Ptitnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 158.
V LJUBLJANI, četrtek, 14. julija 1927.
Posamezna Številka Din 1.—* LliTO IV.
msrv.me
nBtsssssau,7Sf‘
i
ymk dan opoldne, kvzraril nedelje ta praznike.
naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din *)■—, tooaemstvo Din 80*-t
Neodvisen politiien list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TRV. 23. DlPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. L TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfn,
Pismenim vprašanjem naj se priloil —lw za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu ttev. UUBSt
Likvidirajte!
Ce spozna trgovec, da je njegova trgovina pasivna in da nima prav nobene Možnosti, da plača deficit, tedaj napo-Ve insolvenco in obvaruje svoje dobavitelje pred nadaljno škodo. To enostavno trgovsko pravilo velja tudi za politične stanke, ali pa mora zavladati v političnem življenju tak polom, kakor bi zabadal v gospodarskem, če bi ga vodili insolventni trgovci.
V	takem stanju je danes naša SDS, samo da ni več vidna samo njena insol-venca, temveč bi moral biti razglašen že njen konkurz.
in ec*ina al{tiva te stranke je a. ^ i® žandarska uloga nad sepa-
m slav» najbolj centralističnega s alisca zasigurala vladn0 pomoč. Na tej
D1 P0™0« je zgradila SDS svojo po-i o. Za to ceno je omalovaževala sionske interese, izneverila se je svoje-1 ^em°kratskemu principu, snedla svojo častno besedo, pomagala pri vsaki priliki / centralističnemu režimu ter uvedla v Sloveniji metode političnega boja, da so zastrmeli vsi poštenjaki.
Napako za napako je kopičila, greh za grehom storila v nadi,da vse to popravi s pomočjo vlade, ki pač rabi svojo žan-darsko stranko v Sloveniji in na Hrvat-skem.
Dogodki pa so dokazali, da je ta
 .osnovna misel SDS napačna in da država
^ '*»°re obstati, 6e sama šiloma goni r°da a separatističen tabor. Konsoli-daeija države je mogoča le v sporazumnem delu vseh treh narodov in ko ie HSS v znamenitem govoru Pavla Radiča slovesno povdarila svojo zadržavno stališče, je tudi že zmagaia politika spora-ziima in bila pokopana žandarska politika. Že takrat je postala SDg insolvent.
kardimflnn 3 m°gla reši« SDS samo Sit; ^«5^, ki bo morala pomisli SDS aC1J° °Snovne politične za-
1 oda SDS se ni mogla povzpeti niti do ega, a bi pravilno presodila svojo bi-lanco, kaj šele, da bi izvrgiu prepotrebno operacijo. S svojo bolno zmoto je vztrajala na svoji zgrešeni politiki in tako se je moralo zgoditi, da je postala in-solvenca vedno jasnejša, dokler ni sporazum med radikalno stranko in SLS napovedal naravnost potrebo otvoritve koflkurza nad SDS.
Zakaj po tem sporazumu je \konec bajke o separatističnih Slovencih in žandarska politična služba je postala čisto odveč, kvečjemu da bi bila uporabljena proti SDS, ki je sedaj potisnjena v trajno opozicijo.
Ubita in strta so danes s tem spora-:,T°* V6a sesla, vse fraze, ki jih je uporabljala SDS in O8talo je le eno dej-
^'°’v a j? ® izolirana in brez vsake bodočnosti.
Dva \e!ika bloka se pripravljata v državi, niti v enem od teh pa ni za SDS mesta. Vsled sporazuma med SLS in NRS ni mesta za SDS v bolj desničarskem bloku, vsled zavožene politike SDS pa ne v drugem, ki ga bo ustvaril Radič ali pa vse demokratske stranke. Nikjer ni mesta za SDS in ona je odigrala.
To je suha resnica, pa čeprav more SDS vsled svojih gmotnih sredstev še nekaj časa paradirati s svojim tiskom in vzdrževati svoj strankarski aparat. Toda tudi ta sredstva bodo iztrošena in polom bo tem težji.
Ča pa je katastrofa za SDS neizogibna, ni treba, da bi ta zadela tudi pristaše SDS. če je zaigrana pozicija SDS, ni treba, da zapravijo tudi volilci SDS svoje glasove in zato je v njih interesu, da se v zadnjem hipu spametujejo.
Nazaj k starim demokratskim tradi-
Sefa izvrševalnega odbora NRS.
Beograd, 14. julija. Izvrševalni odbor radikalne stranke je imel včeraj sejo namesto seje glavnega odbora, ki se ni mogla vršiti zaraditega, ker se mudita Velja Vukičevič in Aca Stanojevič izven Beograda.
Čeprav je naloga izvrševalnega odbora, da rešuje samo tehnična vprašanja, vendar pa se v njegovem delu lahko jasno vidi, kako je razpoloženje pri radikalih. Pred izvrševalnim odborom radikalne stranke je veliko število kandidatskih list, in sicer kakih dvesto. Ker se vobče vprašanje odnošajev med radikali odlaga od dneva do dneva, ne bo izvrševalni odbor jemal v pretres nekaterih kočljivih kandidatur, dokler se končno ne urede nekatera politična vprašanja med obema radikalnima skupinama. Izvrševalni odbor rešuje samo manj važna sporna vprašanja, v važnejših stvareh pa prepušča odločitev glavnemu odboru.
Vukičevičeva težnja je, da negotovost
med radikali čim bolj podaljša in izko-i isti v svojem političnem pravcu. To radikali iz pašičevske skupine tudi dobro vedo in zato postavljajo protikandidatu-re Vukičevičevim radikalom. Tako bodo imeli pašičevci povsod svojega kandidata, ako ne pride do sporazuma.
Ker je situacija taka, sta si Vukičevič in izvrševalni odbor danes v ostrem na-sprotstvu. '1 a poostritev položaja zavzema čim dalje večji razmah in tako je upanje zrniraj manjše, da bi moglo priti do izravnave sporov. Aca Stanojevič stremi za tem, da bi s pomirjenjem rešil najuglednejše ljudi iz pašičevske skupine in jih napravil Vel ji Vukičeviču kolikor le mogoče simpatične. Ko bi pa ti ljudje prišli v narodno skupščino, potem bi se nadaljevala ista akcija, kakor se je vodila dosedaj. Del pašičevcev misli, da bi mogel na ta način po volitvah napraviti obračun, ki bi ga Vukičevič hotel izvršiti v tem času.
Si Radič na Bledu.
Bled 14. julija. Včeraj ob 9. dopoldne je prispel z brzim vlakom Stjepan Radič v spremstvu inž. Košutiča. Na Bledu sta ju pričakovala baron Shwegel in Ažman, nosilec liste HSS za Radovljico — Kranj.
Stjepan Radič je odšel takoj po svojem prihodu v vilo Suvobor, kjer se je vpisal v dvorno knjigo. Nato se je vrnil v Shweglovo vilo, kjer se je nastanil, čez nekoliko minut je prišel k Stjepanu Radiču ameriški poslanik Prince in je ostal
pri njem dalje časa. Prince je izjavil, da je prišel zato, da se seznani s Stjepanom Radičem, ker ga dosedaj ni poznal.
ST. RADIČ BO DANES SPREJET V AVDIENCI.
Bled, 14 julija. Danes ob 11. dopoldne bo sprejet v avdienco Stjepan Radič. Na Bled pride danes tudi minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič, ki ga bo kralj takoj sprejel v avdienco.
PAŠIČEVCI ŽELE PONOVEN SESTANEK ACE STANOJEVIČA Z VUKIČE-VIČEM.
Beograd, 14. julija. Včeraj je bila samo formalna seja glavnega odbora, ker ni v Beogradu navzoč Aca Stanojevič. Sklenilo se je, da naj se Aca Stanojevič se enkrat sestane z Vel jo Vukičevičem in definitivno uredi odnošaje med vlado in ožjim odborom ali pa da se definitivno prekinejo vsa pogajanja.
Razen tega je bila seja izvrševalnega odbora, a na tej seji se niso reševale ni-kake važnejše stvari temveč samo postranska strankarska vprašanja. Tako je biio n. pr. sklenjeno, da naj ne bo sedež okrožnega odbora za smederevsko okrožje v Smederevu, temveč v Smederevski Palanki.
VUKIČEVIČ V KARLOVCU.
Zagreb, 14. julija. Včeraj ob 5. popoldne se je povrnil Velja Vukičevič iz Karlovca, kamor je bil odpotoval ob 11. dopoldne v spremstvu najuglednejših zagrebških radikalov.
Vukičevič se je najprej odpočil v hotela, a ob 8. je imel sestanek z radikali v Grand hotelu. Potovanje v Karlovec je bilo službeno in je predsednik vlade obiskal razna oblastva. Ob tej priliki ga je krajevna organizacija pozdravila in mu priredila skupen obed. Vukičevič se je razgovarjal z velikim županom in urad-
cijam, nazaj k starim in čistim metodam in nazaj k svobodoljublju, to so rešilna gesla za volilce SDS. Ti pa morajo poskrbeti, da bodo ta gesla tudi sodba vseh onih, ki so se od teh ciljev oddaljili in potem bo polom SDS brez škode za napredno javnost, ker bo le zdrav pouk.
Kadar je telo gnilo, ne pomagajo polovičarska sredstva in to bi morali enkrat spoznati tudi volilci SDS — na vsak način pa vsaj sedaj, ko so dobili s sporazumom med SLS in NRS s kolom po glavi.
ništvom. Na skupnem obedu je bilo navzočih več političnih ljudi.
Po obedu si je ogledal Velja Vukičevič še nekatere institucije v Karlovcu. Upravnim organom je dal navodila, da ne smejo ovirati izražanja ljudske volje, ampak da morajo skrbeti za to, da se ta velja svobodno manifestira.
RADIKALNI PRVAKI NA AGITACIJI.
Beograd, 14. julija. Sinoči je odpotoval z brzim vlakom v Banjaluko Marko 1 rifkovič, kjer bo ostal dva do tri dni.
V	soboto odpotuje minister za pravosodje dr. Subotič v somborsko okrožje, kjer bo imel konference z organizacijo glede svoje kandidature.
PRED OBNOVITVIJO DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV Z ALBANIJO.
Beograd, 14. julija. Po likvidaciji spora med nami in Albanijo se dela sedaj ua to, da se obnova diplomatskih odnošajev tudi faktično izvrši.
