Štev. 2. V Maribon^HŽ^januvarja 1887. VIII. tečaj-
Uhaja 10. in 25. dan vsakega mesoca, ter velja za celo leto S gld., za pol leta t gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. —Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) vredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravni&tvu: Iteisorstrasse S v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebinal Humor v šoli. — „Bodi usmiljen." — Drobtinice. — Logika — Dopisi. — Razne stvari. — Listnica. — Inserati.
Humor v šoli.
Veselost je nebo, pod katerim vse obrodi, le — strup ne.
Je li treba, da nam pripoveduje risarjev svinčnik, slikarjev čopič in pisateljevo pero, da še vlada pedantično kopito v marsikateri šoli celo v slednji četrtini slavnega 19. stoletja? — Li nima vsaki od nas vsaj enega znanega sotrudnika, ki prevzet od nravne resnosti in dostojenstva svojega poklica, vsako stopinjo in vsako besedo natanko odmeri in hudobnemu svetu le redko kedaj privošči skromen nasmehljaj? Zares nikjer se ne najde toliko okornega, pe-dantičnega in suhoparnega bitja, kakor baš med učiteljstvom, bodi si potem na nižjih, srednjih ali višjih šolah. Težko je občevati s tako, trikrat v resnosti življenja vtopljeno osebnostjo; pomilovanja vredni pa so otroci, ki se morajo vklanjati takemu poveljstvu. Varuje je le dober genij, ako tudi v poznejem življenju enako svojemu mojstru „ne plačujejo zaklad vednosti s svojim srcem." Zatorej bi radi vpeljali v šolo gosta, ki takemu suhoparnemu bitju rad nagaja in včasih morda tudi v življenju brez vsake škode učitelju klobuk na stran potegne. Dober tovariš je, katerega menimo in nikakor se ne sme zamenjavati z ostrim dovtipom, ki mu je soroden ali z robato burko — on je med žalobo in veselostjo, med resnobo in šalo v sredi stoječ, povsodi priljubljen humor. On nikoli ne žali, se pogosto nahaja pri priprostih ljudeh z dobrim srcem in se grdega vselej izogiblje. — Gostu s takim priporočilom naj ne bodo nobene duri zaprte in mi le želimo, da je vsak nastopen stavek ključ, ki mu odpre vsake duri.
V ta namen razvrstimo našo razpravo v nastopna dva dela: I. Humor in učenec;
II. humor in učitelj.
I.
Oni v duševnem življenju otroka vtemeljeni način, kako se mu življenje kaže in kako deca življenje in naravo razumeva, je studenec otroške sreče, nevsahljiv vir mladostne veselosti, katera se čudovito blišči v otroškem očesu D4S* Današnji štev. je priloženo književno naznanijo F. Tempsky-je v Pragi.
r „ , J 1	2
\ - ■ « • j
in tudi na odrasle tako dobrodejno vpljiva. To veselje na najskromnejšem, ti ljubeznjivi odnošaji s zunanjostjo, ta tiha sreča otroškega srca, vse to .naj se ne moti, ampak kolikor možno otroškemu življenju ohrani. Ce se nekoliko nje-guje, se to stanje tudi dalje ohrani, kakor mislimo, in le oni stariši in učitelji omulijo te nježne cvetke z neprevidno roko iz drevesa otroškega življenja, kateri težijo potem, izgojiti si naglomodre, zgodaj zrele otroke. Ti revčeki navadno ne poznajo mladostne spomladi, v njihovem srcu gospoduje — oh le prezgodaj — jesen! — če li ne trga poznejšno življenje list za listom iz venca mladostnega veselja? Naj že tudi šola to delo opravlja s teo^ da pri izobraževanju razuma srcu ničesar ne privošči in vsak pojav notranje sreče in veselja z ukorom in grajo zadušuje? Dobro nam je znano, da se mora šola vsega z resnobnostjo poprijeti, ako hoče vspešno izvrševati svojo zadačo; tudi ne zastopamo one zmeri, ki hoče, da naj je pouk in učenje le igrača. Vendar pa menimo, da zategadelj še ni treba, da otroški duh diha v šoli le težek vzduh, marveč naj se otroku smehlja tukaj nebo mirne veselosti in žarki veselega in dobrega srca naj mu krepčajo telo in dušo. Suhoparni nazori o naravi in življenju učencu še v zrelih letih presedajo. Sedaj, in baš sedaj javi se mu svet občutkov. — Da pa je vendar mlad človek, ki si je zaklad otroških občutkov ohranil, ki se svojim bližnjim blagodušno ravna, ki se vsakega lepega djanja v življenju, vsakega veličastnega umetnijškega dela in vsake se v naravi javljajoče prikazni veseli, da je tak mlad človek v sedanjem času redka prikazen, kdo je temu kriv? Na to odgovarjati ni v našem namenu; tudi bi nas to predaleč odpotilo od našega smotra.
Opozarjati je nam le na to, da se v šoli veselo in srčno razumevanje življenja gojiti more in se tudi naj goji, zlasti zato, ker se to ni treba učencu še le kot kaj celo novega posebno pojasnjevati, ampak ker se taki nazori o življenju v učenčevem bitju Se nahajajo in je le treba je gojiti in krepiti.
II.
Ees je posebna sestava: humor in učitelj. Bi se pa bilo tudi čuditi, ko bi učitelj pri tem, kar se dandanes od njega zahteva in pri tem, kar zato ima, svoj humor — izgubil? In -vender se lahko opazuje— nekaj z za-nekaj z občudovanjem, — da učiteljstvo vkljub slabej plači in drugim neugodnostim svoje dolžnosti vselej zvesto in vestno izpolnuje. Upirajoč se na to resnico tudi upamo, da bosta učitelj in humor drug drugega gotovo našla in kot dobra tovariša skupno v prid šole delovala.
Humor ima svoje korenine globoko v učiteljevem srcu in se pojavlja po nenavadnem utripanju usten, po blesketanju očij, po mirni in veseli milobi, katera se tako po učiteljevi osebi, kakor po njegovih delih razleva in katera se utemeljuje celo v svetem pismu z besedami: »Pustite male k meni priti"! — Humor ne da čez učiteljeve ustne jezne besede, seže učitelju v roko, kedar jo je v kaznovanje povzdignil, nadvladuje celo mnogokrat razum in povzročuje med učiteljem in učenci ono prijazno in prikupljivo občevanje, kojega šolski despot niti ne pozna. Zraven take milobe in nedolžne šale na primernem mestu pa dober red lahko obstoji, nasprotno pa v šoli, kjer se humor in strahovanje
ne bratita ali celo ne poznata, vlada ali nered ali pa strah; ako pa se učenci učitelja preveč boje, ga le malo ljubijo.
Vera in poezija, zgodovina, petje, oddih in igra dajo priložnosti dovolj, da se polje pouka zasadi z najmilejšimi cvetlicami, katere se svojo barveno lepoto in se svojo vonjavo olepšajo vsak poznejši spomin na šolo in učitelja. Ob jednem se pa mora mladina odtrgati tudi vladajočemu materijalizmu in na-peljavati se k vzornosti! Vpljivajmo pametno in ljubeznjivo na mlado srce, od-vračujmo ga od vsokdanjosti in od jalovega mamonovega veselja,, napeljujmo otroške misli do vzvišenih zakladov življenja, gojimo v njih požrtvovalnega duha občestvenosti in pristnega človekoljubja v smislu naše vere in krščanske ljubezni, in ustanovili smo si močne stebre, po katerih se bode ovijalo bodočega zaroda blagonosnejše notranje in zunanje življenje!
