisovanje učencev In učenk v 1. in 11. letnik dne 12. septembra od 9. do 12. ure. Sprejemni ln ponavljalnl Izpiti bodo 12. In 13 septembra. Šolsko leto se začenja dne 14. septembra s skupno sv. mašo v frančiškanski cerkvi ob osmih zjutraj. Po maši se bo v šoli prebral In razložil disciplinarni red In naznanil nrnlk. Vpisnina znaša 20 kron, prispevek za ttčlla 10 kron. Šolnina Je mesečno 60 K In se mora začetkom vsakega tečaja plačati vedno za pet mesccev naprej. Meščanska šola v Žalcu. Vpisovanje na tel lot! se vrši za vse učence In učenke dne 15. septembra od 8. do 12. ure. Redni pouk se prične dne lb. septembra. V prvi razred se sprejmejo tisti, ki so z dobrim nspehom dovršili četo šolsko leto liudske nja večerna predstava ob pol deveti uri. Slike e pogreba kralja Petra. ClrfcuSke predstave t Lattermanoven drevoredu -vsak večer. POZIV! Ponovno se obrača «Gosposvetslii Zvon« na narodno čuteča, dobra sres Slovencev ln do bratskih narodov Srbov in Hrvatov — do svojih neosvobojenit bratov Korošcev z milo prošnjo, da pri. spevaio po svojih močeh pri cvetličnem dnevu, kl bo dne 11. septembra 1921. Potreba Je nujna in velika, ker bo mo. ral »Oosposvetskl Zvon« v prihodnjem šolskem letu vzdrževati razne zavode ii konvikte v prid koroškim dijakom, da si tako pripravi in ohrani inteligenca za bo. doče veliko narodno delo. Pri tej priliki se že sedaj naproša vri( narodne gospodične, da se zglasljo v veliki dvorani na magistratu v svrho prodajanja cvetlic Istega dne ob 8. url. Za odbor: predsednik dr. Jos. Oblak. NOVA TEORIJA O SANJAH. Splošno je znano, da se v sanjah Ceste bavimo s stvprml, ki nas v bdečem sta nju jako malo ali sploh nič ne zanimajo To vprašanje nam razjasnjuje franeotk biolog Delago v svoj! študiji, v kater postavlja novt teorijo o snu. Ako si povod naših sanj vtisi iz bdečega sta nja, potem se o priliki spanja vrši izbir: teh vtisov. V bdečem stanju preganjami misli, kl nas ne zanimajo, dočim si vaJ nejše zapomnimo. Tako zanomarjene mi bH se nam ponoči osvežijo in vračajo zo pet v snu. Zato imamo često tudi sladk sanjo, ker smo ravno čez dan odbija] sladke misli. Neizdelane misli čoz dan ni so izgubile svoje energijo ta silijo zat' ponoči z vso silo v ospredje. Ta teorija ima svojo praktično vred nost. Ako hočemo imeti lepe sanje, s čez dan ne smemo bavltl z ugodnimi ml slimi ln obratno: ako se hočemo izognil neugodnim sanjam, moramo tokom dnev obdelati vse nougodne misli, kl nam pr hajajo. SLOŽNO DEIO SPASI NAROC ZATO BODIMO SLOŽNI V DELI ZA JUOOSLOVENSKO MATICO Domače vesfi * važna seja načetatva JDS s« vrli danes pojioldne toCno ob 2. url v tajništvu stranke v Narodnem domu. Su- £bo prisostvoval tudi minister dr. Ku-ovec. * Minister trgovine ln industrije, dr, Mehmed Spnho, je prispel včeraj opoldne v spremstvu načelnika ministrstva trgovina Zafira Stankoviča, tajnika dr. Žižka, inšpektorja za zaščito industrijsko lastnine Zivojina Vujiča. sekretarja dr. Pavletiča in zastopnika beograjsko trgovsko-obrtniško zbornice Zivana Todoroviča v Ljufblja'iO. Na kolodvoru so pozdravili gosp. ministra: pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar, predsednik ljubljanskega ve-Jcsejma g. Fran Bonač, predsednik Zveze industrijcev g. Dragotin Hribar, predstojnik oddelka trgovinskega ministrstva v Ljubljani dr. Marn iu za komando mesta polkovnik g. Polnk. Minister dr. Spalio si je popoldne v Spremstvu pokrajinskega namestnika ogledal dovršena dela na sejmišču, nato pa se je odpeljal v Tržič, kjt* si jo ogedal tamkajšne tovarne. * Dospeli bo v Ljubljano odnosno se nahajajo tu že več dni gg. dr. Sta-noje Stanojuvič, pnfe-or univerze v Beogradu, znan kot zgodovinar; dr. Mirko M. Kosif, profosor fakultete v Subotici, izdivač »Društvenog života«; dr. Mileta Novakovič, delegat Jugoslavije v Ženevi pri zvezi narodov; publicist in pisatelj Herman VVen-dol iz Frankfurta. * Ličen in praktičen vozni red je izdalo za posetnike Ljubljanskega velikega sejma upravništvo našega lista. Vozni red je dobiti pri stojnici »'utra na sejmskem prostoru brezplačno, v upravi »Jutra« (Sodim ulica 6) pa za 1 K. * Sejsmske številke «Jutra». V dobi Ljubljanskega velikega sejma bo posvečal naš list posebno pažnjo gospodarskim vprašanjem, zlasti onim, ki so v zvezi s krasnim (lodjutjem vzorčnega trga. Prinašal bo pregledn-; članke o pomenu in olvsegu vseh panog naše domače industrije in trgovine, ter 1)0 v celi vrsti točno sestavljenih monografij prikazal naša odličnejša domača podjetja. Posebno [Ktžnjo bo naš list posvečal tudi dogodkom na sejmišču samem ter bo vsak dan poročal o uspehih sejmsko prireditve. Reči smemo, da bodo sejemske številke »Jutra« nudilo obiskovalcem in interesentom "lop preglod našega domačega gos|>odnrskcga življenja ter bodo zlasti dobrodošle« vsem zunanjim po-setnikom. Stalno evidenco bo vodilo •»Jutro« tudi o vseh drugih prireditvah, ki se vršijo v Ljubljani v dneh vzorčnega sejma. »Jutro« bo izhajalo v dneh velesejma v povečanem obsegu in znatno večji nakladi. »Jutro« ima na sejmskem prostoru svojo posebno stojnico, kjer se sprejemajo tudi naročila na naš list. Tam je dobiti tudi brezplačno vozni red, ki ga jo založila uprava »Jutri«. * P. n. industrijalce, trgovce, obrtnike in druge interesente, ki žele inse-rirati v sejmskih številkah »Jutra«, prosimo, da oddajo inserate upravi »Jutra«, Sodna ulica t?, vsaj do 4. popoldne prejšnjega dne. Ker bo »Jutro« izhajalo ned sejmom v znatno povečani nakladi, bodo imeli oglasi v njem tem večji uspeh. * Telefonska številka uredništva «Jutra» je odslej izključno št. 72 za lokalni in interurbanski promet. Tel. št. 132 imata odslej pisarna Delniške tiskarne in kot stransko postajo »Uradni list«. Le v nujnih slučajih se lahko kliče uredništvo »Jutra« tudi na bt. 42, ako je št. 72 zasedena. * Zglafievanje posetnlkov ljubljanskega velesemnja. Policijsko ravnateljstvo opozarja občinstvo v butnem interesu, da veljajo zglasilni predpisi tudi za časa ljubljanskega sejma in da bo ima torej vse osebe, katerim so da prcnoičšče, zglasiti oziroma odglasiti tekom 24 ur. * Potovanje ministrskega predsednika Pašiča. Kakor poročajo iz Beoprra-da, odpotuje min. predsednik koncem tega tedna v Pariz, odkoder spremi kralia v domovino. * Imenovanja v železniški službi. 7.e-lozniškl nadkontrolor prvega razreda Ivan K e 1 o c je imenovan za inšpoktorja prvega razreda in štfa odseka za centralno porazdelitev vagonov v ministrstvu saobračaja. * Jugoslovanski noštnl uradniki v Pragi Iz Beograda poročajo, da bodo jugoslovanski poštni in brzojavni uradniki početkom nrihodnjega leta obiskali svoje čehoslovaške tovariše v Pragi. * Direktna brzojavna ln telefonska zveza med Beogradom In Prago. Med Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko je bila te dni sklenjena pogodba jrlede direktnega brzojavnega in telefonskega prometa med Beogradom in Prago preko Bratislave. Z direktnim brzojavnim prometom se je že ,iričolo, telefonski promet pa se otvori, čim bo žična zveza do-rotovljena. Brzojav. na pristojbina za časopisne depeše znaša 8 centitnov za vsako besedo. * Cnstm pokojnina Juriju Biankini-ju. Zaslužnemu narodnemu boriteljn ministru n. r. Juriju Blanklniju je ministrski svot podelil dosmrtno pokojnino mesečnih 1500 dinarjev. Don Juro je danes preko 70 let star, pa 4e vedno je čil in delaven. Živi sedaj v Splitu ter je pred par dnevi pri otvo- ritvi lurnallsUčncga kongresa hncl krasen govor. Kakor znano, »o faši-stlc lani uničili lepo Blankinljevo tiskarno v Zadru, kjer je izdajal svoj Narodni list in ga s tem materijelno postavili na rob propada. Sedemdesetletnica pitkovnlka Vtika-sovIča. Pukovnik Janko Vukasovič je sprejel včeraj povodom svoje sedemdosot-letnice nebroj čostitk iz vseh krajev naše države. Dopoldne so se mu kot odličnemu narodnomu borcu poklonili v imenu stari-jšhistva Jugoslovanskega Sokolske-ga Saveza starosta dr. Ravnihar, podsta-rosta Oangl in blagajnik B. Kajzelj ter so mu iskreno čostitali predstavitolji civilnih In vojaških oblasti in zastopniki ramih narodnih organizacij. Popoldne se je zbrala pod senčnatimi kostanji prijaznega doma na Zulonom hribu družba starih prijateljev in najožuh vojaških tovarišev jubilarja z generalom Doklčem ter jo v prisrčnem razpoloženju proslavila sedemdesetletnico velezaslužnega oficirja in rodoljuba- Odlični pevci kvarteta prof. Kcine so s povanjem srbskih, hrvatskih in slovenskih pesmi poveličali prijateljski sestanek. * Kolo jugoslovanskih sester opozarja članice, ki nameravajo ustanoviti kako podružnico, da javijo to centrali v Ljubljani pravočasno pred ustanovitvijo. * Družbi sv. Ciril: in Metoda je poslal trjfovec g. Ivan 1'ordan od družbenih vži galio zopot 10.000 kron. Rodoljubi, čim bolj boste uporabljali družbine vžigalice, tembolj bodtie podpirali našo družbo. * Društvo vpokojenih javnih nameščencev za Slovenijo ima v soboto dne 3. septembra ob R uri tvočer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti svoj običajni sestanek. Štipendije za zdravnik* In medlcloce razpisuje Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Opozarjamo na tozadevne oglase v današnji številki »Jutra«. * Sestanek ljubljanskih in zagrebških obrtnikov Ljubljanskim obrtnikom se naznanja, da oride v nedeljo 4. septembra dopoldan ob 11. url 30 minut 40 zagrebških obrtnikov, da «i ogledajo ljubljinski velesemonj. Izrazili so željo, da se z ljubljanskimi obrtniki, zlasti stavb me stroko, osebno s|>oznajo in o važnih zadevah pogovora V ta namen se bo vršil v nedeljo popoldne ob štirih v prostorih »Narodnega doma« prijateljski sestanek zagrebških in ljubljanskih obrtnikov. Prosim ljubljansko obrtniko zlasti stavbene stroke, da so v nedeljo dopoldne ob enajstih udeleže sprejema na južnem kolodvoru in popoldan ob štirih prijateljskega sestanka v »Narodnem domu». — Engclbcrt F r a n-chetti, načelnik Zveze obrtnih zadrug. * Pristop k družabnemu klubu uredništva. Skoro vsi sloji imajo že avoje klube, oziroma izobraževalna društva, le uradništvo tega do danes ni Imelo. Za to si je uradništvo na sestanku dne 25. februarja 1921 v »Narodn3m domu« ustanovilo »Družabni klub uredništva v Ljubljani«, katerega pravila »e dobe v društveni pisarni. Clar. tega društva lahko postane vsak, bodisi zasebni ali javni uradnik, oziroma uradnica; kot podporni član pa pristopi lahko vsakdo. Da se bo društvo zamoglo razvijati in da