Včeraj je bila v ministrstvu zunanjih 1 poslov konferenca osobja bivšega našega 1 poslanstva v Tirani. Kakor se zdi, bo odpotoval dosedanji poslanik v Tirani Jef-tič v Tirano šele prihodnji teden. Faktična obnova odnošajev bo odgodena dotlej, dokler se Albanija ne odloči, katera oseba naj pride za poslanika v Beograd.
^ diplomatskih krogih trde, da se v Tirani dela na to, da se Cena beg povrne »cot poslanik v Beograd in zdi se, da je o tem obveščeno tudi naše ministrstvo zunanjih poslov.
ZA ODPRAVO SEKVESTROV NAD NEMŠKIM IMETJEM.
Beograd, 14. julija. Odpravnik poslov nemškega poslanstva na našem dvoru dr. Burse je včeraj posetil našega zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča, kjer je pri njem interveniral v imenu nemške vlade, da se ukinejo sekvestri nad imetjem nemških podanikov v naši državi.
Izjava Vukičeviča.
Zagreb, 14. julija. Sinoči ob 9. uri je bila prirejena v hotelu »Esplanade« večerja na čast predsednika vlade g. Ve-lje Vukičeviča. Najprej je pozdravil g. Vukičeviča 'predsednik zagrebških radikalov g. Turkovič. V svojem odgovoru je predsednik vlade najprej naglasil, da se ni storila Hrvatom in Slovencem nobena krivica, ker niso 'zastopani v vladi. To je krivda Hrvatov in Slovencev samih, kar dokazuje najbolj njihovo dosedanje sodelovanje v raznih koalicijskih vladah. V radikalni stranki ni pašičevcev, ne centrumašev, jovanovičevcev ali vukičevičevcev — ampak so saino radikali. Radikalna stranka ni potrebna radikalom, temveč državi. In radikalna stranka ne obstoja samo za Srbe, nego i za Hrvate in Slovence.
Koncem večerje je g. Vukičevič napil še mestu Zagrebu. Nato se je ob 11. uri zvečer odpeljal z brzim vlakom proti Beogradu.
PROSLAVA PRESTOLONASLEDNIKOVEGA GODU.
Dubrovnik, 14. julija. Predvčerajšnjim popoldne se je proslavil na svečan način prestolonaslednikov god. Ob tej priliki je imel pred številnim sokolskim občinstvom prof. Buhlič predavanje o vladarski hiši in o njihovih zaslugah za državo.
VSLED ITALIJANSKIH PROVOKACIJ
OBSOJENI NAŠI OMLADINCI. Dubrovnik, 14. julija. Včeraj je policija zaprla zopet 10 omladincev radi demonstracij proti Italiji. Obsojeni so vsi na 5 dni zapora, ali 100 Din, razen enega omladinca, kateremu se zaporne kazni ni dovolilo spremeniti v denarno globo.
PRED SESTANKOM CHAMBERLAINA S ŠTRESEMANNOM.
Berlin, 14. julija. V berlinskih diplomatskih krogih se govori, da se bo sestal nemški zunanji minister Stresemann z angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom. Temu sestanku se med političnimi krogi polaga velika važnost. Dan in kraj sestanka med obema državnikoma še nista definitivno določena. Sestanek pa se bo vršil najbrže v Nemčiji.
ITALIJA PRIDOBILA GRČIJO ZA SEBE.
Budimpešta, 14. julija. V diplomatskih krogih se živahno razpravlja o novi akciji italijanske diplomacije, ki hoče v svoj blok pritegniti tudi Grčijo. V ma-djarskih političnih krogih se smatra, da je ožja zveza med Italijo in Grčijo že’gotova stvar in da bo v najkrajšem času došlo med obema državama do prijateljske zveze.
UPOR V RDEČI ARMADI.
Moskva, 13. julija. Vsled številnih aretacij članov opozicije v komunistični stranki, je nastal v Saratovu upor rdeče-armejcev, ki so zahtevali, da morajo biti vsi opozicionalci takoj izpuščeni. Njih zahteva je bila odbita in so sovjeti z zvestimi četami obkolili uporne vojake, katere čaka sedaj težka kazen.
VSA ROŽA-PLANINA GORI. Beograd, 14. julija. Ministrstvo za šume in rudnike je prejelo poročilo iz Be-ran, da se je ves gozdni kompleks na Roža - planini vnel. To je, kakor se splošno poudarja, največji gozdni požar v naši državi. Prebivalstvo in vojaštvo je brez moči proti temu naravnemu elementu.
Stjepan Radič o položaju.
Včeraj dopoldne, nekaj minut po 8. uri se je pripeljal v Ljubljano v spremstvu svojega zeta g. iuženjerja Košutiča Stjepan Radič. Peljal se je na Bled, kjer se je prijavil za avdijenco.
Na ljubljanskem kolodvoru so ga pričakovali njegovi prijatelji, s katerimi se je pogovarjal o kandidaturah v Sloveniji. Po kratkem razgovoru z g. Prepeluhom je rekel Stjepan Radič v razgovoru o splošnem političnem položaju med drugim:
G. Velja Vukičevič je pozabil, da bi on moral biti glavni zastopnik politike narodnega sporazuma. Namesto tega ustanavlja on danes neko radikalno zajednico, ki ni nič drugega kakor demokratska zajednica v drugi izdaji. Kakor se je nekdaj prestrašil dr. Spaho, tako se je ustrašil danes tudi dr. Korošec, a strah je slab svetovalec.
Izgleda, da se dr. Korošec boji, da Hrvati (t. j. HSS, op. ur.) ne bi prišli v vlado. On misli, da morajo Slovenci vedno iti s stranicami, ki so na vladi. Velja Vukičevič je delal dobro, ko je sklepal sporazum z SLS, a dr. Korošec slabo. Velji gre predvsem za to, da osigura radikalom znova vodilno vlogo v državi. To pa ni nobena programatična politika, ampak je le politična taktika. Danes je dr. Korošec storil to, kar je meni očital: politično je postal radikal, c
V nadaljnem pogovoru je rekel o Sloveniji: Slovenija mora zavzemati v državi izjemen položaj. To zahtevajo državni interesi. Slovenija mora biti ena oblast z ozirom na razmerje do Italije. To politiko smo zastopali tudi mi, ko smo bili na vladi. Če Slovenci kaj dobe, ni to strankarski, ampak državni interes.«
Z ozirom na vest belgajske »Politike«, da vtegne SLS vstopiti v vlado že pred volitvami, je rekel Radič:
»To bi bilo čisto naravno! Sporazum je tu. V stvari pa bo vstop SLS v vlado samo maskiranje vlade (t. j. v resnici bodo vladali radikali, ne SLS). SLS bi utegnila dobiti kakšno manjše ministrstvo, n. pr. vere, ali pa tudi prosvete.«
Nato je govoril Radič o splošnem političnem položaju. Presoja ga tako:
»Vse kar se danes godi, se dela od zgoraj navzdol. To pa ni programatična politika, to ni politika idej, ampak vse to so samo politične kombinacije in politična taktika. Nihče ne vpraša, kaj bodo rekli ljudje (narod). Mnogo znakov kaže na to, da stremi ta politika za oslabljenjem Hrvatov (t. j. HSS, op. ur.), ker išče zaslombe pri hrvatskih gospodarskih strankah in pri SLS. Na Hr-vatskem pa se ta politka ne bo obnesla. Niti hrvatski blok niti Hrvat, pučka stranka ne bodo dobili bitke. Vukičevič ne računa dobro, če računa na kakih 15mandatov Hrv. pučke stranke.
Pozicija Velje Vukičeviča ne izgleda baš močna. On sklepa spprazume z vsemi mogočimi narodnimi manjfinami, celo z Nemci v Sloveniji in z Madžari v Prekmurju, samo Hrvati (HSS) ne. To pa zato, da ustvari nekak reakcionarni ali konservativni blok, v katerem bi imeli prvo besedo radikali. Proti temu bloku pa stoji na drugi strani zveza HSS z zemljoradniki, ki formalno še ni sklenjena, a v stvari je že tukaj.
S svojo najnovejšo politiko odpoveduje Vukičevič svoje prijateljstvo demokratom. S tem pa izgublja na svoji politični avtoriteti in bo dosegel le to, da bo mož bodočnosti — Voja Marinkovič.
Politika, ki jo dela Vukičevič, ne pomeni osyoboditve od radikalije in korupcije, ampak njeno okrepitev,
Pucljev odgovor na dr. Žerjavovo izjavo.
Zadnji >Kmetski list« objavlja odgovor posl. Puclja na izjavo dr. Žerjava. Odgovor posl. Puclja je precej krepek in mislimo, da bo moral dr. Žerjav na ta odgovor reagirati.
Po daljšem uvodu citira posl. Pucelj del izjave dr. Žerjava in pravi:
»Pišete: „Z g. Pucljem sem že marsikaj presenetljivega doživel, a kaj tako grdega še ne. Pred par dnevi je brez mojega poziva prišel na moje stanovanje v Beogradu, ■obširno razlagal ravno obratno stališče itd.« — Jaz sicer ne vem, kaj je to takozvana »akademska naobrazba«, katero je užival vele-uieni gospod dr. Žerjav, vem pa da so med nami na kmetih take zlagane nedostojnosti nemogoče. Resnica je namreč ta, da me je gosp. Žerjav iskal na vseh koncih in krajih, osebno in po zaupnikih in mi vselej -v pozdravnih nagovorih močno zamerjal, zakaj se ga tako ogibljem. »Brei mojega poliva me je v mojem kupeju »obiskal« v družbi uži-škega vel. župana dr. Baltiča in me nagovarjal za skupen nastop za bližajoče se volitve. Jaz sem mu takrat .precizno odgovoril: »Če boste pošteni in pametni, ne bo z naše strani nikakoršnih težav!« Po dolgem premišljevanju me >je vprašal, kaj mislim s temi besedami, na kar sem mu odgovoril, da pač tako mislim, kakor sem izgovoril. Ob razhodu me je vabil (torej je bil njegov poziv tu!) naj ga še obiščem, ker moramo mnogo razgovarjati ter mi je priporočal za razgovore tudi svoje ljudi v Ljubljani. Ko je ipa vlada padla in prišla nova — baje z vo-iivnim mandatom, so me Vaši ljudje nujno vabili k Vam. Moral sem takoj v Ljubljano k Vašemu mandatarju, ki mi je potem tudi v Beograd brzojavil, naj ga tam počakam ter je resnično drugi dan tudi prišel ter ne samo z Vašim priporočilom, nego na Vašo ve-
liko srečo, pripravil prvi sestanek med nama. Kaj, .koliko in kdo je ob tej priliki govoril obveznega in koliko vsakdanjega k tedaj še nejasni politični situaciji, je težko reči komurkoli. Eno pa je točno: rekel sem, da uvidevam potrebo takega skupnega nastopa, da se hočem pošteno truditi za njega, da jaz mu nikdar nečem biti ovira, da bom o taki potrebi vse vpoštev .prihajajoče faktorje prepričati poskušal in da kadar bo to vprašanje aktualno, da bom pri vodstvu izdejstvoval za pooblaščene delegate, ki bodo imeli pravico, dajati v ime stranke obvezne izjave. Tega sem se držal in vse to storil. Sprva nisem hotel niti med delegate, a ko so moji tovariši vztrajali na tem, sem pristal tudi na to, dasi silno nerad. Nadaljnji potek je javnosti znan iz komunikeja našega načelstva. — Na vse to pa pride g. dr. Žerjav in mi očita osebno nespodobnosti Kako naj kvaii- i ficiram takžno dejanje pri akademsko, izobraženem možu.«' Kaj 'bi rekli' »Jutro vi« gospodje, če bi jim sledil, pa malo osvežil spomin na tiste pogovore in povedal, v kakšni vlogi se je videl takrat g. Žerjav, s kakšnega piedestala je k takratni situaciji govoril meni on in njegovi emisarji. In posegel bi na »Jutrove« reminiscence še malo nazaj, pa poklical v spomin predlog, ki ga je dal meni in mojemu tovarišu v letu 1920. ob priliki, ko sva mu javila, da ne more biti kvalificirani kandidat na naši listi, kar bi posebno efektno učinkovalo v trenotku, ko bi gospodje radi nekaj nametali na moj za-sebrii značaj in kar je z njim v zvezi. — Calumniare audacter — vaše klevete me vedno napravijo močnejšega, ker vidim v njih vso vašo nemoč in slabost!
