Pošvto!ovinf113 Leto VIII, št. 210 Ljubljana, sreda 7. septembra 1927 Cena 2 Din UpravniStro: * Ljubljana,Precei nor« ulica it. 54. — Telefon St. 2036. inseratnl oddelek; Ljubljana, Prešci-nora ulica St. 4. — Telefon St. >49* * ' "i Podružnici: Maribor, Aleksandrova Su 13 v»vi|wj — t — - —----- Račun pri poštnem Cek. zavodu: Ljub-iana St. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr.* 105^41. (f f «»= Igtiaja ob A. gjutraj. s= Stane mesečno Din 25'—, za inozemstvo Din no-— neobvezno. Oglasi 3u caritu. Uredništvo: Liubliana, Knatlova alica štev. s/L Telelon št. 2072 in 2804, ponoči tudi št. 20^4.. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik z a gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 6. septembra. V Ženevi so se sestali vnanji ministri maloantantnili držav, da se razgovore o aktualnih problemih sodobne situacije in usmerijo enotno politiko Male antante na zasedanju Društva narodov. Da je Mala antanta tudi sedaj trdna in kompaktna, ni treba niti naglašati. Izmed točk, ki pridejo na zasedanju v razgovor, se je gotovo najbolj tiče bolgarska težnja po novem vnanjem posojilu, do neke mere tudi grška prošnja ia posojilo, ki je že v ugodnem stadiju. Naša javnost pa gotovo z največjim zanimanjem pričakuje vesti o tem, v kake razgovore bosta prišla naš in bolgarski vnanji minister. To se je pokazalo tudi na razgovorih, ki sta jih imela oba ministra z novinarji pred odhodom v Ženevo. Pričakuje se, da se v Ženevi razmerje med našo in bolgarsko diplomacijo šc izboljša. Italijani hitijo zatrjevati, da jugoslo-venska vnanja politika nima in ne more doseči uspehov. Miren in nepristranski opazovalec temu prav gotovo ne bi mogel pritrditi. Ne more se sicer reči, da imamo za seboj že zmago v borbi z nasprotujočo nam italijansko diplomacijo, toda še manj more govoriti o svoji zmagi Rim. dasi so bile zanj šance mnogo ugodnejše. Vsekakor smo še na sredi borbe, ali na pozicijah, ki nam dovoljujejo najtrdnejšo vero v bodočnost. Zares, — balkanska politika je v znamenju mnogostranske borbe med Italijo in Jugoslavijo in pod to perspektivo je treba motriti vse novejše politične dogodke na polotoku in v veliki meri tudi v srednjem in dolnjem Podunavju. Italija je pač dosegla uspeh v Albaniji in v Madžarski, toda niti ta dva uspeha za celotno situacijo ne pomenita toliko. kakor bi se zdelo na prvi pogled. Albanija bi mogla postati za nas neposredno opasna šele, kadar bi vanjo stopila Italija; ali ravno tu je važno, da imajo Albanci radi Italijane, dokler jim pošiljajo orožje in jim posojajo denar, da pa bi se njihovo prijateljstvo takoj ohladilo, kakor hitro bi bili protektorji v deželi in se skušali v njej trdneje,^?, sidrati. Da je tako, je Albanija že^eBi^ krat pokazala. Kar se tiče Madž^H^. je bil uspeh siguren vsakomur, kdor ji obljubi izpolnitev šovinističnih aspiracij, pa nai bi bil to lord Rothermere ali protektorji iz Rima ali kdorkoli drug. Iz tega spoznanja je nastala Mala antanta; da jo je italijansko-madžarska prijateljska pogodba le še utrdila, priča najzgo-vorneje, da tu rimska politika zares ni imela srečne roke. Ključ za situacijo v srednjem Podunavju je namreč faktično v Mali an-tanti; spremeniti je ne more italijanska politika sama, marveč celokupno razmerje sil v Evropi, v zapadni nemški in vzhodni Evropi. Za situacijo na Balkanu pa so najvažnejši odnošaji med našo kraljevino in Bolgarijo. 0 tem smo si danes na Balkanu precej na jasnem in tudi Rim se kljub fašistični megalomaniji zaveda tega. Odnošaji med nami in Bolgari pa se boljšajo; o tem priča vrsta pojavov, ki jih tako naše kot bolgarske časopisje registrira z vedno večjim zadovoljstvom V Rimu smatrajo za naš neuspeli, ker ti ugodni pojavi niso že takoj ob pričetku zbliževalne akcije dovedli do popolnega sporazuma, do prijateljske pogodbe ali celo do združitve obeh držav. Mi pa motrimo stvar z velikim zaupanjem. Zavedamo se, da ne gre le za površno akcijo, za prizadevanje, ki se tiče samo diplomacije in se obseže samo v pismenih pogodbah. Gre namreč za gibanje, ki se tiče vsega naroda, ki ima svoj izvor v prebivalstvu obeh držav in nosi najzanesljivejšo garancijo v razpoloženju in stremljenju mase. Zbliževanje z Bolgarijo stremi za trajno formacijo slovanskega bloka na Balkanu, ki bo za vselej onemogočil imperijali-stične mahinacije tujega sveta, pa naj nastopa tudi v obliki velesil. Tako gibanje potrebuje časa, da dozori. Razrešiti mora vsa vprašanja, ki so še na potu iskrenemu sporazumu, na naj so še tako zapletena. Tudi za to je čas najboljša priprava. Na obeh straneh se situacija pojmuje v tem smislu. Ce bolgarski listi priobčujejo članke, ki razpravljajo o bodoči ureditvi Velike Jugoslavije, je to znak, da gredo stremljenja bolgarske javnosti v isti smeri kot naše. Nihče ne more pričakovati, da bodo te zasnove, ki se ne omejujejo na splošnost, marveč razglabljajo že podrobnosti skupne države bodočnosti, takoj v prvih poskusih prinesle najsrečnejši vzorec, obliko, ki bo takoj primerna interesom na tej in oni strani. Sprožila pa bodo odziv, ki bo prinesel nove predloge in iz tega se bo naposled iz-obličila končna podoba, ki bo postala cilj našega skupnega stremljenja. Velika Jugoslavija bo morala biti taka, da bo jačila in večala našo skupno moč in ne vezala v novem notranjem treniu naše sile. Pri tem bi nam bila sentimentalnost samo v škodo; osnove naši skupnosti morajo brti sigurne in nudile nam bodo obojestransko korist. Pred likvidacijo današnjega režima Davidovicev govor je presekal vse vezi z Vukičevičem. — Demonstracije proti Korošcu. — Pašičevci napovedujejo, da bodo volitve pomedle Vukičevičeve radikale in Vukičevičeve kombinacije s političnega odra vladne radikalske liste edine (takih okrajev je le maio: n. pr. Beograd). Maribor) volijo povsod z drugimi naci-jonalnimi strankami. V teh okolnostih se ni čuditi, da je popolnoma prevladalo prepričanje, da bo 11. september vladne radikale sploh pomete) s političnega odra. Res je. da doživljajo vladni radikali zadnje dni vsled jako energične pro-tiakcije pašičevcev razočaranje za razočaranjem. V zadnjem trenutku skušajo Vukičevič in tovariši rešiti, kar se da. Pritisk na volilce postaja vedno večji, a efekt je vedno manjši. Vzbudil se je odpor, ki ga nobena policija ne more premagati. Vu-kičevičevi neprestani govori ne vzbujajo skoraj nobenega interesa več. Splošno se smatra ministrskega^ predsednika za propadlo veličino. Z njim pa gredo v politični grob tudi vse njegove kombinacije ter njegovi pakti . , Beograd, 6. avgusta, p. Današnji Davidovicev shod je napravil globok vtis. Davidovicev govor v polnem obsegu potrjuje, da obstoja sedanja vladna koalicija le še formalno in da je vsako sodelovanje med DZ in Vukičevičem ter njegovimi ožjimi prijatelji po volitvah izključeno. Mnogo se je opazilo tudi dejstvo, da je Davidovič vrgel Korošca v isti koš z Vukičevičem. Omejal je Ko-roščevo ime stalno v ironičnem tonu, pri čemer so zborovalci burno kričali: Doli s Korošcem. Davidovič je šel tako daleč, da je označil Vukičevičevo neposredno okolico kot leglo korupcije in najnovejša afera v notranjem ministrstvu le podčrtava njegova izvajanja. Na drugi strani pašičevci ugotavljajo, da se je razpoloženje radikalskih volilcev povsod z vso odločnostjo obrnilo proti Vukičeviču. Oni priporočajo «pravim radikalom*, da tam. kjer so Velikanski škandal v Beogradu Radi poneverbe nad 1 in pol milijona dinarjev aretirani blagajnik notranjega ministrstva trdi, da je vse te vsote zapravil današnji Vukičevičev intimus Boža Maksimovič Beograd, 6. avgusta p. Včeraj je bil aretiran blagajnik ministrstva notranjih del Sitna Stepič radi poneverbe 1,645.000 Din. Njegov zagovornik znani demokratski politik Dukanac sedaj proglaša, da Stepič denarja ni sam vzel, temveč da ga je izplačeval po nalogu g. Bože Maksimoviča kot notranjega ministra. Dr. Dukanac zatrjuje, da je Maksimovič iz dispozicijskega fonda nakazoval svojim prijateljem visoke dnevnice, plačeval ogromne zneske posameznim novinarjem, da so napadali ook. Pašiča, dajal- velike podpore svojemu bratu, posojeval visoke zneske raznim znancem in da je na ta način zapravil tudi 500.000 Din, ki so bili namenjeni za poplavljence v Bosni. Dr. Dukanac zatrjuje, da ima o vsem tem ao-kumentarične dokaze. Stepič vztraja pri tem, da je izplačal vso svoto, ki sedaj manjka v blagajni po naročilih svojih predstojnikov. Zatrjuje, da so originali vseh pobotnic v njegovih rokah, a jih noče izročiti preiskovalnemu sodniku, češ da jih bo predložil šele na glavni razpravi, ker se boji, da mu jih danes vladajoči režim da uničiti. Hišna preiskava, ki je bila danes izvršena v Stepičevem stanovanju ie ostaia brez uspešna. Afera blagajnika Stepiča se tako razvija v ogromen korupcijonistični škar.dal ki pomeni za Vukičeviča, katerega r,a;ožji zaveznik je g. Maksimovič, silen idarcc. Vlada ie v zelo mučnem položaju in v ministrstvu notranjih del se vršijo nervozna posvetovanja. Z napetostjo se pričakuje nadaljni razvoj te aiere, ki jo opozicija proglaša za nov dokaz koruptivnosti ofligi dela radikalske stranke, ki na usta g. Vukičeviča trdi, da bo očistil javno fcviienje... Fašisti nadaljujejo... Gorica, 6. septembra, o. Tukajšnji pre= fekt je razpustil telovadni krožek v Kom= nu in prosvetno društvo v Idriji pri Bači. Praga proti Rothermereu Praga, 6. avgusta, d. Snoči se je vršila seja občinskega sveta. Uvodoma je podal župan dr. Baxa izjavo, v kateri je ostro ob» sodil akcijo lorda Rothermerea, povdarja» joč, da je šla češkoslovaška republika pri izvrševanju svojih obveznosti napram nas rodnim manjšinam daleč preko določb glav* nih pogodb Češkoslovaška hoče mirno so* žitje češkoslovaške večine z narodnimi manjšinami in v interesu dobrih odnošajev s sosedi mora najodločnejše zavrniti vsas ko tako akcijo. Tudi posledica Rothermereove propagande Budimpešta, 6. septembra, s. Ponoči so neznanci pomazali vhod v češkoslovaško poslaništvo ter nalepili na vrata listek z žaljivo vsebino. Policija je uvedla strogo preiskavo, obenem pa postavila pred po= slaništvo stalno stražo. Francija proti sovjetski politiki Pariz, 6. avgusta, d. Po svojem povratku z dopusta je sovjetski poslanik Rakovski izjavil novinarjem, da nima niti najmanj* šega namena podati ostavke, ker se je umet no konstruirani aferi tendencijozno pripisom vala velika važnost. Kljub temu pa je že opaziti posledice vedno jačje protiruske propagande tudi v Franciji. Francoskosrus ska pogajanja glede petrolejskih vrelcev so zastala na mrtvi točki, ruski vrednostni pas pirji pa so začeli na pariških borzah rapid* no padati. Sovjeti in Evropa Pariz, 6. septembra, s. «Echo de Paris» poroča iz Stockholma, da je Buharin v iz* vrševalnem odboru predložil poročilo, v kas terem pravi, da je Evropa zrela za revolus cijo. Svetovna revolucija se bo pričela v Franciji. Zato bo vsa pozornost tretje in* tc-rnacijonale obrnjena na Francijo. Chamberlain se sestane z Mussolinijem London, 6. septembra, s. «Central Nems» poročajo, da se bo sredi septembra vršii med Chamberlainom in Mussolinijem sesta* nek v Genovi. Chamberlain namerava te* kom septembra potovati za oddih na svoji jahti »Dolphine® po Sredozemskem morju ter se pri tej priliki sestati z italijanskim min. predsednikom. Admiral Kato umrl Tokio, 6. avgusta, d. Bivši poveljnik ja« ponske mornarice v svetovni vojni, admiral baron Kato, ie snoči umrl. Nemški militarizem še ni mrtev? Pariz, 6. avgusta, d. Ob priliki odkritja spomenika v vojni padlim žrtvam v Orne* su je imel vojni minister Maginod govor, v katerem je naglasil, da mir ki ga ima das nes Evror , ni vreden one zmage, ki so jo izvojevale francoske čete na bojnem po« lju. Včerajšnji napadalci so se zaradi sla* bosti in nesloge zmagovalcev zopet oboros žili in predstavljajo danes novo silo. Nem* ški militarizem še ni mrtev. Francija bi nas pravila največjo pogreško, če bi se napram Nemčiji pokazala slabo. Epilog k umoru v Varšavi Varšava, 6. avgusta, d. Včeraj popoldne se je vršil pogreb Rusa Trajkoviča, ki je bil ustreljen na sovjetskem poslaništvu. Lis sti pišejo, da Trajkovič ni postal žrtev slu. čajne nesreče, marveč da so ga komunisti kot znanega monarhističnega agitatorja pod zvito pretvezo zvabili v poslaništvo in ga tam umdJili. Političen atentat Draždane, 6. avgusta, d. Snoči je bil izs vršen atentat na tajnika ameriškega konzus lata Stegerja. Ko seje vračal iz mesta d os mov, je neznan moški oddal na njega dva strela. Oblit s krvjo se je Steger zgrudil Pripeljan je bil takoj v bolnico, kjer so ga operirali, tako da je izven nevarnosti. Dos mneva se, da je ta napad v zvezi z justifis kacijo Sacca in Vanzettija. Delavski odgovor Baldwinu London, 6. septembra, (lo.) Danes je razpravljal delavski kongres o resoluciji glede odgovora na poziv ministrskega predsednika za industrijalni mir. Baldwin je po ?vojem povratku iz Kanade izjavil, da bi lahko tako industrijalci kakor delavci mnogo pripomogli k industrijalnemu miru. Kongres je Baldwinu odgovoril, da nihče bolj ne želi industrijalnega miru kot delavski stan, toda največja zapreka temu je vlad na delavska politika, ki daljša rudarjem delovni čas in omejuje svobodo delavskih organizacij. Resolucija nadaljuje, da bi takojšen preklic zakona o delavskih organizacijah najbolje dokazal odkritosrčno željo ministrskega predsednika po indnstrijalnem miru. Voditelj transportnih delavcev Bevin je ostro napadel Baldvvina. Dejal je, da pomeni Baldvvinov poziv obtožbo delavstva, češ, da vedno odklanja pogajanja. Govornik je izjavil, da je bil vsak ukrep Baldwina v ostrem nasprotju z njegovim pozivom k industrijalnemu miru. Pod Baldwinovo vlado se je razvila najbolj reakcijonarna delavska politika. Končno je govoril zastopnik železničarjev Thomas, katerega izvajanja so se krila s predgovornikom. Kongres je nato z velikim odobravanjem sprejel predloženo resolucijo. Ahmed Zogu — skaderski princ Skader, 6. septembra, (be.) Ahmed beg Zogu se je proglasil za skaderskega princa. Davidovicev končni obračun z g. Vukičevičem »Združena demokracija bo preprečila diktaturo reakcije" Velik shod Demokratske zajednice v Beogradu. — Ostri izpadi proti Korošcu. — Davidovič razkrinkal Vukičevičeva gesla kot lažniva. — Vsi na volišče 11. septembra pa bo Vukičevičeve-ga režima za vedno konec Beograd, 6. avgusta p. Danes dopoldne se je vršil pred kinom Narkipo že dolgo najavljeni shod Demokratske stranke. Na shodu je nastopil kot glavni govornik g. Ljuba Davidovič. V vseh političnih krogih je vladalo za shod veliko zanimanje, ker je g. Davidovič ponovno izjavil, da bo ob tej priliki definitivno obračunal z g. Vukičevičem. Shodu je prisostvovalo nad 4000 ljudi, kakor do sedaj še nobenemu beograjskemu volilnemu shodu, kar je jasen dokaz, da stoji tudi prestolica v taboru združene demokracije v boju proti plemenski reakciji, ki jo predstavlja g. Vukičevič z dr. Korošcem. Davidovicev govor je izzvenel v pozivu na vse demokratske elemente, da se združijo in složno nastopijo za zmago demokracije. Svoj govor je pričel g. Davidovič z ugotovitvijo, da se slavi danes rojstni dan prestolonaslednika Petra. Zboro. valci so priredili mlademu kraljeviču živahne maniiestacije, nakar je g. Davidovič takoj prešel na politično polje. Naglasil je, da priča že lepa udeležba sama. da se vsi zdravi in pošteni ele-mentj zavedajo važnosti teh volitev in da bodo nastopili složno v borbi za de. mokracijo. »Od mene pričakujete«, je nadaljeval g. Davidovič, »da govorim o notranjem političnem položaju. To sem dolžan storiti tem bolj, ker moram odgovoriti min. predsedniku. (Živahni vzkliki: »Doli ž njim!