bo imolo uradništvo od istega res koristi, poživljam vso prijateljo, tovariše in tovarišico, da takoj pristopijo k temu edinomu uradniškemu izobraževalnemu društvu, čigar namen je v prvi vrsti delovati na kulturnem polju ter prirejati družabno izlete, predavanja, plesne tečajo itd. Članarina znaša mesečno 10 K, za podporne člane pa najmanj 20 K. Pristopnina 2 K. Svoj pristop lahko javite ustno ali pismeno •-Družabnemu klubu uredništva«, ki posluje začasno Cesta na Rudolfovo železnico (poleg restavracije »Novi svet« št. 6 In sicer vsak torek, četrtek in soboto od 14. do 15 ure. — Predsednik. * Zdravstveno stanje v LJubljani. V dobi od 21. do 27. avgusta 30 jo v mestni občini ljubljanski rodilo 29 otrok, umrlo pa je 80 moških in 21 žensk, skupaj torej 51 OBeb. Kot smrtni vzrok navaja und-ni izkaz: v 21 slučajih grižo, v 8 jetiko, v 3 srčno hibo, v 2 druge nalezljive bolezni, po en slučaj prebušnega legarja, kolere, zastrupljenja krvi in možganske kapi, v 17 slučajih drugi naiavni smrtni vzroki, v dveh slučajih pa slučajne smrtne poškodbo. Na nalezljivih boleznih je v tej dobi obolelo 74 oseb in sicer 2 osebi za trebušnim logarjem, 72 OBeb pa za grižo. * Kmetskl praznik na Bledu. Kakor smo že poročali, ae vrši dne 8. septembra na Bledu »Kmetski praznik«. Cb tej priliki se vrši tudi velika vozna in jahalna dirka. Polovična vožnja za udeležence je dovoljena na vseh prodali državnih železnic in Južne železnice. Potrebne legitimacije se dobe pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani in pri tajništvu SKS. Poseben vlak na Bled odide iz Ljubljane ob devetih dopoldne; z Bleda odhaja poseben vlak ob poldevetih zvečer v Ljubljano. Glasom beograjskega poročila obišče »Kmetskl praznik* tudi ministrski predsednik Pašič. * Porotno zasedanje v Celju se prične 12. septembra. Dosedaj so razpisani samo 4 slučaji. * Vojaški nabori v Celju. Dne 1. septembra so se vršili v Celju vojaški nabori, katorim se jo odzvalo 25 mladeničov lotnlka 1001. Potrjenih Je bilo 16. * Iz poštne službe. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je uvedlo dostavo poštnih pošiljk po selskem plsmonošl poštnega tmaa tM v frajffi ©obrt&ve, Star« m, Nova vaa In Selo. * V Sv. Pavlu pri Prebolda bodo na tploino željo prebivalstva zopet otvorjenl živinski sejmi, ki so po Izbruhu vojne prenehali Prvi lejm se bo vršil dna do ostali tu hi te bodo po primernih ee-nah stavili na razpolago za krmljenje goveje živine ln svinj. Ravno tako je dovoljeno Gospodarskemu društvu, da srn« uvoziti iz Italije h000 vagonov sona, katero bo razprodalo med gospodarje. Leto« je bilo namreč v Italiji, zlasti v Padski dolini izredno veliko mrve. Ponekod so celo 6 do flkrat kosili. Uvoz sena je društvu dovoljen brez, carino in z znižano železniško prevoznimi. — Uvedba prometne mtetve. Pod predsedovanjem zastopnika generalnoga 31-diroktorja carin Bogdanoviča ee je vršila v Beogradu konforcnca vprašanju u-vedbe takozvane prometno miotvo. Savfz industrijalaca in mlinsko sekcijo je zastopal tajnik Saveza Marko Bamor. Na konferenci so bili sprejeti predlogi S.i-veca, da se uvode prometna mletev, to je, da se mlinom dovoli, da smejo pod kontrolo brez carine uvažati iz inozemstva žito, je tu predelati in izvoziti moko zopet broz carine v Inozemstvo. S tem so bi naši mlini bolj zaposlili, obenem pa bi na ta način ostal pri nas velik del otrobov za prehrano živine. =» Načrt zgraditve In traslranja proga NašIče-DJakovo je ministrstvo saobrafaja odobrilo. Za udeležence kongresa zemljorad-nlčkih zadrug v Velikem BečkerekU od 13. do 10. septembra je ministrstvo s.-ui-bračaja dovolilo polovično ceno na vseh državnih železnicah in to od P. do 18. septembra. — Ceškl hmeljskl trg. Iz Zatca poročajo z dno 30. avgusta: Razpoložonjo na hmoljskem trgu jo ponehalo. Danes su bili zastopniki žateške hmeljsko trgovino v trgovinskem ministrstvu ter so proto-stirali proti zahtevi pivovamarske zvom tla se izvoz hirelja zatirani. V petek se vrSI v trgovinskoui ministrstvu odločilna seja, ki bo rešila to vprašanje. Cene, ki so bilo zadnje dni, so danes niso moglo doseči. Kupci bo ponujali za letošnji hmelj le 6500 češk. kron za 50 kg (preko 270 naših kron za 1 kg). Za t« ceno pridelovale! niso hoteli oddajati blaga. Povpraševanje po hmelju se jo zmanjšalo. V Nilmbergu (Nemčija) so cene prccej pa ll« in sicer od 7700 na 7000 mark za 50 kg (od okoli 320 na poti 300 naših krop zn 1 kg). Producentjo trdijo, da so padec cen povzročilo mahlnacije špekulantov. « Izvozne takse na steklo v Češkoslovaški. Po poročilu našega generalnoga konzula v Pragi se bo plačevalo na račun Izvozne takse pri izvozu stekla it Češkoslovaško en četrt odstotka od fakturne vrednosti lo na luksuzno steklo, ottalo steklo je prosto pristojbin. — Umetno gnojilo. Tvrdka v AlzaciJI »Socičtč commercialo des Potasses d' Al Baco«, ki izdeljujo umetno gnojilo, Je ustanovilo posebno zastopništvo za našo držav. b.on sedež ;o v Parizu: »Etablisss-ments Va:obrln (iS Ruo Taitbont, Piris IX orno«. Ta Iv tika b' radn vzpostavi'« velike zveze z našimi kmetovalci. V to svrho jo pripravljena nuditi kmetijskim zadrugam, katoro eo pod državno kontrolo in bi moglo dati dovolj garancijo, vsn mogoče olajšavo gletle plačilnih pogojev, kakor tudi glede transporta. Tvrdka dobavi naročila franko prva postaja t naši državi. Vremensko poročilo LJubljana 306 m nsd morjem. Dan6 A 'a h o o e a S « «3 3 2 01 JD § i* -J H Vetrori t. sept. 7. 14. 21. 738 2 735 K 737 1 9 5 24-2 17-2 broz vetra n Nebo megla jasao Srednja rJerajinja temperatura 17-0, normalna 16-7. Vremenska napoved: t. lepo, toplo vreme. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vil F. Jelene. VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE! ' + Tužnlm srcem naznanj"amo, da nam je kruta smrt ugrabila nadvse ljubljeno, edino hčerko Verico Vidic Pogreb bo v nedeljo dne 4. septembra 1921. ob pol 8. uri dopoldne na tukajšnje pokopališče. Anton ln Ana Vidic, oče In mali. Vladko in Anton Vidic, brata. Velesovo pri Kranju, dne 2. septembra 1021. r m B ■ S Poz r! M Trgovci s Klobuki in modistinja. Ne pozabite »i ogledati razstavnega prostora, paviljon E St. 41 i Fronjo Cbpsp, tovarna slamnikov in Mofoito 1 Domžale (Stob) pri Ljubljani. 14» 10-1 " Tovarna Je 7 mlnnt oddaljena od postaja Domiale. B Sn«M>*BBaBaBaBKBaansisRBDaBBBBaaBBaaaBMaaaaaBBaaBH Anončnl zavod Drago Beseljak in drug Sodna ulica št. 5. Ob priliki posedanja Velikega sejma v Ljubljani ta priporoča 723 Cigaretni 718 1897 na Marijinem trsu. pisemski ln stekleni (glas)paplr, stroinloe, otročje easalke, ilm-nate ln nsnjate vernike, glavnike, čistilo (krema) lldllo, mast ■a usnje, pralno ln toaletno milo, fine svofto ter razno galanterijo nudi po najnitjib cenah veletrgovina Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. Janko Popovit* Ljubljana tele!, internrb. 127 dobavlja po najnižjih dnevnih cenah vsako množino živih in zaklanih govedi, debelih prašičev in pršutnikov. Ima vedno v zalogi garantirano čisto j 7U svinjsko mast. 1396 720 prej CARL POLLAK 1398 5-1 Tovarna usnja in usnjatih Izdelkov Kranj Ljubljana Vrhnika Tovarna In pisarna: Sv. Petra oesta 68. Telefon ii 628. Nakup In skladišče kož: Dunajska cesta 23. Telefon št. 207. Brzojavni naslov: Usnjarna Pollak Ljubljana. Ljubljana, Pred Škofijo št. 3, Lingerjeva ulica 721 priporoča 1399 6- suketen©, manufakturno m pleteno blasr? Prodala na de&eJa in na drobno* Ustanovljeno Beta 18S9. Krtače ca obleka tn likanje, rlbarloe bres ln a korenino, sobna, ma-zalke, konjske, omola, motvoz (ipaf a), Čevljarsko prejo priporoča 723 veletrgovina 1390 6-2 Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 8. Naročite se na „Po!a in cilji". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. l.-ll zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov In Slovenoev. I. del, res. 21 K, U. del, Tet. 42 K. Za oba zrezka po poŠti K 6 40 ved. III.—IV zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v fllo- zofljo. 72 K, pošta 3 K več. V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vei., fin papir 60 K, pošta 3 K ved. Broš navadni papir 42 K, po pošti 2 K vei. Naročila sprejema tokovna zadruga v LJubljani. Sodna oHca L Iv. Jax in sin Dunajska c. IS., Ljubljana. Šivalni stroji Izhoroa konstrukcija in elegantna isvršitev iz tovarne v Liucu. Ustanovljena leta 1867. Veselile Doačnle Dreziilatm. Pisalni stroji „Adler"< Ceniki zastonj tn Ivanko. Kolesa iz prvih tovarn: Biirkopp, Styria, Waffenrad. 182 Začasno zniiane cene. 12—12 M L M1GA SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE v Ljubljani, nasproti glavnega kolodvora. Enpuje in prodaja devize in valute po naj ugodne jiih Pre-1 Telefon St. 3.i dnevnih eenah. — Ima poseben borzni oddelek, vzema vse bančne posle. t«« j-i Telefon št. 3. Naročajte Priporočamo knjige za mladino: lika VVasclitetova, Pravljloe. Z večbarv nimi slikami Vez. 40 K, po pošti 2 K »ee. Uablierton-sorli, Bob tn Tedl. Povest s slikami. Broš. 21 K, vez. 30 K, po pošti K 2 40 več. Cika Jeva Zroaj-Gradnik, Salamandarlja. Otroške pesmi. Vez 16 K, po pošli I K »c. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulloa 6. akademirno izobražen, starejši, želi podka v slovenščini. Za protiplačilo hoče nčiti dotičnika ruščine ali male plače. Ponudbe na npiavn. .Jutra, pod znamko „Grad 22". 1423 2-1 Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljubljanski Zvon je najstarej&i in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik prinaša celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zauimali vsakogar. IzSel je popolnoma novi opremi. 806 89 Celoletna naročnina znaSa 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. Ljubljana, Dalmatinova ulica 3/II. Izvrševanje V3eh vrst reklamacij. Revizija tovornih listov. Transportno posredovanje. I?sledovanje iz-Igubljenega blaga. Dostava zanesljivih transportnih : 722 spremljevalcev. 14002-1 Lepa vila v Mariboru z velikim vrtom blizu glavnepa kolodvora le na prodal. Naslov povč upravn. «Julra». 1405 2—1 kavarnah, gostilnah, brivnlcah in javnih lokalih ■ ■ IB H KMV S 99' Naročajte in širite sledeče D. FaJgelJ: Tik sa fronto. Broš. 36 K, vez. 45 K, poštnina K 2-80. A. Novačan: Veleja. Broš 28 li, vez 36 K, poštnina 2 K. Anatale Franoo-Dobeljak: Pingvinski otok. Roman. Gena broi. 42 K, po pošti pripor. 