Ivan Pucelj.«
računovodstvu. Ena prvih nalog nove skupščine bo, da ta zakon izpremeni. Državna podjetja morajo dobiti večjo svobodo gibanja.
Vlada bo storila vse, da bo nova skupščina čim bolj plodna. Delavci morajo ostati nacionalni in odbiti vsak vpliv, ki gre za uničenjem države.«
= Dr. Ravnik o sodelovanju s SLS. Dr.
Ravnik, -predsednik radikalnega odbora v Mariboru, je dejal o sporazumu med NRS in SLS to-le: Slovenski radikali brez razlike smo navdušeni nad tem sporazumom. To, kar so tako dolgo priporočali, je sedaj izvršeno. Osemletnemu paševanju samostojnih demokratov je narejen konec. Sedaj obstojita v Sloveniji samo dva bloka. Slovenija 'bo sedaj zadostno zastopana v državni upravi, kar je tudi skrajni čas. SLS je dokazala, da je disciplinirana in delovna stranka, s katero je mogoče delati.
= Volilni nastop neodvisnih delavccv v Jugoslaviji. V Beogradu so te dni osnovali nasledniki razpuščene komunistične stranke centralni volilni odbor za ustanovitev delavsko-knietskega republikanskega bloka.
V tem odboru sede znani voditelji levičarskega delavskega gibanja, kakor dr. Sima Markovič, Rajko Jovanovič (iz Srbije),
Gjuro Cvijič iz Hrvatske in inž. Dragotin Gustinčič iz Slovenije. — Ta volilni odbor je pozval na sodelovanje za skupen nastop pri volitvah v parlament savez zemljoradni-kov, hrvatski republikanski seljaški savez (Buč), disidente radičeve stranke v Dalmaciji, sooialistično stranko Jugoslavije, social-no-demokratično stranko Jugoslavije in črnogorske federaliste. — Program 'levičarjev za te volitve sloni na razrednih zahtevah, zahteva med drugim tudi progresivno obda-čenje kapitala, razveljavljenje oderuških posojil, črtanje vojnih dolgov, izvrševanje in izpolnitev delavske zakonodaje, najpopolnejšo zaščito narodnih manjšin, pravico do samoodločbe narodov Jugoslavije in zvezo s sovjetsko Rusijo.
= Volilna borba je sedaj še v znamenju boja za kandidature. Slika je še precej nejas- i na, ker si zlasti iz srbskih krajev vedno j nasprotujejo poročila o postavljenih kandi- j dalurah. V splošnem pa bi bila slika voliv- j nega boja približno sledeča: Pašičevci vedno bolj odstopajo polje vladnim radikalom in kandidature pašičevcev so vedno bolj redke, a tudi vedno manj uspešne. Le redki bodo pašičevci, ki bodo v septemberskih volitvah še rešili mandat. Vladni radikali bodo sigurno obdržali veliko večino vseh radikalnih ^mandatov, vendar pa ne bo njih število tako visoko ko po volitvah 1. -1925, ker sedaj tudi ni takega nasilja, ko .pod PP vlado.
— Demokrati, ki so kazali v začetku volivne borbe popolno enotnost, imajo v zadnjem času tudi svoje težave. Vendar pa ta nesoglasja niso tako velika, da 'bi demokratom preveč škodovala in je napredek demokratov zasi-guran. — Radič je svojo pozicijo v zadnjem času znatno izboljšal, dočim so federalisti	!
tako zmešani, kakor so bili. — SLri in mu-	!
h H in a n L »o enotni in 'bodo ohranili svojo po-	j
zicijo. — Od drugih strank bi bilo omeniti
še zemljoradnike, ki tudi niso brez neso-	i	ske	vojske	in	skrbela za njeno zanesljivost
glasij in pa samostojne demokrate, ki so	f	in	bojno	sposbnost.
Titulescn o romunski zunanji politiki.
Novoimenovani rumunski zunanji mini- j ster Tituleseu je sprejel 50 zastopnikovru-munskega in zunanjega tiska in jim podal v daljšem govoru smernice rumunske zunanje politike.
»Zunanja politika Rumunije je v splošnem soglasju rumunskih interesov z evropskimi. Vsi koraki rumunske zunanje politike, tako v preteklosti ko v bodočnosti, se dajo s tem razložiti.
Kakor večina od svetovne vojne zadetih držav, tako želi tudi Rumunija mir. Ta pa je mogoč le z mednarodnim redom. Zato smatra Rumunija za svojo glavno nalogo, da z vsemi sredstvi brani mirovne pogodbe, ki jih je ustvarila Evropa. Smatram za potrebno, da to stvar ponovim, da ves svet ve, kakšno je stališče Rumunije v tem vprašanju.
Mir pa ni samo teoretičen nauk, temveč čisto praktična zadeva. Rumunija misli, da je mir z odkritosrčnim duhom praktično izvedla. Rumunija je doprinesla k solidarnosti Evrope ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji in dostikrat na svojo škodo. Zveza narodov je ta dejanja tudi vedno z živahnim zadoščenjem vzela na znanje. Pod temi pogoji je smer naše zunanje politike jasna; dobre odnošaje z vsemi državami brez razlike razširiti, naše medsebojne zveze z državami Male antante kolikor mogoče še izboljšati, ker imajo vse te države iste potrebe in želje, ko mi, da je namreč zasi-guran mir in red ter končno doseči ozko sodelovanje s tremi prijateljskimi državami Francijo, Italijo in Vel. Britanijo, s katerimi nas itak vežejo ozke vezi.
Franeosko-rumunsko prijateljstvo je bilo ravnokar znova zapečateno s pogodbo, ki je pravni izraz in potrdilo interesne skupnosti obeh držav. Francija in Rumunija sta si
stali vedno ob strani in tako bo vedno ostalo.
Italijansko-rumunsko prijateljstvo, ki ga
tako visoko cenimo, je bilo pred kratkim potrjeno s pogodbo, ki utrjuje ne samo naše krvne vezi, temveč tudi našo skupno voljo, da se razvijajo naši odnošaji v duhu skupnih interesov.
Rumunija ne bo nikdar pozabila na podporo, ki jo je v težkih urah svoje zgodovine vedoo našla v Veliki Britaniji. Kolikor bo v moji moči, bom vse svoje izkušnje, pridobljene tekom mojega bivanja v Londonu porabil v to, da iz tega prijateljstva ustvarim resnično dejstvo in da bodo vedno prisrčnejši naši odnošaji do države, ki je toliko pripomogla k nastanku naše narodne države.
Čustva hvaležnosti bodo vedno podlaga na ših odnošajev do Združenih driav Severne Amerike.
Ustanovitev našega poslaništva v Tokiu je dokaz naše želje, da gojimo prijateljske odnošaje z Japonsko.
Ker je zunanja politika v veliki meri odvisna od notranje politike, namerava vlada izvesti ves program, ki je najtooneje označen na kratko z besedami: »Utrditev rumunske države.« To svojo namero bomo z žila-vostjo, toda v popolnoma pomirljivem duhu z vsemi svojimi sosedi izvedli.
Naše geslo je: čuječnost in delo.
Politične vesti.
Velja Vukičevič o pomenu sedanjih volitev V Mariboru je dejal ministrski predsednik Vukičevič železničarski delegaciji .sledeče- »Povedali ste mi svoje težave Mi poznamo te vaše težave. One se pojavljajo tudi drugod, vemo pa tudi za razloge ten težav. Zato pa delamo na tem, da pridejo
9 W
v skupščino samo ljudje, ki se bodo resno posvetili delu. Vi veste, da sem tedaj, ko sem zahteval razpust skupščine, naslovil na kralja pism'o, v katerem sem navedel vse nujne stvari, ki se niso mogle izvesti. Vi veste tudi to, zakaj so težave s krediti. Vsega tega je kriv zastareli zakon o državnem
svojem poročilu kralju, da bi moralo postati zbližanje z Bolgarsko bodoče osrednje vprašanje jugoslovanske politike. To zbližanje je v zadnjem času napravilo precejšen napredek z izmenjavo not med jugoslovanske* in bolgarsko vlado; v teh notah se razpravlja skorajšen pričetek pogajanj za sklenitev trgovske pogodbe, ki bo deajnsko pomenila glavni steber za ustvaritev carinske unije. Ta pogajanja se prično, kakor hitro konča svoje delo jugoslovanska in bolgarska delegacija, od katerih vodi prva pogajanja i Nemčijo, druga pa z Grčijo.
= Madjarska namerava izzvati nemire. Budimpeštanski dopisnik »Cepsa«, poloficijel-nega dopisnega urada češkoslovaške vlade, javlja, da pripravlja Madjarska na področjih držav Male antante nemire, ki bi imeli v najkrajšem času izbruhniti. V ta namea je že odpotovalo več madjarskih generaSUb-nih oficirjev v obmejne kraje, da spoznaj lokalne razmere in da s hujskarijami io®-. vejo revolucionarno gibanje. Ti nemiri ti najprej imeli nastati na češkoslovaškem in rumunskem toritoriju. — Da javlja to vest poslužben organ češkoslovaške vlade, je dokaz, da ni vest-brez podlage.