«) Ne kličite doli, ampak pridite 11. septembra vsi na volišče, pa bo moral g. Vukičevič sam oditi.« Sporočam g. Vukičeviču, če tega morda ne ve, da je v tej državi 1 milijon 300.000 ljudi dalo svoje življenje za svobodo, a g. Vukičevič hoče s svojim delovanjem to drago plačano svobodo pogaziti. Govoril sem za svobodo tudi takrat, ko so nam to zabranjevale kronane glave, in branil bom pridobitve naroda tudli danes. Danes gre za osnovna načela demokracije. Stranke, ki hočejo še nadalje živeti, se morajo vrniti k načelnosti, ker je bilo nenačelnosti že dovolj. Dovolj je elastične in vihrave politike. Hočemo ljudi, ki bodo šli v borbo za načela stranke in demokracL je.« »Največ takih »gibljivih« politikov je v radikalni stranki. (Doli z njo!) Ne kličite doli, ker nižje ne more pasti, kakor je že padla. Ti »gibljivi« politiki so razrušili radikalno stranko in na njenem truplu se sedaj kregajo, kdo je kriv. Baš radikali nosijo največji del krivde, da smo imeli v naši državi doslej že 27 vlad, in oni so krivi, da te vlade niso mogle delati in izvesti svojega programa.« »Prototip takega gibljivega politika je tudi predsednik vlade g. Vukičevič. On in njegovi zavezniki eno mislijo, drugo govore, a tretje delajo. Istodob" no ko govori o čiščenju radikalne stranke in o pobijanju korupcije, po. stavlja za ministre in svoje kandidate ljudi, katerim pošten človek ne more dati spričevala poštenosti. Govori o amputaci i v radikalni stranki, za svojega kandidata pa postavlja človeka, ki je najbolj obtožen radi korupcije. Tako dela predsednik vlade, ki ne vo di računa o politični morali. Danes ho. če g. Vukičevič glavo Marka Trifkoviča in Nastasa Petroviča, ki sta mu bila še včeraj osebna in politična pri jatelja. Grobokop radikalne stranke je Boža Maksimovič. Bil je Pašičev ljub. ljenec. a kljub temu ga je izdal in organiziral kampanjo proti njemu.« »Predsednik vlade g. Vukičevič smatra za eno svoiih glavnih nalog, da cepi stranke Razcepil je radikalno stranko. G. Vukičevič se meša v naše zadeve, toda pri tem bo dobil pošteno po prstih. Jasno je. da so nam danes bolj kot kdaj poprej potrebne velike stranke, ker more o le take stranke izvršiti svoj program. Brez njih je konsolidacija nemogoča. G. Vukičevič je skušal z vsemi sredstvi preprečiti kandidatne liste dr. Spalia, češ, da je njegova stranka zasnovana na verski podlagi. Istočasno pa ie sklenil pakt z dr. Ko. rošcem (Burni klici: »Doli Korošec!«), koje stranka ima ekskiuzivno verski značaj. Toda volitve 11. septembra bodo pokazale, da g. Vukičeviču ne po. magajo več nobeni pakti in da bo moral za vedno oditi v politično pozab, lienje. V prepad ho potegnil s seboj tudi svo e pomagače.« V svojem nadaljnem govoru je g. Davidovič najodločneje demantiral vesti o nesoglasju v demokratski stranki, povdarjajoč da vlada med njim in dr. Marinkovičem popolna harmonija. Obširneje je govoril o volilnem terorju in obsojal razbitje radiče-vega shoda v Beogradu in nato nadaljeval: »Ves narod ve, da izvaja vlada najhujši volilni teror, g. Vukičevič pa govori in za njim ponavlja g. Korošec, da ni terorja. Jasno je, da on na svojih shodih, ki mu jih prireja policija, terorja ne čuti. Mi ne beležimo vsake malenkosti, toda zadnje dni se dogajajo taka nasilja, da se ves narod nad tem zgraža. Največje ogorčenje pa vlada radi zlorabe kraljevega imena. S trditvami da bo ostal na vladi tudi po 11. septembru ruši g. Vukičevič najosnovnejše principe ustavnosti in si lasti prerogative krone in Narodne skupščine. Grožnje g. Vukičeviča so na las podobna pripravam za diktaturo. Krona bo znala očuvati svoje prerogative, mi pa bomo -zastavili vse sile, da branimo pravice Narodne skupščine. G. Vukičevič počenja hude pregrehe, za katere bo prejel prav tako hudo kazen. Grožnje g. Vukičeviča, da bo pognal tudi novo izvoljeno skup ščino domov, ne smejo ostati nekaznovane. G. Vukičevič bo na eni prvih sej Narodne skupščine za svoje delovanje dajal odgo-: vor«. Poziva.ioč zborovalce r.a složen boj demo kracije in napredka proti reakciji in diktaturi, je g. Davidovič zaključil svoj govor z besedami: »Vse kar je pošteno, kar misli dobro in kar želi državi in narodu boljšo bodočnost, mora 11. sept. glasovati za združeno demokracijo in proti diktaturi reakcije«. Poljska inicijativa v Ženevi Za preprečenje bodočih vojn. — Zaleski odpotuje v Ženevo. — Razgovori zunanjih ministrov. — Živahnost Male antante Ženeva, 6. septembra (s—pa.) Briand in Chamberlin sta imela sinoči daljši razgovor, na katerem sta razpravljala o poljskem načrtu glede varnostnega pakta. Načrt bo prišel najbrže najprej v splošno diskusijo pred juristi, in sicer ne pred komisijo juristov v Društvu narodov, ker bi to pomenilo, da je že pokopan. Poljski inicijativi za preprečenje vojne pripisujejo tukajšnji krogi veliko važnost. Po poljskem predlogu naj bi se vsaka vojna proglasila za nelegalno. Države bi se morale zavezati, da v nobenem slučaju ne bodo iskale oborožene rešitve svojih sporov. Varšava, 6. septembra, s. Zunanji minister Zaleski, čigar zdravstveno stanje se je v zadnjih dnevih znatno zboljšalo. bo 10. t. m. odpotoval v Ženevo. Ženeva, 6. septembra, s. Ministrski razgovori, ki so se pričeli z včerajšnjim dnevom, bodo očividno privedli do redne obnovitve Iocarnskih konferenc, ker so v ospredju sami problemi, ki v glavnem zanimajo locarnske države. Belgijsko sporno vprašanje je rešeno s tem, da se Belgija začasno odpove zahtevi za natančno preiskavo predvojnih dogodkov. Predviden je neoficijelen razgovor o tem v okvirju Iocarnskih držav. Zunanji minister dr. Stresemann po- tuje v petek dopoldne z Ženeve v Berlin, da se udeleži seje vlade. Obenem bo dr. Stresemann poročal o ženevskih pogajanjih. Upa. da se bo že v pondeljek vrnil v Ženevo. Šest odborov Društva narodov je dopoldne pričelo z delom, ki pa je v gbv-nem omejeno le na formalnosti. Glavni interes je osredotočen na delo v tretjem (t. j. razorožitvenem) odboru, v katerem je predsednik dr. Beneš napovedal, da namerava poleg vprašanja, ki je trenutno na dnevnem redu — pospešenega sestanka Sveta Društva narodov v primeru vojne spraviti na dnevni red tudi vsa druga vprašanja, ki so z raz-orožitvenim problemom v zvezi. Ženeva, 6. septembra, s. Mala antanta razvija zelo živahno delovanje. Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič je imel ponovno razgovore z Brian-dom in Chamberlinom, na katerih se je razpravljalo o političnih problemih, ki najbolj zanimajo Malo antanto. Clemenceau na smrtni postelji Pariz, 6. avgusta, d. Kakor poročajo listi iz St. Vincent«Sur»Jarda, leži Cletnenceau na smrtni postelji. Včeraj je dobfl arčni n«. pa d in je padel v nezavest. 28. t m. bi slo« vil svoj 86. rojstni dan, vendar pa idrt« niki dvomijo, da bi g* doživel. Zahrbtni atentat SLS na občinsko kandidatno listo Naprednega bloka Klerikalci so obupali nad izvolitvijo dr. Korošca v Ljubljani in bi radi rešili njegov mandat z volilnim nasiljem nameščence tajništva SDS ter postopala kakor da bi šlo za. odkritje pravcate zarote. Končno je prišlo vendarle tudi do tega, da SLS je sedaj začela tudi v Ljubljani z metodami, ki se jih stalno poslužuje v političnem boju proti svojim političnim nasprotnikom na deželi. Skoraj po vseh občinah, kjer so se letos na deželi vršile občinske volitve, je SLS s pomočjo vladnega aparata poskušala vse, da bi pod raznimi pretvezami razveljavila neljube ji liste za občinske volitve. Napredne občinske liste, njih zastopniki in kandidati so bili izpostavljeni nečuvenim policijskim persekuci. jam. Napredni možje so morali po več ur daleč na sreska poglavarstva, kjer so iih radi sestave volilnih list po nepotrebnem zasliševali ln šikanirali. Stroški in šikane naj bi ustvarile v pro-tiklerikalnih taborih rešpekt pred teroristično in absolutistično komando SLS, tej pa naj bi pripomogla do nezaslu-ženih volilnih uspehov. Vsepovsod se je izkazalo, da stoji v ozadju raznih šikan ovadništvo SLS, ki je tlelo še izza časov medvojnih let, ko je SLS v svojem tajništvu etablirala proti rod. nim bratom prostovoljno špijonažo in denuncijantsko pisarno. Kakor rečeno: Dr. Koroščeva stranka je sedaj začela svoje podeželske metode političnega boja zanašati tudi v Ljubljano. Da bi rešila dr. Korošcu sicer sigurno izgubljeni mandat 11. septembra, ter da bi se na lahek način polastila ljubljanskega občinskega sve. ta, je povzročila pri velikem županu falotsko ovadbo, katere cilj je bil raz-veljavljenje občinske kandidatne liste »Naprednega bloka«. Ker Ljubljana klerikalcem poštenim potom ne da mandata 'm občinskega sveta, si je oboje treba vzeti sleparskim potom, tako je špekulirala klerikalna klika, ki nima v sebi niti trohice morale in poštenosti. Na tem mestu se nočemo spuščati v razpravo o tem. kako je na podlagi popolnoma neosnovane ovadbe mogla l.iubljanskfa policijska direkcija priti do tega, d& se je mesto ugotovitvenega postopanja, ki ga ima vršiti politična oblast, pričela potom policije pravcata kazenska preiskava . . . Klerikalci so zasnovali pravcato za_ roto, kako bi z enim samim zamahom obrnažili napredno Ljubljano za večj-no v občinskem svetu in za poslanski mandat. Dr. Korošec je v Kamniku že kar naprej napovedal »presenečenje«, tako sigurni so si bili klerikalci »uspeha«. Pa so se temeljito zmotili. Njihov zahrbtni atentat je bil razgaljen in zavrnjen, klerikalci pa so si z njim zapravili simpatije vseh onih Ljubljančanov, fei jim še niso zapisani z dušo in telesom. Obračun pa pride najprej 11. septembra in nato še 2. oktobra. ★ Škandal, ki ga Je izvala poskušena klerikalna volilna velesleparija še. ni pri kraju. •PbUciiai ie včeraj ves dan »zasliševala« so bili zaslišani nekateri od »ospodov, ki so kot kandidati listo podpisali, a o katerih klerikalna ovadba trdi, da so njihovi podpisi falzificirani. Seveda so vši potrdili resnico, da so listo sami podpisali in so navedli tudi še dejstva, ki objektivno potrjujejo njihovo izpoved. Tako je n. pr. g. Š. natančno navedel kje in ob kateri uri je lito podpisal ter naznačil tudi prostor na listi, kjer stoji njegov podpis. Navzlic temu je policija potem še ves dan molestirala nameščenca iz tajništva SDS, ki je nesel g. Š. listo na dom, da bi dognala ali je g. Š. govoril resnico!! Po zakonu o občinskih volitvah sta določena predstavnika vsake liste kot pooblaščena zastopnika vseh podpisnikov liste pri občevanju s političnim oblastvom. Ko sta predstavnika liste Naprednega bloka se javila na policijski direkciji, jima niso hoteli pokazati niti ovadbe, niti sprejeti njunih izjav. Trdili so, da gre za kazensko preiskavo ln da je ovadba uradna tajnost. Ves trud policije je bil seveda zaman. Na listi Naprednega bloka ni nobenega ponarejenega podpisa in poskušena klerikalna velesleparija bo žalostno končala. Predstavnika liste sta se zglasila tudi pri referentu velikega župana za volilne zadeve, ki pa je izjavil, da »nič ne ve«! Per-pleksna od tega odgovora sta predstavnika odšla. Vodi se velikanska preiskava, ki so jo povzročili klerikalci in katere predmet je veljavnost večinske liste za Ljubljano pristojni referent pa ne ve nič! Popoldne je posl. dr. Žerjav službeno protestiral pri velikem županu proti nezakonitemu postopanju. Opozoril ga je na monstroznost, da se uvaja kazenska preiska va, kakor da bi šlo za falzifikacijo bankovcev namesto da bi se v smislu zak. vodilo le ugotovitveno postopanje, katerega rezultat je merodajen za veljavnost ali neveljavnost liste. To postopanje bi morala v smislu zakona voditi politična oblast, ne pa policija. Dr Žerjav je tudi zahteval, da se sleparska ovadba pokaže predstavnikom liste, da ukreneta primerne sOdnijške korake, proti klevetnikom ih ovaduhom. Vel. župan je izjavil, da ne gre za nobeno kazensko preiskavo (kakor trdijo na policiji!) temveč za ugotovitveni postopek, ker je bila podana ovadba, da so podpiši gg. Turka, Šterka, Mlakarja in dr. Kropivnika ponarejeni. Kar se same ovadbe tiče je vel. župan obljubil, da bo dana predstavnikoma liste na vpogled, čim bo postopanje zaključeno. Danes bo menda ta sramotna afera, o katere rezultatu se je vdajal dr. Korošec v Kamniku tako sladkim sinjim, končana. Ljubljana pa bo že primerno obračunala s poštenjaki, ki so obupali, da bi jo mošli v poštenem volilnem boju spraviti pod svojo pest ter so si izmislili, da jo za napredno zmago osleparijo... Napredni shod za šentpeter-ski in vodmatski okraj Dr. Kramer! ev odgovor na komunistično vprašanje. Snoči se je vršil pri Zupančiču na Ahac-lievi cesti napredni volilni shod, ki se je razvil v pravo manifestacijo naprednih volilcev šentpeterskega in vodmatskega okraja za kandidaturo Naprednega bloka. — Shod je vodil g. Urbas, govorili so med burnim odobravanjem kandidat dr. Kramer, njegov namestnik g. Vargazon, obl. posla-ncc g. Tavčar ter starosta demokratov iz Vodmata g. Pišek. Dr. Kramer je odgovoril tudi pristašem DKRB, ki so ga pismeno pozvali, naj na javnem shodu razloži svoje stališče napram zakonu o zaščiti države in naj da »odgovor za napade Orjune na delavstvo«. Ponovil je v bistvu, kar je izjavil že na shodu pri Košaku: SDS je glasovala za zakon o zaščiti države ob času, ko se je, po umoru Milorada DraškoviČa, po atentatu na kralja, v dobi splošnega vznemirjenja znotraj in zunaj naših mej, tudi najtreznejšim ljudem zdelo, da je obstoj komaj ustvarjene naše Jugoslavije v opasnosti. Mi smo imeli takrat pogum prevzeti odgovornost za ta zakon, prepričani da je dolžnost žrtvovati domovini vse druge ozire. SLS je bila takrat proti zakonu. ker je špekulirala, da bo pritegnila vsaj en del pristašev razpuščene komunistične stranke. Danes po tolikih letih, ko so se prilike že davno normalizirale, ni več povoda, da zakon o zaščiti države še obstoji in treba ga bo odpraviti. Najmanj pa bi se smel ta zakon uporabljati proti legalnemu političnemu pokretu, pa naj si bo še tako levičarski. SLS, ki je takrat, ko je bil zakon potreben, glasovala proti, ker je računala, da bo s tem pridobila pristašev iz vi st razpHŠčene komunistične stranke, pa danes zahteva uporabo tega zakona, ne v zaščito države, temveč njenih strankarskih interesov. Kar se tiče »Orjune«, je trebi povdariti, da je SDS politična strankarska organizacija. Orjuna pa nestrankarska nacionalistična organizacija, v kateri so pristaši raznih strank. Niti je Orjuna odgovorna za SDS, niti SDS za Orjuno. To je moralo iavno priznati tudi klerikalno časopisje, ki je od nekdaj poskHŠalo delati odgovorno SDS za vsak dogodek, ki se je odigra! v razburjenih dneh med Orjuno in njenimi nasprotniki. S tem so klerikalci skušali zakriti svojo odgovornost za kri, prelito na Zaloški iesti. »Slovenec« pa je letos 20. maja ob-jivll slovesen prek!i'j, V katerem ugotavlja da se je prepričal, da njegove trditve, da je »Orjuno« organizirala, oborožila in plačevala Samostojna demokratska stranka niso resnične! »Slovenec« jih je takrat »lojalno« preklical, kar seveda klerikalcev ne ovira, da hniskajo naprej i proti