Gotovo je to pač najtežja zadača, katero ima šola izvrševati, a spada tembolj v njeni delokrog, ker je mladina za take vpljive najbolje dovzetna. Da se dovolj ojačijo, treba je le, je prav rano vcepiti in skrbno gojiti.
Naj se torej razprostira čez šolo ono nebo „pod katerim vse obrodi, le — strup ne.
—---
„Bodi usmiljen"
Praktična obravnava borilnega spisa, štev. 25, str. 22, II. Berilo.
1. Uvod.
Kje ste zdaj ? V šoli ali učilnici. Zakaj pridete v šolo ? Da bi se učili. Kaj se učite tukaj v šoli? Brati, pisati, računiti itd. Kaj še se učite? Kako se imamo obnašati in kaj nam je storiti, da nas bodo imeli radi učitelji, drugi ljudje in tudi ljubi Bog. Kedaj pridete v šolo ? Zjutraj. Kedaj neha šola pred poldnevom? Ob 12. uri. Kaj delajo ljudje, kedar je ura dvanajst? Kosilijo ali obedujejo. Kaj si pa vi prinesete se seboj za kosilo ali obed? Kruha, sadja, potice. Kdo vam vsega tega priskrbi ? Stariši. Kdo pa zopet starišem to podari ? Ljubi Bog. Komu se imajo tedaj otroci za potrebni živež zahvaliti ? Starišem in pa ljubemu Bogu, od katerega prihaja vsaka reč. Ali so vsi učenci tako srečni, da dobijo vsak dan svoj kos kruha? Ne. Kateri stariši pa ne morejo svojim otrokom kruha dati? Ubogi ali revni. Cesar navadno ubogi ljudje nimajo? Lastnega zemljišča, da bi jim zrastlo dovolj žita in drugega živeža. Kako pa si taki Jjudje kruh služijo? Da hodijo k kmetom delat. Ob katerem letnem času se takim ljudem najhuje godi? V zimi, ko ni pri kmetih nobenega zaslužka. Kaj tedaj storijo ubožci? Prosijo si živeža pri premožniših ljudeh. Kako pravimo onim ljudem, ki radi siromakom in revežem pomagajo? Dobri ljudje, usmiljeni ljudje. Kakšni so pa oni, ki nočejo ubogim pomagati, če tudi imajo več, kakor sami potrebujejo? Neusmiljeni, trdosrčni, požrešni ljudje. Komu se taki ljudje močno zamerijo? Ljubemu in pravičnemu Bogu. Kaj daje in pošilja Bog namiljenim ljudem? Zdravje in svečo,
2. Pripovedovanje berila po učitelju
Bilo je lepo jutro. Solnce je stalo že visoko na nebnem oboku. Otroci po vaseh se zbirajo na odhod v bližnjo šolo. Tudi učenca Lukež in Primož sta korakala po širokej cesti v vaško šolo. Za kosilo sta bila oskrbljena, kajti vsaki je imel velik kos kruha v roki. Na potu ju sreča ubogo oblečena žena, ki je nosila na rokah majhnega otroka. Ona ogovori Primoža rekoč: „Ljubi deček! daj mojemu lačnemu otroku košček kruha, danes še ni ničesar jedel." Primož pa odvrne, da je sam lačen. Žena je morala žalostno gledati, kako Primož z vidnim veseljem otepa kruh. Lukec, slišaje prošnjo in trden odgovor svojega tovariša, stopi pred ženo in ji podari svoj kos kruha. Se ve, da bi tudi on lahko kruh sam jedel, pa njemu se lačen otrok v srce usmili. Lukec z veseljem gleda, kako željno otrok kruh vzame in uživa. Mati se dečku zahvali za prejeti dar, ter odide. Lukec pa je bil zelo vesel, da je zamogel pomagati ubogemu otroku.
3. Učitelj povprašuje ii. pr.:
O kolikih učencih sem vam pravil? Kako jima je bilo ime? Kam sta hodila? Kaj je imel vsak za kosilo? Kdo ju sreča med potjo? Kaj je imela uboga žena v naročju? Katerega dečka je žena ogovorila? Kaj je rekla? Kaj pa odgovori Primož? Kaj je storil Lukec? Zakaj je dal Lukec svoj kos kruha? Cesar je bil zdaj Lukec vesel? Kaj pa je rekla žena usmiljenemu Lukcu? Kako je bilo sedaj Lukcu pri srcu? Kakošno srce je imel tedaj Lukec? Kakošnega srca pa je bil njegov tovariš Primož?
4. Učenci berilo pripovedujejo.
, 5. Učitelj berilo počasi in lepo prebere. 6. Učenci čitajo 2—3krat. 7. Učenci čitajo posamezue stavke in učitelj pojasnnje manj umljive besede.
8. Nauk se razvije.
Kako je bilo ime učencema, o kojih smo govorili? Primož in Lukec. Kam sta šla? V šolo. Kaj sta imela oba se seboj? Kruh za kosilo. Kateri je dal lačnemu otroku kruha? Lukec. Kakšno »rce je imel Lukec, ker se mu lačen otrok usmili? Dobro, mehko, usmiljeno. Kakšnega srca pa je bil Primož, ker se ni zmenil za prošnjo uboge žene? Trdega, neusmiljenega. Kako pa je bilo Lukcu pri srcu, ko je dal lačnemu otroku kruha? Lahko, dobro, vesel je bil. Kdo je Lukca najprej pohvalil za njegovo dobro delo? Vest. Kateri še ve povedati, kaj je vest? Vest je tisti čuden glas, katerega je Bog človeku v srce vtisnil, da nam pove, kaj je dobro ali kaj hudo. Kako se je žena Lukcu zahvalila? Bog ti plačaj, dober otrok. Kdo nam tedaj to poplača, kar ubogemu storimo? Dober in pravičen Bog. Katerega dečka hočete posnemati? Usmiljenega Lukca. Komu hočete radi pomagati, če boste mogli? Revežem, beračem, bolnikom itd. Je li usmiljenost lepa čednost? Da. Kedaj pa se mora človek že lepili čednosti vaditi? V mladosti.
Glejte! Tudi med vami so nekateri ubogi učenci, katerim manjka včasih grižljeja. Radi pomagajte tedaj takim in podarite jim kak košček kruha, ali
kak sad, saj veste, kako hudo trpeti je glad. Ako bodete svoje revne tovariše radi imeli ter jim pomagali, bode vas imel rad ljubi Bog, kateri deli vsem dobrim otrokom obilo sreče. Radi se spominjate besed Kristusovih: „Kar bodete mojemu najmanjših storili, to bodete storili meni." Ako bodete imeli usmi-Ijenje z vašimi součenci, tako se vam bodo pozneje usmilili tudi vsi revni ljudje. V svoji poznejši starosti se boste prepričali, da so resnične besede: „Kdor je usmiljenega srca, tudi usmiljenje najde" in „kar smo siromaku storili, to smo Bogu samemu podarili."
9. Vaje v gladkem branju.
10. Naloge.
a)	Pripovedujte to berilo.
b)	Napišite to berilo tako, kakor da bi Lukec pripovedoval.
c)	Napišite to berilo tako, kakor da bi to žena pripovedovala.
d)	Napišite enako pripovest, ter si mislite namesto učencev dvoje pastirjev in namesto žene, starega berača, ki je zabredel v gozdu. Josip Lasbahar.
--4©»-
Drobtinice
za zgodovino slov. šolstva.