— Pred zaključkom francosko-nemških gospodarskih pogajanj. Pariška pogajanja o novem francosko-nemškem trgovinskem pro-vizoriju so tik pred zaključkom. Francoska delegacija je večino nemških predlooov sprejela, tako da je bilo doseženo zbližanje obeh delegacija je večino nemških predlogov spre-kontingenta vina. Francozi vztrajajo na
da dobe francoski vinski producenti večje vozne možnosti v Nemčijo. Smatra se, da bodo nemški delegati v tem vprašanju popustljivi. Novi trgovinski provizorij bi bil sklenjen na eno leto in med tem časom bi bik) pripravljeno vse za sklenitev trgovinske pogodbe.
= Nevarnost francoske vladne krize odstranjena. Vse kaže, da je odstranjena nevarnost, ki je grozila francoski vladi vsled debate v zbornici o naknadnih kreditih, ker sta tako levica ko desnica popustile. Radikalni socialsti so načelno za povišanje uradniških plač, toda proti prekoračenju tri milijardnega kredita, ker bi bili v tem primeru potrebni novi davki. Vlada pa je izjavila, da bo vse zahteve uradnikov čim bolj upoštevala. S tem je vladi večina v zbornici za-sigurana.
- Opustitev britanske okupacije v Egiptu? Iz Kaire poročajo listi, da se vrše pogajanja za Zvezo med Egiptom in Anglijo na podlagi opustitve britanske okupacije v Egiptu. Anglija je pripravljena svoje egiptovske garnizije popolnoma opustiti in v Egiptu bi ostale le aviatične čete. To bi storila Anglija tudi vsled tega, ker bi s tem dosegla velike proračunske prihranke. V bodoče bi Egipt saffl skrbel za svojo vojaško obrambo, vendar pa bi Anglija imela odločilen vpliv na organizacijo egiptovske vojske. Poleg obeh angleških vrhovnih poveljnikov bi stalno bivala v Egiptu tujdl posebna ansle&ka vojaSka misija, ki bi .kontrolirala organizacijo egiptov-
povsodi v težki defenzivi. — Od pomemb nejših kandidatur je na prvem mestu omeniti kandidaturo Ljube Jovanoviča v južni Dalmaciji.
= Salveminijevo darilo Mussoliniju. Znani italijanski zgodovinar in emigrant Salvemini je poslal pred kratkim Mussoliniju ameriško izdajo svoje knjige »Fašizem in njegovi zlo-
•—4	|	izaaju bvuje Knjige	m	Jijeguvi
= Avtonomija za Koroške Slovence. Ve- j £jnjž s pogvetilojn: ?/Mussoliniju, mojemu
■ M m — — Lam/\X1f A	rt	1« /\t«	#1I\A	T*ll	TM*1	_	»	L	-	m	•	m	*	m	"	1	i	v	•	1
sodelavcu.« To je Mussolinija tako razkačilo, da je poslal na vse poštne urade okrožnico z natančnim opisom knjige in zagrozil vsem uradnikom, da bodo na mestu odpuščeni, kdor ne bi knjige takoj zaplenil.
RUSIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO.
HmSTu z^rovalna* svoboda, toda le v kul- I Y°ine govorice v sovjetski Rusiji so pre-2££? !" ^^»rske avrhe. — Predloe. ki ' nehale, m pa še zaključena priprava na vojno.Sedaj, sredi meseca julija se vrfct v Rusiji »Teden obrambe«, ki ima namen, da propagira misel obrambe sovjetske Rusije in mili-tarizacije industrije. Dejansko pa se »teden obrambe« pretvarja v »mesec obrambe«, kajti
čina v koroškem deželnem zboru pripravlja zakonski načrt, po katerem bi dobila slovenska manjšina gotovo quasi-avto-nomijo. Predlog naj bi bil nekaka kodifikacija sedanjih pravic, ki jih uživajo druge avstrijske narodne manjšine in bi priznaval koroškim Slovencem pravico uporabe njiho: vega materinskega jezika v Soli in v cerkvi . ter pred sodiKem; jamče se Jim tudi koali- , cijska ih zborovalna svoboda, toda le v kulturne in gospodarske svrhe. — Predlog, ki je napravljen po estonskem vzorcu, bo težko zadovoljil koroške Slovence. Po tem načrtu bodo na Koroškem še nadalje obstojale samo utrakvistične šole, v katerih se bo v prvih dveh razredih učil slovenski, v ostalih pa
nemški jezik. Take vrste šole opravičujejo : sovjetsko časopisje je že z začetkommeseca 1	-	-	--- --	julija	na	vsem	sovjetskem	ozemlju pričelo s
propagando za »teden obrambe«.
Objavljena so že gesla, s katerimi se bo ta teden agitiralo .Naj navedemo nekaj naj-karakterističnejših: »Delavci, kmetje, kras-noarmejci! V borbi za mir — učvrstujte obrambo sovjetske domovine!« »Pomagajmo in skrbimo za rdečo armado!« »Delavci, kmetje — vzdržujte čvrste zveze z rdečo armado!« Dalje: »Povzdignimo vojno industrijo! Snujmo nove oddelke zrakoplovov in tankov!« ■Večajmo produkcijo mitraljez in pušk!« »Sovjetska domovina mora postati nepristopna trdnjava!« »Delavci in delavke! Kmetje in kmetice! Pripravljajte se za obrambo: vpisujte se v strelske »aniiejske krožke, pri-stopaite k aviohimkomandu, snujte bojne vrste!«	,
K vojni pripravi se poživlja tudi sovjetska mladina v osebah komsomolcev:	»Komsomolci - vežbajte se v vojnih	sto-
pajte vi prvi v vrste zaSJitnikov hSSR!«
Knko crlpdaio daji©8 v sovjetski Ru&ij* obrambo države pod sodobnimi pogoji?
•»Rabočaja Gazeta« piše, da sestoji sodobna mobilizacija iz. mobilizacije armade, transporta, industrije, financ, narodnega gospodarstva, a eno besedo iz vsestranske jnobi-
lizacije.
»Mi imamo danes armado 562.000 mož,« pi-
s pomanjkanjem slovenskih uSiteljev, iav-strajskih državljanov.Še bolj osvetljuje ves predlog dejstvo, da morajo duhovniki tudi v slovenskih občinah pridigati v obeh jezikih ter da skuša deželna vlada doseči pri celovškem škofu, da odpusti slovenske duhovnike ter jih zamenja z nekaterimi duhovniki iz Porenja, ki bi se za prvo potrebo naučili nekaj malega slovenščine. Interesantno je tudi, da se hoče uvesti, da se na šolah ne bo učilo v književni slovenščini, temveč v krajevnem narečju.
= K bolgarsko-jugoslovanskemu zbližanjti. Pod tem naslovom piše »Češko Slovo«: Iz Sofije nam poročajo, da so nekateri tujezem-ski tiski mislili, da odpotuje kralj Boris te dni v tujino in da predvsem obišče Bukarešto in Beograd, kjer bi se sestal s kraljem , Aleksandrom. Listi so nadalje pisali, da je i imel nedavni obisk dr. Korošca v Sofiji in njegova avdienca pri kralju Borisu ta namen, pripraviti in dogovoriti se glede sestanka obeh kraljev. Po točnih informacijah moremo izjaviti, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Kakor stoje danes stvari, se ni govorilo o obisku kralja Borisa v Bukarešti ali Beogradu, ker bolgarsko-rumunski in bolgarsko-jugoslovanski odnošaji še niso do te mere izboljšani, da hi moglo priti k ofi-cielnemu obisku. Kar se tiče dr. Koroščeve misije je imela ta samo informativen pome ,
v '	-	■ v	J. u:	u;ia hrpz DO*
s čemur
mena.   „
slovenske ljubke stranke,	^	ga_	^	dneh	vojske	ubraniti	državo,	dokler	n-e	pri-
mlf v soelasiu^s kraljem’, temveč na posebno j dejo prvi mobilizacijski oddelki. Radi tega
nio v soglasju s ™^jen ,^1 gg zelo interesira, i je naša glavna naloga, da pripravimo m°t>i
zeljo kralja _. holuarski odnn- ! lizacijske množice. Toda armado je treba
obuti, obleči, oborožiti in prepeljati jo na -- -	— e. Radi tega je treba
   .tudi na načrt mobil
sko-jugosTovanskega’ zbližanja. Ta anketa je ( cije industrije in mobilizacije transporta
da postanejo jugoslovansko - bolgarski odnošaji dobri. Zdi se, da je pozval dr. Korošca,
du *bl^se osebno" v Sofiji prepričal o bolgar- ! koncentracijske točke. Radi tega je
_  n m A rt A r, 11 K ,, 1  
skem javnem
in O V OVJllJi JJl C^iilt/ai VJ U V/Iti Ul -	|	IVVUVCilli	*•	,	,	v'	.
mnenju in o možnostih bolgar- I posvetiti pozornost tudi na načrt mob iškega	zbližanja. Ta	anketa je	!'	cije industrije in mobilizacije transpo
imela,	kakor vse	kaže, dosti	razveseljiv	Š	»Za ta načrt,« piše Rabočaja Gazeta,« mora
uspeh,	ker je dr. Korošec po svojem povrat-	:	vedeti vsak organ naše zveze, vsaK
ku iz	Sofije izjavil	v Ljubljani,	ko tudi v	!	tovarna, vsak delavec in kmet.«
Bnevrte vesli.
DOBER NASVET.
»Jutro« na široko piše o rumunskih nasilnih volitvah in navaja posamezne odredbe, ki jih je izdala rumunska vlada, da si zagotovi večino
Naj si »Jutro« še enkrat dobro ogleda vse te odredbe, mogoče pa vendarle spozna malo sorodnost z odredbami, ki jih je za časa februarskih volitev izdala — vlada P. P.
Je namreč tako, da vsakemu ne pristoja govoriti o vsaki stvari. Smešno je, če meče notoričen revež z milijoni naokoli, a ravno tako neokusno pa je, če se zgraža nad nasilji, kdor je ploskal, kadar so se vršila njemu v prid.
Est modus in rebus ...