2 h 40 v več. DoatoJevsklJ-Levatlk; Besi. tloman v IV. delih. Broš. 42 K, ves. 54 E, po pošti broš. K 8-— voč, vet. K 30 — več. Gonoourt-PastuSkla: Pekle liliza. Roman. Broš. 15 K, rez. 21 K, po pošti broš. K 2'— več. vez. li 2"5U več. Oervant?s-Sorll: Tri novele. Uroš. 10 K, vei. 16 K, pa pošti broš. K 2 — več, vez K 2-60 več. Shakespeare -Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 K, ves. 28 K, po pošti broš. K 2 — več vez. K 2 50 več. Blaobetk. Broš. 32 K, vez. 10 K, poštnina 2 K. Anto Debeljak: Solnce >u nence. Broš. 10 K, vez. 15 E, po poiti broi. E 2'— vec, vez. ii 5*5 voč. Stritar Java antologija. Uredil dr Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, ves. E 26'—, po pošti broš. 3 40 več, ve'., li 41— več. Josipa Jurčiča zbrani spini. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 K, po pošti 5 li več, II. zvez. broš 22 K, po pošti 4 li 60 v več. Enjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulloa 6. 6» 78 Lastni vmtm Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev Ljubljana, Dunajska, oesta 16 I priporoča prvovrstne poljedelske stroje, stroje In orodje za rokodelce, stavbeni material in kuhinjsko opravo. i«4a-i Na debelo in na drobno Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, delniška družba v Ljubljani. Telefon št. 1-67 (Ljubljana) Brzojavi: Papirnica Vevče, t. č. centrala t Papirnica v Vevčah. Pošta: D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja Južne železnice s Zalog. Papirnice v Vevčah, papirnica, tvornica celuloze in lesovine v Goričanah In tvornica lesovine v Medvodah. Mesečno proizvajanje lOO vagonov faznih vrst papirja: Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost-, karton- in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept-meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjeflni pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzolavni svitki in papir za naustnike (strojnice). Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir. ibss 4-2 n, jot ime iT. scpirrrtvra /sCT od dne 3. do 12. septembra 1821 Vzorčni sejmi in njih pomen Razvoj sejmov Trgovina ima nalogo, da Izenačuje grodukeljo tn kanzum. Ona mora jr-nnizirati ponudbo in povpraAovanjo. V to t vrb o m poslužuje rasnih srol-[tev ta prireditev, med katerimi so j Ti «sviteW trgovini najvažnejši vzorčni tejmi Sejem se vobče Imenuj« prireditev, ki daje kupou in rrodajalcu priliko, da se na določen čas sestaueta na joločenem kraju. Taki ni sestanki se ponavljajo perijodično in veljajo direktni izmeni blaga. Ce tega ni, govorimo o borzi, o licitaciji prekomor-»kega blaga ali o razstavi. Poslednje tri vrste trgovskih prireditev so se razvile it sejmarstva. Sejmi so najprvo lokalni, tedenski ca kupčijo s kmetijskimi pridelki in za promet rokodelstva tn male obrti. Veliki sejmi se vrše v večjih razdols-jih ln veljajo zlasti prometu s Izdelki obrti in Industrije. Navadni veliki sejmi (Jahnn&rkte) Imajo v prvi vrsti namen, da se jih udeleži mali trgovec, Id preskrbi direktno konzumenta z Magom; vzorčni sejem pa ima narm-n, da na njem preskrbi tvorničar, vele-obrtnlk ln veletržec z blagom manj-Sega trgovca in prekupca. Zgodovina sejmov je ozko zvezana z -,.'ixl o vino trgovine vobče. Važnejša tržišča ln večji sejmi so nastali povsod tam, kjer so se križala trgovska pota, kjer so se shajali prebivalci na r,bore, — slednje pomeni naša lu občo slovanska beseda sejem, — kjer so "e obdrtavale večje, zlasti cerkvene klovesnopti. Od ton Ime sejma v drugih jezikih (angl. Fair, francosko hite, oboje od latinskega feriae, nomška Messe, maša in Dult, od lat. Indultum). Za takšne sejme velja že zgodaj večje pravno varstvo. Za nje se zgodaj prične zanimati država, sprva iz financij-sldh, zgolj davčnih razlogov, pozneje pa 1» gospodarskopolitlčnih nagibov. Sejmišča ln tržišča se umetno ustanavljajo, da se ž njih delovanjem dvigne izmena blajra ln njegova produkcija, osveži promet lit pomnoži blagostanje. Vsi umetno ustanovljeni trgi niso uspeli, marveč le onl; kjer je ustanovitelj prav spoznal pnrodne pogoje, kl omogočajo razvoj. Sejmi so srednji gospodarski tip iz mene blaga. Najnižji tip je krošnjar-stvo, najvišji pa moderna oblika mestne veletrgovine, s stalnimi prodajalnami, z obSlrno komisijsko to distanč-no kupčijo, z borzo, z gospodarsko soročevalsko službo, s kupčijo na po-zkus, s potovalnimi agenti itd., Itd. Vsi trije tipi so vedno med sehoj pomešani. Sredi naše dobe in pri nas srečujemo še krošnjarje, začetki velikih trfi&č pa segajo daleč nazaj v srednji vek. Predi teb razvojnih stopinj je sejem. Tam se prodajalec ln kupec podučita o ponudbi ta povprar sevanju, o kvaliteti blaga, o moči konkurence, domače in inozemske, c upni moči, potrebah ln kulturni višini naroda. . Cim bolj se da vse to doseči droga če in stalnejše, tem bolj pada pomen blagovnih sejmov, n. pr.če se kunec, kcmzument kakor prekupec, podučita o kakovosti blaga po vzorcih v navadnem trgovinskem prometu. Cim višja Je izobrazba in produkcijska sposobnost veletržca, veleobrtnika ta tvorničar ja. eim večja je njegova zanesljivost in čim trdnejši je njegov kredit, ter čiin trdnejša je pravna varnost, tem bolj se zmanjšuje pomen sejmov. Kevnota-ko delujejo tehnični faktorji. Izboljšanje izveštajne službe, časopisja, moderna transportna sredstva, ki vozijo blago na vse strani enakomerno in brzo, jemljejo blagovnim sejmom pomen. V zapadnl ta srednji Evropi so zato letni blagovni sejmovi ali prestali, ali se ohranili le kot lokalni zgodo-vinski ostanki, izvzemši v manj obljudenih pokrajinah, ali pa, kjer so trgovina, promet in produkcija manj razviti. Ohranili so se tedenski ter specialni in mednarodni sejmi. V zadnji dobi, že pred vojno, pričenja tudi v srednji ta celo v zatiadni Evropi obnova sejmarstva s tipom vzorčnega sejma. Konkurenca v vele-Industriji se poslužuje zopet vzorčnega sejma za preskrbo manjše trgovine z blagom. K temu pristopi nacijonalna konkurenca. Staroslavni lyonski sejem postane hud konkurent enako starodavnemu sejmu v Leipzigu. Tudi v notranji trgovini pridejo vzorčni sejmi do večje veljave v nekaterih strokah, tako za steklo, usnje, krzno, kovine, galanterijsko to kratko blago, papir, stroje, (kakor blclkle, motorje Itd.), končno za sukanec, ščetine,' rožentao, platno ta sukno itd. Po vojni so nastale nove države, promet Išče novih smeri, stari centri bi radi obdržali svojo trgovsko pozi eljo ali ostali vsaj posredniki, nova središča se poskušajo uveljavljati. Množica novih stalnih sejmov, vzorčnih sejmov, se pojavlja. Stara konku-tanea Lyon - Leipzig Je zopet oživela. Dunaj bi rad oetal središče in posrednik na sever, jug ta iztok, Oradee bi rad ostal alpsko središče, zato pošiljata oba lepe hrvatske in slovenske lo- Se to vabila k nam. Na severu ima laj hudega konkurenta, Prago, središče lepe to podjetne češke industrije. Tam sl slode drug za drugim vzorčni sejmi in razstave. Kdo bo Gradcu konkurent na jugu? Kdo bo posredoval s Trstom, kje bodo vrata za pada v Jugoslavijo? Ljubljanski trgovec ima zaslugo, da je prvi poskusil s prireditvijo velikega vzorčnega sejma. Ta naj pokaže, kaj rabimo, kaj Imamo, čeea nimamo. Morda bo ta vzorčni sejom epohalneea pomena, morda se bo od njega datirala nova doba v naši trgovini ln obrti. Upajmo, ln ne Izgubimo pozicije, ki jo je naš trgovec ustvaril, marveč da jo razvijemo ta utrdimo v trikotniku Gradec-Trst-Zagreb tako, da postane in ostane Ljubljana eksponirana trdnjava veletrgovine, obrti to Industrije, ki je pri nas v primeri z ostalo Jugoslavijo najbolj razvita. Za mesto samo pomeni vzorčni sejem prireditev največje važnosti. Po-eg vzgojnega pomena je sojem sredstvo za povzdigo tujskega prometa, bodrilo za konkurenco to šola okusa. Številke prometa na sejmu, prometa z blagom ta prometa obiskovalcev bodo v kratkem povedale, ali je weža podjetnost, ki se ji imamo zahvaliti za prireditev sejma, računala pravilno to ustvarila s sejmom nov instrument za naš napredek v osvobojeni In uje-dtajent domovini. Dr. V. K. m na največ odstotkih našega uvoza, V zunanji gospodarski politiki pomeni sejmaki uspeh prvi korak h gospodarski osamosvojitvi, prvi korak h gospodarski svobodi, po kateri moramo stremeti i vsemi sredstvi, t vsemi silami ln s vsem našim hotenjem. K.i-kor so se Angleži otresli nacijonalne pangermanistične sentimentalnosti, tako ml m ne smemo na gospodarskem polju zanašati preveč na čustva in gesla. Kupec na svetovnem trgu, Id tehta blago ta denar po vrednosi, ne pozna sentimentalnosti, ampak Je neusmiljen in trdoerčen kontrahent, ki hoče za blago enakovreden donar in narobe. Naš veleeejem mora v zunanjepolitičnem oziru pokazati našo trdno voljo osamosvojitve ta konkurence z našimi soeedi. Pokazati mora, da smo kljub raznim težkočam, ki nam jih J» prizadejala vojna, v naši državi močno napredovali in se gospodarsko organizirali Tožbe, da množina domačega kapi' tala ne zadostuje za poepešen industrijski razvoj dežele, je upravičena. Vzorčni in blagovni semenj. Konjunktura in stagnacija LJublltnskl semen) le vzorčni semeni, to se pravi, njegov namen le, da se bodo na semnlu sklepale kupčije po raz-stavljenih vzorcih, blago, kl odgovarja Izbranemu vzorcu, pa bo odposlano kupcu lz skladišča, oziroma prodajalne razstavljajoče tvrdke. Na blagovnih sem-n|th se blago lahko na mestu kupi In vzame sebo|. Blagovni semeni zahteva mnogo obširnejšega prostora in povsem drugega ustroj t ker nI nikakor mogoče, da bi se tolike množine za prodalo raz stavljenih predmetov nahtl&le na enem tn Istem prostoru. Selmskl čas je Izbran v septembru. V današnji delni stagnaciji proda)« |e to dobro Izbran čas. Bližamo se lesenske-mu valu konjunkture, ki ga povzroča agrarni državi žetev. Pod konjunkturo razumemo živahno sodelovanje vseh gospodarskem organizmu delujočih sil in struj pri tvorbi ccn, blaga, povpraševanja, ponudbe ter Investicije dela In k a pitala. Govoriti moremo o dobri ln slabi konjunkturi ln mislimo pri tem, da sta trgovina ln zaslužek dobra ali slaba, notranjosti kake države lahko trgovina In obrt cveteta ali pa preživljata težko krizo. V agrarnih deželah tvorijo glavni nagib k spremembi konlun' ture žetve. Od teh se Sirilo konjunktuml valovi na vse strani. Zaradi tega upravičeno upa-mo, da bo veliki semenj privabil ravno v lesenskem času čim več kupcev, ker od teh tn od sklenjenih kupčij odvlsl uspeh prireditve. Pa tudi posetnikov, ki bi se radi