Orjuni i proti SDS. Dr. Kramerjeve izjave so izzvale živahno odobravanje in shod je bil zaključen s trdnim sklepom zborovalcev, da bodo vse storili, da dobi v Ljubljani v nedeljo kleri-kalizem po glavi. Slovenskim trgovcem v pojasnilo »Slovenec« je ponovno zahteval, da naj se prodaja soli v državi da v zakup. Upra_ va monopolov je sedaj res dala v zakup prodajo soli in Je vso državo razdelila v okoliše. Za vsako oblast je izročila prodajo velezakupcu in ta si poišče prodajalce. ki bodo prodajaj sol v določenih okoliših. Monopoiska uprava ie izročila Slovenijo v izkoriščanje nekemu Radanu v Zagrebu, ker je ta baje bil cenejši, kot |>a naši priznano solidni trgovci. Sedaj potuje ta Radan po Sloveniji in lovi trgovce, ki bi se pečali s prodaio soij po okoliših. Za njih trud in delo jim ponuja kot odškodnino 2 %, baje je nekaterim ponudil tudi 3 odstotke, ah od tega Imenitnega zaslnž-ka -naj bi plačali še odvoz iz svoje postaje ih morda še kaj. Trgovci naj bi tiaroeeva-li so! pri Monopolskem skladišču, plačfc. vali sol tam. skrbeli za prevoz, vskladisčfe. nje itd. za borna 2 aK kvečjemu 3 %. N«S trgovci so sicer navajeni na skromen zaslužek. ali take budale pa !e ne bodo da t>i na korist velezakupca garali zastonj. Da bo vsem bolj jasno, kako so upravičene te naše pripombe, navajamo številke: Veleza. kupec dobi za troške. trud in delo od Upra. Ve monopolov provizije 35 Din od 100 kg ali od vagona 2450 Din. Za trud in del« Ponuja trgovcem 384 Din ali kvečjemu 376 Din! Šam bi rad spravil !e za pisanje računov čistih 2000 Din pri vagonu. Slovenski trgovci naj bi delali žastoni velezakupec pa bi basa! krasno »žarado« v žep! Vidite, kake posledice se kažejo za slo-vensko trgovino z oddajo soli v Zakup Slovenska ljudska stranka in njena glasila šo vedno skušala škodovati naši slovenski trgdvta" Starejši trgovci prav dobro pom_ nijo strastne boje "m zločinske napade na slovensko trgovino, mlajši pa jih niso doživeli in preSVeli. pa nekateri mislijo, da bi mogli zaupati tej stranki ih njenim ljudem! Napredni volilci vši na VOLILNI SHOD Naprednega bloka, ki se bo vršil v petek, dne 9. septembra ob 8, zvečer Govorita kandidat dr. Albert Kramer in njegov namestnik Ernest Vargazon. Kaj ie SLS prinesla Ljubljani? Ko je SLS pri volitvah 8. februarja I Zakaj je SLS udarila kvalificirane delav« i- ---ce, ki se rekrutirajo predvsem iz ljubljan« 1925. odnesla ljubljanski skupščinski mandat, predvsem radi pomoči, ki jo je prejela od strani neorijentiranega delavstva, se je upravičeno pričakovalo, da bo sedaj SLS nekoliko pozabila na svoje staro sovraštvo napram Ljubljani ter posvetila slovenski prestolici in njeffim stanovom in slojem vsaj nekoliko brige in skrbi. Toda kaj je prinesel klerikalni poslanec beli Ljubljani v teh dveh letih od 1. 1925 do današnjega dne? Morda kaj pozitivnih dejanj in pridobitev? Morda kak nov univerzitetni institut? Ali pa 8 milijonov kaldrminskega fonda za tlakovanje ljubljanskih cest? Ali pravočasno potrditev obligacijskega posojila za gradnjo stanovanjskih hiš? Ali odpravo ročnega davka, ki ga pia« čujejo Sedaj po zaslugi SLS tudi še želez« niŠki delavci, tobačni delavci in delavke rn delavci ljubljanske občine? Zakaj je dr. Korošec kot ljubljanski pot slanec odobril nov dohodninski davek na prejemke zasebnih nameščencev, kojih g ros ie zaposlen v Ljubljani? i nemški listič zopet trimnfira V smislu svoječasno sklenjenega pakta, po katerem so dobili, s pomočjo nemških glasov klerikalci celjski oblastni mandat in radikali župansko mesto, je moral klero-radikalni občinski odbor svojim nemškim zaveznikom v občinskem odboru koncedira-ti zastopstvo v vseh odsekih in odborih ter jim izročiti celo tri važne referate. Da-siravno je sam največji interesent, je postal mesar g. RebeuSchegg referent za klavnico; občinski odbornik g. Koscfiier je postal referent za pogrebni. zavod in mestno pokopališče in Rakuschov nastavije-nec g. dr. Wo!f reierent za gradbene zadeve. Nemci bodo po obč. odb. g. dr. Sko-bernetu zastopani tudi v šolskem odboru, v katerega sedanja kleroradikalnonem. Ška večina ni izvolila nobenega slovenskega narodnega demokrata, ter soodioČe-vali v vseh vprašanjih našega narodnega šolstva. »Cilliercai zato upravičeno 'trinmtira. da so Nemci zastopani v vseh odsekih in od. borih ter se pri tej ..priliki dolgovezno zaganja v prejšnji občinski odbor, ki jfe znal čelo na škodo svojih lastnih strankarskih interesov Čuvati slovenski značaj celjskega mesta- Ako Nemci s svojima dvema občinskima odbornikoma v prejšnjem občinskem odboru niso bili tako upoštevani, kakor bi jim to šlo po njihovi številčni in davčni moa, se smejo kvečjem pritoževati nad svojimi takratnimi zavezniki klerikalci, v kojih družbi so pri občinskih volitvah dosegli iedva dva občinska mandata. In kako so ravnali Nemci s Slovenci v Celju v predvojni dobi? skih obratov, z novim, mnogo višjim do« hodninskim davkom? Kako je mogla SLS udariti upokojence in invalide, ki jih je v Ljubljani na Stoti« ne z novim davkom na njihove prenborne prejemke? Kako je mogla SLS okrniti finančno av« tonomijo našega mesta ter postaviti za vr« Kovnega šefa gospodarstva naše prestolice načelnika fin. ministrstva? Kdo je zapostavil napredno Ljubljano v oblastni skupščini, kjer je bila prestolica Slovenije, reprezentirana po svojih legal« nih zastopnikih potisnjega ob zid? Zakaj je SLS s prvim oblastnim davkom, ki si ga je izmislila, z davkom ni kino« vstopnice, udarila ravno ljubljansko prebi« valstvo? Kdaj je nastopil dr. Korošec v Narodni skupščini ter govoril za interese in v prilog ,iašc Ljubljane? SLS je t izvolitvijo Svojega voditelja za ljubljanskega poslanca oropala Ljubljano parlamentarnega zastopstva in legalnega zagovornika — in to je bil, kakor šo do« godki pokazali, njen cilj. S5S- med svojim govorom zavedal, kako smešen je, Že se spravlja radi davkov v Sloveniji na dr. Žerjava, čeprav je vsak lažnik, kdor zanika resnico, da je ravno SLS po ujedi-njenju vpeljala t Slovenijo prVic velike nove davke, drugič vse nove pribitke ter povrh Še centralizirala bivše deželne doklade. Šmodeja so zborovalci Sicer mirno poslušali, toda odhajali šo s Shoda s figami v žepu in s trdnim sklepom, da Skupno potno-rejo nabrisati SLS. Kaj je posl. Smodej pozabil povedati na Viču Snoči se je Vršil v Katoliškem dOmu na Viču shod SLS, na katerem je nastopil bivši poslanec SfflOdej. Zažel je z zaslugami SLS, ki jih je bojda priborila za Slovenijo. G. SmOdej je očividno pozabiL da ima pred sabo pametne ljudi in je nadaljeval samohvale o zaslugah za Slovenijo, čeprav je njegova stranka razpisala ročni davek in ga razširila na železniške delavce, na tobačne delavke^ na občinske ročne delavce itd., torej samo v Sloveniji na novo armado uslužbencev, ki šteje desettisoče. Ž tem davkom so Kla tem desettfeoSem povišana njihova dosedanja bremena do 100 % in več. G. Smodej je tudi pozabil povedati, kaj so njegovi tovariši napravili za poplavljene kraje, kako je s kravjo kupčijo s kapitalističnimi podjetji, ki je odjela cestnim odborom 10 do 15 milijonov dinarjev. Tndi je g. Smodej pozabil na 500 železniških delavcev, katere je pognala njegova vlada na cesto 1. aprila brez vsake odpravnine ali odpovednega roka. Po takih grehih govoriti o zaslugah za Slovenijo, ali ni to direktno norčevanje iz javnosti? Posebno debele se je g- Smodej iznebil, ko je govoril o korupciji. Nasproti enodu-šnd ugotovitvi parlamentarnih zastopnikov demokratske za jed niče, samostojnih demokratov, radičevekega kluba, zemljoradni-kov, Nemcev in ostalih manjših skupin v parlamentu, da je SLS s Hslim glasovanjem v anketnem odboru taktično rešila radikalske korupftljoniste kazni in jim izglasovala generalni pardon, je posl. Smodej zagovarjal trditev, da — je hotela SLS ostrejšo borbo proti korupciji. Z najgrše strani pa se je pokazal gosp. Smodej, ko je nastopil proti dr. Žerjavu Ia ga napadal osebno. Menda se je g. Smodej Politične beležke Klerikalci ne poznajo nasilja in koruoc^e -.. Kakor nam poročajo, so klerikalci spre« jeli v mestno službo znanega Svojega agita« torja iz Most. Pridelili So ga mestnemu vo« jaškemu uradu, kjer pa imajo že itak do. volj uradništva, tako da za novega name« ščenca niti ni bilo prostora. Zato so ga prestavili za par dni k mestnemu stavbne« »■a uradu, nato pa so prebrskali po sezna« mij mestnih nastavljencev in čez noč vrgK na ulico že skoro leto dni nastavljenega uradnika vojaškega urada. Zagrešil ni ni« česar, a bil je napoti klerikalnemu agitator, ju, ki je hotel priti do korita... O ne, to ni nasilje in tudi ne korupcija! Kako so si klerikalci izposodili «sodruga» »Slovenec «udarja na veliki boben veselja, ker ie na klerikalnem shodiču v »Rokodelskem domu« »zaprosil za besedo« tudi »znani« agilni sodrug. komunist Petrič, ki je med največjo napetostjo izjavil, da je bil in bo komunist in se je vedno boril na komunističnem programu in kot tak tudi danes nastopa: kot razreden delavec.« Ni čudno da je vladala na klerikalnem shodu »največja napetost«, ko so zagledali g. Josipa Petriča, strojnika v P- ii Rožne doline; saj so ljudje šele iired enim tednom čitali ime tega gospoda na občinski kandidatni listi g. dr. Ravniharja. kjer je kandidat na 35. mestu. Ljudje so pričakovali, da bo g. Petrič kot prijatelj in pristaš dr. Ravniharja govoril o framazonih, pa se niso mogli načuditi, da Je govoril le o komu. nizmu in komunistih, s katerimi nima. prav nikakih stikpv. To je v obupu nad pričakovano izgubo dr. Koroščevega mandata v Ljubljani vendarie »Slovenca« tako ojrnia^ čilo. da je v svojo lastno samoprevaro na. pisal: »Komunist; bodo volili SLS.« S »so. drugom« Petričem si bodo klerikalci prav tako malo pomagali, kakor s Petričevim »sodrugom« g. dr Ravniharjem. «Krvava storija» «Slovenca» .Slovenec® priobčuje na drugi strani vče« rajšnje svoje številke senzacionalno vest, da je bil g. prof. Sašnik pri St. Jerneju na« paden od «samostojnežev s kamenjem, ko« lom In nožem®. .Slovenec® opisuje ta tra. gični dogodek takole: , pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA je generalštabni podpolkovnik Glišič v krasnem govoru poveličeval Petroviča za viteza našega modrega neba. Nobeno oko ni ostalo suho. Povsod, koder se je pomikal sprevod, so množice tvorile velik špalir in je policija jedva vzdrževala red. Šele okrog 18. je sprevod dospel na pokopališče, kier se je v imenu I. letalskega poIka poslovil major Miodrag Tomič in še nekateri govorniki, nakar so krsto spustili v grobnico in je zadonela mogočna salva kot poslednji pozdrav pokojnemu heroju Zivoradu Petroviču. Ves čas sta nad mestom krožil; dve eskadrili letal in s svojim brnenjem polnili ozračje kakor z monotono žalostinko. Združitev obrtniškega . gibanja v Sloveniji Ustanovitev Vrhovnega obrtniškega sveta. Obrtništvo je po številu "svojih organizacij najboljše organiziran stan. Res je, da so njegove organizacije po veliki večini prisilne, toda kdor danes zasleduje gibanje našega obrtništva, vidi. da se oživlja v organizacijah zavednost in da se pripravljajo na energičen odpor proti izkoriščanju obrta ter za samoobrambo obrtniških interesov. Naše obrtništvo je dvostroko organizira, no; v prisilnih zadrugah, kj se zbirajo v obrtnih zvezah in v obrtnih društvih, ki so si tudi ustvarila svojo predstavnico v Zvezi obrtnih društev za Slovenijo. V glavnem pa predstavlja obrtniško gibanje v Sloveniji pet zvez in to Zveza obrtnih zadrug v Ljubijani za ljubljansko oblast, Splošna zveza ibrtnih zadrug v Mariboru za mariborsko oblast. Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani, ki združuje gosritoi-čarske zadruge v ljubljanski oblasti, in Zveza gostilničarskih zadrug v Celju, ki je predstavnica gostilničarstva v mariborski oblasti, ter Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Celju. V teh zvezah je potom zadrug in društev organiziranega dve tretjini vsega obrtništva. V povojni d-ibi ie bilo potisnjeno obrtni, štvo v hudn gospodarsko krizo. Davčna bremena so bila od leta do leta silnejša, pridružilo se je v mnogih strokah pomanjkanje dela. šušmarstvo je spodkopavalo tla legalnemu ohrtu, državna uprava je gradila lastne delavnice, v ogromnih množinah so se uvažal; obrtniški izdelki v dr_ o. državne dobave so dosledno romale v inozemstvo — naš obrtnik pa je plačeval davke omejeval svoje obrate — in čakal, da bodo državni krmilarji vendarle uvideli, da je tudi obrtnik eden izmed onih važnih pridobitnih slojev, katerega je treba zaščititi in mu pomagati do razvoja. A zaman je čakal, prosil in rotil! Pa se je v teh težkih časih pokazala v obrtniški organizaciji hiba, ki je ovirala obrtništvo da bi enotno in solidarno odvračalo pogubne plazove, ki so drveli preko njega. Vsaka zveza je organizirala v svojem področju, vsaka je skušala ščititi svoje članstvo, — hiba pa je obstojala v tem. da vseh pet v Sloveniji delujočih zvez ni imelo med seboj stikov, ki bi vezali delo in predstavljali enotno delujočo silo organiziranega obrtništva. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je da_ la vsled tega lansko leto inicijanvo za uje_ dinjenje obeh obrtnih zvez, letos pa beleži obrtniško gibanje v Sloveniji napredek, ki bo bistveno spremenil smer gibanja in ki bo. upamo, iz mnogobrojnih organizacij -edinic izklesal močno odporno steno, ki bo branila obrtništvo pred popolnim propadom njegove gospodarske moči. Na meseca avgusta t. 1. v Celju vršečih se konferencah se je obširno razpravljalo o zbližanju vseh pet zvez in v nedeljo, dne 4. t. m. se je dosegel med njimi sporazum, da se združijo v novoustanovljenem Vrhovnem obrtnem svetu. Vrhovni obrtmi svet bo imel namen združiti posamezne dele gibanja v močno enoto tako. da bodo vse or-ganizatorične. gospodarsko-politične, scci-jalne in kulturne akcije odraz celokupnega obrtništva v Sloveniji. Vsaka v Vrhovnem obrtnem svetu včlanjena zveza ostane tudi v bodoče v svojem delovanju neokrnjena, vse obeh oblasti tičoče se zadeve pa bo reševal Vrhovni obrtni svet. kj bo po svo_ jih včlanjenih zvezah razpredel akcijo enotno in Istočasno po vsej Sloveniji. V Vrhovnem svetu se bo v bodoče zrcalila vsa moč organiziranega obrtništva in nadamo se, da Kulturni pregled Izpremembe v zagrebškem gledališču. Baritonist Robert Primožič, 9lovenski rojak, ie zapustil zagrebško opero in je odšel h gledališču v Budimpešto. Basist Križaj je ostavil solistovski zbor ter je izstopil iz državne službe. Tenorista Josipa Rijavca bo zamenjal Anatol Majšemovski. Zagrebško časopisje ugotavlja, da so se odnošaji med umetniki in gledališko upravo zelo poostrili in da je pričakovati skorajšnje de-misije sedanjega vodstva. Češka igralka Ana Sedlačkova bo letos zopet nastopala v praškem gledališču. Občinstvu se predstavi že kar v začetku sezone. Igrala bo glavno žensko ulogo v Wil-deovi stvar Rim-skij - Korzakova. Tajrov napoveduje Bezjak<, ki ima v srbo. nrvaščini porogljiv pomen, in v dobro dokumentirani etimološki študiji prihaja k zaključku, da je bilo ime prvotno etnografsko. bo enotnost gibanja prisilila tudi merodaj. ne faktorje do respektiranja obrtniških zahtev. V Vrhovni obrtni svet so vstopile kot članice Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru, Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Ce_ lju in Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Edina, ki še ni prijavila svojega pristopa je Zveza gostil, zadrug v Celju; upamo pa. da bodo njeni uvidevni funkcijonarji znali nadvladati ono malo število nezadovoljnežev ,ka bodisi iz nacijonalnih ali strankarsko političnih razlogov naspro. tuiejo prjstopu zveze v Vrhovni obrtni svet. Vsaka izmed včlanjenih zvez ima v Vrhovnem obrtnem svetu po dva svoja zastopnika. Člani so: Ivan Rebek (Celje), J?