~~ Vseevropska Unija. Pod tem imenom Poslujoče udruženje se trudi za vzpostavlje-% tesnih političnih in gospodarskih vezi Med evropskimi državami in narodi v ta flamen, da se ustvari nedeljiva in popolna evropska meddržavna zveza. Gibanje, katero ie v zapadnih evropskih državah zbralo v kolo najznamenitejše državnike in kulturno privredne osebe, začelo se je tudi pri nas siriti in se v kratkem ustanovi odbor za kraljevino SHS, kateri bo že na II. panevropskem kongresu v Bruslju v dneh 9. do U. oktobra t. 1. zastopal našo državo in deloval v plenumu in v komisijah. Istodobno se namerava v Bruselju sklicati kon-fPes vseh sorodnih ekonomskih udruženj Bvrope. — Začasno poslovno zastopstvo za našo kraljevino je v Zagrebu, Margaretska ulica 4, v pritličju, kjer se sprejemajo prija-ye za članstvo in za udeležbo na kongresu m kjer je mogoče dobiti vse informacije.
— Emisija novih novčanic. V francoski banki v Parizu se tiska zadnja emisija naših
h^d?ii?b=»kKVSev .P° 5- 10 in 100 ,Din- Pri-ni ki to D™?-° ‘lskali bankovci že v tiskar-Beogradu	znano,	Naroda banka v
grad Vrnmilni V^uuetnega ministra v Beo-
povrnil zopet v b“5S Milosavllevi6 se le
no m&k|dja linan^ delegacij. Finanč-toria n m u °t P Pos l° dva svoja inspek-riin a Hrvatsko, v Slovenijo in v Dalma-legacij3	a delovanje finančnih de-
•	Ti »Uradni list« št. 74., z dne 11. t. m. objavlja pogodbo o posojilu, sklenjeno med vlado kraljevine SHS in firmama Blair & Co.mp., Incl., in Chase Securities Corporation o emisiji drugega dela nominalnih 45 milijonov dolarjev sedemodstotnih garantiranih zunanjih zlatih obveznic, »serija B«, državnega zunanjega posojila iz 1. 1922.
— Kriminalna statistika. Generalna direkcija državne statistike je izdala statistiko kri-jdipalitete v naši državi za 1. 1922-23. Stati-**’**’• le že v tišku.
,T • °'r zakon o državni statistiki. V ministrstvu za socialno politiko se pripravlja nov ■ttačrt zakopa o državni statistiki. Načrt se Predloži že v .jeseni Narodni skup&«inj __ Revizija veleposestev v severnih krajih države. V ministrstvu za agrarno reformo se pripravlja revizija veleposestev v severnih krajih države. Ministrstvo za agrarno reformo razdeli začetkom meseca avgusta okoli 1000 parcel med dobrovoljce. Razdelitev parcel se izvrši po kronološkem redu z ozirom na datume vloženih prošenj, tako da dobro-
vo jcem ne bo treba hoditi vsebno v Beograd.
Poprav da vagonov v privatnih delavnicah. le dni se je vršila v prosvetnem ministrstvu konferenca ravnateljev privatnih delavnic za popravilo vagonov. Konferenca je sklenila, da so cene za popravila vagonov za 15% znižajo.
—	Nemški privredniki v Jugoslaviji. Začetkom meseca septembra prispe v Jugo-8lavijo okoli 100 nemških privrednikov v Svrho proučevanja naših gospodarskih razmer. Izletniki obiščejo vse važnejše kraje v nuši državi. Ekskurzija bo trajala 20 dni.
Tečaj srbo-hrvaškega jezika za profe-s#fje in učitelje otvori ministrstvo prosvete s 17. julijem v Zemunu. Trajal bo do 26. avgusta. Tečaj je namenjen onim, ki so na univerzi študirali tuje jezike, zemljepis ali zgodovino, ali pa predavajo je predmete v 8t>li. Udeležnikom se izstavijo izpričevala. Profesorji in učitelji srednjih in meščanskih sol, ki se javijo za ta tečaj, bodo imeli za-^=?i.stan?vanie; menda bo železniško mi-Kdor se	‘ četrtinsko vožnjo. —
doma javi prelf*a^a udeležiti, naj se nemu-na ministrstvo ” ravnatelja svojega zavoda stavu) in obenem	(in!Pekt°rat	za na-
uuenem z	—•*—
g. univ. docentu dr. MiHvojUvo&j ,te5?ja’ Beograd, Hadži Ruvimova 5. VsakdonST’‘oz’ ngči svoj točni naslov, da se mu pravočasno pošlje poziv.
— Počitniški tečaj francoskega jezika na Bledu. Francoska instituta v Zagrebu in v Ljubljani otvorita na Bledu dne 15. t. m. počitniški tečaj francoskega jezika, na katerem bodo predavali francoski profesorji gg. Vaillant, Warnier, Chataignau in gospe Reau in Privat. Tečaj se bo vršil v poslopju osnov-ne šole na Bledu. Prijave in informacije isto-tam.
Abiturijentje leta 1907 I. državne gimnazije v Ljubljani bodo imeli' v Četrtek, dne 14. t. m. ob pol 9. uri zvečer na vrtu hotela Štrukelj sestanek, da se dogovore radi praznovanja 20-letnice mature. Vsi ljubljanski in drugi tovariši, ki jim je mogoče priti v Ljubljano, se prosijo, da se sestanka zanesljivo vdeleže.
— Pozor, vojni tovariši! Naš divni 21. avgust se bliža, zabilježite si dobro ta dan. Nad Brezjami so na predvečer za Cirila in Metoda goreli čudoviti kresovi v poletno noč, iz naših src pa zagore 21. avgusta na Brezjah sami kresovi neusahljive zahvale Mariji, preskušene možate zvestobe in medsebojne-
ga zaupanja ter ljubezni, ki je vzorela ob potokih nepozabne bratske krvi. — Tovariši! 21. avgusta vsi na Brezje! — Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani.
— Skupščina Delavske zbornice v Zagrebu. Dne 21. oziroma 24. t. m. se vrši VI. redni letni zbor zagrebške Delavske zbornice. Dnevni red je sledeči: 1. Otvoritev. 2. Sklepanje o rednem letnem proračunu za leto 1927-28. .3. Sklepanje o službenem pravilniku nameščencev Delavske zbornice. 4. Vprašanja in predlogi.
— Zgradba oficirskih stanovanj v Beogradu. Ministrstvo vojske in mornarice razpiše v kratkem licitacijo za zgradbo oficirskih stanovanj v Beogradu. V svrho zgradbe oficirskih stanovanj, je najelo ministrstvo pri Državni hipotekarni banki kredit 20 milijonov dinarjev.
— Znižana vožnja za obiskovalce velesejmov. Prometno ministrstvo je izdalo za obiskovalce mednarodnih velesejmov, ki se pri-rede v sosednjih državah splošno dovoljenje polovične vožnje po državnih železnicah.
— Razpisano mesto za verouk. Na državni realni gimnaziji v Celju je razpisano učno niesto za katoliški verouk. Prošnje je vložiti do vštetega dne 25. julija t. 1. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 74. z dne 11. t. m.
— Sprejem gojencev. V artiljerijsko podoficirsko šolo v Mariboru se sprejme letos 150 novih gojencev, v inženjersko podoficirsko šolo v Mariboru pa 100. Podrobnosti so razvidne iz natečajev, ki so interesentom na vpogled pri vseh vojnih okrožjih in županstvih.
— Z ljubljanske univerze. Za rednega profesorja na tehnični fakulteti ljubljanske univerze je imenovan ravnatelj rudarske šole v Celju rudarski inženjer Jaroslav Plzak.
— Iz poštne službe. Imenovani so: Franc Legat za anhiv. ur. na ravnateljstvu, Marija Vehovarjeva za pogodbeno poštarioo v Koprivnici pri Brežicah in iLudovik Ožek za dnevničarja v Laškem. — Iz 3. skup. v 2. skup. II. kat. so pomaknjeni: Rudolf Fajdiga, Ludovik Florenini, Terezija Čikova, Karolina Pfeiferjeva, Rozalija Westrova, Ivana Gestrinova, Ivana Završnikova, Matilda Ja-hova, Marija Zirerjeva, Alojzija Kopačeva in Antonija Kuheljeva, vsi na ljublj. glavni pošti; Antonija Petkova, Karla Modičeva, in Pavla Nachtigalova na ravnateljstvu; Roza Koroščeva in Angelika Kokaljeva v Celju; Ema Schmitova v Kostanjevici, Jožef Kladnik na Vranskem, Julij Šetina v Črnomlju, Frančiška iRovškova na Viču, Albina Tavčarjeva v Šent. Jerneju, Jožef Hodnik na mariborski kolodvorski pošti, Iv. Bebernik pri Sv. Petru v Savinjski dolini, Marija Kne-sova v Vel. Nedelji, Marija Windischerjeva v Kranju, Fr. Ambrožič v Trebnjem, Fr. Ko-ser v Juršincih, Anica Veseličeva v Kozjem, Amalija Kuheljeva v Borovnici, Anka Rihter-šičeva v Lukovici in tajnik Iv. Mlač na ravnateljstvu. — Upokojeni so: pb. ur. II-2 Marija Sovretova v Šmartnem pri Litiji, pb. ur. II-3 Antonija Milavčeva in zvan. 1. skup. Mihael Šimenc pri fer. odseku, oba v Ljubljani.
— Premeščeni so: pb. ur. 11-3 Ferdo Nadrag z ljubljanske kolodvorske pošte v Rogaško Slatino, pb. ur. II-4 Anton Kroflič iz iGro-belnega v Celje, Marija Troštova iz Ljubljane ipa Bled, Fr. Žehelj iz Murske Sobote v Dravograd, Angela Naprudnikova iz Dravograda v Ptuj, Rafaela Knapičeva iz Ptuja v Žalec in Vera Janova z ljublj. kolodvorske pošte v Pristavo; pb. ur. 111-3 Terezija (Lovšinova iz Loškega potoka v Ribnico na Dol. in Angela Holblova s Prevalj v Guštanj; pb. ur. III-4 Hedvika Ebberjeva z ravnateljstva na ljubljansko glavno pošto, Angela Šavpa-hova iz Šent. Jerneja v Beltince, Iv. Tratnik z Jesenic na Gor. v Maribor, Ida Jelovškova z Brežic na ljubljansko glavno pošto in Ljudmila Bajčeva iz Vinice pri Črnomlju v Vidom pri Krškem; služ. 2. skup. Iv. Iskra s kolodvora na glavno pošto v Ljubljani, dnev-mčarji Valenjan Osipovič in Vasilij Lev-čenko z ravnateljstva na glavno pošto v Ljubljani, Dimitrij Zalotnicky iz Beltincev v Ormož, Jožica Ilnikar iz Žužemberka v Metliko in »Bogomila Primožičeva iz Metlike na glav-fl? pošjo v Ljubljani. — Poročil se je pb,. pr. U-3 Ivp Kit na ravn. z Veroniko Angerjevo.