samo orientirali o cenah in kvaliteti, naj nc tnznjka na sejmišču. Ravno tako so dobrodošli gostje, kakor kupčljskl udeleženci. V teku zimskih in pomladanskih mescev, ko bodo primora. n) nadomestiti ta ali oni predmet, sc bodo spomnili na razstavltelje-trgovce, In-dustriice Iu obrtnike ljubljanskega velikega semnja. Linbljanski veliki vzorčni semenj in njegov gospodar-sko-politični pomen Ljubljana vstaja s svojo veliko sejmsko prireditvijo iz eosoodarskega mrtvila. Po vseh tožbah pri vladi, v svojih stanovskih korporacijah, v gospodarskih in političnih časopisih je prišel naš trgovec, industrijec in obrtnik do prepričanja, da ga nikdo ne bo rešil, ako si sam ne pomaga in sam ne prične gospodarske borbe za obstanek in napredek. «Uzdaj so me I u svoje kljuse.» S sejmsko prireditvijo Je storjen prvi poizkus gospodarske osamosvojitve vsaj v nekaterih panogah domače proizvodnje in trgovine. Tiste d->-žele, ki so do danes smatrale naše kraje kot svoje eminentno važne interesne sfere, kamor bi mogle posebno v časih prodajnih kriz oddajati svoje irodukto. gledajo z mešanimi občutki našo prirsditev in sl obetajo od uspeha, oziroma neuspeha zgttbo aH korist, ki se bo videla v njihovi trgovski bilanci in v višini vrednosti njihcve valute. Za nas pomenja uspeh, oziroma neuspeh prireditve ravno narorotne posledice. kakor za države, ki so delež- Pri tem so nam od obmjone v tuje, bogate države, ld se tatoresirajo za naše industrijske prilike in za možno-državi. Seveda vse ta država ti predvsem rade plasirale kapital, ne da sodelujejo s primernim dobičkom pri to-dustrijalizaciji dežele, ampak da ekE-ploatlrajo naša narodna bogastva to da pripravljajo teren za kolonizacijo svojih ljudi, ki doma ne najdejo možnosti do zaslužka. Tega pa daleko-sežna gospodarska politika naše države ne sme pod nobenim pogojem dopustiti. Boljše Je, da je gospodarski razvoj počasen, toda konstanten, ln da zaposluje domače ljudi, kakor da ga preveč forsiramo s tujimi silami. Cilj naše gospodarske osamosvojitve je, da uspehi kapitala in dela v polni meri pridejo v prid domačemu človeku, podjetniku, uradniku, delav. cu ln pa da zaposlimo vse domače delovne sile v svoii lastni državi. Ljubljanska sojmska prireditev je važno sredstvo pri dolu za našo go-tpodarsko osamosvojitev, kl je najtrdnejši temelj naše nacijonalne neodvisnosti ta politične svobode. Glavne panoge naše industrije Les V Sloveniji spada les med glavne industrijske sirovine, obenam pa med glavne izvozne predmete. Glede kakovosti stojita na prvem mestu smreka in jelka. Od nekdaj Je cvetela pri nas trgovina lesom in lesnimi Izdelki Uvažali smo pdeg hlodov In debel mehkega lesa tudi hrastovino, železniške prage, brzojavne drogove, deske raznih dimenzij in vrst, parkete, pohištvo, gradbeni in stavbeni material, suho robo itd. Danes eksporti-ramo v pretežni večini neobdelan les; d-nejslh lesnih Izdelkov v velikih količinah se izvaža manj, vendar obetajo vse panoge te industrije lep razvoj in napredek. Večja lesna podjetja in mizarstva, kl so zastopana na ljubljanskem velesejmu, so: B a b o v o o, naslednik Duplica, razstavi upognjeno pohištvo in furnirske izdelke, Ivan Cater iz Celja razstavi vzorce parketnih tal ln leseno hišo v mini jaturi, Ivan Cerne U Ljubljane pohištvo za dve sobi in tovarni ako pohištvo. Zastopana bo tudi tfiin stvo je najbolj razviden iz veliki vTednostl tega pridelka. Po današuj mednarodni ceni znaša vrednost poln? letne produkcije 140,000.000 kron. Po tej oenltvi ni težko razumeti, kako velik greh bi bil, ako se dopusti, (ta ogromni dobiček mežiškoga rudniki pride, recimo v angleške roke. Drugi izdelki rudarske stroke v Sloveniji ne pridejo dosti v poštev. Omenimo naj le še državno cinkarno Celju. Ker smo izgubili cinkovi rudnik v Rajblu, Je cinkarna priruorana topiti inozemsko cinkovo rudo. S tem e to državno podjetje prišlo v jako težak financljelni položaj, kateri se Itn mogel izdatno izboljšati šele takrat, ko se bodo otvorili znatni einkovi rudniki v Bosni ta Srbiji. Po gori navedonem poročilu inž. Strgarja naj končno še omenimo, da znaša skupna vrednost rudniški produkcije v Sloveniji v 1. 1920. okroglo 408,000.000 kron. vrednost topilnišk« produkcije pa 58,500.000 kron. Ce se od te skupne vrednosti 526,500 000 K, odtegne vrednost rod in drugih v to« pilnicah pridelanih toDnin. osr.ino čista vrednost rudniško in plavžarske produkcije v znesku 482,500.000 K. Zanimivi so tudi podatki o porabljanju materijala pri vseh rudnikih. Jam-skega, graidbenega in drugega rudniškega lesa ee je porabilo leta 1020. za skoraj 34,000.000 kron, železa in jekla za 23,000.000 kron, opeke, apu, cementa itd. za 14,000.000 kron, razstreliva pa za 13,000.000 K. Hkupna vrednost teh ta drugih pri slovenskih rudnikih porabljenih materijalij Jo leta 1920. znašalo okroglo 142 -lilijo-nov kron. Iz vseh v tem članku navedenih po« datkov je očividen pomen rudarske industrije za našo malo Slovenijo. Nebroj delavcev, zaposlenih pri zgoraj omenjenih podjetjih, odpadajoče velike vsote davkov, neštevilni obrtniki, trgovci in druga podjetja, ki so v ozki zvezi z rudniškimi podjetji ta po svoji strani dajejo državi zopet davke, vse to sili k spoznanju, da je v največjem interesu državo same, * kolikor mogoče smotreno podpira potrebe in razvoj naše rudniške industrije. Vsako otežkočenje od strani carinskih uradov pri uvozu potrebnih materijalov ta sploh vsak nepotrebui birokratizem občutljivo škoduje industriji v gmotnem in moralnem oziru. Pri rudniški, kakor sploh pri vsaki ve-leindustriji, naj torej velja geslo: »Odprte oči, tehniško in trgovsko znanje ta dalekovidna državno-gospodarska politika.» Montanus. Papir ja v letošnjem »Tehniškem listu* razvidno, je pridelek lz premogovnikov Slovenije v lanskem letu znašal okroglo 122.000 desettonskih vagonov premoga, v skupni vrednosti 458,250.000 kron; pri tem je bilo zaposlenih 11.500 delavcev. Naši premogovniki so potemtakem producirali dnevno okroglo 406 vagonov premoga, kar je vsekakor visoka množina. Največji premogovniki Slovenije so, kakor vobče znano, premogvoniki trboveljske premogokopne družbe, in el-cer Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Oj-stro ta Kočevje. K temu se bosta v kratkem z izdatno produkcijo pridružila še Rajhenburg in Huda jama. Ker se je v teh premogovnikih pridelalo Čez 93.000 vagonov, je razvidno, da odpada okroglo 80% cele premogovne produkcije v Sloveniji na trboveljske premogovnike. Premog lz istih je prvovrsten rjavi premog, katerega kurilna vrednost znaša skoraj 500 kalorij. Umevno je, da ti premogovniki niso največjega pomena samo za Slovenijo, temveč tudi za celo državo. Tem premogovnikom sledi po obsežnosti veliki velenjski premogovnik, ki je državna last in je lansko leto produclral 15.700 vagonov, t. j. dnevno okroglo 52 vagonov premoga, ali približno 13% premoeovne produkcije " Sloveniji. Eno najboljših vrst rja vega premoga croducira državni pre- mo tem bolj ceniti neumorno delovar nje naših rudarskih krogov. Poleg premoga jo za Slovenijo jako velikega pomena tudi produkcija svinca. Velikanski keroški svinčeni rudnik v Mežici, se mora prištevali meJ največje cele Evrope. Nešteto kilometrov dolgi rovi, opremljeni z eloktrič-no železnico, krasno urejena topilnica v Žerjavi v neposredni bližini rudnika, najmodernejše zgrajena separacija. štiri električno centrale in neštevilne druge naprave vplivajo z vso silo m obiskovalce. Lajik kakor strokovnjak zapuščata z občudovanjem te impo-zantne, z veliko sposobnostjo osredotočene inženerske produkte. Ti obrati zaposlujejo čez 900 delavcev. Svinčena ruda se v enem plavžu in dveh Slovenija ima razmeroma mnogo goz» dov. Njih celokupna površina znafa 677.686 hektarov. Zato se je papirna industrija pri nas močno razvila, saj je rav. no les glavna sirovina za izdelovanje papirja. Naše papirnice izdelujojo vse vrste papirja in so tudi glavne dobaviteljice za rotacijski papir. Vendar pa ta produkcija ne zadostuje za vso državo, treba nam je nove veliko tvomice, ki bo izdelovala le rotacijski papir. Sedaj moramo precejšnje množino Se uvažati, ker doma ne izdelujemo vseh vrst papirja. Bodočnost bo morala tudi tu izpolniti vrzeli. Kljub temu pa bo papirna industrija na našem sejmu zelo častno zastopana. Imamo veliko tvor-nico papirja na Vevčah, ki producira mesečno nad 100 vagonov raznih vrst papirja dobre kvalitete. Združene papirnico v Vevčah, Goričanah in Medvodah postavijo na ljubljanskem sejmu velik paviljon. V Goričanah jo tvornica lesovine in celuloze, v Medvodah tvornica lesovine, ki se uporablja za papirnico v Vevčah. V okusno urejenem paviljonu bo tvornica razstavila papir iz tkanine, tiskovni in kon-^ept.ni papir, srednjofini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice, rotacijski tiskovni papir, ovojni papir iz čiste celuloze in še razne vrste papirja. Tudi druga manjša papirnica bratje Piatnik iz Radeč pri Zidanem mostu bo zastopana na sejmu. Razstavila bo najfinejši papir za dokumente in igralne karte. Tudi različne kartonažo, ki se bavijo z nadaljnjim pode-lavanjem papirja, bodo številno zastopano. Tvrdka Bonač razstavi kartonažne. papirne in knjigovezne izdelke, tvrdka Čemažar In drag razstavi litografične izdelke, etikete, lepake itd. Železo amerikanskih pečeh pretopi na surovi svinec, ki po različnih manipulacijah ■ v gj0venijl imamo velika podjetja, kl zapusti topilnico, kot skoraj kemično- ;z asovega in starega železa proizvajajo čisti svinec. Pri polnem obratu znaša dnevna produkcija skoraj 4 vagon' svinca. Žalibog je sedaj nemogoče doseči to produkcijo radi popolneg.i pomanjkanja koksa. Radi tega stoji plavž, v amerikanskih pečeh pa je mogoče producirati le eden do največ dva vagona svinca dnevno. Svinec se vliva v plošče po 50 kg in se nora v pretežni množini prodajati v inozemstvo. Pomen polno letne produkcije 1000 vsgonov svinca za državno gospodar- železo in jeklo ter ga podelavajo v svojih valjarnicah. V mislih imamo v prvi vr.