Matej Slekovec.
(Dalje.)
Ormož, nekdanji Hollermus, ki je v torek pred vnebohodom Kristusovim 1. 1331. od štajerskega maršala Hardeka ptujskega in njegovega brata Friderika dobil meščanske pravice, kakor so jih Ptujčani imeli,1) dobil je svojo prvo šolo v prvi polovici 16. stoletja. Ustanovili so jo očetje frančiškani v svojem samostanu in jo oskrbovali do 1. 1786., ko je cesar Jožef II. tudi ovi samostan razpustil. Bila je normalka, zato se je redovnik, ki je v šoli podučeval, imenoval in podpisoval „normalista". L. 1783. bil je tak o.Tadej Zupančič.2)
Početkom 18. veka ustanovili so pri farni cerkvi sv. Jakoba za farano trivialno šolo. Na tej je bil 1. 1732 učitelj Ignac Mayerberg. L. 1756. se imenuje Mihael Ganster, 1. 1757 Franc Stingl, 1. 1760. Anton Kotnjak, 1. 1771. Matija Babic, 1. 1783 pa Mihal Kirbis.3) Ker so slednjemu križniki bili stanovanje vzeli, prenehala je trivialna šola za par let, a 1. 1787. sojo zopet odprli. L. 1803 so postavili novo učilnico. L. 1808 je prišel za učitelja in cerkovnika v Ormož Alois Spende. Bojen 1. 1780. v Deutschlandsbergu, ni znal slovenski; zato ljudje niso bili ž njim zadovoljni. Bil je tudi zelo neuljuden in posebno kot cerkovnik len. Farani so ga o priliki vizitacije dne 26. junija 1. 1811. pri knezoškofu tožili in vsled tega bilo mu je naročeno, za snago v cerkvi bolj skrbeti, proti ljudem pa se uljudno in prijazno obnašati, da ga bodo čislali in mu z
') Rokopis v dvorni knjižnici na Dunajn štv. 13,996.
2)	Knezoškofijski arhiv v Mariboru.
3)	Matične knjige v Ormožu.
veseljem otroke v šolo pošiljali. Konečno mu je bilo še svetovano, naj z ozirom na to, da slovenski prav ne razume, prej ko prej za drugo učiteljsko službo na Nemškem prosi. Dotični zapisnik pravi, da je L 1811. izmed 110 vpisauih učencev le 42 šolo obiskovalo. V nedeljsko šolo je hodilo 25 rokodelskih učencev.
Alois Spende je kmalu potem odšel, in na njegovo mesto je prišel v Ormož Franc Šantl. Ta si je kot učitelj v kratkem času toliko slavo pridobil, da je ormoška šola na vse strani slovela. V obče se je trdilo, da tako izvrstnega učitelja v Ormožu še niso imeli in ga zaradi slabih dohodkov menda tudi ne bodo. Dne 21. avgusta 1. 1819. je obiskal šolo ptujski naddekan, Karol Jožef Kellner, in otroci — bilo jih je 101 — so izvrstno odgovarjali. Nedeljsko šolo je obiskovalo 99 otrok. Dekleta je učiteljeva soproga učila šivati in plesti. V dotičnem zapisniku stoji konečno ta-le opomba: „Dieser Lehrer ist mit allen guten Eigenschaften eines braven Schullehrers begabt; er ist mSssig, geduldig, eifrig, giitig mit den Kleinen. Nur Schade, dass er mit der windischen Sprache nicht besser bekannt ist, daher auch die windische Jugend nur langsame Fort-schritte macht."1)
Ljutomer, prijazen trg ob vznožju obraščenega Kamenščaka na rodovitnem Murskem polju ima precej staro šolo. Prvi do zdaj znani učitelj je bil „ludirector" Janez Schvvarz 1. 1617., o katerem zapisnik omenja, da je svoje dolžnosti marljivo opravljal. Da ni bil le organist in pevovodja razvidi se iz tega, ker zapisnik o mežnarju pravi, da ne zna duhovniku pri sv. rneši streči in da storijo to nekateri dečki, ki šolo obiskujejo, „qui scholas frequentant".2) Dalje imenuje se v cerkvenem računu od 1. 1688. Jožef Hueber, ki je kot organist in „Schullmaister" dobival iz cerkvene kase na leto 40 gld. plače. Njegovo ime zasledimo še 1. 1690. in 1692.
L. 1717. 25. avgusta bil je učitelj Anton Eaab poročen s Klaro Teke-rinis, ki mu je že 12. novembra t. 1. rodila sina Andraša.
Od 1. 1725. naprej zasledimo v matičnih knjigah učitelja Antona Kočker-ja. Dne 11. avgusta t. 1. je bil boter. Soproga Dora, roj. Vuk mu je rodila sledeče otroke:
1726 24. junija Marijo Ano. - 1727 19. avg. Jožefa, — 1729 27. avg. Marijo, — 1731 12. novembra Leopolda.
Umrl je 30 let star in je bil 7. januvarja 1734 pokopan. Sledil mu je Jožef Amring. Bil je domačin in rojen v Ljutomeru 24. marca 1710. S soprogo Trezo, roj. Raab je imel sledeče otroke:
Barbaro, ki je bila 4. decembra 1735 pokopana; — Marijo Evo, rojeno 28. marca 1737, — Marijo Cecilijo, rojeno 31. decembra 1738 in Jožefa, rojenega 10. januvarja 1740.
Zapisnik od 1. 1739. pravi o njem: „Ludimagister Joseph Amring, alt 29 Jahre, im Dienst alhier in das 6 Jahr hat Keine beschvverde; hat auch einige Jugend zu instruiren, vveliche offters v. dem H. Pfarrer in der Christlichen Lehr untervvissen u. examinirt wirdt."
L. 1740. dne 23. aprila je župnik sprejel „propria auctoritate den Schol-master Johann Michl Marco, ohne selben der Herrschaft zu praesentiren".
') Knezoakofijski arhiv v Mariboru.
2) Knezoškofijski arhiv v Gradcu.
Zaradi tega je grajščinska gosposka župnika Matjaša Petka tožila pri vladi, pa dolgotrajna pravda se je vendar-le rešila ugodno za župnika.
Janez Mihael Marko se je zaradi bolehnosti 1. 1745. službi odpovedal in je umrl 60 let star dne 3. junija 1758.
L. 1745. dne 23. aprila je bil za organista in cerkovnika sprejet Janez Jurij Kokl, ki si je 27. julija t. J. vzel v zakon Marijo Ano, rajnega učitelja Antona Ročker-ja hčer. Ž njo je imel več otrok, in sicer:
Janeza Jurija, rojenega 4. aprila 1746. Ta je bil dne 11. marca 1769 v Gradcu v mešnika posvečen in je prišel najpred za kaplana v Selnico ob Dravi. Od ondot so ga 1771 premeščili v Kamnico. L. 1787. je bil prvo leto kaplan pri sv. Juriju na Ščavnici, od marca 1793 do 1805 pa je pastiroval pri sv. Vidu niže Ptuja, kjer je kot deficient umrl 3. nov. 1827.
Lovro, roj. 7. avgusta 1748, — Marija Ana, roj. 11. januvarja 1751, — Leopold, roj. 30. sept. 1752, — Andrej, roj. 25. nov. 1754 in Liza Marija Magdalena, roj. 11 junija 1757.
Janez Jurij Kokl je umrl 38 let star 20. marca 1758. Po njegovi smrti so med župnikom in grajščinsko gosposko navstale zaradi pravice imenovanja zopet dolgotrajne tožbe, in zaradi miru se je župnik ovi pravici odpovedal.