— Urami je upravnik II-2 Fr. Domanjko v Gornji Radgoni. - l2 poštne službe je izstopila dnev. Francka Bombačeva v Konjicah.
— li šolske službe. Alfonz »Zellhofer, doslej pri oddelku za Slovenijo v ministrstvu prosvete, je imenovan za učitelja v Mariboru. — Oblastni šolski nadzornik Matija Sen-kovič v Mariboru je upokojen.
— Iz finančne službe. Kot starešine oddelkov so premeščeni naslednji pregledniki finančne kontrole: Anton Ušaj iz Dolnj. Mi-lanovcev v Kranjsko goro,	Josip	Vidov	iz
Aleksandrovca na	Jezersko,	Franjo	Križaj	iz
šnikova v Sv. Jakobu v Slov. goricah, Kon-
Ealentan iz	finančnega ministrstva	k
^1'J, ari,ni nad	Tržičem,	Milan	Bizjak	iz
wTrni?'n ' Axidražu v Halozah. V druge kiaje pa so premeščeni Martin Toplak iz Ko s tiča v Perovo, Franjo Gnezda iz Aran-£!e.\ovca 7 ,ŽUP( \si ‘rije kraji v Južni Sr-biji). Nadalje Janko Resman iz Palanke v Bogatič v Srbiji in Pavle Dertnik iz Grocke v Veliko Grašje.
— Zemljiškoknjižni izpit sta položila pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani žan-darmerijska narednika Andrej Pavšič .in Bernard Zupanc.
— Podržavi jen je madjarskih prog Južne železnice. Iz Budimpešte poročajo: V smislu rimskega pakta namerava Madjarska vse proge železnice Donava-Sava-Jadran (preje Južna železnica) podržaviti. Z vprašanjem se bavi sedaj madjarski ministrski svet, ki želi, da bi bilo rešeno še tekom tega leta.
— Grof Teodor Zicliy umrl. Na Dunaju je umrl grof Teodor Zichy, dolgoletni poslanik avstroogrske monarhije v Parizu. Pri njegovem pogrebu sta bili zastopani avstrijska in madjarska vlada.
— Italijani zopet izzivali. Te dni se je
ustavila v Dubrovniku italijanska ladja »Alain«. Na krovu ladje so bili fašisti, ki so se vračali iz Šibenika, kjer so imeli demonstrativen sestanek z optanti. Na obali se je zbrala velika množica radovednega občinstva, ki jo je pa policija razgnala. Popoldne so se peljali fašisti, med katerimi sta se nahajala tudi dva oficirja, na italijanski konzulat. Pred avtomobilom, za avtomobilom in ob straneh avtomobila so se vozili policijski agenti. Vsi ulice okoli konzulata in vse italijanske trgovine so bile zastražene z močnimi policijskim in žandarmerijskimi oddelki. Črnosrajčniki so imeli pozneje s svojimi dubrovniškimi somišljeniki sestanek. Med črnosrajčniki in številno množico naših ljudi na ulicah je prišlo mestoma do medsebojnega zmerjanja. Črnosrajčniki so grozili našim ljudem s pestmi, naši pa so kričali: »‘Dali s fašizmom!«
— Gozdni požari v Bosni. Požara v Han Kramu in v Kobilj-Dolu sta pogašena. V Han Kramu je na mestu, kjer se je nahajala delavska naselbina in žaga krog in krog samo veliko pogorišče, tako, da ni niti razločiti, kje so stali posamezni objekti. V bližini Kotor-Varoši je izbruhnil v gozdovih, ki jih eksploatira tvrdka »Bosna«, nov ogromen požar. 150 ha gozda je v plamenih. Zgorelo je med drugim veliko lesno skladišče z nad 100 vagoni obdelanega lesa. Gasilne akcije pri velikanskem požaru se »udeležuje par tisoč oseb vojaštva, delavcev in domaA-nov. Kako so požari nastali, doslej še ni ugotovljeno. Nekateri trdijo, da vsled velike vročine, drugi, posebno pa zavarovalne družbe, pa pravijo, da so jih povzročili neprevidni ljudje, ki so v gozdu kurili ter odšli, ne da bi bili ogenj pogasili. Posebno turiste
: sumničijo. Zavarovalne družbe, ki bodo mo-: rale poseči vsled teh požarov globook v žep, j so predložile vladi poseben memorandum, v katerem stavijo konkretne predloge, kako naj bi se taki požari v bodoče preprečili. Predvsem naj bi se prepovedalo prižigati
•	na nevarnih krajih v gozdovih ogenj. Kdor v j gozdu kuha, naj si izkoplje jamo, ki naj jo, j predno odide, zasuje.
!	— Katastrofalna toča v Osijeku in okolici.
Toča, ki je padala te dni v Osijeku in okolici, je uničila 50 odstotkov letine.
— Zblaznel, ker je izgubil sina. Pred par dnevi je utonil v Drahovici v konjiškem okraju v Bosni v Neretvi Ibar Makan, sin posestnika. Njegova smrt njegovega očeta Osmana tako potrla, da se je revežu omračil um. Prepeljati so ga morali v blaznico.
— Žrtev poklica. 17-letna deklica Slava Košen, prodajalka v trgovini Bate v Osijeku je morala zlesti te dni, da pokaže svojemu šefu neko blago, na visoko lestev. Pri tem je izgubila ravnotežje, padla z lestve ter treščila z glavo ob ogal »pudlja«. Odpeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico, kjer so ugotovili, da ji je počila lobanja in da ni upati, da bi ostala pri življenju.
— Svinja povzročila avtomobilsko nesrečo.
V	selu Dubovcu pri Stari Gradiški je prišlo te dni do avtomobilske nesreče ki bi bila kmalu zahtevala par človeških žrtev. Ko se je peljal avtomobil skozi vas se je hotela zakaditi vanj svinja Žival je prišla pod kolesa in avtomobil se je prevrnil. Potnika, dva trgovca iz Nove Gradiške, sta obležala težko poškodovana, dočim je odnesel šofer samo lažje poškodbe. Svinja je plačala svojo drznost s smrtjo.	•
-Psi re®di. P«*iriu življenje. Na nekam pašniku v bližini Osijeka se je odigrala te dni krvava drama, v kateri je nastopil kot glavni akter mlad bik. Mestni pastir, 51 letni Ignacij Lipošič, je pasel svojo številno čredo. Ko je hotel živinčeta odgnati od vode proč. bolj proti sredini pašnika, se mu je zoperstavil mlad bik ter ga podrl na tla. Ko je ležal pastir na trebuhu, ga je vrgel bik z rogovi 4 metre daleč v stran, nakar je navalil znova nanj ter ga jel obdelavati z rogovi po glavi in prsih. Bil bi ga pač sigurno umoril, da mu nista prihitela na pomoč njegova zvesta prijatelja, psa ovčarja, ki sta se zakadila v bika ter se zagrizla tako srdito v njegovo meso, da je podivjano živinče od bolečin zatulilo in jo odkurilo s privzdignjenim repom čimnajhitreje je moglo, šipošiča so prepeljali nezavestnega in težko ranjenega v bolnioo iDa bi okreval, dvomijo.
— S kakšnimi hajkami bi Italijani radi škodovali tujskemu prometu na našem Jadranu. Te dni se je raznesla na Sušaku in v Primorju sploh vest, da je požrl v nekem našem primorskem kopališču neko gospodično iz Berlina morski vaik. Vcst ja izmiš-Jjena. Lansirali so jo v javnost Italijani, da tu škodovali našemu tujskemu prometu. rejenim iz previdnosti ukazal, da naj niti brisače, piti vrvi na rokah in nogah preveč ne zategnejo. Priznal je končno, da je dejal Briggsu: »če ne boš priznal, bom resnico
Velikanski gozdni požar na Romun-8*em. iz Bukarešte poročajo: Vsled silne vročine je izbruhnil v okraju Moreni požar, ki je zavzel v kratkem času velike dimenzije. uosleI J« luiišenih nad 10.000 ha gozda. D asi hi Q»°,,Ta,nj vsi °gnjegasci iz okolici 'da m r,„ i r®Pfečilo, da bi se požar ne razširil poža™ d<,s,ei *> b"°
nv ,i?a‘ ‘e ,vse m°goče v svobodni Ameriki. ^hroT,1 Se ‘e vrSila v Newyorku kazenska ero -Vi Z0P?r Alberta Briggsa, ki se je zagovarjal radi pregreška zoper prohibicij-
v zak°h- Tekom obravnave je moral po-mocnik okrajnega predstojnika prohibicijske oblasti majorja Jleis-a priznati, da je Brigg-sa k priznanju prisilil s tem, da ga je mučil.
8 pričami je bilo dokazano, da je lopov Briggsa celih šest ur zmerjal, klofutal in brcal, da hi ga prisilil, da bi izdal uradnike, k* so bili osumljeni, da so mu šli pri vtiho-tapljenju alkohola na roko. Dokazano je dalje, da je ukazal major Heise svojim uslužbencem, da naj »Briggsa zvežejo za roke in n°ge ter mn zadrgnejo okoli glave brisačo. Major Heise je to sam priznal in sicer s stoičnim mirom, pripomnil je, da je ta kazen običajna na Kitajskem, da pa je svojim pod- '
iz tebe izvil.« Zoper srednjeveške protagoniste prohibicije je uvedena preiskava.
— Od polkovnika do škofa. V Toulonu je ibil te dni posvečen za škofa monsignor Jean Rodie. Novoposvečeni škof je služil do leta 1912 kot artiljerijski oficir v francoski armadi, nakar je izstopil »ter postal duhovnik. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je zamenjal Rodie sutano zopet z oficirsko suknjo. Bil je poveljnik baterije na zapadjii fronti ter se je kot tak opetovano odlikoval. Po vojni je ostal pri vojakih. Nedavno je »bil imenovan za polkovnika. Na povelje papeža pa je oficirsko suknjo zopet »slekel ter oblekel duhovniško. Papež ga je namreč »določil za škofa v Ajaccio-u. Rodie je najmlajši francoski škof.