^ kob Zadravec (Središče), Josip Rebek (Ljubljana). Fran Bureš (Maribor), I. Volk (Šoštanj), Ivan Bernik (Ljubljana), Fran Kavčič (Ljubljana). Ivan Dachs (Ljubljana). Na seji Vrhovnega obrtnega sveta dne 4. t. m. v Celju je bil izvoljen za predsednika sveta starosta našega obrtništva g. Ivan Rebek iz Celja za poslevodečega podpredsednika pa g. Josip Rebek, načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, tajništvo pa je prevzel tajnik Zveze obrtnih zadrug v Ljub. Ijani g. I. Kaiser. Sedež Vrhovnega obrtnega sveta je v Ljubljani Z ustanovitvijo Vrhovnega obrtnega sveta je nastopiia v obrtniškem gibanju nova faza. ki bo uvelja\"'la obrtnika tudi v javnem življenju Z okrepitvijo organizacij in solidarnim nastopom bo obrtništvo doseglo svoj razmah in z zanimanjem bomo sledili pokretu ki se bo v bodoče koncentriral v Vrhovnem obrtnem svetu. Razstava umetniške šole „Probuda" V nedeljo dopoldne so učitelji in učenci »Probude« otvorili v I. nadstropju Tehni_ ške srednje šole malo razstavo, ki naj pokaže napredek minulih treh let, odkar ni bilo izložbe te privatne šole. Po rezultatih sodeč, ta šola prav lepo podpira stremljenje dam in gospodov, ki bi se radi kot diletantje udejstvovali na umetnostnem polju, in nud- marsikaj tudi onim mladim talentom na raznih državnih šolah. ki se pripravljajo na odhod na višje umetnostne šole v Zagreb ali inozemstvo, pa jim šole nudijo premalo ur za praktične vežbe. Če preštejemo učne moči in predmete v programu, nas pa preseneti malo število učencev, oziroma njih izdelkov v raznih strokah. Tako n. pr. zaman iščemo med razstavljenimi fotografijami le enega učenca modernih tehnik, kakor je n. pr. bromov oljni tisk, fotografija v barvah i. dr., pač nam pa kolorirane fotografije z vsiljivo sladkimi barvami pričajo, da v Ljub_ Ijani še niso zmagali pravi pojmi o fotografiji in njenem delokrogu, posebno pa še ne dober okus. To šolsko leto začne fotografijo poučevati Veličan Bešter. ki na razstavi nastopa kot učenec s slikami in risbami. Pričakujemo, da mu bodo njegove slikarske sposobnosti le koristile pri fotografiji, kar se tiče izbire slikovitosti motiva, ;n mu ne bo_ do škodili, kakor so že marsikomu, ki je hotel iz fotografije s slikanjerf) in risanjem na fotografiji ustvariti sliko. To je že davno zavrženo kot zastarela pogreška tako imenovanih »umetniških fotografov«, ki so meje fotografskih možnosti hoteli razširiti v napačno smer. Kakor slikar, ki se poslužuje goljufivih pripomočkov fotografije, ni mojster, tako tudi ni dober fotograf, kdor se mora posluževati čopiča, da doseže le stikam karakteristične efekte. Ker je v Sloveniji mnogo pouka potrebnih amaterjev, naj bi »Probuda« svojo šolo čim najbolj izpopolnila, saj imamo tudi že prav lepo število fotografov, ki. se s svojo stroko bavijo kakor z umetnostjo. Probuda je pred leti hotela ustvariti na_ rodni slog, pa je spregledala, da to ne gre, pač pa je v uporabi narodne ornamentike zelo napredovala, ker ji ne dela sile in jo uporablja res cisto brez ponovnega stilizi-ranja in olepševanja. To pravilno postopanje je »Probuio« privedlo tako visoko, da se lahko postavimo ob Čehe in se primer, jamo s Skandinavci. Težje je seveda s slikarstvom, ker pri nas ni za pouk primernih pripomočkov, ker so redki modeli, skratka, ker ni denarja. Kljub temu je »Probuda« pokazala s svojo razstavo, da je ob naj skromnejših sredstvih mogoče prekositi domače šole, ker imaio učenci veselje do slikarstva in risanja. Posebno ga. Vera Fischer-Pristov-škova in gdč. Pehanijeva imata nekaj tako posrečenih stvari, da bi človek mislil na akademsko izobrazbo. Tudi Lindtner riše krepko in je sv. Ambroža pogodil tako po domače, kakor vaški slikar pred sto leti. Tudi Martine je tako pristen in Dana Ku_ raltova bi bila lahko, Se bi več pokazala ali več delala. Weber se z oljnatimi barvami še trudi. Naj ne opeša! Gorjup je razstavil perorisbo ženske glave, kjer ni tehnika prav nič šolska. Stoji pred nevarnostjo, da mu bo postala tehnika glavna stvar. Mladi Pengov je skozi »Probudo« že srečno pri_ lezel na akademijo, kjer naj se svoje ljubljanske šole spominja s hvaležnostjo. Grafiki so se dobro priučili raznih tehnik in to je dosti, popolnoma d os tj za delokrog »Probude«. Zoreč obeta, da bo še napredoval, ker ima očitno talent, kakor tudi Sodnikova. Bojko je začel z vjedenkaml. pa naj le še prav pridno riše Prof. Sever duša razstave in »Probude«, poučuje malo plastiko. Ne vem, aH naše dame ne poznajo plaket in statuet. da silijo le v lastnoročne razglednice. Tu pri Se_ verju naj se nauče dela*; darila ' in elegantne okrase za dom, kakor gdč. Slapša-kova. Potem pa še pri Vahtarju. da se bo_ do lahko ponašale s torbicami, vezavam; in Danes velika gala premijera za Jugoslavijo! — Prvo in edino predvajanje v Ljubljani! Velefilm sezije 1927/28: Križarka * EMDEN Zakleti Holandec Indijskega oceana, lz* redno prikazana borba in propast križar« ke «Emden», ki je za časa vojne potopila 15 sovražnih ladij. V filmu sodeluje častni« štvo in moštvo «Emdena», ki so ostali živi. Režija Louisa Ralpha. Danes premijera, ob 4-, pol 6., pol 8. in 9. Pri vseh predstavah umetniški orkester! Vsled velikanskega zanimanja sprejema na» ročila — telefon 2730. — Predprodaja vstop nic od 10. do 12. in od 3. dalje. Kino «LJUBLJANSKI DVOR» s tisoči drugih malenkosti, ki so grozno moderne, pa tudi strašno drage. Sever vas nauči vlivati zlate prstane in najapartnej-še okvirčke k ogledalcem. Spravile pa bi jih v torbice, ki vas jih nauči okrasiti Vahtar. umetnik usnjereza. Profesor Šan-tel vam pa pokaže, kako doma lahko po- slikate svilo, da boste vedno najlepši v deželi . . . »Probuda« je potrebna in bo tudi dosegla še večje uspehe, če bo našla dosti učencev. Posebno naše dame naj vedno mislijo na to, da je umetnost vedno najnovejša moda. -3ŠS- Strašen požar v Borovnici Izbruh velkega ognja na parni žagi g. Ivana Petroviča. Borovnica, 6. septembra. Ob 0.30 ponoči se je nenadoma oglasila sirena parne žage Ivana Petriča ter začela pretresljivo tuliti v noč. Tulila je brez pristanka. Kmalu je bila vsa Borovnica na nogah, vse je spraševalo, kaj se je pripetilo. Toda le za kakih deset minut, ker je zatem vsa okolica postala svetla, kakor bi že napočil dan. «Pri Petriču gori!» je šlo od ust do ust. Domače gasilsko društvo je hitelo z motorno brizgalno na kraj požara. Sireni parne žage g. Petriča so se pridružile še sirene sosednjih parnih žag in tovarn gg. Kobija, Šviglja in Majarona. Tem so se odzvale sirene tovarn Je-lovška, Kotnika in Globusa iz Vrhnike. V bližnjih cerkvah so pričeli biti plat zvona. Iz vseh bližnjih vasi so se zgrinjale množice proti Borovnici, kjer so se dvigali plameni visoko proti nebu in daleč naokoli razsvetljevali borovniško okolico. Gasilska društva se trudijo ogenj loka-lizirati. Medtem je zavzel ogenj na parni žagi g. Ivana Petriča tako velik obseg, da se je bilo bati, da ne bo vpepelil samo velike parne žage, temveč da se bo razširil na vso vas. Ko je bila nevarnost največja, je prihitelo na pomoč gasilsko društvo iz Brega in iz Pekla, za njim pa še iz Vrhnike. K sreči je bila za gašenje potrebna voda še precej blizu. Cevi so napeljali v Borovnišco, v Jelensko jamo. zajemali pa so jo tudi iz domačega rezervoarja. Obe motorni brizgalni iz Borovnice in iz Vrhnike sta delovali brezhibno. Enako tudi male brizgalne ostalih društev. Moštvo vseh gasilskih društev se ni strašilo nobenih nevarnosti, ki so pretile, ko so se gasilci sukali okoli goreče tovarne, vdirali v notranje prostore, kjer še ni gorelo in ne boječ se smrti, odnašali razne predmete. Kako velika je bila nevarnost, da se ogenj razširi na vso vas, dokazuje dejstvo, da so na strehah vseh bližnjih hiš. ki so oddaljene več sto korakov od parne žage. bili ljudje s škafi in čebri vode, da bi sproti pogasili eventualni ogenj. Publike, ki je opazovala požar, se je polaščala groza. Bil je strašen pogled na valovanje ognjenega morja. Požar trajal v presledkih do večera. Tako je trajal boj z neugnanimi rdečimi elementi do 5. zjutraj. Strahotni požar je nudil kaj fantastično sliko. Kamor je seglo oko, je bilo svetlo kakor podnevi. Borovniški viadukt in kolodvor nad vasjo se je zdel kakor začaran. Pod njim se je videl drugi del vasi, ožarjen z ognjenimi mavricami. Pridnim, požrtvovalnim gasilcem so pomagali pri njihovi reševalni akciji v polni meri tudi domačinu Po 5. zjutraj je bil gigantski boj že odločen. Požar je začel pojemati. Ob 6. je bil že toliko udušen, da je bila vsaka večja nevarnost izključena. Bilo je evidentno, da se je posrečilo ogenj lokalizirati. Zato se je kmalu po 6. zjutraj še po zadnjih varnostnih odredbah odpeljalo proti domu vrhniško gasilsko društvo in ono iz Brega in Pekla. Na licu mesta je ostalo samo še domače borovniško gasilsko društvo, ki je vztrajalo pri reševalnih delih do 11. dopoldne. Gorelo pa je v manjših presledkih še vse do večera. Nad 1 milijon dinarjev škode. Grozni požar je upepelil veliko eno-nadstropno parno žago s stroji vred. Ostali so samo železni deli polnojarme-nika, venecijanke in cirkularke. V sute-renu je zgorel ves les, ki je bil tu shranjen, enako v prvem nadstropju, kjer je bilo spravljenih okoli 5 vagonov krajnikov, 1 vagon rezanega in 1 vagon hrastovega lesa. Ogenj je močno poškodoval sosednjo strojnico, kjer se nahaja lokomobila in dinamo stroj ter mlin. ki je zdaj docela neuporaben. V mlinu je zgorelo vse žito v prvem nadstropju, vsa okna, vrata, ostali so le zidovi. O brusilnici za mlinom pa sploh ni več sledu. Tu je zgorelo okoli 80 velikih žag z lesom vred, ki je bil v bližini nakopičen. Strojnica v smeri proti Bregu je popolnoma ruinirana. Tu se je v zadnjem momentu rešil iz objema plamenov strojnik Anton Škrbec s svojo družino, ki ima na tej strani svoje stanovanje. Škodo cenijo po sedanji cenitvi nad 1 milijon Din, bo pa m^nla še znatno večja. Gospodar Ivan Petrič ie zavarovan le za delno vsoto pri zavarovalnici «Sava» in »Vzajemnost«, in sicer v znesku 250.000 Din. Kaj pripoveduje strojnik Anton Škrbec. Kako je nastal požar, ne ve nihče povedati. Strojnik Anton Škrbec pripoveduje: Kmalu po polnoči sem zaslišal, kako grizejo podgane pod. Ker mi le niso dale miru, sem večkrat potrkal po tleh, da bi jih pregnal. Komaj pa sem se vlegel, sem jih že zopet začutil. Kljub temu pa sem le zaspal. Kar me prebudi žena in me opozori na nekakšno nevihto zunaj. Trdila je tudi. da pada toča. Ker mi obenem tudi podgane niso dale miru, sem vstal, odgrnil zaveso pri oknu in pogledal v noč. Silno sem ostrmel, ko sem opazil, da je vsa okolica v plamenih ter da gori naša žaga. Hitro sem planil iz stanovanja, odhitel v strojnico in odprl sireno. Nato sem pograbil minimaksa in začel gasiti poleg svojega stanovanja. Ker sem pa uvidel, da je vse moje delo zaman, sem stekel nazaj v stanovanje, zvlekel ženo in svojo 4 letno hčerko na prosto in začel metati svoje pohištvo na dvorišče. Prihiteli so delavci in kmetje, kmalu nato tudi gasilska društva. Požrtvovalna gasilska društva. Da je bil ogenj tako hitro udušen in lokaliziran gre velika hvala že omenjenim gasilskim društvom iz Borovnice pod vodstvom g. Antona Drašleria, iz Brega in Pekla pod vodstvom g. Leopolda Vadnjala in iz Vrhnike pod vodstvom g. Josipa Jelovška. Pohvalno pa je treba omeniti še zlasti vrle domačine negasilce, ki so se vztrajno udeleževali reševalne akcije. Brez njih pomoči bi se kaj lahko zgodilo, da bi požar upepelil pol vasi in napravil mnogo večjo škodo, ki bi bila naravnost katastrofalna, ker je veliko poljskih pridelkov že pod streho. Zopet deložiranci Ljubljana, v septembru Na desnem bregu Ljubljanice, za starodavnim Zabjekom, krijejo zeleni kostanji novo naselbino, samih ubogih. Dve baraki, zbiti iz starih desk. en šotor :n kup starega pohištva samotarijo tam, ob železnih štedilnikih. ki so ;e prav redko zakurjeni, pa hodijo bledi, upadli obrazi. V kratkem kakor pripovedujejo, se bo kolonija ubogih še razširila, kajti baje je v tisti hiši. v Hrenovi ulici št. 17, kjer so stanovali ti ubogi, še več revnih družin na indeksu in bodo morale v kratkem zapustiti stanovanja. Brezstanovanjcj pravijo, da so redno plačevali pač že do sedaj pretirano stanarino za revna stanovanja v nekda_ njem jetniškem poslopju: 80 Din mesečno in poleg tega še druge pristojbine, gotovo ni premalo za sobo in kuhinjo. Posestnica je baje zahteva!a še višje vsote, a ker tega niso zmogli, jih je postavila na cesto. Do sedaj ie bilo še mogoče stanovati zunaj, ko je bilo nebo še naklonjeno, ali kaj bo. ko prične aeževati in nastop; mraz? Mogoče se bodo merodajni faktorji vsaj to_ krat zganili, ko bo odpadlo listje in pokazalo ljudsko bedo. Deložiranci pripovedujejo, da so vložil: prošnje za stanovanja, da so pripravljeni kakor do sedaj, kljub svoji revščini plačevati odgovarjajočo stanarino, a rešitve ni od nikoder. Neprijeten zobobol. Ne čakaj, da te pričnejo bolet zobje. Tatoj prični uporabljali iz borno pasto PE3ECD, ki je znana že skozi več let kot najbolje sred stvo za ohranitev zob. PEBECO, pasta za zobe. Domače vesti * Z Bleda. Naš vojni ataše v Ateni ge-neralštabni polkovnik Mihailo Bodi je bil prevčeraišnjim sprejet v Suvoboru v av-dijenco. Kralj ga je sknpno z njegovo go soprogo pridržal na večerji. * Iz državne službe. Veterinar Peter Škofič, doslej pri mariborskem okrajnem glavarstvu s sedežem v Slovenski Bistrici, je po službeni potrebi premeščen k okrajnemu glavarstvu v Prevaljah. * V našo državljansko zvezo so sprejeti: dosedanji italijanski državljan Franc Uk-mar, mehanik v Mariboru, rodom iz Pro-seka; dosedanja češkoslovaška državljana Viljem Lušicki, zavirač državnih železnic v Mariboru, in Albin Veber, železniški pristav v Mariboru, rodom iz Starega Saho-va, ter dosedanja ruska državljana Sergij Torževski, dnevničar iinančne kontrole v Gornjem Logatcu, rodom iz Kronštata, in Šteian Herovec, dnevničar finančne kontrole v Žireh, rodom iz Lavnice. + Preiskava o atentatu na dr. Spaba. V nedeljo celi dan je policija nadaljevala preiskavo v zadevi poskušenega atentata na dr. Spaho na volilnem shodu, v Vrtniku, kjer so nanj streljali trije člani organizacije »Osman Džlkič« Preiskava se je tudi v pordeliek nadaljevala. Vsi aretiranci taje nemero, da so hoteli usmrtiti dr. Spaha in trde, da so v znak protesta proti Spahu streljali v zrak. Ugotovilo se je, da je izstrelek, k; je bil najbližji mestu, na katerem je stal dr. Spaho, oddaljen štiri metre. Izmed 7 aretirancev iih je bilo pet izročenih državnemu pravdništvu. * Zračni promet Beograd-Zagreb. Kakor poročajo iz Beograda, sta znana avijatika Sondermayer in Striževski odpotovala v Pariz, Berlin in London, da nabavita avi-jone za zračni promet v naši državi. Zračni civilni promet med Beogradom in Zagrebom bo, kakor je sedaj definitivno določeno, otvorjen dne 15. februarja prihodnjega leta. Država bo prispevala 26 