V jesen 1. 1758. je bil imenovan za učitelja, — domačin Leopold Ročker, sin bivšega učitelja Antona Ročkerja. Soproga mu je bila Ana Marija Spiller in mu rodila:
1759 5. marca Jožefo Marijo, ki je umrla 28. marca 1760, — 1762 13. januvarja Antona Vincenca Fer., — 1763 4. marca Jožefa Vincenca, — 1764 22. marca Jurija Vincenca, — 1765 19. maja Janeza, — 1766 30. novembra Andreja Franca, — 1768 25. septembra Trezo in 1770 24. novembra Andreja.
Umrl je 40 let star v hiš. št. 73. in je bil 6. novembra 1771 pokopan. Njemu je sledil Franc H ar ni g, kateremu je žena Ana, roj. Guster 20. avg. 1773 rodila sinčeka, ki je bil na ime Franc Ks. krščen.
L. 1774 je bil učitelj Anton Sebecz. Soproga mu je bila Ana Marija Murko, ki mu je rodila:
1774 24. avgusta Franca Jerneja, — 1776 17. februvarja Trezo Julijano Marijo, — 1777 13. novembra Leopolda, — 1780 15. novembra Marijo Cecilijo in 1782 30. maja Antona Jurija.	*
Ko mu je 25. nov. 1779 bil sinček Leopold pokopan, imenovan je v mrtvaški knjigi „der kunstreiche Schulmaister." Umrl je 39 let star 28. julija 1782. Njegov naslednik je bil Jurij Rit z. L. 1787. se imenuje parkrati Anton Ledinek, BSchulmeister1' — potem pa zopet Jurij Ritz, ki je umrl v Ljutomeru hiš. št. 100 30. nov. 1803 — 48 let star.
Leta 1795. se imenuje prvi učiteljski pomočnik „Kantnar"' — Jožef Stibler, 1. 1800. pa Karol Knopf, „kantor".
J. Ritz-ev naslednik je bil Filip-Moray, kateremu je že 1806 sledil Ljutomeržan Andrej Huber. Ta si je 22. januvarja 1809 vzel v zakon Ano, 50 let staro vdoyo raj. Jurija Belaja, ki mu je pa že 27. marca 1810 za sušico
umrla, črez dva mesca, 27. maja 1810 je vzel 46 let staro vdovo Nežo Frolich in je umrl 52 let star 17. januvarja 1816.1)
L. 1811. je obiskovalo 62 otrok šolo v Ljutomeru.
(Dalje sledi.)
--
Logika.
Spisal Dr. Josip Križan,
kr. gimnazijski profesor v Varaždinu.
(Dalje.)
§ 98. Dokaz glede dokazne moči.
Dokaz glede dokazne moči ali je nujno istinit, verjeten ali neverjeten ali dvomljiv.
Nujno istinit je dokaz, ako je moč dokaznih razlogov tolika, da iz njih istina slediti mora Taki dokaz imenuje se dokaz ad veritatem in je strogo znanstven dokaz.
Verjeten je dokaz, ako v predmetu samem toliko nahajajočih se znamenitih dokaznih razlogov našteva, da moremo stavek ali dokazni sod priznati za istinit. ker je več razlogov za istino nego proti istini. Ta dokaz strogo ne dokazuje, ker ne izloči tega, da tudi protivno more istinito biti, itak je v znanostih znamenit, ker je osnovan na objektivnih razlogih. Dvojba, ki jo vča-sih za seboj pušča, zmanjšuje se tem bolj, čim več razlogov se iznajde.
Dokaz je neverjeten, ako je moč dokaznih razlogov proti istini dokaznega soda močnejša od onih za istino.
Dokaz je dvojben, ako je moč dokaznih razlogov za istino dokaznega soda enaka onej proti istini.
Brez vsake znamenitosti za znanost ali od silnega vpljiva na slušatelje je dokaz glede osebe (argumentum ad hominem).
Ta dokaz ne poslužuje se dokaznih razlogov, ki iz vsebine predmeta izvirajo, ampak iz razlogov, ki izhajajo iz osobnosti onih ljudij, katere hočemo o tem ali onem prepričati. Slabost, naklonjenost, predsodki, pohlep, dostojnost itd. so razlogi, s katerimi se iz istinitih stavkov posledki dotle izvajajo, dokler niso prepričanja ali pregovora vzročevali. Ta dokaz ne deluje na um, ampak na voljo, ker on ne dokazuje, temveč pregovarja.
Med verjetne dokaze štejemo dokaze prilike in dokaz navoda in z temi moramo se natančneje upoznati.
§ 99. Dokaz prilike,
[argumentum per analogiam.)
Z dokazom prilike izvaja se sklep ali nujno istinit ali samo verjeten, po tem namreč ali je prilika popolna (analogia exacta) ali nepopolna (analogia in-completa s. probabilis).
') Ovi podatki so posneli iz matičnih knjig ljutomerske župnije.
Popolno priliko more se samo tedaj sklep izvajati, ako poznamo vse znake vsebine pojmov ali ako so vse lastnosti ali posameznosti predmetov ali stvarij znane. Obrazec popolne prilike je ta-le:
S ima znake a, b in c, ali iznašli smo dalje,
da znake a, b in c ima tudi P; tedaj sledi popolnej priliki, da je S tudi P.
Ali S ima znake a, b, c.
S je P; tedaj ima tu po popolnej priliki P znake a, b, c.
Dokaz nepopolne prilike osniva se na pravilu: Čim več znakov in last-nostij imata dva pojma, predmeta ali stvari enakih, tem veča je verjetnost, da imata tudi vse druge še neznane znake in lastnosti enake in da sla tedaj istovrstna.
Obrazec nepopolnej priliki je ta-le:
Ako ima pojem A znake ali lastnosti: a, b, c, d, e;
_pojem B pa „ „ „ a, b, c;_
tedaj je po nepopolnej priliki verjetno, da pojem B ima tudi znake in lastnosti d in c in da je tedaj v pojmu A zadržan.
Eazlog, da moremo sklepati z dokazom nepopolne prilike iz nekaterih enakih znakov ali lastnostij na enakost vseh drugih, je njihova medsebna zveza, ker en znak ali lastnost zahteva drugo. Da je namreč ta posebna zveza in posebnost vsakega znaka, tedaj bi lehko sklepali, iz enakosti enega na enakost vseh drugih.
Popolna prilika rabi se mnogo v računstvu. Tako je n. pr. prosto pravilo trojno poraba popolne podobnosti.
Dalje dokazuje algebra veliko dokazov s pomočjo popolne podobnosti. V drugih znanostih pa se ona zato manjo rabi, ker ne moremo niti pojmov niti njihove zveze dovoljno natančno določiti in z besedami označiti.
Po nepopolnej priliki sklepamo iz lastnosti in oblike zemlje na lastnost in obliko drugih nebeških teles.
Zvezdoslovje uči, da ima premičnic-a Mart nekatere lastnosti, ki na zemlji vzrokujejo rastlinstvo, in zato ono sklepa po nepopolnej priliki, da so verjetno tudi na Martu rastline. Zvočni traki imajo večinoma lastnosti, ki so trakom svitlobe enaki, ker pa zvočne trake vzrokuje trepetanje, tedaj je verjetno, da tudi trake svitlobe stvarja trepetanje.
§ 100. Dokaz navoda.
Tudi dokaz navoda je ali popoln (inductio completa s. exacta), ali nepopoln (inductio incompleta).