-ti jeseniške tvomice Kranjske industrijsko družbo, železarno v Storah in jeklarno v Ravnah v Sloveniji. Poleg železarne v Zenici v Bosni obsezajo ti obrati najvažnejše železne industrije. Brez dvoma ima Zenica med njimi najlepšo bodočnost. Danes pa je med temi obrati največja Kranjska industrijska družba na Jesenicah, katere teoretična kapaciteta znaša dnevno 250 ton sirovega jekla, oziroma železa v ingotih letno 10,990 ton (taktična produk- clja Seteafe sirovega Jekla r Ingotih [v V tonah] leta 1920.). Kranjska industrijska družba na Jesenicah jc na ljubljanskem relikem sejmu zastopana s svojimi prvovrstnimi izdelki. Razstavila bo valjano 'železo, pločevino, žice, elektrode in Sebljo. ;v ?o!eg omenjenih izdelkov razstavi na prostem prod trgovskim paviljonom na belo pobarvanem ždloznem podstavku troje železnih zvonov, ki po svojem glasu malo zaostajajo za svojimi bronastimi to-rariši. Zato pa prekašajo bronaste zvonove po svoji ceni. Kilogram železnega zvona stane namreč 18 kron, medtem ko prido kg bronastega na 120 do 180 kron. Navzlic nizki coni pa ne more nihče govoriti o slabi kvaliteti jeseniškega Izdelka. Ubrano zvononje, ki ne razlega po tivolskih parkih, pobija neumestno slabo sodbo o železnih zvonovih. Razstavljeni železni zvonovi so že prodaul In bodo služIli kot Izbomo nadomestilo od avstrijske vlado pobranih njihovih bronastih predhodnikov. Rudnik In plavž Store razstavi železo in sirove litine. Domače tvrdke na sejmu Peter Kozina k Komp. čevljarski veleobrai v Tržiču. JO« tadustrijo^^^jgg kajti dokler to nI rešeno, manjka industriji vsaka baza za kalkulacije hi za se-rijozno delo. Ljubljanskega velesemnja se udeleže proj omenjene firme in razstavijo svoje izdelke v posameznih industrijskih paviljonih in sicer Mally & Demberger prosto konzumno robo, Peter Kozina & Ko. fl-nejše vrsto, najnovojše oblike in najboljše kvalitete; Kari B. Mally, tovarna usnja razstavi črno in barvano usnje za čov-Ije, mobilije In druge potrebščine, vbo najnovejši izdelek. Ker so so ceno na svetovnem trgu vsled padca naše valute zelo zvišale, da stane danes par čevljev,,v Ameriki 15 dol., t. i. 2.700 K, v Parizu 150 do 200 fr. t. j. 2000 do 2800 K, v Italiji 150 do 200 lir t. j. 1000 do 1500 K, jo trdno za upati, ker eo za sedaj pri nas čevlji najcenejši, da bode uspeh velesemnja zn našo Industrijo povoljen. Fodjotje Petra Kozino & Co. Je bilo ustanovljeno leta 1908. z osnovno glavnico 20000 IC. kot eksportna trgovina vseli izdelkov domače obrti. Glavni predmeti so bili čevlji, ki so se izdelovali oso-bito v tržiški okolici. Izdelki so bili dotlej zelo primitivni in njih prodaja je bila rzlio nizki ceni (80 do 40 vinarjev za par »troških čovljev) težka. Ti izdelki so se morali v prvi vrsti zboljšati in šele, ko sc je to posrečilo, je bilo dovolj odjemalcev na razpolago. Kmalu je postala produkcija premala in treba jo bilo misliti ua mehanično izdelavo. beta 1900. se jo osnovala lastna konfekcija z pomožnimi stroji v Tržiču v najemnih prostorih «Wanderholi»«, mod lem ee je resno pripravljalo za popolno mehanično izdelavo. Lota 1908. bo jo ustanovila nova dražba z omejeno zavezo z vpisanih 800.000 kron in vplačanih 77.000 K osnovno glavnice, kupila se je sodanja parccla in za-(igurirala električna moč in meaeca mar-ra bo je položil temeljni kamen sedanji tvornici. Preko vseh vsestranskih težkoč, oBobi-to tedanje vlade, katera jo samo iz nacionalnih" razlogov zavlačevala dovolje- jv ej|h ,n najj.ivahnejših slovenskih za , to, brez L J. ' rensko državo«, Vladimi? Corovlč: »Ra- popolnitev orodja. ^Ustanovitelja podjetja sa in vera v srbski prošlosti«. Prihodnji ' ' ' zvezki prlneso: dr. Tičar: «BoJ nalezljivim boleznim«, Hobhotiso-Ogris: »Liberalizem«, Vladimir Knafllč: »Komunizem«, Frauee Ooršič: «8oei:ilna okrb za mladino«. Poleg vseh teh zbirk jo izdala Tiskovna zadruga še colo vrsto priročnih knjižic kakor: Volilni red za ustavotvor-no skupščino, Občinski rod za Slovenijo, Vidovdansko ustavo, Stanovanjsko narod bo, Sičove Narodne nošo itd. Tiskovna zadruga je krepko razvijajoče se mlado podjetje, ki zasluži vso pozornost jugoslovenske javnosti. Njene kiji. ge je dobiti tudi na ljubljanskem velesej-mu ori prodajalni »Jutra*. Tiskovna zadrnga v Ljubljani Tiskovna zadruga v Ljubljani jo eno L jo za stavbo, bo jo brez ozira na i stavbenega dovoljenja začelo z gradbo. A po treh mesecih, ko jc bilo vso v najboljšem toku, jo pustila vlada na licu molili z žandarmerijo delo ustaviti. Dolo jo moralo vsled tega celih 7 mesecev počivati, a navzlic vsom ogromnim zaprokain so je dovršila stavba, urojena z najmodernejšimi stroji in pričelo se jo meseca novembra 1911. z obratom. Zalibog, da je podjetje z otvoritvijo itošlo v največjo svetovno gospodarsko krizo, osobito v čevljarski stroki, kajti (akrat jo v onem samem letu v prejšnji ivstro-ogrski monarhiji postalo preko 50 čevljarskih tovarn insolventnih in večina jih prišla v konktirz. S strogim, solidnim postopanjem in s »ulidnimi izdelki in po najvočjem trudu to j« vendar posrečilo vzdrževati podjetje na površin in v kratki dobi so zasloveli po celi prejšnji monarhiji kot najboljši Fabrlkat čevlji znnmko »Peko«. Prišla je svetovna vojna, podjetjem so so najboljše delavske moči pobrale in končno bo jo moralo delati za vojno v razmerju od vojaškega erarja dodoljene-ga materijala. Po razsulu habsburške države bi stnela čevljarska obrt upravičeno upati na najboljšo konjekturo H žalibog, da se upi niso uresničili. Vsled neznatne carinske za žčite uvažali so venžniki iz vseli delov sveta, iz Francije, Amerike, Angleške, španske, Češko-alovaško, osobito pa iz Nemške Avstrije ogromno množino vsakovrstnih, največ pa slabih čevljev in tokom par mesecev je bil jugoslovanski trg prenapolnjen s čevlji v takih množinah, da se izdelki domačih obratov niti pod lastno ceno niso mogli placirati. Leta 1917./1918. so izstopili vsi družabnik! iz družbe in podjetje je prišlo v Ba-nolast, nositelja firme. Leta 1919. je prevzelo podjetjo tovarno Mtlller & Goccken v Tržiču, kor so so lastniki to tvormee preselili v Gradec. V tej tvornici so jo pa moral obrat, popolnoma ustaviti in stoji še danes, ker je nastala popolna stagnacija v tej stroki. Danes se vzdržuje lo en obrat in ta komaj z 20 % kapaciteto. Ostali obrat so otvori, ko nastopi boljša konjektura. Leta 1920. jc vstopila firma s 55 % kot flružabnica pri nacionaliziranju tovarn čevljev Mally & Demberger in pri tovarni usnja Carl B. Mallv v Tržiču. Velike težave pov/.roča mlademu podjetju danes šo pomanjkanje dobro kvall-. Rciranih tehničnih moči. Da jih pridobi, je podjetjo zgradilo v najlepši legi v bližini tovarno lepo moderno stavbo v domačem slogu z desetimi večjimi in manjšimi stanovanji, odgovarjajoč vsem današnjim higijeničnim zahtevam. (Električna luč, dobra pitna votla, kopalnico, pralnice i. t. d.) Dokler 60 nameravana dozidava tvor-nice ne uresniči, se vrši prodaja in razpošiljanje čovljev v Ljubljani, Breg št, 20 v lastni hiši (Cojzova hiša). Cilj firmo za bodočnost je, obstoječe podjejo razširiti in Specializirati r.a po-»amezne fabrikate. Največje zapreke v razvoju čevljarske industrije tvorijo: 1.) premala carinska zaščita napram uvažanju dogotovljenega fabrikata, osobito napram državam s slabo valuto, nasprotno pa zopet previsoka carina na vse surovine ln polfabrikate oziroma fabrikate. katere potrebuje čevljarska stroka: 2.) skrajno slabe prometne razmero, osobito poštni promet s sosednjimi državami, ker so l.e more zadosti hitro naba- 1 iožništev in izdajatelatov. Ustanovljena jo bila sredi svetovne vojne, novembra 1910., ko so vsi drugi slovenski založniki prenehali z izdajanjorn knjig. Prevzela jo v lastništvo najstarejši slovenski leposlovni moseonik »Ljubljanski zvon«, ki izhaja letos žo 41. loto in zbira okoli sobo najboljšo slovensko pripovednike, pesnik« in kritike. Poleg »Ljubljanskega zvona« jo pričela izdajat! Tiskovna za-druga v posamoznih zbirkah publikacije najrazličnejše vsebine. Pred vsem omenjamo novo kritično izdajo slovenskih klasikov. V tej zbirki so do sedaj začeli izhajati Jur-čičovi zbrani spisi, ki jih uroja vseučiliški profesor dr. Ivan Prijatelj. Pod Istim uredništvom jo pravkar izšla za 701etnico pisateljevo prva knjiga Tavčarjevih zbra nih spisov. Za poproje je pod istim naslovom zbral dr. J. Glonar spise Simona Jenka. Zbirka se nadaljuje. V redakciji Ir. Prijatelja jo izšla tudi Stritajova antologija. Zbirka »Prosvoti in zabavi« prinaša ponatise starejšega leposlovja in poljudnega znanstva. Do Bedaj so izšli trijo zvezki. Igo Kaš: Dalmatinske povesti, Josip Stare: Llsjakova hči, in dr. H. Dolenec: Izbrani spisi, četrti v kratkem izide Stritar: Sodnikovi. Tiskovna zadruga je Izdala vrhu ttjga spiso sedanjih pisateljev in pesnikov, n. pr. Cvetka Golarja »Rožni grm». Anta Debeljaka »Solnco in senco«, Damirja Feigla »Tik za fronto«, Antona Novačana «Velo jo«. V kratkem pa izidejo Milčin-skega" humoresko »Drobiž«, Cankarjev Zbornik in pesniška zbirka mladega že umrlega poeta Alojza Zbašnika. Za mladino so izšle pii Tiskovni zadrugi naslednje publikacije: Frana Milčinskoga »Telovaj Mataj« in druge slovensko pravljice, Habbertona Šorlija »Bob in Todi«, Čike Jnve Gradnika »Kalamandarija«. like Vaštctovo »Pravljice«. Večina toh kniig ie bogato ilustrirana. Tudi tujim literaturam posveča Tiskovna zadruga vso pažnjo in podaja iž njih najboljše v svoji Prevodni knjižnici/Do sedaj so v tej zbirki izšle štiri knjige: Dostojevskega »Besi«, Edmunda de Concourta »Doklo F.liza«, Cervantesa »Tri novele« in Anatola Francea »Pigvin-ski otok«. V tisku so: Henrija Barbussa »Ogonj«, Lconida Andrejeva »Povesti«. V rokopisu jih ima pripravljenih še celo vrsto. Tej zbirki ob strani izhajajo pri Tiskovni zadrugi Shaltespearjeva dramatična dela, ki jih prevaja Oton Zupančič. Do sedaj sta izšla dva zvezka: »Sen kresne noči« in »Macbcth«. Neposredno sledi »Othello«. Ob strani to zbirke začno izhajati tudi Ibsenova dramatična dela, ki jih prevaja dr.Vojeslav Mole. Najprojiz-ideta »Tleda Gablor« in »Gospa od morja«. Poleg leposlovja se bavi Tiskovna zadruga obširno z znanstvom in s poljudnim znanstvom. Tema ciljema sta posvo-ščoni dvo zbirki: »Pota in cilji« in »Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov«. Slednjo urejuje dr. Knaflič. Zbirke »Pota in cilji« je izšlo 0 zvezkov ln sicer: V prvem in drugem zvezku Molikova »Zgodovina Srbov, Hrvat o in Slovencev«, v tretjem in četrtem zvezku Webrov »Uvod v filozofijo«, v potem in šestem Melikov »Zemljepis Jugoslavije«, v sedmem do devetom Prijateljev »Ruski realizem iu njega predhodniki«. »Zbirka po litičnih, gospodarskih in socialnih spisov« je narastla na 8 zvezkov, namreč: dr. Zalokar: »Ljudsko tdr.v'.'