— Čudna usoda lobanje svete Kolumbe. Leta 1917 so našli nemški vojaki v neki cerkvi v Osoppo-u skrinjo, dragoceno relikvijo, glavo svete Kolumbe »device aquilejske. Pobožen oficir je poslal skrinjo z namenom, da jo po vojni vrne, domov v Berlin .Med tem je oficir umrl, njegova rodbina pa je na skrinjo v podstrešju pozabila. Te dni, ko so popravljali streho, so jo zopet našli ter prijavili najdbo policiji. Berlinska policija je lastnika takoj ugotovila ter ukrenila vse potrebno, da je prišla relikvija zopet v Osoppo. Te dni jo je prišel iskat neki župnik. Sv. Kolumba je patroninja mesta Osoppo-a, ki proslavi te dni 1400 letnico smrti svetnice.
Ljubljana.
1— Okrožni agrarni urad Ljubljana, je
bil vsled neprestanih prestopkov občinskih agrarnih odborov v zadevi nakazovanja agrarne zemlje, določevanja agrarnih interesentov za začasni nakup, ppgrešnega naziranja
o	funkciji, katero imajo itd. prisiljen izdati okrožnico, katera je nabita na magistratni deski in na katero se opozarjajo vsi interesenti.
1— Zagonetna smrt. Ob tiru na strani sokolskega telovadišča v Tivoliju so našli včeraj zjutraj neznano, približno 201etno dekle, z zdrobljeno lobanjo mrtvo. Ugotovilo se je, da gre za dne 21. otkobra 1903 v Dragučevi (mariborski srez) rojeno služkinjo Elizabeto Vrabel, ki se je vrgla najbrže radi nesrečne ljubezni pod vlak, a jo je vrgla lokomotiva v stran.
1— Pohotnež. Pred glavno pošto prodajajo često siromašne deklice domače in planinske cvetice. Te dni je zvabil elegantno opravljen mladenič neko tako deklico, staro 13 let, pod pretvezo, da ji preskrbi »kupca, ki ji odkupi vse cvetlice hkratu, na Golovec, kjer jo je oskrunil. Dekletce je javilo zadevo policiji, ki je potootnežu že na sledu.
1— Angleško sukno za moške obleke po solidnih cenah pri FRANCU PAVLINU Gradišče 8.
NOVI UČNI NAČRT ZA SREDNJE ŠOLE.
»Uradni list« št. 74. od 11. t. m. objavlja novi učni načrt za srednje šole, ki stopi v veljavo že s prihodnjim šolskim letom. Iz načrta posnemamo sledeče:
Realke ne bodo imele več samo sedem, temveč osem razredov.
Verouk se bo poučeval tako na realkah kot na realnih gimnazijah in na humanističnih gimnazijah v vseh razredih, pravtako slovenščina in srbohrvaščina.
Francoščina se poučuje na realkah v vseh razredih; drugi živi jezik se poučuje od III. razreda dalje, pravtako na realnih gimnazijah. Na humanističnih gimnazijah se poučuje samo en tuj Živ jezik (francoščina ali nemščina) .in sicer že od prvega razreda dalje.
Latinščina se poučuje na realnih gimnazijah od V-, na humanističnih pa od II. razreda dalje.
Geometrično risanje se poučuje na realkah v II., III. in IV. razredu, opisna geometrija na realkah od V. razreda dalje, na realnih gimnazijah pa od VII. dalje.
Filozofska propedevtika se poučuje v vseh srednjih šolah v VII. in VIII. razredu.
Higijena se poučuje na realkah humanističnih gimnazijah v IV., na realnih gimnazijah pa v III. in IV. razredu.
»Pisanje se poučuje na realkah v I., na re-redih, na realnih gimnazijah pa samo od I. do VL razreda.
Pisanje se pou uje na realkah v I., na realnih gimnazijah pa v I. in II. razredu.
Petje se poučuje na vseh srednjih šolah v I. in II. razredu, telovadba na vseh srednjih šolah od I. do VI. razreda, umetnost pa na humanističnih gimnazijah v V.III. razredu.
POTRESI, POPLAVE IN POŽARI.
V Palestini so čutili v pondeljek močan, pet sekund trajajoč potres, ki je povzročil veliko škodo zlasti v Jaruzalemu, kjer je porušil več hiš, med drugim vseučilišče in vladno palačo. Potres je zahteval tudi več človeških žrtev. V Jeruzalemu je bilo 26 oseb ubitih, 30 pa težko ranjenih. V Maga-su je bilo ubitih 30 oseb. V Jerihomi se je zrušil hotel. Trije turisti so obležali pod ruševinami. Tudi sveti grob je poškodovan.
Nad Parizom in okolico je besnelo v pon-, deljek silno nevreme.' V več hiš je udarila strela. Mnogo ulic je pod vodo, ki stoji v niže ležečih ulicah do 70 cm visoko. Več hiš je v nevarnosti, da se zrušijo. V okolici so poplavljene cele vasi. Škoda je znatna.
V nedeljo zvečer je uničil požar veliko tovarno jekla in železa Driynice pri Tešinu. Tovarna je producirala 120 vagonov jekla na dan. Škoda znaša 120 milijonov Kč.
V grofiji Stattfordshire (Anglija) je uničilo katastrofalno nevreme vso žetev. Tudi nad Londonom je besnela gevihta, ki jo je spremljal prkanu podoben vihar. Ves promet, celo promet podzemske železnice je bil deloma onemogočen, deloma otežkočen.
V Lukojanovu (Gubernija Nižnji Novgorod v sovjetski Rusiji) je divjala »te dni nevihta, ki jo je spremljal orkanu podoben vihar. 10 oseb in ogromno število živine je mrtvih, nad 100 hiš in »mostov porušenih, vse prometne zveze pretrgane.
ŽELEZNIČARSKI PROTESTNI SHOD.
Snoči se je vršil v »Mestnem domu« protestni shod železničarjev. Shod je sklical socialistični Savez železničarjev. Udeležba je bila približno 400 oseb otvoril pa ga je predsednik Saveza Kovač.
Na shodu, ki je potekel dokaj mirno, je prvi poročal tajnik Saveza Stanko. Njegova izvajanja so bila v prvi vrsta naperjena proti reakciji na železnicah, pod katero trpe železničarji, zlasti proti nepravičnim disciplinskim kaznim, proti redukcijam plač in proti odpuščanju železniških delavcev. Ostro je protestiral proti temu, da bi morali vlakovodje izvrševati še vodstvo vlakovne statistike. Obsojal je nacionalno Jug. železničarsko zvezo, ki se je v n. pr. slučajih suspenzij postavila na stran železniške uprave.
Drugi del svojih napadov je Stanko posvetil SLS, ki jo je dolžil sokrivde pri izvršenih redukcijah in pri tem, da je bilo vne-šenih v proračun premalo kreditov za železniško osobje. Da poslanci SLS intervenirajo v Beogradu za železničarje, to je imenoval govornik ironijo.
Če se je sedaj položaj železničarjev v Sloveniji vsaj, kolikor toliko zboljšal, je to po govornikovem mnenju le zasluga Saveza. V Savezu je železničarsko delavstvo Slovenije skoro kompaktno organizirano in pred odločnim nastopom Saveza je morala vlada kolikor toliko popustiti. Drugi vzroki so še v tem, da se bliža izvozna sezona, da se je stanje železniških naprav radi redukcij znatno poslabšalo in da se množe nezgode. Prometni minister je nakazal iz posebnih kreditov 72 milijonov za železničarsko osobje in sicer 20 za kurilnice, 20 za delavnice in 34 sekcijam. Ko je prometni minister preklical svoj znani dekret o odvzemu voznih ugodnosti za železniško delavstvo, je storil to, kar je sam izjavil, le radi slovenskega železniškega delavstva.
Nato je zaprosil za besedo Marcel 2 o r -g a. Tu je nastal precejšen hrup, ki pa se je polegel, ker je Zorga samo pozival železničarje v enoten boj in v energično skupno akcijo za pravice proletariata.
Kovač je poročal o anketi, ki se je vršila dne 9. t. m. pri železniški direkciji o po-vzdigi dela na železnici. Anketa ni imela nobenih stvarnih rezultatov.
Blaž Korošec, ki je pred kratkim izstopil iz JNŽ, je to organizacijo obsodil s pikrimi besedami, ker da zapostavlja interese delavstva napram interesom železniške uprave. Nato je očrtal žalostno stanje naših železnic, ki propadajo v glavnem radi večnih redukcij in slabih plač osobja. Predložil je zborovanju resolucijo, ki zahteva od ljubljanske direkcije najenergičnejših korakov, da se to stanje neha.
Predlagana resolucija je bila soglasno sprejeta, nakar je Kovač shod zaključil nekaj minut pred devetimi.
KRATKE VESTI.
Med novim rumunskim zunanjim ministrom Titulescu in našim ministrom ‘Marinkovičem sta ob priliki nastopa Titulescu-a izmenjani depeši, v katerih oba ministra izražata svoje prepričanje, da bosta obe v Mali antanti združeni državi vzajemno delali za ohranitev miru.
Za predsednika poljske ljudske stranke Piast je bil na kongresu v Poznanju zopet izvoljen Witos.
Maršal Foch je izjavil nekemu angleškemu listu, da se boji, da v 15 do 20 letih izbruhne nova svetovna vojna.
Admiral Koch, znan po svoje udeležbi v bitki pri. Skagerraku, je pri kopanju v Vzhodnem morju utonil.
BORZE 13. julija.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.495 — 13.525 (13.51), Budimpešta 9.935 blago, Curih 1093.5 do 1C96.5 (1095), Dunaj 7.9975—8.0275 (8.0125), London 275.9 — 276.7 (276.3), Newyork 56.7 do 56.9 (56.8), Pariz 222.5 denar, iPraga 168.2 do 169 (168.6).
Zagreb. Dunaj 7.9975 — 8.0275, Berlin 13.49 — 13.52, Budimpešta 9.91	9.94,	Ita-
lija 307.67 — 309.67, London 275.0 276.7, Newyork ček 56.7 — 56.8, Pariz 222.125 do 224.125, Praga 168.2 — 169, Švica 1093.5 do 1096.5; češkoslovaške krone 166.2 — 167, italijanske lire 303.5—305.5, madžarske krone 9.835 — 9.865.
Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.38, London 25.22375, Newyork 519.60, Pariz 207145, Milan 28.23, Praga 15.40, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.175, Dunaj 73.125.
Efekti.
Ljubljana. Investicijsko 84.25 — 0, Vojna škoda 342 — 343.50, Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 150 — 150 (150), Mer-kantilna 0 — 98, Praštediona 850, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 138 — 0, Stavbna 55
—	0, šešir 104 — 0.