Popolni navod izvaja sklep po pravilu: Ako imajo vse posamezne vrsti A, B, C . . . istega roda S znak ali lastnost P, tedaj je nujno istina, da ima tudi ves rod S znak ali lastnost P. Obrazec mu je tedaj:
A in B in C.....in N so P
S je ali A, ali B, ali C... . ali N vsi S so P.
S popolnim navodom spoznavamo obče lastnosti, vrsti istega roda, in rabi se posebno mnogo v prirodnih znanostih, računstvu in geometriji.
Ker pa mnogokrat vseh členov ali vrstij roda S ne poznamo, ampak samo njih določeno množino, zato ne moremo vselej izvajati nujno istinitega sklepa: vsi S so P, ampak samo verjetnega, in baš zato moremo se tudi nepopolnega navoda posluževati. Nepopolni navod osniva se na pravilu, čim več posameznih vrstij istega roda ima isti znak ali lastnost, tem veča je verjetnost, da ima ta znak ali lastnost tudi ves rod in tedaj vse druge še zdaj neznane vrsti. Obrazec mu je tedaj:
Znane vrsti A, B in C . . , . so P
S je nekaj A, ali i?, ali C.....
tedaj je verjetno, da so vsi S P.
N. pr.: Vodenec, dušeč in kislec pokoravajo se Mariottovemu zakonu; plini so ali vodenec, dušeč ali kislec; tedaj je verjetno, da se vsi plini pokoravajo Mariottovemu zakonu. (Lind. stran 289.)
Z nepopolnim navodom poslužujemo se neizmerno mnogo v občem žitku. Tako n. pr. često sklepamo iz lastnostij in pogreškov, ki smo jih opazili na nekaterih ljudeh na lastnosti in pogreške celih narodov. Mnogokrat predrznemo se znanje človeka presoditi z nepopolnim navodom uže po nekaterih besedah njegovega govora. Nepopolni navod vodil je do mnogo iznajdeb, posebej v znanostih, ki so na izkušnji osnovane. Teči del prirodnih zakonov iznašlo se je namreč njegovo pomočjo. Tako n. pr. vodil je nepopolni navod Newton-a, ko je s poskusi z majalcem iznašel, da teža na zlato, srebro, svinec, les, pesek, vodo deluje z enako jakostjo, ker on je sklepal iz teh poskusov, da teža na vsa telesa enako deluje.
Opazka. Z nepopolnim navodom se vsebina pojmu roda razširjuje in popolnjuje; nepopolua prilika pa znano vsebino pojma roda razširjuje vsebino kateremu drugemu pojmu, ker ona pripisuje mu razve znanih znakov, tudi vse drugo znake pojma roda. Navod doseže to z uže znanim obsegom, prilika pa z uže znano vsebino.
Verjetnost obeh more se ali povečati ali pa zmanjšati, po tem namreč, ali v navodu število isto lastnost imajočih vrstij in v priliki število posameznosti stvarjajoče vsebino pojmu rase ali pada. Iznajdemo pa v navodu samo eno posamezno vrst, ki nima z drugimi iste lastnosti, prestane tudi njegova verjetnost; prilika pa se vniči, čim iznajdemo med primerjajočimi pojmi samo na enem edinem pojmu znak, vsled katerega znaka se ta pojem s pojmom roda ne zlaga.
Navod in prilika sta med seboj v ozkej zvozi in se v mišljenju mnogokrat oba združena rabita.
§ 101. Pravila pravemu dokazu.
Pravila, po katerih se pravi dokaz ravna, da se njim doseže njegov znameniti namen, tičejo se:
1. Dokaznega soda. 2. Dokaznih razlogov. 3. Dokazne oblike.
1. Na dokaznem sodu pazi:
a)	Ali je morebiti očit, ker takrat ga dokazovati ni treba.
b)	Ali je dokazni sod za dokazovanje prikladen. Neprikladen je dokazni sod, ako izrazuje kako načelo, katerega z našim mišljenjem prekoračiti ne moremo ; ali ako je stavek, ki se z dosedanjim napredkom znanostij še dokazati ne more.
c) Dokazni sod ne sme se v dokazu zmeniti s katerim drugim sodom, ker tedaj ne dokazujemo tega, kar smo dokazati hoteli. To se dogaja, ako kateri pojem dokaznega soda s kakim drugim pojmom zamenimo, in ako pojme med-sebno premenimo in se tem s vsebino ali obsegom oddalimo od dokaznega soda. Ta pogrešek imenuje se |isra{Jasic si? aXXo -;šwc ali žrepoCijteaic. Ako se spremena dokaza včini na vlašč, tedaj imenuje se pogrešek mutatio elenehi, ako se pa napravi nevedomo, tedaj imenuje se pogrešek ignoratio elenehi. Temu se ognemo, ako dokazni sod glede vsebine in obsega natančno določimo, ker tedaj se od dokaznega soda ne oddalimo niti s vsebino, niti z obsegom.
(Dalje sledi.)
-««.-
Dopisi.
Teharje. 15. dan januvarja. Celjsko učiteljsko društvo je imelo dne 13. jan. t. 1. svoje prvo letošnje zborovanje. Navzočih je bilo 20 udov. Po prijaznem pozdravu je otvoril g. predsednik zborovanje ter je navzočim predstavil gdč. Kordež in g. Klemenčiča kot nova uda našega društva.
Po odobrenju zapisnika o zadnjem zborovanju in prečintanju došlib dopisov sledilo je predavanje g. Brezovnika o knjižnicah za ljudske šole. Gospod govornik nam je najprvo podal načrt, po katerem se naj šolska knjižnica uredi, ter nam je dalje navedel a) knjige, katere se posebno priporočajo za šolske knjižnice, b) knjige, katere se posebno ne priporočajo, a če so že v knjižnici, naj se obdrže, c) knjige, katere se ne priporočajo in d) knjige, katere se naj zatirajo. Na splošno željo g, govornik koncem obljubi, da svoj referat ob priliki v „Popotniku" objavi.*)
Iz poročila tajnika g. Ogorelca o društvenem delovanju v m. 1. povzamemo sledeče: „Leto 1886. sme se šteti najlepšim letom društvenega delovanja. Sicer je bilo radi neugodnega vremena prvo zborovanje še-)e 1. apr., a noyo izvoljeni odbor se je poprijel z vso resnostjo dela, in gg. društveniki so ga s tako pridnostjo podpirali, da je bil vsak zbor sklepčen. Kot posebno veselo znamenje omeniti mi je skupno zborovanje z savinjskim učiteljskim društvom dne 8. julija v Žalcu. Pri tej priliki se je bratovska in stanovska prijaznost tembolj utrdila. — V začetku leta štelo je društvo 3 častne in 30 pravih udov. Med letom je pristopilo 9 pravih (gg. Ogorelec, Gostinčar, Stukel, prof. Žolgar, Šah, Brence, Zemljič, Zemljak, gdč. Kalmus) in 1 podporni ud (g. dr. J. Sernec). Izstopili pa so 4, in sicer g. Fr. Fučnik in g. P. Krajnc vsled smrti, g. Fr. Pečevnik vsled preselitve v rogatski okraj in g. Kokot.