-, dr. Derč: »Dojenček«, dr. Demšar: »S»Hnfi bolezni«, Štefan Sagadln: »Naš sadašnji ustavni položaj-*, Leonld Pitamio: »Pravo in revo- Balkan Delniška družba za mednarodne transporte v LJubljani. Začetkom dvajsotoga stoletja se Je zv čelo razvijati v Tretu mod tamošnjimi Jugoslovani stremljenje, da se gospodarsko popolnoma osamosvoje ln uspeh je bil, da se je osnovala 1. 1905. Jadranska banka, katera je prevzela vodstvo te akcije. Pri tem se ni omejevala samo na Trst. Po inicijati-i Jadranske banke je bila ustanovljena Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba »Balkan«. Namen je bil, da dobi jugoslovansko trgov-stvo Trsta, tedanje Kranjske, Dalmacije in drugih ozemelj Jugoslavije v močnem komisijskem ln špedicijskom podjetju zanesljivega in solidnega zastopnika ia va-rovalca Interesov. Da se zadobi s slovenskim zaledjem Trsta čim tesnejše stike, jo ustanovila družba 1. 1911. v Ljubljani svojo podružirco. Vsled svoje agilnostl je zadobila družba med vojno velik raz mah ter za časa osnovanja Jugoslavije jo dobimo med najmočnejšimi jugoilovan skiml družbami. Vsled politične razdelitve starega teritorija Avstro-Ogrske je bilo potrobno, da se dražba, katera je med tem ustanovila svoje podružnice v večjih mestih Jugosla vije In na Dunaju, razdeli po teritoriju ' 3 afillirane družbe. Za Trst je ostala sta ra družba, za Jugoslavijo se je ustanovila družba »Balkan« d. d. za modnarod-ne transporte v Ljubljani, a za Dunaj »Balkan« d z o. z. za mednarodne transporte s sedežem na Dunaiu. Mislimo, da ni treba posebej povdarjatl, da je glavnica vseh treh atililranih družb v narodnih jugoslovanskih rokah, a obstoj inozemskih družb je za »Balkan« v Ljubljani eminentno važnosti. »Balkan« d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani s podružnicami v Beogradu, Zagrebu, Mariboru ter z ekspozituro na Rakeku ima vse predpogoje za najuspešnejši razvoj. Družba v Ljubljani je lastnica I. Ljubljanskega javnega skladišča, ki se mora prištevati med najobsežnejša in med najbolj urejena v Jugo alaviji ter odgovarjajo ne samo dosedanjim potrebam, ampak so preračunjena tudi za razmah v bodočnosti. Obsegajo 20.000 m' z javnimi in carinskimi skladišči. Na kompleksu »Balkanovih« stavb posluje v režiji družbe carinska agentura. ki je največje važnosti 7.a hitro ocarinje-njo blaga. Skladišča »Balkana« razpolagajo 7. lastnim tirom. Podružnica v Mariboru ima obširna jav na ln carinska skladišča ter bo z ozirom na naraščajočo prometno važnost svojoga sedeža brezdvomno dosegla najveoli razmah. Poverjena jej je tudi predprodaja voznih listkov za potnike tor zastopstvo komisarijata za tujski promet. »Balkan« v Ljubljani ln Mariboru ima ogromen promet in tudi ostale podružnice so razvijajo zelo ugodno. Naravno je, da bo družba" »Balkan« imela v vseh važnejših prometnih krajih Jugoslavije svoje podružnice. »Balkan« je samo transportno društvo in se no bavi s komisijsko trgovino. Ra zumljlvo je torej, da Imajo trgovci veliko več zaupanja do čisto Spodicljskega podjetja. Tvrdko »Balkan« priporočamo vsem kot domačo tvrdko, na katero se bo obračal vsak zaveden dmačin. Emancipacija tujih podjetij ja za vso naše narodno gospodarstvo eminontne važnosti. sta se zavedala velikanskih težkoč, katere so pojavljajo pri Izdelovanju orodja. Pri malokaterom drugem predmetu je potreba toliko raznovrstnega In težko dobavljivega materiala, toliko težkoga in preciznega dola, kot ravno pri telovadnem orodju. Iz začetih težav se podjetje razvija pod vodstvom imenovanih dveh strokovnjakov v tvrdko, ki nas že danes lahko popolnoma osamosvoji na tem polju. Proizvajalna zmožnoet podjetja j« ie danes precej velika. V prihodnjih dneh pa prične tvrdka z zgradbo novega modernega tovarniškega poslopja, ki bo omogočilo popoln razvoj podjetja, tako da bo tvrdka lahko krila vae potreba naših društev ln ioL Tvrdka Bašin i drug je ▼ svojih izdelkih pokazala izredno konkurenčno zmožnost in zasluži vsestransko priznanje. Priporočamo jo vsem, ki potrebujejo tvrdki-nih izdelkov. Naše telovadna in športne kroge opozarjamo, da si ogledajo na sejmišču tudi konkurenčno blago in primerjajo z domačim. Videli bodo, da naša industrija te stroke sicer še po obsežnosti ni doeegla tuje — češke in nemške — da pa po kvaliteti prekaša inozemsko blago. Izrek «8voji k svojim« bo v tem slučaju poleg vsestranske koristi v prvi vrsti naročnikom tvrdkinih izdelkov vsled trajnega zadovoljstva t največjo korist. Delniška pivovarna Delniška družba združenih pivo-varen Žalec ln Laško v Laškem. Delniška družba združenih pivovaren Zaleo in Laško v Laškem je bila ustanovljena leta 1902. z delniško glavnico 600.000 K, ld se je pozneje zvišala na 2.640.000 kron in se sedaj poviša na 10,000.000 K. Prvi druibinl predsednik je bil sedanji pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar. Začetkom svojega obstanka je Imela družba svojo eentralo v Ljubljani tor je varilo pivo v obeh svojih pivovarnah. Pozneje pa je opustila varjenje piva v Žalcu, ne da bi s tom zmanjšala produkcijo piva, ter je pivovarno r Žalcu spremenila v moderno sladarno. Pred prevratom so dominirale v Sloveniji nomške pivovarne iz srednjega Stajerja, ki so prodale pri nas povprečno na leto 200.000 hI piva. V ostrem in brozobzirnom konkurenčnem boju so ubile nemške pivovarne vse manjše slovenske pivovarne: Mengel, Lesce, Auer, Senožeče, Vrhnika. Kljub vaomu naporu nemške konkurence ln organiziranemu pritisku dominirajočih pivovaren se jim vendar ni posrečilo ugonobiti pivovarne v Laškem, niti jo upog-nlti v svoj jarem, v kartel alpskih pivovaren. 2e pred prevratom jo družba dosegla letno produkcijo 80.000 hI. Ko pa je odpadel po prevratu uvoz inozemskega piva, se je odprla družbi široka pot za razmah v Sloveniji in preko meja ožje domovine. Za razširjenje obrata je bilo treba družbi raznih tehničnih izpopolnitev, od katerih je večina ie dovršena, nekatera dela pa so še v polnim teku in bodo do-gotovljona tekom tega lota. 8 temi deli se bo povzdignila kapaciteta pivovarne na Laškom na letnih 100.000 hI, nakar bodo odpadle vse zapreke za vstrezanje vsem družbi stavljenih zahtovam. Na ljubljanskem sejmu ima družba svoj paviljon. Priporočamo poskušnjo vsem interesntom in ljubiteljem dobrega piva. tovarna svoje vozove. Podjetje m« prva vrstne družabnike-strokovnjake, tako pr« fosorja tehn. mehanike na univerzi ^ Ljubljani dr. Inž. Krila, ki J* specialist \ vodnih, vodopravnih ln vodogoipod&j, skih zadevah, nadalje gg. Frana DCdeka, inž. Josipa in Frana Dčdeka mL, ingj izkušeni strokovnjaki s temeljito ln dolg» letno prakso. Kamenit Tovarna umetnega škrllja, družba z o. z. v Laškem. »Kamenit«, tovarna umetnega Skril j« b elektrarna, d. i o. i. v Laškem, je bil* , manjšem obsedni ustanovljena leta laift Od leta 1912. pa do letos se je podjetj« razvijalo v hitrem tempu ln bo prihodnj« leto doseglo kapaciteto letne produkciji 1200 vagonov prvovrstnega umetnegs Skrllja. Na podlagi projektirane dovlač. nlce na progo južne žoleznice ln zveze i električnim tokom iz Falo, bo podjetju mogoče razviti če vočjo konkurenčne možnost. Tvornica izdelujo poleg navadnih p!oy za kritje streh tudi obložne ploščo v do! gosti 2.5 m in iirokosti 1 m za zgradbe iu električno induBtrljo. Znan je kot izvozni produkt specijalni umetni škrilj. Na velikem semnju raz.Btavi podjetje r lastnem, prav okusno izdelanem to opremljenem paviljonu nasproti velikem'. Industrijskemu paviljonu svoje prvovrn-ne Izdelke, različne umetne škriljo, plošče ki pridejo v poštev pri električni industriji, Skriljaste ploiče, ki so obdane c« licu z bakrenimi optiki itd. Tako kritje v, posebno pripravno za kritje cerkva ii spominskih zgradb. Vsled možnosti do bave prvovrstnih slrovin, jamči podjetje za najdaljšo konkurenčno trpežnost ikri Ijastih streh ln dobavlja vBako mnotlnc svojega izdelka. Ljub* j« Slov. gradbena dražba Tovarna Keršifi, Ljubi?*—'a-Sp. Šiška. vRi"* potVahiii l b nredmet o v. strojnih de-llucija«, »Dokumenti o Jadranskem vpra-11 ! ' I janju«. Albin Oaris: »Borba sa Jueotla- tOT Hd, Delnika tiskarna v ljani Tiskarna, ki jo danes last delniSke družbe pod gornjim imenom, je najstare, šl zavod te vrste v Ljubljani. Ustanovi! j je leta 1782. Ignac pl Klelnmajr lz Co lovca ter jo povoril faktorju Ignacu Merku. V tej tiskarni se ie najprvo tiska la »Laibachor Zcitung«, potem pa uradni razglasi itd., dokler so ni pozneje razvila v lepo tiskarsko podjetje, ki je prvačilu med drugimi vedno b svojo strokovnn zmožnostjo. KIeinmayrjova tiskarna prešla pozneje v roke družine Bambergo ve In nosila naslov »K!einmayr 4 Bani berg«. Izpopolnjevala se je dosledno s te> kom časa In napredkom grafične obrti, k) se je posebno v zadnjih desetletjih prod vojno razvijala tako hitro, da so se mogla' samo najboljšo tiskarne vzdrževati na višini tehnike. Po zaslugi gospoda Bamber-ga, ki je bil sam prvovrsten strokovnjak in je skrbel vedno in predvsem za tehnii-no izobrazbo svojih sodelavcev v podjetju, je tiskarna vzdrževala korak z napredkom in je slovela kot prvovrstna tako glede opreme, kakor glede tehnične u vedbe svojih del. Leta 1914. je bila odlikovana na Busri v Llpskem (svetovni razstavi za književno obrt in grafiko) i zlate nagrado. To nagrado so ii prinesi predvsem krasni barvotiski, ki jih je me drugim tudi razstavila Po vojni je gosp, Bamberg opustil tiskarno ter jo proda', današnji delniški družbi. Tiskarna jo danes opremljena z najmodernejšimi stroji in pripravami, Ima deset hitrih tiskalnih strojev, dva rotacijska stroja, med njimi oni, k! tiska »Jutro« natisne do 200 osmenostranskih časopisov v minuti. Dalje Ima svojo stereo-tipijo, štiri stavce stroje »Linotyp« Li moderno urejeno knjigoveznico. Tiskarna Tovarna vozov Kcršič je staro ljubljan- ! zaposluje okrog 150 uslužbencev, sko podjetje. Tekom mesca maja 1921. Be je tovarni pridružila novoustanovljena Slovenska gradbena družba z o. z. Novoustanovljeno gradbeno podjetje si je stavilo za nalogo, razširiti delokrog tovarne, ki je opremljena z obsežnimi delavnicami za obdelovanje lesa, s ključavničarsko delavnico in kovačijo, tudi na gradbeno stroko. Pred vojno je tovarna Izdelovala le vozove, in sicor vse vrste luksusnih in tovornih vozov, hotelsko omnibuso in vozove za poštni in vojaški eiar. Po vojni je tovarniško vodstvo v zvezi z gradbenim podjetjem otvorilo z naporom vseh sil tovarni nova pota produktivnosti. Po dovršeni reorganizacij! obrata jo tovarna že danes sposobna prevzeti največja naroČila vseh vrst visokih in globokih stavb z vsemi pripadajočimi obrtniškimi deli: tesarstvom, mizarstvom, ključavničarstvom in kovaštvom. Specielno se namerava novo podjetje posvetiti modernim industrijskim grad-bam, izkoriščanju vodnih si!, odpomoči hoče stanovanskl bedi z grajenjem lesenih ali kombiniranih družinskih hišic, ki bi lahko tvorile važen eksportn! artikel za slovonsko lesno Industrijo. Končno naj bodo omenjeni kot specialen izdelek leseni polnostenskl nosilci za strehe z velikim! razponi, kakor prihajajo v poštev pri velikih skladiščih, industrijskih dvoranah itd. Za svoj razvoj ne potrebuje ta panoga domače industrije ničesar drugega, nego da državna uprava ne oddaja v stroko spndnjočlh del inozemstvu, ampak domačemu podjetniku In domačemu delavcu. Podjetje je razstavilo na ljublinnskom sejmu eno leBono stanovansko hišico, ki jc gotovo med najbolj zanimivim! objekt! sejmišču. 