Din za vsak kilometer poleta. Zračni promet se pozneje podaljša do Ljubljane. * Trgovce v Ljubljani in ljubljanski okolici, ki plačujejo točilno takso obveščamo. da je treba prijave radi nove odmere točilne takse po tar. post. 62 t. z. za tri-letje 1928—30 predložiti pristojnemu odd. finančne kontrole v času od 1. do 20. septembra. Predložiti je listino o točilni koncesijski (krajevni) in osebni pravici, potem obrtni list, izprevid o odobrenih točilnih prostorih, izkazilo o odobrenem poslovodju in o članstvu strokovne zadruge, dalje točne podatke o številu točilnih prostorov, verande, dvorišča in vrta, o številu miz, stolov in klopi in končno točne podatke o prodanih količinah vseh vrst alkoholnih pijač v litrih na drobno in debelo v času od 1. julija 1926 do 90. junija 1927. Načelstvo gremija trgovcev v Ljubljani. * Himen. Včeraj se je poročila gdč. Anica Žičkarjeva, hči uglednega gostilničarja Toneta Zičkaria v Ljubljani, z g. Otonom Crepinkom, trgovcem in posestnikom v Mariboru. Bilo srečno! lOb + Anton Jebačin i". Včeraj so pri Sv. Križu v Ljubljani pokopali najstarejšo slovenskega slikarja. Z njim se je preselil v večnost zadnji naš slikar-nazarenec, ki se je šolal še pri \Volfu in se udejstvoval skoro izključno le v cerkvenem slikarstvu. Poslikal je po mestih in na deželi več cerkva z okusno ornamentiko, naslikal je več kompozicij, seveda večinoma po priznanih vzorih in vzorcih, kakršne je pač od njega zahtevala duhovščina, ki je na tem polju po večini silno konservativna, a!i pa premalo izobražena v umetnostnih vprašanjih, da bi odprla vraia v cerkev tudi moderni umetnosti. Pokojnega Jebači-na lahko prištevamo med one dekoraterje naših cerkva, ki so znali srečno poiskati srednjo pot med željami naročnikov in umetnostjo. Ime! je vedno dobro voljo ustvariti najboljše, kar je mogel. Pokojnika so spremili na njegov, zadnji poti njegovi mlajši tovariši, ter s tem pokazali, da s pijeteto priznavajo njegove zasluge za slovensko umetnost. * Smrtna kosa. V tirolskim letovišču Schwaz je dne 3. t. m. "~,>d neusptie operacije v 62. letu svoje staros:i umrl Slovenec Hinko Pogruje, brit upokojenega šolskega upravitelja v Ptjiu. Rodil sc jc pri Sv. Križu blizu Ljun-nera in ;e bil ravnatelj na meščanski šou na Dunaju. Bodi mu tuja žemljica lairk?-.' — V Ljubljani je včeraj po kratki bolezni nnrl vrtnar g- Matija C e-t a r. Pogreb se 'jo vršil jutri .)b 15. z Ritr,-ske ceste 2. k Sv. Križ';. Blag jima «pomrc, žalujočim naše sožai,:: * Američani bodo izsuševali dalmatinska močvirja. Neka ameriška iinančna skupina, ki se zanima za izsušenje obsežnih močvirij v Dalmaciji, je prejela od hidrotehničnega odseka in oblastnega odbora v Splitu potreb ne podatke o staniu dalmatinskih poljan, kf bi jih bilo treba izsušiti. Vodja ameriške skupine ie izjavil, da so Američani pod gotovimi pogoji voljni prevzeti od državnih in samoupravnih oblasti vsa močvirna zemljišča v svrho izsuševanja. + Velike konjske dirke v Ljubljani. Kolo jahačev in vozačev priredi 24. in 25. t. m. ra vojaškem vežbališču pri Dev. Mariji v Polju velike konjske dirke, na katerih nastopijo najboljši domači in zunanji jahači s prvovrstnimi dirkalnimi konji. Da bodo te dirke res nekaj izrednega, pričajo že bogate nagrade, ki znašajo nad 22.000 Din. Med nagradami bo več državnih in ena mesta Ljubljane v znesku 3000 Din. Začetek dirk bo oba dva dneva ob 14.30. Prireditelji po-skrbe za prevoz občinstva in za druge udobnosti. F^ijave se morajo poslati do 15. t. m. opoldne Kolu jahačev in vozačev v Ljubljani. Največja atrakcija te zanimive prireditve bo nedvomno olimpijski program za šolsko jahanje, ki ga bo izvajal konjeniški podkolkov. g. Seunig iz Beograda. Izreden užitek bo nudila gledalcem tudi vožnja s četverovprego, s katero bosta upravitelj državne žrebčarne na Seln g. Kostič in polkovnik Seunig pokazal kako izborno znajo dirkati vpreženi konji. * V Zg. Kašlju pri Ljubljani imajo prvo nedeljo v septembru žegnanje in jo imenujejo »zajčevo« nedeljo kot imajo v Vodma-tu »grilovo« ali v Šiški skomarjevoc. Praznujejo na vso moč slavnostno s prvimi pečenimi klobasami, pečenko, bobi in potico, drugi dan v pondeljek pa se slavlje nadaljuje. Ljubljanski gosti znane Gradove gostilne so minuli pondeljek popoldne v slavnostnem sprevodu z godbo na čelu nesli iz kolodvora v Zalogu ustreljenega divjega zajca okrašenega s cvetjem in bobi k Gradu. kjer se je razvila prava ljudska veselica z godbo, petjem in- plesom. Ljubljanski gostje so pa v preveliki navdušenosti od Gradove izvrstne kapljice premalo pazili na zajca in domači fantje so jim ga vzeli, zlici-tirali in ga obdržali v svojem kraju, tako, da je zajec še doma v Kašlju. Pikrih opazk na ljubljanske kolofoktarje seveda ni manjkalo, zato so jo nekoliko poparjeni, pa vendar židane volje odkurili proti Ljubljani * Kolo vozačev in jahačev v Ljutomeru priredi dne 8. septembra 1927 ob 14 uri na dirkališču na Cvenu pri Ljutomeru jesensko kasačko dirko. Ker je prijavljenih veliko število dirkačev, obeta biti dirka jako zanimiva. Za okrepčila je poskrbljeno, na dirkališče vozi iz Ljutomera autobus. Naša skrinjica v ii * Pobijanje malarije v okolici Šibenika. Antimalarični jnstitut v Trogiru je letos pričel živahno delovanje za pobijanje malarije v okolici Šibenika, kjer so bila izsušena številna močvirja ob potokih ter zgrajeni potrebni higijenični vodnjaki. * Filmsko snemanje Dalmacije v svrho propagande. V Split je dospel filmski operater iz Magdeburga, k; je po navodilih potniških uradov v Zagrebu in Splitu fotografiral vse važnejše in zanimive kraje in objekte na našem Primorju za velik propagandni film, ki se bo letošnjo zimo predvajal v večjih mestih Nemčije in Avstrije. Fotografiran je že ves gornji del Jadrana do Raba. Na praznik 8. septembra t. I vsi k D. M. v Polje k otvoritvi SOKOLSKEGA DOMA Sprejem gostov na kolodvoru, sprevod sok. konjenice in narodnih noš, :okol-skih čet. Telovadba, godba, ples i dr. * Pogorela je rojstna hiša Andrejčkovega Jožeta. V nedeljo popoldne ob 1. je v Krašnji pogorela rojstna hiša pisatelja Andrejčkovega Jožeta-Podmiljšaka, sedaj last Miha Cerarja. Pogorelo je do tal vse, tudi v hlevu stoječi konj. škoda se ceni nad 50 iisoč dinarjev, zavarovalnina pa* znaša 45 tisoč dinarjev. Ob času nesreče ni bilo nikogar doma. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Lukovice, ki pa niso mogli ničesar rešiti. * Nesreča ali zločin? Po vesteh iz Novega Sada sta prošli petek v tamkajšnji okolici izginili iz domače hiše dveletna Tren-ka in šestletna Nada Minkov. Vse iskanje po pogrešanih deklicah je ostalo brez uspeha V pondeljek zjutraj pa so trupli obeh deklic naši; v neki mlaki blian sela. Okrožno sodišče je na kraj nesreče poslalo preiskovalnega sodnika dr. Tomislava Novaka, da ugotovi dejansko stanje na podlagi obdukcije obeh trupel. * Grozna rodbinska drama. V Kutjevu v Slavoniji se je odigrala te dni krvava rodbinska drama. Kovač Mato Bolarič je z revolverjem ustrelil svojo ženo ter smrtno nevarno ranil svojo triletno hčerko, potem pa je revolver obrnil proti sebi. Obstrelil se je tako nevarno, da je med transportom v bolnico umrl. Otrok se bori s smrtjo. KUŠAKOV1ČA KALODONT najboljša pasta za zobe. * Aretacija občinskega eksekutorja. Po nalogu osješkega vel. župana ie bil aretiran občinski eksekutor J. Lalič v Retfali, ki je pcneveril 25.000 Din občinskega denarja. Lalič je bil tajnik radikalske organizacije v Retfali. Aretacija je med tamkajšnjimi kmeti povzročila veliko senzacijo. * Višji tečaj Vidovičeve dopisne šole. Kakor nam poročajo iz Sarajeva, bo Vido-vičeva dopisna šola, ki je dosegla prav lepe uspehe v nižjem tečaju, otvorila v najkrajšem času svoj višji tečaj za višje gimnazijske razrede. Tečaj bo trajal eno leto. Cilj te šole je v prvi vrsti etična izgraditev človeka, a potem splošna izobrazba, ki jo nudijo srednje šole. 1111 * Pri ishiasn se na kupico prtrodne gren-čice »Franz-Josef« zaužite zjutraj na tešče pojavi brez težkoč obilno Izpraznjenje črevesa, čemur se rad pridruži dobrodejen občutek olajšanja. Zdravniški strokovni časo- pisi omenjajo, da voda »Franz-Josef« zanesljivo in prijetno učinkuje proti pritisku krvi na jetra in debelo čsevo ter hemeroidih in prostatalnih bolečinah. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. se vrši danes v sredo ob 8. zvečer v gostilni g. Kačiča na Dunajski cesti. Govorita skupščinski kandidat g. dr. Albert Kramer in kandidat za ljubljanske občinske volitve g. Anton Rupnik. Pristaši Naprednega bloka, udeležite se ga v čim večjem številu! Shod Naprednega bloka v Šiški se bo vršil danes, v sredo, ob 8. uri zvečer v gostilni pri Batiču (prej Reininghaus). Govorila bosta skupščinski kandidat dr. Albert Kramer :'n njegov namestnik Ernest Vargazon. Vabimo vse pristaše Napredne* ga bloka v Šiški k polnoštevilni udeležbi. Iz Ljubljane u— Pokroviteljstvo nad razstavo slovenskega modernega slikarstva v Pragi, ki jo je organizirala Narodna galerija v Ljubljani. je prevzel naš minister za prosveto, gosp. dr. Ninko Peric. Narodno galerijo bodo zastopali pri otvoritvi razstave, ki se vrši 7. t. m. njeni predstavniki: predsednik Ivan Zorman, tajnik dr. France Mesesnel in akad. slikar Rihard Jakopič. u— Napredno gospodarsko društvo za dTorski okraj vabi svoje člane in prijatelje društva na pešizlet, M ga priredi v četrtek na Marijin praznik čez Golovec—Orle—La-niše k Javorniku. Izleta se udeleže tudi naši pevci. Zbirališče pri šentjakobskem mostu. Odhod točno ob \y~ uri pop. Povratek z večernim vlakom. Kdor ne bi maral iti peš, naj se odpelje z vlakom, ki odhaja ob lj^ uri z dolenjskega kolodvora. Prosimo za obilno udeležbo. Izobr. odsek. u— Razstava grške in rimske plastike v Jakopičevem paviljonu ostane odprta še do konca meseca septembra. Opozarjamo na to zlasti naše dijaštvo, ki se pravkar vrača s počitnic. Otvoritev te razstave je bila združena s težkimi materijelnimi žrtvami za Narodno galerijo, zato bi bilo želeti in pričakovati, da jo naša umetnost ljubeča javnost v čim večjem številu poseča in tako jasno dokumentira smisel za težnje našega visoko kulturnega zavoda. Narodne galerije. Dosedanji obisk je bil vse prej kot rekorden. Dolžnost vsakega izobraženca bi bila, da s svojim posetom utrdi in poglobi temelje mogočni zgradbi, ki se snuje in bo žarišče slovenske kulture in umetnosti. Raz stave, ki jih prirejajo drugi narod: — kot n. pr. Cehi, Nemci etc. — so navadno visoko aktivne. Žalostno spričevalo za kulturni nivo našega naroda bi torej bilo, ako bi morala Narodna galerija poleg vsega moralnega neuspeha beležiti ob zaključku vsake razstave še velik financijelni minus — deficit. — Razstava je odprta vsak dan od 8. do 18. ure zvečer. u— Kje je mestni gerentski sosvet? Prejšnji gerent gosp. Turk se je trudil, kako bi olepšal ljubljanske ceste in ulice, tako je med drugim tudi preskrbel, da se je popolnoma pozabljena in zanemarjena Ki^te'če-va ulica čedno uredila. Pod sedanjim ge-rentskim svetom se pa je v navedeni ulici že pred več meseci (baje so napeljavah plin) vse razpokalo namesto da bi se po dokončanem delu ulica v prejšnji red spravila, je ta ulica še danes vsa razkopana in nedostopna, menda čaka zopet na gosp. Turka, da bo potrebno ukrenil. — Voii'ci Št. Peterskega okraja. u— Vpisovanje v češko dopolnilno šolo. Konzulat ČSR v Ljubljani naznanja, da se bo letošnje vpisovanje v češko dopolnilno 3olo ra pouk češkega jezika in domovino-znanstva vršilo dne 7. novembra od 15 do 17 popoldne v poslopju Mladike, pritličje. Starši, ki nameravajo svoje otroke v to šolo pošiljati, naj jih navedenega dne na določenem kraju priglase g. učitelju Oldri-chu Votavi Rojstni podatki otrok ter osebni podatki staršev se morajo navesti. Lahko se vpišejo tudi starejši otroci, ki bi nameravali udeležiti se pouka in bi za nje bil določen poseben oddelek. Pouk je brezplačen, plačuje 6e le majhen prispevek za razsvetljavo in kurjavo. n— Srebrno poroko praznujeta danes v krogu svojih otrok ugledni ljubljanski vele-trgovec in posestnik gospod Matija Spreit-zer in njegova soproga gospa Brigita roj. Boltavzer. Zavedni narodni obitelji k temu slavju iskreno čestitamo z željo, da doživi v sreči in zdravju tudi zlato poroko! u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub. Ijani. Vpisovanje še danes, 7. t. m. od 18.— 19. ure v sobi št. 6. Zvečer ob 20. sestanek vsega zbora v pevski dvorani. Odbor. u— Beneška noč na Strelišču pod Rožnikom se ponovi v večjem obsegu 8. sept. na splošno željo občinstva. 1353 u— »Nibelungi« Zveza kulturnih društev je pričela zopet sezono svojih poučnih in kulturnih filmskih predstav z največjim filmom sedanjosti vNibelungi«. Obdržala je svoje nizke cene kljub visokemu obdavčenju in velikim režijskim stroškom, samo da omogoči najširšim slojem poset njenih predstav in nudi tem ljudem pouk in izobrazbo. Priporočamo vsakomur najtopleje, da si ogleda že njen prvi spored, ki prinaša največje čudo filmske režije in tehnike, film ki obravnava splošno znani narodni opos Nemcev iz 13. stoletja. Predstave se vrše vselej v sobotah in dnevih pred praz- niki ob 14.30 popoldne ter ob nedeljah in praznikih ob 9.30 in 11. uri dopoldne, Opozarjamo torej na današnjo prvo predstavo ljubljansko publiko zlasti pa šolsko mladino in dijaštvo. Cene prostorom od 2 do 8 Din za sedež. u— Drobna policijska kronika. Policiji so bil; od pondeljka na torek javljeni naslednji dogodki: 1 poneverba kolesa, najdba perila, 1 poškodba tuje lastnine, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 2 prestop^ ka zglaševalnih predpisov, 1 nezgoda in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1, in sicer radi splošnega suma. u— Ponesrečen kolesar. Trgovski potnik P. Satler se je včeraj dopoldne peljal s ko lesom po opravkih v Št. Vid. Vozil je v precej hitrem tempu pri čemer pa ga jc zadela nesreča. Prednje kolo je zašlo v diru v malo kotlinico in posledica je bila ta, da je Satler zgrmel na tla in obležal nezave sten. Težko poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico. u— Sveže meso srnjakov, pleče 15 Din k prsni koš ali vrat 10 Din kg prodaja dokler traja zaloga tvrdka »Riba«, Ljubljana. Gradišče. u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo in soboto od 8. do 19. ob ne deljah od S. do 12. Vhod nasproti vojašnice u— Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljstvo glasbenih javnih in zasebnih šol na našo veliko izbiro vseh šolskih not, etud, šol itd. za vse instrumente in petje. Posebno smo založeni s klasičnimi in zadnjimi modernimi skladbami. — Matična knjigarna, Kongresni trg. 1252 Naša skrinjica v Ljubljani je u— Restavracija v Sokolskem domu na Taboru, vhod s severne strani nasproti vojašnici, sprejema abonente na dobro in ceneno meščansko hrano, ter nudi okrepčila abstinentom. Točijo se tudi pristna prvovrstna štajerska in dolenjska vina. 1352 u_ Malinovec, pristni dobite v drogeriji Kane, Židovska ulica. 1039 u— Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A Kane, Židovska ulica. 