Društvenih sej se je udeleževalo povprečno 18 udov. Zborovanja pa so bila 8. apr., 6, maja, 10. jun., 8. jul., 11, nov. in 2. dec. Samostalne predmete so obravnavali ti-le gospodje:
Brezovnik: 1. Učni poskus iz samotologije (dne 10. jun,). 2. Poročilo o četrti štajerski učit. konferenci (dne 11. nov.). Kocbek: črtice iz botanične zgodovine (dne 2. dec.). Meglič: Javne preskušnje na ljudskih šolah ob koncu šolskega leta (dne 8. jul.). Petriček, Kocbek: Učna slika iz domovinoslovja (dne 8. jul.). Rupnik: 1. O vzrejenju drevesc do presajenja na določeni kraj (dne 6. maja). 2. Trtoreja s posebnim ozirom na poletno cepljenje (dne 10. jun.). Supan: O varstvu živali (dne 11. nov.). Važnejši sklepi so bili: 1. Prošnja do dež. šol. sveta, da bi bil na enorazrednicah vsak prv.i četrtek v mescu radi zborovanj prost. 2. Prošnja do dež. šol. sveta za vpeljavo starih tiskovin."
*) Prav (ako.
Uredn.
Iz poročila blagajnika g. Kregarja smo razvideli, da je imelo naše društvo v minulem letu za 2 gld. 51 kr. več dokodkov kot stroškov. Za pregledovalee računov se volijo g g. Koderman, Jare in Gostinčar.
Na to se je vršila volitev novega društvenega odbora. Voljen je bil predsednikom g. Brezovnik, podpredsednikom g. Lopan, tajnikom g. Gostinčar, blagajnikom in knjižničarjem g. Petriček, pevovodjem g. Sipan, in odbornikoma gg. Zupanek in Klopčič.
Društvenina ostane v bodoče pri starem. Naročili si bomo t. 1. „Popotnika" in „Padag. Zeitschrift".
Prihodno zborovanje se bo ravnotam, kakor do sedaj, vršilo 10 febr.
A. 0.
Od sv. Marjete. Pri glavnem zborovanju učiteljskega društva za ptujski okraj se je 13. t. m. zbralo častno število društvenikov v ptujski okoliški šoli.
Gospod prvosednik nadučitelj Fran Šijanec otvori zborovanje s pozdravom na navzoče ter pred obravnavo dnevnega reda odda besedo nadučitelju gosp. Robiču, zastopniku našemu v okrajnem šolskem svetu. Ta naznani, da se je danes v imenu učiteljstva novemu g. c. kr. okr. glavarju predstavil ter mi izrazil udanost učiteljev iz okraja.
Gosp. okrajni glavar mu je po prijaznem sprejemu javil, da bi se današnjega učiteljskega zborovanja rad osebno udeležil pa je službeno zadržan. Pri tem zagotovi učiteljstvo svoje naklonjenosti.
Na to se izvoli četvorica, ki se naj v imenu društva č. g. okrajn. gla varju pokloni, ter se ročno odpošlje. V deputaeijo so bili voljeni gg. nadučitelja Možina in Robič, učitelj Weinhard in podučitelj Zdolšek.
Po odhodu deputacije preide se k dnevnemu redu s posebnim pozdravom novo pristopljenih gg. tovarišev in sicer gg.: naduč. Hren, učitelja Megla in Gradišnik. — Poročilo g. prvosednika nam zelo na tanko pokaže stanje društva, iz katerega sledi, da akoravno smo precej tiho delovali, nam vendar dober vspeh ni izostal.
Društvo je imelo 6 mesečnih zborovanj ter so sledeči poročevalci predavali: g. I. Strelec: Zgodovinske črtice o kralju Matjažu; g. D. Serajnik: o petju v ljudski šoli; g. Tone Porekar: o vojaški telovadbi v ljudski šoli; g. Kaukler: o konferenčnih prašanjih; g. c. kr. šolski nadzornik IvanRanner: o obravnavi šolskih zamud. Gosp. predsednik nazdravlja nadalje mlajše gosp. tovariše, priporoča slogo in zaupanje med tovariši ter tudi petje v društvu. Konečno se zahvaljuje gg. poročevalcem in prijateljem društva za njih trud in podporo.
Gosp. blagajnika poročilo ni celo povoljno, ker nekateri g. udi vedno s plačilom letnine odlagajo. Zaostalo se bode pobralo in tako spravilo yse v pravo tir.
Radi prekratkega časa je gospod poročevalec I. Strelec za danes kratko in jedernato predaval o „Domoznanstvu-\ a naznanjeno nalogo: „Duševni in fizični nagoni in napake pri otroški odgoji" bo pa razpravljal v dveh prihodnjih zborovanjih. On razpravlja načrt za sestavo domovinoslovja za posebne kraje, navede pripomočke, iz kojih se lahko nabere gradivo, ter še našteje več pomanjkljivosti, ki se pri kronikah nahajajo.
Došla deputacija od gosp. c. kr. okr. glavarja naznani po g. Možini o prijaznem sprejemu tamkaj. Želje g. okr. glavarja so: naj učiteljstvo povsod svoje dolžnosti izpolnuje, ter z vzajemnostjo z narodom živi.
V posameznih slučajih sme vsak priti k njemu in on hoče vsakemu po možnosti ustreči.
Gosp. prvomestnik vesel z vsemi to poročilo sprejme in g. glavarju trikratni „Živijo" zakliče.
Sledila je volitev odbora po listkih ter so bili sledeči gg. izvoljeni: Fran Žiher, predsednikom; Fran Suher, podpredsednikom; Ivan Strelec in Fran
Megla, tajnikoma; Ivan Kavkler, blagajnikom; Tone Pore kar, knjižničarjem; J. Robič, Toni. Romih in A. Vidovič, odbornikom.
Pregledovaleem računov sta voljena: g. naduč. Možina in g. Copf. — Staremu odboru se izroče najtoplejša zahvala,
Med raznimi predlogi se je pogovorila tudi resolucija grašk. uč. društva o zadevi premeščenja učiteljev, ter se ji povsem pritrdilo.
Konečno še se sprejme predlog g. učitelja IV. Zadravca, izreče splošno priznanje in zahvala g. nadučitelju Neratu, uredniku »Popotnika" za trud, ki ga je imel z dobro nam došlim »Popotnikovem koledarjem", kar se s tem potom razglasi.*)	W.
Iz Krškega. Vsakemu učitelju je znano in večkrat se je že poudarjalo, kako koristno bi bilo, ko bi dobivali tibogi otroci, ki morajo zaradi oddaljenosti opoludne čakati na popoludanski pouk, kaj gorke hrane. Pri nas se je posrečilo učiteljstvu ljudske šole to vresničiti, kajti početkom decembra preteklega leta ustanovil se je v Krškem „gospejinski odbor za pogostovanje ubogih šolarjev." Udje te šolarske kuhinje so one gospe in gospodje, ki so se zavezali na mesec plačevati primeren donesek v denarju, ali pa, ki jemljo primerno število otrok o poludne na hrano na dom. Načelnica odboru je blag. gospa Josepina Hoče-varjeva, ki ob jednem plačuje po 20. gld. na mesec. Na ta način dobi vsak šolski dan do 50 oirok o poludne hrano in sicer, razen onih, ki hodijo na dom, vkupno v neki hiši. — Ali ne bi bilo mogoče, tudi drugod kaj tacega napraviti ? Poskusite!
Krškemu prebivalstvu pa bodi izrečene najtoplejša zahvala za toliko bla-gočutno požrtvovalnost!	G.