'vrdka je nadalje zgradila češkoslo- Bašin i drag Prva jugoslovanska tvornica telovadnega orodja, Nenavadno pozornost ln velike za-nimanjo vzbuja na sojmišču telovadno orodjo domačega izdelka. Razstavila ja to izdelke »Prva jugoslovanska tvornica telovadnega. športnega in igralnega orodja, Bašin i drug«, Ljubljana. Jugoslovani emo bili do sedaj v tem predmetu absolutno vezani na tujino. Naša društva so nabavljala orodje skoro izključno lz Češke, šole pa pod vplivom avstrijske vlado z Dunaja in iz Gradca. Avstrijsko orodjo jo kvalitativno daleč zaostajalo za češkimi izdelki, ki bo vsled tega prevladovali v di-štvenih telovadnicah. Orodje, katero jc razstavila tvrdka Bašin I drug. v polni meri dosega in celo prekaša vse inozemske Izdelke tako v kvaliteti kakor tudi po ličnosti in okus-nosti. Vodstvo tovarne j« v rokah strokovnjakov Stane Vidmarja in Al. Bašlna, ki sta v telovadnih ln Bportnih krogih znana no samo širom naše domovine ampak tudi izven naših granlo. Kot. mednarodni tekmovalen In prvenec je g. Stane Vidmar gotovo prvi poklican, da sodi o priklndnosti raznih sistemov orodja. Razstavljeno orodjo nosi pečat, izredno skrbno in precizno Izdelave, ter skrbno izbranega _ materiala. Formo pričajo, da je njih avtor vaški paviljon, stavbo v opeki, ojačeno z uporabil yea dolaolsma izkustva z« iz-12elewbetonoB. R paviljonu G razstavi Kleinmayr & Bamberg ZaMiia trgovina s knjleaml, umetninami ln muzlkalljaml v Li kati!. Tvrdka Ig. pl. Kle!nmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani je bila ustanovljena lets 1872. od Ignacija pl. Kleinmayrja ter si ja od ustanovitve sem stavila nalogo, gojiti domačo literaturo ter jo dopolnjovati Razvoj tvrdko kot največjega založništv;; v Ljubljani ,io potekel ugodno. Z imenom tvrdke jo združen krasen razvoj slover. ske književnosti. Tvrdka jo bila založnii naših klasikov, pri njej so izšli Prešer nova, Levstikova, Aškerčeva in dragi dela. Živahno jo sodelovala firma Klein mayr in Bamberg tudi pri založničtvi šolskih knjig. Njen ugled je stalno na raščal in pridobila si jo splošno spošto vanje. Možnost razvoja v novi državi je veli ka, ker stavi ponarodnitev šol precej ve like nalogo za založno industrijo in tud ustanovitev voeučillšča obuja v velik mori založniško delovanje. Kakor doslej bo tvrdka tudi v bodoč gojila posebno založništvo šolskih i znanstvenih knjig, a pri tem ne bo zJ nemarjala ostalo književnosti. Tvrdka razstavi na velikem sejmu s« ja zatožna dela z ilustracijam! in oriff na!!. »a Nova železniška tarifa med J«g( slavijo In Madžarsko. Stopila jo v veljf vo nova železniška tarifa za direktni po' niškl promet med našo državo in Madžai sko. =-- Provlzorlčni trgovinski sporazum Jugoslavijo In Avstrijo 'e podali*«« <* |pu oktobra, . juf nI telai v zgodovini Vedno bolj se pomikamo v redne predelne razmere. LJudle se z novimi silami posvečalo znanosti: ekspedldje na severni teta), na Aljasko, na Oavrlzankar, v ootranlost Tibeta In Afrike — vse to so dokazi, da stopa zanimanje za znanost jo pet v osptedje. Sto- ln stoletja so bile avstralske pokrajine ovite s temno, ta-jinstveno koprcno. Ljudje so prodrli skoro že do severnega tečaja, dočim Je ostal južni tečal Se vedno nepreiskan. Nikdo nI veroval trditvam redovnika Cormansa, da se nahala na lužnetn tečalu raj, kl le od ostale zemlje ločen po velikih lede-plkih, kl se dvigajo nad morjem. In v resnici so tamkal 30 do 60 metrov ylsokt ledeniki. Raziskovalci, kakor Du-tnont Urvllle, Clarke Ross ln VVlIhes, so se zaman borili proti nJim. Toda, odkar je Shakleton prodrl skozi ledenike In prISel v bližino južnega tečaja, le Jako tnalo nade, da bi se odkril tamkal raj. Isto čudno Idejo najdemo že pri starih Orkih. Aristoteles sam pravi, da obstoje pa zemlji pokrajine, v katere nI mogoče prodreti. To Je gornji del zemlje, dočim flvlmo ml na spodnjem. Tamkal so ljudje tako dovršeni, da mi tega sploh ne moremo razumeti. Oni da so popolnoma irečnl. Manj spretno, zato pa bol) naivno je taziranje širokih slojev ljudstva, kl ml-tiijo, da Je severni tečal kraj, kjer vlada rečni sneg, dočim le na Južnem večna pomlad. Dolgo se le smatralo — stari zemljevidi so živ dokaz temu —, da obstoli nov rellk kontinent, In sicer v bll?lnl Magha-hensovega preliva, kl se razteza notri do ;užnega tečaja. Se v dobi Voltalrja Je bil la del zemlje zelo malo znan. Voltaire tam se Je smejal Nlzozeinčanom, o ka-;erlh se le govorilo, da so odkrili zemljo c neizmernim bogastvom, kl Jim donaša velike dobrine. Pripomnil Je zanlčljlvo: »Težko le Imeti talne province ln trgovino«. Toda vse to nI čisto nič oviralo ljudstva, da ne bi verovalo v razne basni o rovi zemlji. Piiznali so, da žive tamkaj ljudje, popolnoma rumene barve, oboro-lenl s sulicami, katerih edini posel Je rajna In lov, poleg njih pa zamorci, kl Hm je priroda pobrala vse gornje zobe In morejo hoditi tako po rokah In nogah. Rumeni In brezzobi prebivalci so dandanes pozabljeni, ostala pa Je slika Epl-nala, kl kaže te junake, kako lepo hodijo jo rokah. Sicer Je Istotako res, da se F.plnal nikdar nI boril za to, da bi postal kak slaven slikar ali zcmljcplsec. Končno tudi nI težko držati ljudi v cmotl, ako raziskovalci sami mnogokrat poročajo čisto druge stvari, samo tega ne, kar so v resnici razkrili. Tako se le cgodllo s Kerguclcnom, kl ga Je 1. 1772. poslal francoski kralj Ludovlk XV., da preišče to zemljo, zaradi katere so Francozi Izgubili svoje kolonije. Prišel Je kratkomalo do zemlje, katero Imenuje Cook «Zem!jo revolucije«, zasadil francoski barjak In se vrnil slaven domov. Kerguelena so proslavljali na vse mo-;oče načine, toda kmalu so se poiavlll [lasovl, kl so prisilili kralja, da ga Je poslal vnovič na ckspedlcijo. Izvidi so sicer potrdili njegove Izpovedbe, slednjič pa so »•endar prišli niegovl slepariji na sled In bil je obsojan na dosmrtno lečo, lz katere pa se le hitro rešil. Takih prevar pa se nam vsekakor tre->a bati, ako se poda na ekspedlcljo na iužnl tečaj človek s sposobnostmi kakor lih Ima Shakleton. On nam bo gotovo razkril tajne Južnega tečaja v celem ob-»egu, ako mu ne preprečijo tega v zad-»jem trenotku prlrodni elementi sami. V vsakem slučaju pa Je gotovo eno: da Iužnl tečaj nI niti Cormansov raj, niti Aristotelova obljubljena dežela, niti Ker-Kuelenova dlvna zemlja. Frani Heller! W Blagajna uelega vofrode Roman. ♦Opozorite očeta Sergeja, da se bo vršila poroka». Poroka? Filip se je skoraj na glas zasmejal, Kajti ta beseda je pomenila za njega popolno zmago. Poroka, poroka! Res, veliki knez Mihajlo Ni-kolajevič ne pozna nobenih ovinkov, kratek sporazum in poroka dveh članov vladarskih rodbin je tu! Nje, niti njega niti ne vpraša. Pokličite očeta Sergeja, recite da naj oddajo čez četrt ure salut... ugovora ne trpi... To mora biti res lepo živeti v avtokratski državi. Toda, kaj bo rekel don Ramon na vse to? Tako čudno se je držal. Komaj je izustil veliki knez svoie povelje, ko je don Ramon zaklical: ♦Ali je to šala? Pokličite nazaj svojega adjutanta... To ne gre, to je tako čudno...* Veliki knez je skomignil z rameni: ♦Dragi moj prijatelj, to ni prav nič čudnega. Vi ste nosili dve dolgi leti pismo moje sestre, a vaša dolžnost je bila, da pismo vrnete, ko se je takrat razbila poroka«. Veliki vojvoda je prebledel. ♦Potovali ste tri dni z njo, to so sicer čudne okolščine, ko vas je ta njegov prijatelj na tako čuden način odpeljal*. Ramon je hotel protestirati: tToda mi nismo vedeli o tem ničesar!* ♦To prav nič ne del Nazadnje jo pa sredi noči prinesete na svojih rokah na krov ruske oklopnjače. Ako ste gentlemen, potem morate vedeti, da je mogoč samo en način, da vse to popravite*. ♦Dva sta», je rekel Ramon mirno. ♦Jaz imam svoj revolver!* ♦Torej vi se hočete s smrtjo umakniti moji sestri...» Veliki knez ni mogel končati svojega stavka, kajti bleda kot mrlič je skočila velika kneginja in zakričala: ♦Mihajlo, molči! Niti ti nimaš pravice, da siliš moža, ki me ne ljubi, ki me sovraži... saj hoče raje umreti...* Umolknila je, zakrila si je obraz rokami — toda njene besede so imele učinek, dasi ni mogla želeti boljšega. Z vsklikora polnim hrepenenja, ljubezni in premagane bolesti je skočil Ramon k knjeginji, pokleknil pred njo, dvignil do nje svoje oči in šepetal: ♦Kneginja... Olga — poslušajte me... mislite o meni to, kar ste mislili do sedaj, ko me niste poznali.. jaz vas ljubim... obožujem vas... ničesar si na svetu ne želim bolj, nego da postanete za vedno moja.. Toda...» Prebledela je: ♦Toda... govorite...!* ♦Ta poroka... a vas ni nikdo vprašal!* Pogledala ga }e s svojimi modrimi očmi, ki so izražale toliko sladkih očitkov zadovoljstva, da je bilo takoj pri kraju z njegovim odporom. Vstal Je... Filip in veliki knez sta se obrnila v stran, da bi ne motila para, ki se je ravnokar našeL Filip je zašepetal velikemu knezu: ♦Kaj pa vendar poreče k vsi ti stvari car?* Veliki knez se je zasmejal široko in veselo kot nekdaj... in Filip je takoj spoznal gospoda Woerza iz Al-tone, svojega prijatelja one januarske noči v Hamburgu. ♦Njegovo veličanstvo car* je rekel veliki knez, mi dovoli vse, odkar sem postal soliden človek. Kot vidite sem postal celo mornar; ko mu je umrl oče, sera stopil v mornarico in postal nov človek. Moja mala sestrica pa vendarle zasluži, da jo osrečimo! Ali ne verjamete, da bo srečna z vašim prijateljem donom Ramonom?