1006 u— Predavanja Miljenka Vidoviea. Pišejo nam: Vodja prosvetno etičnega pokreia g. Miljenko Vidovič se je odločil, da poseti vsa glavna mesta naše države in nastopi s ciklusom javnih predavanj. G. Vidovič bo na svojem potovanju imel predavanje tu di v Ljubljani. u— Učna knjiga za strojepisje, teoretični in praktični del, izborno služi svojemu namenu ter jo toplo priporočamo. — Naročila sprejema Josip Christof, vodja zasebne šole, Ljubljana, Domobranska 7. — Cena 8 Din. 1354 Iz Maribora a— Proslava prestolonaslednikovega rojstva se je vršila z običajnimi mašami za vse šole. V stolni cerkvi pa je opravil kanonik dr. Tomažič pontitikalno mašo ob zastopstvu velikega župana, vojaških jn dru gih dostojanstvenikov ter načelnikov posameznih uradov in korporacii. Čudno je bilo videti, da ie ostala klop za mestno občino in oblastni odbor prazna. Voiaštvo je postavilo častno čet') pred cerkev z vojtško godbo, ki je pred in po cerkvenem opravilu igrala skozi ulice. Raz hiš je viselo le malo zastav. V tem pogledu bi morala naša oblast sama skrbeti, da mesto ob takšnih cfi-cielnih dneh tudi javno dokumentira svoj patrijotizem. a— Volilni shod priredi Združena slovenska, gospodarska lista v petek 9. septembra ob 20. zvečer v tej veliki dvorani Narod nega doma. Poročajo dr. Lj. Pivko, dr. Go rišek in Vekoslav Spindler. a— Zanimiva stavka v tkalniški tovarni, tekstilni tovarni nemškega češkoslovaškega državljana ochocjcy;a, Krntsta Zelen ka & comp. je izbruhnila v pondeljek dopoldne nenadoma taVo z .vna »divj.K stavka Šef g. Schonsky je namreč obdolžil nekega delavca tatvine. Delavstvo pa se je so-lidariziralo z obdolženim, češ da je obdolži-tev neutemeljena in je takoi zapustilo tkalske stroje. Tekom pogajanj se je iz te spontane stavke razvilo tudi mezdno gibanje. ker imajo delavke v tej tovarni skrajno nizke plače. Delajo po 16 ur na dan in zaslužijo 160 Din na teden, izredno izvežbane do 200 Din tedensko. G. Schonskv je končno pristal delavkam p-v; še k '3 par pri metru in so drugi dan delavke zopet začele de lati. Obdolžen; delavec pa je vložil proti tovarnarju Schonskyju tožbo radi obdolžit- a— Boj prahu. V Mariboru imamo med drugim tudi modern avtoškropilnik. ki pa je tako urejen, da se menda z manjšo brzino nego 20 km na uro sploh ne more premikati. Posledica tega .ie, da se že 10 minut po škropljenju komaj pozna mokrota na cesti. Zaradi tega že mnogi obžalujejo, da so odpravljeni prejšnji škropilni vozovi, ki so bili vsekakor koristnejši, ker so škropljenje vršili temeliitejše. V zapadni dfcl Slovenske ulice, ki leži v centrumu mesta, pa menda škropilnik sploh ne pride, ker je tam nako- pičenega toliko prahu, da je joj, če pride avto v to ulico, kar se zgodi povprečno po dnevi vsakih 10 minut. Iz Celja e— Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se je praznoval tudi v Celju na presrčen in svečan način. Zlasti mladina je ua ta dan oklepala svojega ljubljenca v nežnih srcih z gorko željo, da ostane njen bodoči vladar zdrav ter postane srečen na svoji težki življenjski poti. Že na vse zgodaj je bilo mesto ovito v narodne in državne zastave. Po raznih cerkvah so se vršile šolske maše, ob 9. dopoldne pa je darova! g. opat Jurak v cerkvi sv. Danijela svečano zahvalno daritev, katere se je udeležila v Celju se mudeča administrativna podčastniška šola, garnizija, častniški zbor ter zastopniki vseh celjskih uradov in oblasti. Po službi božji je vojaštvo strumno defilitalo pred svojim poveljnikom g. polkovnikom Naumovičem. Pravoslavne obrede je izvršil ob 10. v kapelici Kralja Petra vojašnice pravoslavni svečenik g. Cudič. Tudi tu se je udeležilo proslave vojaštvo in mnogo občinstva. Nad Celjem pa je ležalo vkljub vsakdanjemu delu in opravilu v dopoldanskih urah praznično razpoloženje. Žrebanje novinarske dobro-tvorne loterije preloženo Zaradi volitev v Narodno skupščino, ki še imajo izvesti v času, ko je bilo napovedano žrebanje novinarske loterije, so nastale težave v razpečavanju srečk ter bi bilo tehnično o'ežkočeno žrebanje kakor tudi obveščanje o rezultatih žrebanja. Zaradi tega je z odlokom ministrstva poljo. privrede in vod 24. avgusta št. 34718/1. žrebanje preloženo in se bo vršilo v času od 15. do 2S januarja 1928. Za samo 10 Din, kolikor stane srečka novinarske loterije, lahko zadeneš premijo v znesku 250.000 Din. vilo v kateremkoli mestu v Jugoslaviji, mnogo dobitkov v denarju in dragoceni predmeti, avto i. dr. No. vinarsko loterjo je priporočilo vsem svojim podrejenim oblastim ministrstvo notra. njih del z odlokom št. 16741 dne 27. aprila a ministrstvo prosvete z odlokom št 52S3 dne 27. aprila. Interes za novinarsko loterijo je velik v vseh krajih in vseh slojih, posebno tudi v Sloveniji. Mnogo denarnih zavodov je od. kupilo po tisoč srečk, a mnoge šole po 100 in še več. Tako ie državna ženska gimnazija v Skoplju na vzpodbudo direkcije in učencev takoj razprodala 150 srečk Na. ročila sprcjema Jugoslovemsko novinarsko udruženje. dobrotvorna loterija, Sarajevo. PoroSHo o žrebanih dobitki po objavljeno tud; v našem listu. Kako so snimali „Nibelunge" Vsakogar, ki si bo v teh dneh ogledal največje delo na polju kinematografije, bo gotovo zanimalo pogledati vsaj malo za kulise tega ogromnega filma. Evo kratek popis snimanja nekaterih večjih prizorov: Huni prihajajo! Bilo je poletnega jutra, zgodaj ob 5., ko so korakale v Berlinu nepregledne mase Rusov preko Potsdamskega trga. Ogromna množica, nalašč zanje pripravljenih tramvajev, je začela takoj s prevažanjem te armade, daleč vun iz Berlina proti cRehber-gom-i tako zvani berlinski . Tu so ie stale pripravljene neštevilne garderobe v obliki španskih sten in pohištvenih vozov. Od vseh strani so ljudje dovajali ogrotn ne množice konj ter jih gnali preko nizkega peščenega griča daleč nekam v . Dane? je imel biti uprizorjen in fil-man oni grozni zgodovinski trenutek navala Hunov na Evropo. Na nasproti ležečem griču je stal sre li svojega štaba Fritz Lange, režiser največjega dosedanjega nemškega filma ter dajal kakor velik vojskovodja povelja na vse strani. Kričanje v telefonu . . . Oglušujoč žvižg in snimanje se je pričelo! Ničesar ni bilo še videti na dolgo in široko, kamor je segalo oko, le neko grozno bobnenje zemlje in udarjanje tisočerih konjskih kopit ;e prihajalo z vsako sekundo bliže in bliže. In glej, že prihodnji trenutek te je počroilo vse obzorje in liki ogromen vodni val se je približevala ogromna masa jezdecev, nagih, napol pohabljenih. gTOznih počasti ved no hitreje in hitreje, vedno bliže in-bliže. Spredaj na čelu pa je drvel na belem k>> nju. z vihtečim bičem v roki. kralj Hunov, Atila, imenovan <šiba božja>. Zadaj v taborišču, sredi med španskimi stenami, pohištvenimi vozmi in barakami pa je stala mala poljska kuhinja, obdana s celo množico deklic, zaposlenih z luščeniem krompirja in pripravljanjem kosila. Tej skupini je načelovala. opasana z belim pre ; pašnikom, soproga glavnega režiserja. 'Umska pisateljica Thea v. Harbou. ki je skrbela kot dobra mati za okusno kosilo celi diviziji svojih Hunov . . . Pošastni imaj. Tudi gorostasni zmaj v tem filmu tvori gotovo eno največjih čudežev na polju filmske tehnike. Zamišljen je kot reprezen-tant onih kolosalnih pošastnih zveri, prastarih časov, s katerimi je imel človek gotovo najhujše borbe. Na zunaj je podoben ogromnemu ihthiozauru. v čigar podolgovatem trupu je sedela na klopeh množica delavcev, ki so bili zaposleni s premikanjem debelih ogromnih nog, ki so regulirali ob priliki dihanja te pošasti muskulatu-ro njenega trebuha gibali njene oči. jezik in rep; da celo njen pogin in zadnji ix>-gled nam je podan s pomočjo čudovite tehnike tako prirodno. da se nam ne zdi verjetno, da se more filmska tehnika povzpeli do take popolnosti. In vendar je oživljalo to ogromno pošast v njenem trupu — 150 delavcev. To sta dve mali sličici, ki nam dokazujeta ogromno delo in višek filmske tehnike. ki so jo pokazali Nemci pri snimanju ti jih najboljšega in največjega narodnega eposa. Po vsej Sloveniji gre elas. Ie »Domovina" je za nas! Dospelo Je novo zimsko blago: sukno, štofi itd. za gospode in dame. — Posebno opozarjamo na naš oddelek v prvem nadstropju za o & t o ia k e blaga ki se prodajajo za skoro polovično ceno. Oglejte si novo došlo blago in naše izredno nizke cen. Priporoča se: „T E K S TIL B A Z A H" Ljubljana, Krtkov trg štev. 10. Iz Kranja r— Že gnan je in ukrep politične oblasti. Sedaj prihaja v okoliške vasi in občine se= zona številnih cerkvenih proščenj in ob teh prilikah se ljudstvo zlasti udaja pijance* vanju in celo tradicionalnim fantovskim pobojem in tepežem. Tako je bilo preto Ceno nedeljo v Bitnjem pri Stražišču k: vavo žegnanje. Radi tega je izdal tukajšn sreski poglavar razglas, na vsa županst\ kranjskega sreza, da naj s svoje stran ukrenejo vse potrebno, da se onemogočiju te škodljive in sramotne razvade in da sc dosežejo človeške družbe dostojne razmere v okoliških vaseh. Oblast ne bo izdajala cb priliki žegnanj načeloma nobenih dovo« Ijenj za podaljšanje policijske ure, nasproti no bo v bolj kritičnih razmerah isto še utesnila. Naši duhovniki naj bi sc malo manj brigali za politiko, pač pa imajo hva« Iežno polje z iztrebljanjem teh razvad. To« da to jim pač manj nese ... Volilni shod Naprednega bloka sc ho vršil nocoj, v sredo ob pol 9. zvečer v Narodnem domu v Kranju. Na shodu bodo govorili nositelj liste poslanec g. dr. Žerjav, sreska kandidata g. Ivan Lončar, župan v Tržiču in g. Anton Križnar, po« sestnik in gostilničar v Stražišču. Pridite vsi na shod! Naj nihče nc manjka! r— Kino v Narodnem domu proizvaja ves teden velefilm «Carjcv sel» (Mihael Strogov) v dveh delih po romanu Verna, ki ga jc izdala Mohorjeva družba. V glav* i.ih vlogah Možuhin in Kovanjko. r— Težka nesreča. Pretečem pondeljek okrog 20. ure zvečer se je vračal iz me« sta po Roženvenskem klancu gospod Ivan Papler, 68letni posestnik v Besnici. kjer je bil svojčas tudi župan. Med trgovsko hišo l;ranc Sire & Rant je možu na kamenitem pločniku spodrsnilo, da je padel vznak in udaril s tako silo z glavo ob kamen, da jc obležal takoj nezavesten. Mimoidoči pasantje so takoj poiskali prvo pomoč, go« spod Gabrič pa ga je z vozom prepeljal v mesto k zdravniku g. dr. Globočniku. Pap« ter ie pri padcu dobil smrtnonevarnc po* škodbe na glavi. Ne da bi prišel k zavesti, so ga nato prepeljali z vozom v Besnico na dom. Je malo upanja, da bo ozdravel. r— Gradbeno gibanje je letos v našem mestu izredno živahno in uspešno, tako da je pričakovati, da bo na jesen lepo število dograjenih stanovanjskih hiš. Te dni je pričel kopati poleg gostilničarja Peterlina oh Kokrski državni cesti temelje tukajšnji nadgeometer g. Jernej Župančič, ki gradi enonadstropno stanovanjsko hišo. Zidarska dela je prevzelo podjetje Ivan Bidovc. Iz Trbovelj t— Tepež. V nedeljo so se stepli fantje. Težke poškodbe je odnesel iz tega prete« pa rudar Ivan Klopčič z zapadnega okrož« ;a. Prvo pomoč je dobil v ambulanci stare bolnice. t— Radičevci so sklicali shod za nedeljo popoldne pri Drofeniku v Bevškcm. V celoti so prišle na shod 4 osebe, pa še te s... bile od drugod ... t— Klerikslnosradikaina zveza. Ker r». dikali sami ne morejo nemoteno zborovati in klerikalci tudi nimajo nobene korajže, da bi sami priredili kak večji shod, se go« vori, da nameravajo klerikalci in radikali prirediti skupen shod, in sicer v soboto zvečer pri Pravdiču. Če mislijo eni ali dru« gi, da jih bo ta zveza v Trbovljah rešila, se zelo motijo. t— Še en politik dr. Štefanovičeve veli« čine. Včeraj smo opazili v Trbovljah «kan= didata« viteza Zagorskega. Ali smo, kar se tiče politične zrelosti v Trbovljah že res na tako slabem glasu, da se upa med nas tudi g. Zagorski? NCCAV1CE BEHs M1UC najboljše, .najtrp ežn ejse, zato najcenejše Mi\ onstran sramc p— Premeščanje slovenskih učiteljev se nadaljuje. V turinsko šolsko okrožje so premeščeni učitelja Velišček in Čehovinter učiteljica Bratuž, v šolsko okrožje Mace« rata pa učitelj Kramar. Nadalje so preme« ačenc učiteljice Marica Perin iz Šebrelj in Albina Grželj iz Cerkna v neko notranjo provinco ter Velikonja iz Lokovca v To» skano. p— Za notarja v Vipavi je imenovan od* vetnik dr. Gioseffi iz Poreča. p— «Pirat prazne mize». Tržaškemu kros jaču Ivanu Beltramu je prinesel poleti ne« ki mladenič pismo, v katerem se zahteva od njega takoj 7000 ilr. Pismo pravi, da obstoji družba brezposelnih z naslovom opirat prazne mize». Z izžrebano številko 74. jc zadet Beltram, ki naj takoj odšteje zahtevani denar, ker sicer lahko obračuna s svojim življenjem. Beltram se ni dal pre* plašiti in oni mladenič, ki se piše Bonetto je bil aretiran in sedaj pred sodiščem ob« sojen na 6 mesecev in 20 dni ječe. p— Za obnovitev patrijarhata v Ogleju se zopet ogreva tržaški fašistični «Popolo». aMinister Rocco naj že vendar vzame to stvar v roko in dolžnost je Vatikana, da uredi cerkveno jurisdikcijo v Julijski Kra» jini. Oglejski patrijarhat bi tvoril cerkve« no enoto od Livence do Alp in Kvarnera. Porušiti se mora situacija, ki jo je ustva« rila Avstrija in potem se bo na najlažji način izvršila italijanizacija cerkve med drugorodcis ... p— Mlekarna iz Lombardije proda v Tr» stu dnevno nad 80 hI mleka. Nekatere do« mače mlekarne menijo, da je bolje izdelo« vati maslo in sir nego voziti mleko v Trst. Mlekarna «Soresinese» je oddaljena od Tr« sta nad 500 km pa vendar dovaža v Trst svoje mleko. Pravilno je, da se odda naj« prej vse potrebno sveže mleko in se pre« ostanek predela v druge mlečne izdelke. Ako se bo domač mlekar odtegoval me« stom, pridejo tja italijanska mlekarska udruženja! p— Klasični licej v Tolminu. Naučno ministrstvo je odredilo ustanovitev liceja v Tolminu, ki se združi z obstoječo gimna« zijo. Vpisovanje bo od 16. do 30. septem« bra. Za nekaj dijakov bo še prostora v Škodnikovem zavodu. Tako je držal naučni minister besedo, kar se tiče otvoritve lice« ja v Tolminu, glede srednje šole v Idriji pa je obljuba padla v vodo. p— Med «balili» v Tolminu je vladalo veliko pričakovanje, da pojdejo v morsko kopališče. Fašisti so obetali, da pojdejo sko« ro vsi in pravili so jim, kako bo lepo in koristno. Hudo pa so bili otroci razočara« ni, ko je fašistična organizacija odpeljala na morje samo štiri! Po tržaških listih pa se bodo hvalili, kakor da so poslali v ko« pališče sto otrok! p— Doprsni kip baritonu Kašmanu so od krili v Malem Lošinju, kjer se je rodil, 28. pr. m. Kašman je umrl 7. februarja 1925. Nastopal je po raznih evropskih gledali« ščih in si priboril sloveče ime. Kašman je bil Italijanaš. Kot iredentovec ni smel v Istro. Slednjič se je vrnil s posredovanjem papeža Pija X. Pri odkritju spomenika je bila navzoča tudi edina Kašmanova hči, ki se je zahvalila za prireditev. Tako vidimo na vseh mogočih poljih primorskega Slo« vana, ki kot potujčenec izdatno prispeva k italijanskemu imenu v svetu p— Ob meji pri Bistrici sta se ponesre« čila leta 1926 pozimi dva finančna stražni« ka. Na koti 920 so jim sedaj miličniki po« stavili' spomenik iz carrarskega marmorja. Bila je velika slovesnost, na kateri so po« vdarjali, kako treba čuvati in braniti svete meje italijanske domovine. Stroške za take spomenike in slovesnosti trpijo vselej naši domačini. k— Iz Koroške. Ko je v Št. Jakobu ob ccsti župnikoval gospod Arnejc, so kmet« je kupili nov križev pot. Napisi so bili slo« venski, ker so verniki Slovenci. Sedanji župnik pa je dal, kakor pravi, na pobudo cerkvenih ključarjev odstraniti slovensko besedilo in napraviti nemško. Ko so ga slo« venski domačini radi tega prijeli, je odgo« voril, da je škof, ko je pregledoval cerkev, z nevoljo opazil slovenske napise in vpra« šal, zakaj da nimajo nemških? Sta pač oba enaka, škof in župnik, ki izganjata soglas« no slovenščino iz cerkve. — V mnogih žup« nijah na Koroškem, kjer so Slovenci v pre« težni večini, je danes v cerkvi in pri vero« uku v šoli vse nemško. Nemški duhovniki se sploh nočejo več priučiti slovenskega narečja. Odpirajo se zopet šole in sloven« ske otroke se bo zopet mučilo pri verouku z nemščino. Slovenci znova protestirajo proti tej krivici v šoli! Z germanizacijo hi« tijo na vsej črti v času, ko se predstavljajo pred evropsko javnostjo kot največji pra« vičniki napram Slovencem. Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ljubljani 6. septembra 1927. Kraj Cas »pazovanj- Ljubljana (dvorec) Maribor Zagreb . Beograd Sara jevo . Skoplje . . Dubrovnik Split Praha ■ t i i • • ■ • > i i t • « t t i 7. 14. 2L 8. & a <65f> 7647 7655 765-5 765-5 765-3 7655 ?65-6 764-1 764-3 765-8 15 5 22 2 19-6 16-0 18-0 190 15-0 190 230 1°0 160 Sicer vrli ir brzini » metrih 94 5* 76 92 87 94 04 >2 41 95 mirno S 1 mirno N 2 NW 2 SE 6 mirno mirno S 4 ESE 2 E 2 o 52 "i C 10 5 0 7 10 10 10 10 3 9 0 Padavine Vrsta dež dež dež dež • (Dod dO V. OTt 03 12.0 15.0 1.0 Solnce vzhaja ob 5.26, zahaja ob 18.29, luna vzahaja ob 15.41, zahaja ob 23.50. Najvišja temperatura danes » Ljubljani 22.8 C, najnižja 14.4 C. 1 Dunajska vremenska napoved za sredo: V severnih Alpah jasno vreme. V južnih Alpah bolj oblačno, morda tudi padavine. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo spremenljivo. Temperatura od 20 do 26 stopinj. Morje skoraj popolnoma mirno. Železnato CHINA-VINO Vzbuja voljo do Jedi, okrepča iiTce, zbotjia bi in Je rekovaleacentom in malokrvnim telo priporočeno od zdravniških avtoritet, Izborni Okna. Nad 10.000 zdravniških priporočit. Dobt se t vseh lekarnah. Šport Vidina burnim1«™ 3 m Kolesarske dirke za prvenstvo Slovenije Na progi Ljubljana=Celje«Ljubljana (150 km) se je vršila v nedeljo kolesarska dirka za prvenstvo Slovenije: Zmagal je Ivan Ko« smatin (Primorje) v 5:16:50 in si s tem priboril naslov prvaka Slovenije ter že dru« B'č prehodni pokal kolesarskega podsaveza, rugi je bil Josip Šolar (kolesarska Ilirija) v 5:16:50.4, torej tik za Kosmatinom. Tret« ji je bil Fran Abulnar (Sava), nato pa Sreč« ko Zanoškar (Prim.), Fran Gjorgjevič (Sa« va) in Dušan Brenik (Sava). Dirka je bila obenem semifinale za državno kolesarsko prvenstvo. Prvenstvo juniorjev. Na progi Ljubljana« KrašnasLjubljana (50 km) se je istočasno vršila dirka juniorjev. Rezultati so: 1. Se« niča Edo (Prim.) 1:37:50.2, 2. Cihlar Josip (Prim.) 1:37:50.4, 3. Goltes Ivan (Ilirija) 1:37:50.6. Dirka juniorjev za državno prvenstvo: I. Petrovčič Anton (Zarja). Dirke so potekle v redu. Drugo kolo za poškodbeni fond v Afa« riboru. V drugem kolu za poškodbeni fond se srečata jutri v četrtek 8. t. m. Rapid in Železničar, ki bosta po ustanovitvi Želez« ničarja že v drugo merila svoje moči. Ra« pid je sigurni zmagovalec, kajti že v pT» vem srečanju je izvojeval visoko zmago 10 : 4, čeprav je nastopil z oslabljenim mo« štvom. Vsekakor Železničar ne bo mogel nadaljevati tekmovanj in se bo Rapid pla« siral za finale, ki ga bo odigral 18. t. m., najbrže z Mariborom. Finale za pokal poškodbenega fonda Ilirija : Primorje Jutri na praznik se vrši na igrišču Ilirije finalna pokalna tekma za fond, ki ga je ustanovil LNP za podporo v tekmah po« škodovanih igralcev. Kot je bilo pričako« vati, se v finalu srečata naša stara rivala Ilirija in Primorje. In kot vedno tako bo tudi sedaj ta tekma privabila na igrišče širšo sportnop ubliko. Tekme med Ilirijo in Primorjem so nudile vedno prav dober šport ter so učinkovale naravnost p rop a s gandno, ako niso nastali kaki nepredvideni momenti, ki so razburili duhove. Topot pa ni pričakovati tega, ker odnošaji med obe« ma kluboma niso več tako ostri, kar se bo predvsem videlo tudi na zelenem polju. Oba kluba nista še v polni formi, ker je komaj začetek sezone, vendar so moči ko« likor toliko izenačene. Ilirija postavi svo« jo znano enajstorico, dočim bo Primorje, ki še nima vseh svojih moči na razpolago, predvidoma nastopilo v nekoliko izmenja« ni postavi. Tega dne se prične tudi start drugoraz« rednih Klubov za jesensko prvenstvo. Zju« traj ob 9. uri nastopita kot prvi par Nata« kar in Panonija. Tudi ta tekma se vrši na igrišču Ilirije. Začetek popoldanske tekme je ob 16.30. Splitski Borac, drugo najmočnejše mo« štvo Splita, igra prihodnjo soboto in ne« deljo proti ljubljanski Iliriji. Kakor zna« no, je imela Ilirija spomladi s tem nasproti nikom na domačih tleh dovolj posla, tako da se obetata dve zanimivi tekmi. Nogomet na Jesenicah. V nedeljo je II. moštvo športnega odseka «Edinosti» podleglo celovškemu moštvu «Sturma» z 2 : 8. Uspeh je zadovoljiv, ker se je mo« štvo šele pred kratkim organiziralo. Dunajski Cricketerji igrajo danes in jutri v Zagrebu proti Gradjanskemu. ASK Primorje : Soko (Beograd) 1 : 5 (0 : 1). Včeraj je Primorje odigralo v Beo« gradu prijateljsko tekmo s Sokolom, v ka« teri je v drugem polčasu moralo kapituli« rati. Primorjaši so se izkazali kot brzi in dobri na polju, toda nimajo strelcev. Do« bra je bila obramba. Sokol je predvedel le« po igro in je bil v prvem polčasu enako« vreden gostom. Za Primorje je zabil gol Slamič iz enajstmetrovke. Koti 6 : 2 za Soko. Sodil je g. Ružič. Službene objave LNP. Iz predsedstva se objavlja: Po soglasnem dogovoru med ljubljanskimi klubi na sestanku dne 31. m. m. se prično prvenstvene tekme I. razreda in rezerv I. razreda dne 18. t. m., prvenst« vene tekme II. razreda pa že na praznik dne 8. t. m. Razen tega se dotično kolo pr« venstva I. razreda, v katerem se sestaneta Ilirija in Primorje, iz financijelnih razlogov prestavi tako, da se odigra na kak ugoden termin v oktobru. Redosled tekem, ki je bil objavljen v «Jutru» z dne 23. m. m., se vsled tega dogovora deloma spremeni, kar bo natačnejše objavil poslovni odbor. Na praznik 8. t. m. se odigra ob 9. uri dop. na igrišču SK Ilirije drugorazredna prvenst« vena tekma Natakar : Panonija, dalje 11. t. m. ob 8 30 na igrišču ASK Primorja tek« mi Natakar : Krakovo, ob 10.15 pa Svobo« da : Panonija. Za tekmo Natakar : Pano« nija ima postaviti vsak klub po 3 reditelje in po enega stranskega sodnika, blagajni« ško službo opravlja SK Natakar-, službujo« eega odbornika določi jx>slovni odbor. — Tajnik I. Kotureški Savez kralje\ ine SHS, Pod« odbor Ljubljana mesto. Odborova seja se vrši v četrtek dne 8. t. m. ob 10.30 na vrtu restavracije «Novi svet». Podpredsednik. Seniorsko moštvo SK Ilirije, ki igra ju« tri na Rakeku, se ponovno opozari* na ob« javo v članski knjigi v «Evropi». Danes ob 18.30 se je treba zglasiti radi opreme v gar« derobi na igrišču. — Načelnik. SK Slavi ja (nog. sekcija). Jutri na praz« nik igra ob 9. na igrišču Slovana rezerva proti rezervi SK Slovana, ob 15 na na» šem igrišču pa I. moštvi gornjih klubov. Sestave za posamezne tekme so razvidne na klubovi deski. — Načelnik. SK Slavija. Danes, v sredo točno, ob pol 20. seja poslovnega odbora. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe. Istotam ob 20. sestanek celokupnega članstva, katere« ga nai se po možnosti udeleži tudi celokup« ni odbor. — Tajnik II. Gospodarstvo Resolucija gospodarskega kongresa in cenitev izvoza Na podlagi poročil in razprave v plenu-mu je V. glavni letni kongres gospodarskih zbornic in organizacij v Beogradu sprejel naslednje resolucije, ki jih prinašamo v ekrajšani obliki. I. Kongres osvaja vse predloge in želje, izražene v poročilih vseh 6 sekcij za cenitev izvoza iu jih pošilja merodajnim faktorjem, pri čemer povdarja, da je od njihove izvršitve v veliki meri odvisno napredovanje našega izvoza in našega skupnega narodnega gospodarstva. II. Kongres smatra za po:rebuo, ua se dovoli prosto pridelovanje tobaka za izvoz v krajih, kjer obstojajo naravni pogoji za produkcijo kvalitativno dobrih vrst tobaka, kar bi okrepilo našo trgovinsko bilanco, dvignilo ekonomsko in davčno moč ter blagostanje prebivalstva. III. Povodom vprašanja, sproženega o eventualni izpreinembi načina mletja pšenice, smatra kongres, da glede ua stanje letošnje letine ni razloga za izpremembo. IV. Kongres izraža soglasno željo, da se čim prej sprejme enoten rudarski zakon v\ našo kraljevino, in naproša vlado, da Jej želji čim prej ugodi. Pralen se predloži defi-nitivni projekt Narodni skupščini, je vsekakor potrebno, da se osnuje cdbor, sestavljen iz polovice rudarskih inženjerjev in polovic« pravnih strokovnjakov, katere predlagajo gospodarske organizacije in organizacije iz vseb interesiranih krajev naše države. Ti naj na podlagi obstoječega projekta, vseh poročil na tem kongresu in novega gradiva izdelajo definitivni projekt, ki bo zrel. da se predloži Narodni skupščini. V. Kongres apelira na kraljevsko vlado, da v svrho zmanjšanja vseb javnih bremen in glede na stvarno stanje narodnega gospodarstva ter davčno moč našega naroda uvede v državnem gospodarstvu uajveeie racijonelno štedenje. Posebno vztraja kongres na tem, da se ukine davek na poslovni promet, ker je nepravičen iu za naše razmere neprimeren. VI. Kongres smatra, da je od dobrega in strokovnega šolstva v veliki meri odvisen naš ekonomski napredek. Zato prosi vlado, da posveti temu šolstvu večjo pozornost in da spremeni odvišen del gimnazij v šole. ki bodo dajale našemu kmetijstvu, naši industriji, trgovini in obrti dobre strokovne delavce namesto intelektualnih proletarcev VII. Povdarjajoč stalno željo, da vlada v interesu pravilnega rešenja vseh gospodarskih vprašanj pritegne k sodelovanju gospodarske zbornice in organizacije, obžaluje kongree, da še vedno ni izvršeno ustavno določilo o gospodarskem svetu; zato ponovno apelira na vlado, da to določilo čim prej izvrši. VIII. Ob predlaganju gori navedenih predlogov in želj merodajnini činiteljem, manjka kongresu zadostnih besed, s katerimi bi povdaril, da je bistven pogoj za uspešno izvršitev teh predlogov in želja ter za trajen napredek prilagoditev vse. državne uprave potreben gospodarskega in v splošnem narodnega življenja tako glede duha in prakse, ki ga obvladujeta, kakor tudi glede administrativne tehnike. Ako se ia pogoj ne izpolni, je vsako sistematično delo za pospeševanje gospodarstva in reševanje gospodarskih ter socijalnih vprašanj nemogoče. Zato povdarja kongres svojo bistveno zahtevo: nujno organizacijo državne uprave. Vse gospodarske zbornice in organizacije so pripravljene nuditi merodajnim činiteljem pri tej veliki nalogi svojo polno iu iskreno pomoč. IX. Sklicateljem kongresa se nalaga dolžnost, da predlože vse sklepe kongresa merodajnim činiteljem, da se izvedejo. * Poleg gornje resolucije je kongres odobril cenitev našega izvoza za izvozno dobo od 1. septembra 1927 do 31. avgusta 1928. po kateri bomo imeli zit izvoz: hranil 819 milijonov Din, sadja in sadnih proizvo rfov za 365 milijonov Din. živine in živinskih proizvodov za 1965.6 milijona fin. lesa in rud za 1506.8 milijona Din, industrijskih in obrtnih proizvodov za 515 milijonov Din, raznih proizvodov za 598.5 milijona Din in ostalih proizvodov, ki v poročilu niso imenovani, za 980.1 milijona Din; skupaj torej za 6750 milijonov Din. Cenitev izvoza iz Slovenije. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je na podlagi številnih informacij sestavila za gospodarsko leto 1927./28. približno cenitev izvoza iz Slovenije, po materi bomo izvozili: jabolk (100 vagonov) za 1.75 milijona Din, fižola (300 vagonov) za 10.5 milijona Din, hmelja (100 vagonov) za 70 milijonov Din. jajc (700 vagonov) za 60 milijonov Din, živine (mesečno 60—80 vagonov goved, 8—10 vagonov govejega mesa, 15 do 20 vagonov živih svinj. 20—30 vagonov zaklanih svinj in 20—25 vagonov konj) za 180 milijonov Din, mleka in masla za 4 milijone Diri; skupaj kmetijskih proizvodov za 346.25 milijonov Din; dalje špirita (20 vagonov) za 1.4 milijona Din, kuhinjske posode za 13.5 milijona Din, lepenke (100 vagonov) za 2.5 milijonov Din, ovojnega in ostalega papirja za 14 milijonov Din, železa. kovnega, nefasoniranega, valjanega, v ploščah pločevine, žice in izdelkov iz jeklene in sive litine (700 ton) za 5 milijonov Din, elektrod (1100 ton) za 4.5 milijona Din, cinka in cinkovih izdelkov (1200 ton) za 10 milijonov Din, svinca (9500 ton) za 60 milijonov Din, stroj i I nega ekstrakta za 15 milijonov Din, kleja za 5.2 milijona Din, kostne moke (270 vagonov) za 2.7 milijona Din. proizvodov iz rogovine za 1.5 milijona Din, aluminijevega oksida (300 vagonov) za 10.5 milijona Din, ostalih kemičnih izdelkov za 0.85 milijona Din, aluminijevega hidrata za 0.6 milijona Din, glicerina za 2 milijona Din, lanenih tropin (250 \ agonov) za 7 milijonov Din, usnja in izdelkov iz usnja za 16 milijonov Din, fero-silicija (100 vagonov) za 5 milijonov Din. kalcijevega karbida (400 vagonov) za 10 milijonov Din. kalcijevega cianamida (2000 vagonov) za 40 milijonov Din in premoga (4500 vagonov) za 9 milijonov Din; skupaj izdelkov industrije in rudarstva za 236.25 milijona Din; končno stavbnega lesa (25.000 vagonov) za 250 milijonov Din, drv (8000 vagonov) za 15 milijonov Din, oglja (2000 vagonov) za 18 milijonov Din, bukovih pragov za 8 milijonov Din, vpognjenega pohištva za 7.5 milijona Din in ostalih izdelkov iz lesa za 2 milijona Din; skupaj izdelkov lesne industrije za 300.5 milijona Din. Skupna vrednost izvoza iz Slovenije se torej za gospodarsko leto 1927./28. ceni na 883 milijonov Din. Seveda je ta cenitev le približna. = Položaj na hmeljskem trgu. Zanimivo je dejstvo, da je letos hmeljska kupčija po vsej Srednji Evropi, ki prideluje žlahtni hmelj, zelo mrtva. Nakupovalci manj povprašujejo po blagu, a tudi prodajalci so zelo vzdržljivi. Glavni vzrok temu je negotovost, kako je uspela letošnja svetovna letina hmelja. S strani trgovcev se ceni. da je pridelek žlahtnega hmelja najmanj za 30 odstotkov večji kakor lani, dočim se z druge strani zopet čuje, da se v Nemčiji ni pridelalo toliko blaga, kakor se je pričakovalo. V Sloveniji sami pridelek ni večji od lanskega, a je kakovostno tako dober, da ga iščejo zlasti nemški interesenti, ki doma ne dobe dobrega blaga. Sicer se skuša prikrivati, vendar' se kljub temu ve, da je peronospora tudi letos zelo škodovala kakovosti nemškega hmelja. To je prav za prav ena tolažb za naše hmeljarje, katerim se sedaj ponuja za 1 kg hmelja 60 do 63 Din in le izjemoma do 70 Din. Nejasen položaj na hmeljskem trgu se bo razbistril. čim bodo znani cenilni rezultati srednjeevropskega hmeljarskega kongresa, ki se bo vršil v Žatcu iia Mali Šmaren 8. t. m. Na nekaj pa ponovno opozarjamo naše hmeljarje: Ne silite kupcem hmelja! Cim hi nastala prevelika ponudba, bi cene gotovo padle. — Iz Z a t c a (Češkoslovaška) poročajo, da je razpoloženje mirnejše. Cene se gibljejo med 2150 in 2500 Kč za 50 kg (okrog 72 do 84 Din za 1 kg). — Češkoslovaški trgovci proti omejitvam pri uvozn inozemskega hmelja v Češkoslovaško. Češkoslovaški trgovci s hmeljem so se odločno uprli zahtevi češkoslovaških hme ljarjev, po kateri naj bi se prepovedalo carinjenje hmelja v češkoslovaških tranzitnih skladiščih. Mnenja so, da bi to težko prizadelo češkoslovaško tranzitno trgovino s hmeljem. V kratkem bodo predložili