Iz Prage. Misel Jos. Sokola, našega unetega boritelja za slovansko vzajemnost, katero je bil razvil na onem spominavrednem shodu na Velehradu 1. 1885., se je vresničila. Z znano gorečnostjo izpeljuje se to po vsej Českej, vzlasti pa v zlati materi Pragi in nje najbližjej okolici, in prvi, ki na tem delajo so češki učitelji Praški in najbližje okolice mesta — Sokol *e na Velehradu poudarjal, da bomo storili prvi korak k slovanski vzajemnosti stoprav takrat, kadar se bomo s svojimi slovanskimi brati porazumevali vsak v svojem materinem jeziku brez nemškega tolmača. — Uvaževaje le to priredilo je praško „Pedagogijsko društvo" že tekom lanskega leta poseben tečaj z imenom „Maškova škola slovanskych jazyku". Učiteljem tej šoli posrečilo se je da bi ti požrto-valnega in navdušenega gojitelja slovanskih jezikov, tudi mej Vami dobro znanega gospoda Jana Lega. Njemu smo prepustili voliti oni slovanski jezik, s katerim mu je drago pričeti pouk. Izbral si je slovenščino, Vaš materini jezik. Zakaj? Rekel je, da ravno slovenski narod izmed vseh slovanskih naših bratov najbolj potrebuje pomoči naše. Vse leto je neumorno učil svoje mnogobrojne poslušalce tega jezika na podlagi Cegnarjeve prestave češke „Babička", katero je spisala Bož. Nemčeva. Poslušalcev je imel vedno dovolj, učitelji, učiteljice, dijaki, duhovščina ti so redni njegovi učenci. Ko bo letos sklenil ta tečaj, prišel bo poučevati Hrvaščino. — Z vspehi sme biti zadovoljen. Hvaležne svoje slušatelje učil je slovenski jezik razumeti, seznanil jih je se zgodovino Vašega naroda ter vzbudil tako pri mnogih željo tesnejega združenja slovanskih bratov. Tudi mej praškim učiteljstvom je storjen nov korak k tesnejemu združenju slovanskih učiteljev. A pedagogijsko društvo „Beseda učitelska" je dobro uvidelo, da „Maškova škola slovanskych jazyku" koristi le učiteljem, zlate Prage in nje najbližje okolice, a učitelji z dežele da nimajo od nje nikakoršnega haska. Sklenilo je te dni, da bode pridjalo svojemu listu „ Beseda učitelska" po enkrat na mesec posebno prilogo, v katerej bode gojilo učenje slovanskih jezikov. Uredništvo te priloge je prevzel blage volje neumorni g. Jan. Lego z največjim
*) Lepa hvala.
Ured,
veseljem. Ta korak bode gotovo ukaželjnemu učiteljstvu po deželi ugajal. Ne bom na dolgo in široko razkladal namena te priloge; napisati Vam hočem raje, kar pišejo o tem politični naši časopisi. Tam beremo:
„Gojitev slovanskih jezikov. Odbor praškega društva „Beseda učitelska" je sklenil pri odborovej seji z dne 14 novembra m. 1. da bode društvenemu časopisu „Beseda učitelska", katerega sam zalaga počenši z novim letom pri-deval, menjaje z že sedaj izhajajočo metodično prilogo, prilogo slovanskih jezikov. V tej prilogi se bodo sistematično poučevali slovanski jeziki in sicer tako, da bode vsako leto bralec in prijatelj tega študija v toliko poučen v jed-nem jeziku, da bode lehko umel spise dotičnega naroda. — Znani in navdušeni pospeševatelj slovanske vzajemnosti, slavist g. Jan Lego je prevzel na željo in prošnjo odborovo uredništvo te priloge ter bo prišel s poukom slovenščine. Kadar bodo čitatelji ta ali oni slovanski jezik toliko znali, da bodo umeli izvirne dopise, jel bode list take dopise prinašati. Ob jednem bode prinašal list tudi preglede pedagogijske in mladinske literature dotičnege jezika. — Da pa bode bralcem olajšano razumeti izvirne dopise, izdal bode gospod predavatelj tudi besednjak dotičnega jezika, katerega bo vsako leto poučeval.— Odbor upa, da bode ta prememba časopisovega programa posebno ljuba vsem mlajšim učiteljem še zaradi tega, ker ostane naročnina na list ista kakor dosedaj"-	•
Nadepolni začetek je torej storjen in mej Cehi rasto gorke simpatije do Slovencev. Cehi podajajo bratskim Slovencem zaupno svojo desnico. Je-li bodo Slovenci vzprejeli? Nam bodo-li naše težnje po vzajemnosti z enakimi težnjami plačali? Upam, verujem!
Lepo misel, da se sporazumemo mej sabo, moramo z vsemi močmi pospeševati. Tudi jaz bom rad po svojih močeh to izvrševal. Pomozi nam Bog!
Bohumir Patera.*)
----
Novice in razne stvari.
[Troški za ljudsko šolstvo na Kranjskem) po posamičnih šolskih okrajih za leto 1887: černomeljski okraj: 12.926 gld., kamniški: 15100 gld. kočevski: 24.250 gld., kranjski: 20.050 gld., krški: 19 900 gld., litijski: 16.150 gld.. logaški: 16.200 gld., okraj Ljubljanskega mesta: 14.900 gld., okraj ljubljanska okolica: 19.700 gld., novomeški okraj: 18 550 gld., postojinski okraj: 25.613 gld., radovljiški okraj: 13.850 gld.	Po »Narodu"
[Šolska statistika v Evropi.] Avstrija ima pri 37 milj. prebivalcev 29.000 šol za 3 miljone učencev, torej po 109 učencev za vsako pojedino šolo. Na 1300 prebivalcev pride po jedna šola; šolski prinosi pa znašajo za vsako dušo 96 cent. — Nemška ima 42 mil. stanovnikov, 60.000 šol za 6 mil. učencev, torej po 100 učencev za vsako šolo in na 700 prebivalcev po jedno šolo; prinosi znašajo po l "95 frnk. za pojedino dušo. — Na Francoskem ima 37 mil. stanovnikov 71 000 za 5 mil. učencev, torej za 500 po
*) Ta dopis nam jc došel posredno po vrlem našem sotrudniku na Slovenskem, kateremu ga je poslal gospod pisatelj, v Pragi delujoč učitelj, s prošnjo, „da ga naš „Po-potnik" v jedni svojih številk priobči", kar „Popotnik" seveda z veseljem stori. Kakor nam naš prijatelj tudi piše, mu je g. Bohumir Patera obljubil še večkrat kaj pisati o šolskih in drugih razmerah bratskih nam Cehov. „Popotnik„ bode gotovo rad priobčeval spise iz spretnega peresa novega našega sodelovalca, ki nam tako živo popisuje delovanje čeških, posebno pa še praških učiteljev na narodnem polju. Svojo dotično pismo sklene prijatelj: »Mogoče se tudi naši kolegi v slovenski metropoli predramijo iz dolgega spanja k novemu delovanju za našo stvar. Naj ta klic daljnih naših kolegov ne bo Klas vpi. jočega v puščavi."	•	Uredn,
jedna šola za 69 učencev; prinosi so za vsako dušo 1*48 frk. — Angleška ima 34 mil. prebivalcev in 47.000 šol za 2 mil. učencev, torej za 600 preb, po jedno šolo in za vsako šolo po 40 otrok, prinosi znašajo po 48 cent. za stanovnika. — Španija šteje 17 mil. prebivalcev in ima 29.000 šol za 3 mil. učencev, torej za 6u0 prebivalcev po jedno šolo z 56 otroki; prinos je za dušo 1-4 frk. — Euska ima 74 mil. ljudi in 32.000 šol, koje štejejo povprek po 36 učencev, torej pride na 2300 prebivalcev po jedna šola. „Hrv. Uč."