Ljubljanska blagovna borza (13. t. m.). Tendenca za les neizpremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona bordonalov, od 28-28 do 37-39, od 5—10 m, fco vagon meja po 330. Deželni pridelki: Nudi se nova baška pšenica, promptna, 76 kg, brez doplačila, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni po 335—340; nova baška pšenica, za julij, avgust, 77-78 kg, 2%, brez doplačila, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni po 342.5 do 345; nova sremska pšenica, promptna, 77-78 kg, 2%, brez doplačila, slov. postaja, mlevska tarifa po 330—332.50; stara baška pšenica, promptna, 75-76 kg, slov. postaja, plač. 30 dni po 330; turščica baška, fco slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni po 225; turščica baška, slov. postaja, običajna tarifa po 230; turščica banatska, slov. postaja, običajna tarifa, plač. 30 dni po 222.50. Tendenca čvrsta.
O	CEM RAZMIŠLJAJO PETROGRAJSKI OTROCI?
V	enem od petrograjskih delavskih okrajev so priredili te dni učitelji anketo, na katero so povabili 4000 šolskih učencev (dečkov in deklic) v starosti 10 do 15 let. Na anketi je bilo stavljeno učencem vprašanje: »Kaj bi storil, če bi mel klobuk, ki te napravi nevidnega, če ga deneš na glavo?«
i	Petrograjski učenci so odgovorili na vpra-
1	sanje večinoma samo z enim stavkom. Odgovori pš so bili kljub temu tako zanimivi, da so frapirali učitelje, stariše in javnost, ki je bila o rezultatu ankete obveščena po pe-trograjski »Krasniji Gazeli«.
Anketa je bila anonimna, zato so odgovarjali učenci na stavljeno jim vprašanje lahko brez skrbi in odkritosrčno. Navesti jim je bilo treba samo, je-li pisec učenec ali učenka in koliko je star.
Na vprašanje »kaj bi storil, če bi imel čarovni klobuk«, so dali otroci med drugim sledeče odgovore:
»Ukradel bi ves denar v Leningradu« »Vlomil bi v trgovino draguljarja.«
»Ubil hi angleškega kralja ter sedel sam na njegov prestol.«	,
Ena od leningradskih devojčic je najbolj negovanje lepote, zato je dejala, © bi uporabila čarodejni klobuk za to, da »• »Nakradla čim največ pudra in karmina.« Anketa je ugotovila, da bi, kot ugotavlja »Krasnaja Gazeta« 25% sovjetske mladine rado kradlo.
Mnogo otrok je navdušenih tudi za politiko, in sicer za »visoko« politiko.
»Na Kitajsko bi šel«, piše eden od frkov-cev, »ter bi ustanovil tam sovjetsko državo.«
-Vse Angleže bi zastrupil«, piše drugi fr-kovec.
»■^Prepotoval bi ves svet, ubil bi vse buržu-je ter razdelil njihovo premoženje med delavce, piše tretji smrkavec.
Leningrajske punčke so nekoliko bolj nežne, kljub temu pa bi jim bila v svrho realiziran ja njihovih želj prav dobrodošlo sredstvo tatvina.
»Rada bi imela mnogo perila. Zato bi obiskala s čarodejnim klobukom na glavi naj" večje trgovine ter bi nakradla finega perila, kolikor bi ga mogla sploh nesti,« tako je odgovorila ena od sovjetskih deklic.
Druga je dejala: »Izpremenila bi se v lady Pickford.«	j
Neki »bakfiš« pa je napisal: »Poročila bi Hary-a Pila.« — Mogoče, da se deklici to po* sreči brez čarodejnega klobuka.
Marcel Prevost:
U3
Don-Juanke.
Vstopil je bil, in predno je vedela, kaj se je zgodilo, se je bil sklonil na njeno roko. Čutila je, da ji je nekaj orosilo prste. Če bi bila ta tišina trajala le nekaj trenotkov dalje, bi se bila Albina izdala: v materinski ljubezni bi bila potegnila tega velikega otroka nase. Toda v svoji bolesti je bil napravila tako trdne sklepe, da jih ni mogla pozabiti. Umaknila mu je roko, a pri tem napela vso svojo energijo.
  Roger, bodite pametni. Imava se pomeniti zelo
resne stvari.
Njene besede so donele suho in bile v ostrem nasprotju s prijaznim Rogerovim pozdravom. Ves preplašen se je dvignil, rekoč:
  Res je... Oprostite mi, da sem pozabil na to.
Obnoviti morava najino prijateljstvo, saj se že šest dolgih dni nisva videla. Ali ste bili hudo bolni?
Zadnje besede je dejal skoraj brezbrižno, kot da bi jo hotel užaliti. Toda le težko je skrival svojo notranjo bolest. Albina je to uganila in milo odgovorila:
— Da, težke ure sem preživela in še danes mi ni
popolnoma dobro.
—Nikdar niste bili lepši kot danes, je zašepetal
Roger.
V tem trenotku je ona spoznala, da je s temi besedami uničil njen načrt in hotela je pogovor skrajšati. Ko se ji je hotel približati, mu je dejala:
 Rekla sem vam že, da se imava pogovoriti resne
Zad60n je čutil, kako so se mu čeljusti stisnile in skušal
je ironično reči.	....	 „<>
— Da, mislil sem si... Ali je kaj “ovega
— Ne, Roger, nič novega ni, toda v teh šestih dne , ko sem bila sama, sem marsikaj premislila.
r je bil v tem trenotku stopil k njej in jo prijel za obe roke, ona pa je tiho nadaljevala:
— Roger, zločin bi bil, če bi vam svoje življenje obesila na vrat. Mladenič štirindvajsetih let, krepak in pogumen, ne more poročiti dvainštiridesetletne žene.
On je odkimal, rekoč:
— Ljubim vas!
Ona se mu je umaknila in padla nazaj v naslonjač ter dejala:
— Moja lepota skriva toliko utrujenosti, toliko gnusa... In razen tega nimam pravice, družiti se z mladino. Pustite me govoriti. Saj ste napram meni otrok. Zadnje dni sem spoznala, da imam samo sestrsko ljubezen do vas (ni si upala reči »materinsko«). K sreči nisva šla v ljubezni bolj daleč ...
Ni mogla končati, kajti Roger jo je divje vprašal:
— Ali mi to očitate?... Ali sem se obnašal preveč spoštljivo?	,	,
— Ne, Roger. Toda ne glejte me tako preteče. Dober in pošten možak , ste in ne obžalujte tega. To mi danes dovoljuje, da vas osvobodim svoje osebe. Ne morem va mnatvezti breme žene, ki se začenja starati... in ki ima svojo preteklost.
Njene besede so bile tako obupne, da je Rogerova jeza nenadoma ponehala.
— Nekaj se je moralo zgoditi v teh dneh.
— Ne, prav nič.
— Govorite, vse hočem vedeti.
— Zgodilo se je to, da sem začela razmišljati: Videla sem svoje dosedanje življenje jasno pred seboj, kot da bi gledala življenje tuje žene... In, Roger, prepovedujem vam, da bi poročili tako žensko. Vi ste po štena, nedolžna duša.... Taka zenska m^zai vas.
Roger jo je poslušal smrtnobled in naenkrat je
vzkUknih	kakQ stQ.e gtvar. Vendar -e reg) kar
so mi pravili. Ljubimca imate sedaj in nočete ga zapustiti.
— O, Roger, to pa ni res!
Naenkrat je pozabila vso svojo bolest, dvignila se je in ga prijela za zapestja in prvič ga je v svoji zmedi tikala:
— Nalagali so te. Roger, odkar te poznam, nisem
pustila nobenega moškega blizu.
— Vidim, da ne lažete ... Toda povejte mi pravi
vzrok, ki naju loči.
Ona se je preplašeno umaknila in zajecljala:
— Saj sem vam ga že povedala. Prestara sem za
vas.
Roger jo je gledal ostro in prvič je opazila v njegovih očeh ironijo. Molčala je, kajti ni več imela energije-
— No prav, je dejal hladno.
Razumela je, da se norčuje iz nje in čutila je, a se bliža nesreča kot človek čuti veter pred viharjem-
— Dobro, naj bo, morda imate po vsem tem prav-Zakaj naj bi imel predpravice, ko gotovo ne prekašal« vaših prejšnjih ljubimcev ... Vrag vzemi poroko! A m* pak njihov naslednik pa postanem vendarle lahko.
Pri prvem koraku, ki ga je storil, da jo pritegne nase, je tako naglo odskočila, da je prevrnila mizico, i® je knjiga odletela na preprogo.
— Nikoli, nikoli! je zakričala in proseče dvignila
roke.
Toda on je bil že pri njej. Čutila je, da se nahaja v jeklenih kleščah. On ji je pa divje siknil, sklonjen čez njo.
(Dalje prih.)
Na veliko 1
Nizke cenel
GALANTERIJA
D. M. C. prejico, dišeča mila, iiice, vilice (pribor) alpaka, aluminium, škarje za prikrojevanje in obrezovanje tri, žepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri
JOSIP PETELINC-U, Ljubljana
Blizu Prešernovega spomenika, ob vodi.
Postrežba tožna 1 Mizkecece! Na veliko 1
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. * o. *•» Ljubljana
nudi
naifineiii In najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zah tavajta ponudbo. «••« Talofon *tov. »m.
TehnICno In hlgljanieno nafmodf maja orejena kliarna v Jugoslaviji. 0 ^ Pisarna i Ljubljana, Dunajska coata It. la. M* •»•Vatr.
Širite „Narodni Dnevnik**!
Carinsko posrednifki In ipedicijskl bureau
»GROM«
f LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkami „OROH“.	Tolalon 2454.
Podruinlce: Maribor, Jesunlee, Rakek.
Obavlla vso v to stroko spadajoča posla najhltroja In pod kulantnlmi pogoji, lastopnlkl druSbo spalnlh^vM 5.0.1. sa okspraana
TISKARNA WMERKUR“
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. telefon Štev. »52.	^
Se priporoča xa vse v tiskarsko stroko spadajoča dela
MALI OGLASI.
Zs ruki besedo se plai* BO par. Za debela tiski*, pa Din 1.-.
Prodajalka
dobra mo« v mešanem blagu, feli premeni h mesto. C«aj- dopise na u»revo tega lista pod
>Z a n e s 1 j l
Drva - čebin
WoHovt l/n. - Telel-J* Gospodična
išče posojilo do 1000 Di» za dobo enega leta, katerega bi odplačevala n«" sečno 250 Din i obreatm^ Ponudbe na upravo »od »Dobre obresti«
»UllsteUrtT
Weltgeschichte«
(elegantno vezano) » Din 1000 naprodaj. «■" slov v upravi.