* «Prav gotovo!* je rekel Filip. ♦Veliki vojvoda je skusil prav mnogo, ta šola pa je veliko naučila! Ona bo jako srečna in... ♦In...» ♦On bo pa stal ponižno pod copa< to!* Veliki knez se je debelo zasmejal. ♦Vražji človek ste, dragi profesor! Jaz mislim, da imate popolnoma prav! Sedaj se moramo pa pripraviti za poroko! Ali ste že prisostvovali taki poroki vi, ki ste doživeli že vse na svetu?* ♦Ne, prav gotovo ne,» Je rekel Pl ip in pogledal na uro... ♦Pa tudi poroke v tako pozni uri še nisem d« zivel!» • Ko so bili kake pol ure pozne* končani cerkveni obredi, je stal FiUs Collin v veselem krogu ruskih mor> nariških oficirjev, ki so imeli samo eno željo, da se prav pošteno upija' nijo s šampanjcem! Vest o nočnih dogodkih so se širile z bliskovito naglico. Veliki knez je izdal kratko dnevno povelje: ♦Nocoj se sme klepetati, kdor bo jutri klepetal, bo visel na prvi jar-boli.* V veliki oficirski obednici se je govorilo vse povprek, zamaški iz sam-panjk so spremljali salute topov, kl so doneli v temno noč... Filip Collin je bil junak noči, neprestano je moral ponavljati vse prigode nocoj-šne noči... tako da ni imel niti za šampanjec časa... Klepetali so, govorili so rusko in francosko, trkali so in kričali hura! Naenkrat se je prikazal v družbi človek orjaške postave z modrooko damo. Vesela družba ga je v svojem razpoloženju komaj zapazila, ko so ga pa spoznali, so vsi umolknili in mu ponudili prostora. Veliki vojvoda in njegova mlada soproga sta pa stopila pred Filipa. Njegove oči so blestele— Trčila sta s Filipom: (Prllr. nri'-.«-'.! "■f. Stavbno in umetno mizarstvo A.Rojina in Komp., Ljubljana Telefon 480 Pottnl Čekovni račun 11.680 Telefon 332 Stavbni oddelek Slomškova ulica 16 izdeluje: okna, vrata, portale, ob-stenje, strope itd. v vsaki množini od najenostavnejše do najfinejše izvedbe. uu s—i Pohištveni oddelek Kolodvorska ulica 8 izdeluje: spalnice, jedilnice,salone, pisarniške in hotelske opreme itd. v vsakem slogu iz mehkega in vsakovrstnega trdega lesa. Najnioderneje urejeno podjetje. Ponndbe in načrti brezplačno. To ono Razpis štipendij. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani razpisnjo z ozirom na novo uredbo socialnega zavarovanja za okoliš Slovenije tri štipendije sa Štipendije znašaio po 1000 dinarjev mesečno. Pogoj za njih dodelite* lrfavljanstvo kraljevine SllS, dveletuo vežbanje v vseh strokah medičine na kaki domači bolnišnici, na to dveletni študij kirurgije, oziroms Razpis štipendij za medicince. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani razpisaje tri štipendij« sa medicino«. Štipendije se podelijo modicimcem državljanom, kraljevine SHS do uspcštio dovršenem I. rigorozu; prednost imajo sinovi blagajničnih članov. Štipendije znašajo 10.000 j. s. K na leto, rasven tega se štipendistom povrnejo vpisnine za predpisano kolegijsko ure in vse izpitne ter promocijska taksa. Z 9. semestrom se štipendije povišajo na letnih 15.000 K, po dovršenem doktoratu pa na letnih '20.000 K, ki jih štipendisti lahko uživajo toliko časa, dokler ne dobe službe kot sekundariji. Štipendisti 6e imajo z roverzom zavezati, da se bodo po dovršenem doktoratu skozi dve leti vežbali na kaki domači bolnišnici v vseh strokah medicinsko vede in da bodo na to skozi 6 let na razpolago Okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, oz. nje naslednici, oblastveno avtorizirani predstavnici socialnega zavarovanja v Sloveniji, ki jih lahko uporablja, kjerkoli bo potreba po blagajničnih zdravnikih. Glede nadaljnega nakazovanja štipendije in študijskih uspehov veljajo določila. Razglasa o štipendijah in državnih podporah visokošolcem v inozemstva, Ur. 1. dež. vlade za Slovenijo, št 91 ex 1921. Prošnje za razpisane štipendije je vlagati do 15. septembra t 1. pri podpisani blagajni Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, dne 15. avgusta 1921. Ravnatelj: Načelnik: Koomur s. r. MIh. Rož&neo s. r. dve- do triletni študij bakteriologije, histologije, serologije in khniških kemijskih raziskav na tn- ali inozemskih klinikah in inštitutih. Kirurgi se bodo po končanih študijah dodolili blagajničnim ambulatori em v L|uh-ljani, Maribora in Celju, kjer bodo tudi lahko privatno delovali kot kirurgi-specialisti. Istotako bo tudi roditelj blagajničnega diagnostičnega labora-tori a lahko izvrševal privatne preiskave, kakor hitro dobi zavod v to po. trebuo artorizacijo. Ustna in pismona pojasnila daje šef-zdravnik blagajna dr. Bleirreis, Ljubljana, Kongresni trg 15. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, dne 15. avgusta 1921. Ravnatelj i Načelnik: Koomur s. r. Mih. Rožaneo b. i. i OblaiHnica za Slovenijo..m v Ljabljani vljudno naznanja, da je prejela od znane brnske tjjj tvrdke Stlassny & Schlesinger 1416 2-1 Tovarna X Najtežji človek na svetu. V Bout-geBU v Franciji je umrl neki meščan, kl jo bil gotovo najtežji človek na svetu. Tehtal jo namreč nič manj kakor 252 kg in je bU star 28 let. X Mesto pesnikov. S tem imenom se [noro ponašati Kijev, ukrajinska presto-lica. Po francoski statistiki so nahaja tamkaj sedaj 8178 pesnikov, ki so na živilskih izkaznicah vpisani kot poklicani pesniki. Seveda ne smemo misliti, da so to bogve kaki pesniki in da jo ravno zaradi tega Kijev mosto poanikov. Toliko Število pesnikov Izvira odtod, ker Imajo pri dobivanju živeža Intelektualni delavci prednost in sicer samo oni, ki so kot taki vpisani v organizacijah. Tako je glad izzval v prebivalcih Kijeva pesniško žilico. X Proti napitnini. Na Češkoslovaškem w natakarji energično bore za odpravo uapitnlno, zahtevajo pa, kar je tudi upravičeno, da se jim plačajo primerne pla Se za življenje. Te dni eo razdeljevali letake, v katerih razlagajo svojo zahteve In prosijo občinstvo, naj jih v lastnem Interesu podpira v njihovi akciji. Pri tej priliki naj pripomnimo, da se na Češkem natakarji zadovoljijo že z napitnino 20 vinarjev, dočim ga pri nas z eno krono »koro že užaJH. kl se lahko ogleda vsak dan v njenem glavnem skladišču v LJubljani, Šolski drevored 2/1. Cene za prvovrstno blago kar najugodnejše. ■ Samo na debelo I ====== glSISISfiSISS^SIlill^^SISi &lo-sr@raija>. Zaloga, pisarna, in prodaja na debelo in drobno Ljubljani v lastni hiši, na Bregu 20. Izdeluje vsakovrstne za gospode, dame, deklice, dečke in otroke iz boks-, ševro-, lak-usnja in drugega ma-■' teriala. ===== Najboljša kvaliteta! — Najmodernejše oblike! Konkurenčne cene! KOS S-t Slovenska gradbena družba z o. z. Ljubljana tehniška pisarna v tovarni Keršlč Lastni paviljon, enodružinska stano?anska hišica, vsebuje: 2 sobi, 1 kabinet, kuhinjo, sobo za služkinjo, kopalno sobico, shrambo. Zastavljena ploskev 73 m'. Dobavljamo celo leseno konstrukcijo z vsem tesarskim, mizarskim, klučaničarskim in kovaškim delom približno 1 meseo po naročilu; na licu mesta postavljeno v približno 3 tednih. Oena za 1 m» zastavljene ploskve IOOO do 2000 K po obliki tlorisa. Posebnosti našega proizvoda: Leseni polnostenski nosilci za strehe z velikimi razponi, lesena in kombinovana skladišča, tvorniško izdelovanje zložljivih stanovanskih hišic. Kolarskl oddelek 1 Izvršuje vso vrste luksusnih in tovornih vozov, karoserij, samokolnio itd, 1118 a 2-1 ■vi! m 7 Belka, lutonh ia Mk*, mikate, n|1ui, porHoft«, koluhe, Jahalo« ali i Mate- Speelalltet* T otroiklh oblekah (kostumih) ia drugo HHlPlfi konfekcijo od Bajpripratejtef* do aajllaejtei* kroja V najbolj« Isdelavi u 0 * razno sukno, hlačevino in podloge ".^o U1 prt" konfekcijski indnstrUi Udeleženec T.uion it »is fRANDE im 10-s Ljubljanskega vzorčnega velesejma Paviljon E, oddelek št. 52. Fran Derenda *L]ubl|ana, Emonska e«ata S. Proda so približno 300 lepili, suhih, čistih mecesnovih hlodov, ki so poleg državne ceste. Debla so dajala po 6 do 8 hlodov. Povprečna vsebina hlodov je 0-260 m», veliko jih ima pa tudi čez 1 m« vsebine. Naslov pove uprava „Jutra*. . 1384 8—S gpecljatna trgovina raznovrstnega bombaža, športnih t* čepic, čevljev in gamaš. » . i i m Na veliko In malo. ■■■ - ■■ LjU BIL. J AN A, Kolodvorska, ulica. B. Ljuhljflnshi veliki semenj, paviljon E, odd. it. 35. Keramična industrija inž. Pavlin in drug Petrovie pri Celju, Slovenija 1382 priporoča svojo bogato zalogo blaga 4—2 Iz kamenine In maJolIKe, raznih na« mlznih In umivalnici servisov, vaz, Sardinjer, stenskih krožnikov, na* mlznih nastavkov, krožnikov raznih vrst, vrtev, skled 1.1, d. Velika zaloga: SSMu!! rani .troji, pnevmatika ln vukovratni deli. F. BATJBt., Ljubljana, Stari trg 38. Sprejme ne v polno popravo, sa emajU-ranje a ognjem Ia ponlklanj*: dvo-koleia, olroHki vozički, iivalni lo raini .troji iu deli. Kshanlfina dslavnloa, Kar-lovlka osata 4. „TEIBUN A" tovarno dvoholei In otroShih vozICboo Ljubljana, »ea > Karlovika cesta 4, Zvonarska ul. I. Najboljše okrepčujoče ln dietetično sredstvo za odraste In otroke je železnato vino lekarnarji O. Plooollja 638 v LJnblJanl. sj5-I7U Lepe suho gobo (jorftke) 1348 &-6 kupuje po najvllji dnevni ceni tvrdka Mihnel Omohen v ffiinjlgorl. Obvestilo. Imam v salogi vsa sokolsk* po-trebtilne: Kroj« sa Alan* ln Ala-olos, telovadno obleke, čevlje, ovratnike, gumbe Itd. Ceniki na ratpolago Zdravol 1133 30 16 Petar Capuder, ljubljena, VIdevdaaska e. Z, dobavitelj Jug. Sokol. Saveza. Rnnmnfnnp p1oSČ0' fl°dben« avtomate, Ul mililSUllC/j igle, peresa, posamezne dele 1 edino pri tvrdki 662 48 LJubljana, Sodna ulloa. O. ^ Uebaaičaa delasnlca ia »a popravila lo draga oreciioe mstaannte =1131= sik 10 26-26 Stroji za obdelovanje lesa Turbine Zvonovi Sirsiiiei9miilaraeH.,Ufl»i ■8 Ponudite vie neuporabne zlata predmete: verliloe prstane, obeske, zapestnlo*, uhan* Ud., kateri predmeti Vam lete doma ln jib 1170 ne ooiite 20-14 tvpdkl F. ČUDEN trgovina ur, alatnlne ln srebrnlae, Ljubljana, Preiernova ul. 1. V dobro ilulbo sa vzame poltena, pridna in pripravna služkinja. Vpraflati je pri upravništvo «Jntra», Ljubljana, Sodna nliea 6. avli podružnica v Ljubljani preje I. C. Maver Marijin trg štev. S. naslov: Prometna Ljubljano. Telefon št. U In 577. uu s-i Brzojavni Proda se hiša z lepim vrtom ln hlevom, pripravna ta obrtnike, poleg okrajne ceste pri rudarski bob mtnici Loke fttev. 269. Stanovanje prazno 31. decembra 1021. Več te poltvd pri lastniku Ivann Orožniku, saloga pivo Union, Trbovlje S. 1415 8-3 900 81 Največja zaloga finih platnenih robcev. Graumann - cefirji. C. J. HAMANN Mestni trg 8. Kdor bo