(„Narodna šola".) V „Narodu" beremo veselo vest, da se je pričelo v pisateljskih krogih živahno delovanje za »knjižnico za mladino", katero bode jela redno izdajati „Narodna šok". Maogo pisateljev je naznanilo odboru svoja dela, in tudi naši najodličneji pesniki niso odrekli svojega delovanja.
[Erjavec Fran t.) Nemila osoda slovenski narod hudo tepe! Zopet nam je vzela neizprosljiva smrt eden najmočnejših stebrov slovenske književnosti, najiskrenejšega rodoljuba in pospešitelja slovanske vzajemnosti. V noči od 12. na 13. t. m. umrl je namreč v Gorici g. Fran Erjavec, c. kr. profesor na tamošnji višji realki naglo za mrtvoudom. Njegovi posvetni ostanki bili so 15. t. m. na novem mirodvoru v Gorici sijajno izročeni hladni zemlji. — Eanjkega zasluge naštevati nam zmanjkuje prostora, pa vsaj je glasno oznanujejo njegova dela, katera vsaj inteligenten Slovenec dovolj pozna. — Erjavčev spomin naj živi med nami na veke! Lahka mu žemljica!
[Dobrodelnost kneza primasa na Ogerskem.] Neka razpravica povodom njegovega jubileja našteva svote, katere je knez priraas ogerski, kardinal Si m or, za obče in dobrotvorne namene potrošil. Za povišanje prvobitnega imetka primicijalne (lieceze bil je investiran 1,425.561 gld. Za šolske namene daroval je 810.052 gld., za podpiranje duhovnikov svoje dieceze 397.150 gld.; za oskrbljevanje vdov in sirot 357.000 gld. in za pogorelce in in po povodnji poškodovane 800.300 gld. Za kulturne namene pa je žrtvoval knez primas 180.000 gld. izdavši 100.000 gld. za svojo knjižnico, 80.000 gld. pa za svojo galerijo slik.	.	„Hrv. Uč."
[Slovenski jezik med češkim učiteljstvom.] Ceski učiteljski list „Beseda učitelska" začel je prinašati letos izpod peresa iskrenega prijatelja Slovencev, g. Jan. Lego-ta prilogo slovanskih jezikov. V prvej številki „Besede
učitelske" pravi g. Lego: „.....da začenjamo s slovenskim jezikom, nam daje
glavni povod nujna potreba, da bi češko učiteljstvo v zadevi Slovanstva, osobito pa v zadevi šolstva stopilo v čilo dotiko s svojimi južnimi kolegi, podpirajoč jih s svojimi izkušnjami z bratsko ljubeznijo v njihovem najplemenitejšem prizadevanju, da bi se od njihovega poklica skoro odstranilo ono trnje, ki slovensko narodnost duši....." „P?iloha slovanskych jazyku" obsega uvod, v
katerem navaja g. pisatelj politiško razdeljenje Slovencev in staroslovenske spomenike iz predcirilske dobe; uvodu sledi teoretiški del in posebne razlike med češkim in slovenskim jezikom v glasoslovju in izgovoru. Za primer je dodana: »Gospodova molitev" in „Evangelij sv. Lukeža 1,26 — 28". Posamezne besede so bogato opravljene z naglasom, kar svedoči, da g. Lego slovenski jezik temeljito pozna. (Primerjaj današnji dopis iz Prage. — Ured.)
[Poziv!] „Pedagogiško društvo" v Krškem prosi vse one gospode pisatelje, ki imajo pripravljen kaki spis za „Pedagogični letnik", katerega bode izdalo imenovano društvo, naj istega blagovolijo kmalu doposlati. — Ob jednem se p. n. učitelji (učiteljice) in šolski prijatelji z nova uljudno vabijo, da v obilen) številu pristopijo k društvu, ker le z vkupnimi močmi bode mogoče krepko napredovati in obširen „letnik" izdati. — Letni donesek je 1 gld.
Odbor.
[Knjigotržna tvrdka F. Tempsky-ja v Pragi.] obče znana po izdaji raznovrstnih šolskih in znanstvenih knjig — obelodani zopet nekaj jako zanimivih del v češkem jeziku, na katere s tem upozarjamo naše, češkega jezika vešče p. n. bralce. Natančneje o njih naznanja dotična priloga današnjega našega lista.
Vabilo. (Celjsko učit, društvo) ima v četrtek, 10. februvarja ob 11. uri dopoludne v celjski okoliški šoli svoje mesečno zborovanje. Dnevni red: 1. Petje. 2. Zapisnik. 3. Društvene zadeve. 4. Namen petja v ljudski šoli; govori g. Ig. Supan. 5. O učnih pripomočkih; govori g. Jos. Klopčič. G. Poročilo pregledovalcev društvenega računa za 1886 1. 7. Nasveti. — Tovariši! Da se v obilnem številu zberete, prosi in pričakuje	odbor.

Listnica.
Gospod F. K. v Srn.: Tako jo prav! Vse drugo Vam naznanimo v pismeno. — Gosp. A. K. v Sr.: Zakaj se tako malokedaj oglasite? — G. M. K. v S.: Prosimo potrpljenja; sicer pa prelepa hvala za Vaš trud! Da ste nam vrlo zdravi! — Gosp. H. P. v R: Lo tako naprej! Morda se kmalu zopet vidiva. Srčen pozdrav! — Gosp. — gl.— nRičot" se no strinja z našim programom; ne zamerite in poskusite kaj druzega. — G. A. 0. v T.: Menimo, da sto zadovoljni. Le še večkrat kaj!
NATEČAJ, is.	Učiteljsko mesto.
Na enorazredni ljudski šoli v Ulimju se učiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilni vrsti in prostim stanovanjem definitivno ali tudi provizorično umešča.
Prositelji za to mesto naj svoje redno obložene prošnje z dokazom, da so vspo-sobljeni subsidarično poučevati tudi katoliški veronauk, potom predpostavljenega okr. šol. sveta do 20. februvarja 1887 vložijo pri kraj. šolskem svetu v Ulimju, pošta Podčetrtek (Wind. Landsberg).
Okr. šolski svet Kozje, dne 12. januvarja 1886.
Predsednik Rugtnih s. r.
Biblioteka paedagogickyh klassiku českyli i cizicL
(Priporočena po vsem časopisju češkem!)
Izdat, in uredn. Fr. Bayer.	Gl. sodelavec: J. Havelka.
Del I. „Drobne članki" c k. šk. rady, univ. prof. Dra. G. A.
Lindnera. Cena gld. 1.86. Del II Jana Amosa Komenskeho »Sebrane spisy vyhovatelske".
Sv. II. (Vycbazi). Del V. VI. Vybrane spisy Montaigneovy a Sebrane spisy Jana Ev. Kosiny.
Za celo leto (li! seš.) predplača se 3 gld. 70 kr., za pol leta 1 gld. 86 kr. — Prvi letnik stoji le 1 gld. 86 kr. (mesto 2 gld. l6 kr.)
V Prerove na Moravč.
Vydavatelstvo rBibl. paed. klassiku".
UC P- n. naše dosedanje naročnike, ki še niso svoje naročnine ob novili, prevljudno prosimo, naj to prej ko slej storijo, da jim zamoremo list redno pošiljati.
Novi naročniki lahko dobo tudi še lanski letnik (obsegajčo: Slomšeka, kot pedagoga), vezan komad po 3 gld.
Izdajatelj in urednik M. Nerat.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,