pristojnim ministrstvom, ki bodo o tem vprašanju v kratkem razpravljala, energično protestno spomenico. = Vprašanje trgovinskih pogajanj s Turško. Beograjska Trgovinska zbornica je predložila ministrstvu zunanjih zadev spomenico, v kateri prosi, da se čim prej uvedejo trgovinska pogajanja s Turčijo, ki predstavlja za posamezne panoge naše industrije povoljno tržišče. Beograjska zbornica že pripravlja za ta Dogajanja potrebni materijal (podatke o turški carinski tarifi, o dosedanjih pogodbah Turčije z drugimi državami, o turškem uvozu in izvozu itd.). Največja ovira za ureditev pogodbenega stanja s Turčijo je nerešeno vprašanje se-kvestrov turških podanikov v naši državi in naših podanikov v Turčiji. Za rešitev tega vprašanja je ministrstvo za pravosodje že izdelalo načrt konvenvcije Računa se. da bodo pogajanja pričela še v tekočem letu. Na ugodni rešitvi tega vprašanja je interesirana tudi industrija v Sloveniji (predvsem papirna industrija), ki danes zaradi visokih turških avtonomnih carinskih tarif ne more izvažati svojih proizvodov v Turčijo. — Uradni tečaji za september. Finančni minister je določil za september naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 219 Din, 1 turška lira 247.50 Din, 1 angleški funt 276 Din, 1 dolar 56.80 Din, 1 kanadski dolar 56.40, 1 nemška marka 13.50 Din, 1 poljski zlat 6.35 Din, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 belga 7.90 Din, 1 penga 9.90 Din, 100 francoskih frankov 223 Din. 100 švicarskih frankov 1095 Din, 100 italijanskih lir 309.50 Din, 100 holandskih goldinarjev 2276 Din, 100 rumunskih lejev 35 Din. 100 bolearskih levov 41 Din. 100 danskih kron 1521.50 Din. 100 švedskih kron 1524.50 Din. 100 norveških kron 1478 Din, 100 španskih pe-set 959.40 Din, 100 drahem 74 Din. 100 češkoslovaških kron 168.50 Din. = Tržišče vina v splitski oblasti. Trgovska in obrtniška zbornica v Splitu poroči, da je v splitski oblasti še 20.000 hI neprodanega vina. Cene po hektoliterski stopinji alkohola se gibljejo med 50 in 54 Din za bela in med 48 in 50 Din za črna vina in opolo. = Odprava konkurza. Ker je bila sklenjena prisilna poravnava, je odpravljen kon-kurz o imovini Janeza Hiršmana. trgovca in posestnika na Krtini. = Velika bančna insolvpnra v Italiji. V italijanskih finančnih krogih kakor v vsej italijanski javnosti je vzbudila veliko senzacijo insolvenca banke Andreis poštenega plačila in enakovrednih pravic. Vprašamo gospode, ali imajo kaj soci_ jalnega čuta, ali se ne zavedajo, da povzročajo s tem nezadovoljstvo med uslužbenci. jim ubijajo veselje do dela in vzbu_ jajo mrinjo do uprave, ki lahko rodi ne-dogledne posledice? Apeliramo zadnjikrat na merodajne kro_ Ke, ki jim je procvit zaupane jim uprave na srcu, naj store vse, da se krivica, ki se nam godi, čim prej popravi, ker tako Jie more več iti dalje. — Prizadeti. - >■ Kako je SLS udarila poduradnike in služitelje Avtor eianka v »Našem Glasu« ki smo jta ponatisnili, nam sporoča, da je treba pasus, ki govori o dnevničarjih izpopolniti naslednje: »Tudi ne smemo pozabiti, kdo je letos zakrivil novi nekulturni udarec z budžet-nim ukazom, da se imajo od .1 aprila t. 1. nastavljati v državno službo le dnevničar-ji namesto poduradnikov in služiteljev in da naj se izmed teh vržejo nazaj med dnevničarje vsi, k; nimajo še treh let državne službe.« K temu popravku pristavljamo, da smo za dejstvo izpopolnjenega besedila vedeli tudi mi, pa ga seve radi avtenticitete citata nismo hoteii izpremeniti. Klerikalna s*ranka je torej na vlad; vrgla poduradnike in služitelje, ki nimajo treh let državne službe, med dnevničarje. Kri-vičnejšega sociialnega udarca si nj mogoče zamisliti. Najbolj žalostno pri tem je, da bodo trpeli na dnevničarje reducirani in tako pravice do pokojnine oropani pod-uradniki in služiteljj s svojimi nepreskrbljenimi rodbinami, dočim bi zahtevala človeška pravičnost, da bi poleg odgovornosti nosili klerikalni poslanci, ki so te stvari zakrivili, 'tudi materijalne posledice. To_ da te posledice so hvaležno prepustili re-duciranim poduradnikom in služiteljem. Važno je tudi to, da je s tem klerikalnim finančnim členom udarjen ves poduradni-ški naraščaj, ki izhaja večinoma iz vrst dosedanjega poduradništva in služiteljstva. Tem je z gornjim členom zaprt vstop v boljšo prihodnost. Poduradniška in služi-teljska mesta so jim zaprta, če že reflek-tirajo na državno službo, je to mogoče samo, ako se zadovolje s tem, da so dnev_ ničarji. Po tolikih materijalnih izdatkih za študije le brezpravni položaj dnevniSarjev! Ko ie pred dnevi neki služitelj protestiral proti takemu postopanju SLS, je dobro znani voditelj klerikalne stranke odvrnil: »Kako morete od nas zahtevati, da se brigamo za Vaše materijalne težave. To opravite sam-j s svojimi organizacijami. Mi smo za to tu, da rešujemo krščanstvo . . Dopisi JEŽICA. Igralci našega Sokola so gosto« vali v nedeljo 28. avgusta pri Sokolu na Vačah z zabavno burko «Stari grehi«. Go« stovanje je uspelo prav dobro. Sploh pri« čakujemo. da bo sokolska dramatika letos prav odlično napredovala in da bodo do« sedanji obiskovalci iger z novimi gosti do« voljno polnili Sokolovo dvorano. Vse na« predne in naprednemu gibanju naklonjene rodbine naj uvažujejo to, da je v sedanjih, pc klerikalnem hujskanju razdraženih raz« merah prav posebno potrebna zavest, da smo naprednjaki, da se moramo poznati med seboj in da moTe prav vsak po svoje doprinašati k utrjevanju naše napredne in sokolske postojanke. Vabimo obenem vse, ki žele sodelovati pri dramatiki, da se ja« vijo g. naduč. Germeku. — Po vsej državi divja ogromen političen boj in zlasti Slo« venija se trudi, da zmanjša silo SLS. Za te volitve smo se združili vsi iskreni napreo« njaki iz tabora SKS in SDS in bomo imeli 3. skrinjico. Na .Težici je napredno zdru« ževanje na pohodu in trdno pričakujemo, da bo to nedeljo vsak naš človek storil svojo napredno dolžnost. 3. septembra smo imeli lepo obiskan shod, na katerem je po« ročal g. Blagajne. Vsi navzoči so pozdravili misel, da gremo kot napredna fronta volit kandidata g. Kušarja. To sicer nekaterim samostojnežem ni prav in bodo raje volili Radiča kot domačega poštenega človeka, vendar upajmo, da je večji del samostojnih uvidel, da bo nekaj pomenilo kmečko gi« banje šele takrat, ako se bo pridružflo drugim naprednim skupinam. Če g. Pucelj noče napredne fronte, jo bo 11. septembra postavilo ljudstvo samo, brez njega in pro» ti njemu. Čuvarja 3. skrinjice sta gg. An« ton Germek in Ivo Hvastja. Prosimo volil« ce, da pridejo že dopoldne volit in da nih« če ne ostane doma. ŽUŽEMBERK. Pri nedeljskih skupščin« skih volitvah naj napravi vsak naprednjak svojo dolžnost in naj glasuje za združeno slovensko gospodarsko listo. — Ne nase« dajte obrabljenim frazam klerikalcev in radičevcev. Kdor si želi boljših časov, bo volil z nami. Naša skrinjica je tretja! KOČEVJE. Člani »Narodnega gledališča« iz Ljubljane prirede v sredo, 7. t. m. v dvorani hotela «Trst» «operetni večer« ali večer smeha in zabave. Na sporedu so dvo« spevi iz modernih operet kakor: «Grofica Marica«, «OrIov» itd. Potem razni moderni gimi chansoni kot «Gustel, kje so tvoji ko« dri«, «Valencia», «Majer na Himalaji« i. dr. Tudi je na sporedu nadvse komičen prizor «Pred sodnijo« in pa še mnogo točk iz raz« nih starejših operet kakor so: «Ločena že« na», «Valčkov čar«, »Zakleti grad«, «Pti« čar« in «Poljska kri«. Na tem večeru gostu« jejo prvi člani ljubljanske operete in si« cer: ga. Balatkova in gg. Povhe, Peček in operni kapelnik Balatka. Ker je to edini večer, ki ga prirede člani Narodnega gle« dališča iz Ljubljane v Kočevju, naj se na« polni dvorana do zadnjega kotička, tako, da niti miš ne bo imela več prostora v njej. Začetek točno ob 20. Predprodaja vstopnic v trafiki g. Majceniča. HRUŠICA PRI JESENICAH. Brez lepa« kov in brez agitacije smo imeli v nedeljo 4 t. m. shod pri Ocepku. Udeležba je bila razveseljiva, kajti, kdor pozna naš kraj, ve, da ni bilo do predkratkim nobene na« predne organizacije in zato so jo lahko v največji meri vzeli naši edino zveličavni klerikalci v zakup. Bilo nas je 57 (da ne bo «Slovenec» kaj drugače poročal). Na« stopili so nam znani g. Ambrožič, srezki kandidat, njegov namestnik g. Rupnik in nam. kandidat za Ljubljano g. Vargazon. Posebno učinkujoče levite je povedal o klerikalcih g. Rupnik. Narod je toliko pro« svetljen, da bo počasi mislil s svojimi mo« žgani in napredna misel je povsod po dc« želi na zmagovitem pohodu. To pa, kar ra« di verjamemo, klerikalce boli. Kaj so de« lali klerikalci v parlamentu, to bo politic« na zgodovina še dolgo beležila. Nesocijalni zakoni, redukcija železničarjev, pragmatika itd., vse to ne bo kmalu pozabljeno. Siti smo klerikalnih obljub na shodih, klerikal« nih laži in farizejstva. Vsi govori so bili navdušeno sprejeti. Tudi Hrušica bo doka« zala, da ni več klerikalna trdnjava, kaiti vsi trezno misleči železničarji bodo volili tretjo skrinjico in s tem dokazali svojo zavednost! Napredna Hrušica! Na plan 11, septembra! Sv. PAVEL PRI PREBOLDU. Zadnjo nedeljo se je vršil v naši osnovni šoli se« stanek obrtnikov iz Št. Pavla in bližnjih va> si. Na sestanek je prišel obrtno«zadružni nadzornik g. Založnik iz Maribora, ki jc poljudno predaval o pomenu obrtniških društev vobče in posebno o delovanju ta« kih društev r podeželskih krajih, ter o na« logah in ustroju obrtnih nadaljevalnih šol. Po podrobnem razgovoru je bilo soglasno sklenjeno, da se v Št. Pavlu ustanovi obrt« no društvo in s 1. oktobrom otvori tudi obrtna nadaljevalna šola za vajence iz Št. Pavla, MarijasReke, Dobrteče vasi, Ločice, Št. Ruperta in Latkove vasi. Za obrtno društvo so se pravila odobrila in se je iz« volil štiričlanski pripravljalni odbor pod predsedstvom zidarskega mojstra g. Pod« gorška. V odbor obrtno«nadaljevalne šole so bili izvoljeni poleg občinskega pred« stojnika, upravitelja šole trije zastopniki rokodelcev in dva trgovca. To lepo delo obrtnikov v času, ko se toliko moči trosi za brezplodno strankarsko politiko v vo« lilnem boju, vsi prijatelji nepristranskega gospodarskega dela prav prisrčno pozdrav« Ijamo in želimo novim ustanovam, tako društvu, kakor šoli, najlepših uspehov. V naši bližnji okolici je gotovo nad 50 obrt« nikov in trgovcev, ki nimajo v bližini no« bene stanovske organizacije, katere bi se mogli okleniti, da bi prednašali svoje že« lje in pritožbe in dobivali v gospodarskih zadevah potrebna pojasnila. Prilično toliko pa je v našem okraju tudi obrtniških in trgovskih vajencev, ki nujno rabijo šolske« ga pouka, da bodo zmožni konkurence s tistimi tovariši, kr se izobražujejo v večjih krajih in imajo mnogo prilike tudi za po« globljenje šolske izobrazbe. GORNJA POLSKAVA. V nedeljo dne 4. septembra se je vršila pri nas pomembna slavnost blagoslovitve nove motorne briz« galne. Ob pol 10. dopoldne se je zbralo prebivalstvo tukajšnje fare in deputacije sosednih gasilskih društev pred gasilskim domom, kjer je bil postavljen oltar. Po opravilu s slovesno blagoslovitvijo motor« ne brizgalne, so razni govorniki v vzneše« nih besedah govorili o pomenu gasilstva. Posebno se je povdarjalo vzorno delova« nje našeoa gasilnega društva, ki si je v ta« ko kratkem času pridobilo sredstva za na« bavo nove motorne brizgalne in drugega prepotrebnega gasilnega orodja. Izrecna hvala za uspelo slavnost gre kumici gospej dr. Hojnikovi, ki je z lenim denarnim pri« spevkom oodprla naše društvVsa čast in zahvala pa gre tudi umrli grajščakinji Viljemini Post, ki je pred svojo smrtjo naročila, da se poslopie. kjer se nahaja da« nes gasilski dom, podari za vse čase gasil« nemu društvu v uporabo. Slava ji, trajen spomin ji ohranijo hvaležni gasilci in vse prebivalstvo občine. Iz življenja in sveta Popravek Z ozirom na članek »Klerikalni sunek proti ptujskemu občinskemu svetu« v «Ju« tru« št. 205, 6. stran, 4. stolpec ni res, da bi bil kdo zapustil dvorano na komando prof. Mlakarja in bančnega uradnika Pra= pora. pač pa je res. da prof. Mlaker sploh ni bil navzoč in nc on ne bančni uradnik Praoor ni izvrševal nobene komande. Ptuj, dne 5. septembra 1927. Mlaker Lad.. profesor. — Prapor Franc. bančni uradnik. Propadanje dunajske univerze Dunajska univerza že davno ni več to, kar je bila pred vojno. Pavperizacija Dunaja in njegovega prebivalstva je povzročila, da so se odlične kapacitete medicinske znanosti izselile z Dunaja v inozemstvo. Mnogi profesorji in učenjaki so se nastanili v Ameriki, ki plačuje v dolarjih in ji ni treba štediti pri računih. Tako je dunajsko vseučilišče, ki je imelo nekoč odlične nastavnike svetovnega slovesa, prišlo ob svojo repu-tacijo in danes se niti od daleč ne more primerjati s stanjem pred svetovno vojno. A ni samo to, da so mnogi odlični predavatelji zapustili dunajsko vseučilišče; instituciji jemlje vrednost in ceno še nekaj drugega. Univerza na Dunaju je postala v zadnjih letih steber ekstrem-ne nacijonalistične ekspanzije, zakaj njeni profesorji in študentje niso več v prvi vrsti znanstveniki in slušatelji dobrih strok, temveč nacijonalistični in protišovinistični borci. Na žalost se je ta pojav najbohotneje razpasel na medicinski fakulteti, ki je bila svojčas na izvrstnem glasu. Še pred kratkim je dvignilo v javnosti veliko nezadovoljstvo imenovanje novega šefa na dunajski kliniki za dermatologijo. Na to mesto je bil namreč imenovan nestrokovnjak, ki pa je zato član krščansko-socijalne stranke. Na isti fakulteti je bilo imenovanih za izredne profesorje tudi nekaj takih ljudi, ki niso nikake posebne kapacitete. Še vedno se diskutira in piše o imenovanju nekega velikonemškega zdravnika, ki je pred nedavnim časom povzročil v badenski bolnišnici nepopisno zmedo s tem, da je cepil otroke mesto s serumom zoper difterijo, z jakim strupom. Rezultat tega postopanja je bilo 7 mrtvih otroči-čev. In ta zdravnik nele, da ni bil pozvan pred sodnike, ampak je še dalje nadzornik seroterapevtičnega instituta in je dosegel celo čast izrednega profesorja. Kakor stoje danes prilike v Avstriji ni izključet.o. da bi mogel ta mož danes ali jutri doseči čast voditelja te ali one klinike. Nečuven letalski škandal Pred nekaj dnevi so listi zabeležili vest. da se je francoskemu rekorderju Callizu posrečil nov višinski rekord: 29. avgusta se je namreč vzpel s svojim letalom v višino 13.000 metrov ter tako potolkel svoj lanski rekord za blizu 600 metrov. Včeraj pa smo v pariškem «Matinu» z dne 4. septembra čitali sledečo objavo francoskega «AerokIuba»: zovih rekordih nekaj ni v redu. Toda takrat ni nihče imel dokazov v rokah. Danes pa je stvar docela razčiščena. Jasno je, da bo «Mednarodna aero-navtska federacija« Calliza črtala z liste letalskih rekorderjev. Pričakovati je, da bo višinski rekord prisojen ameriškemu letalcu C. C. Champijonu, ki se je pred dvema mesecema dvignil v višino blizu 12.000 metrov. Edith Jansens je s svojim srečonosnim fetišem pretekli mesec preplavala Sund s Švedskega na Dansko in je te dni poskusila srečo še z Rokavskim prelivom, a je morala svojo na« mero opustiti. Smrtna nesreča bavarske avtomobilistke Sportska udruženja bavarskega avtomobilskega kluba in bavarskih moto-ciklistov ter športnega kluba v Ber-thesgadenu so priredili v nedeljo svojo običajno vsakoletno dirko na Salzberg. K tej dirki so bili pripuščeni avstrijski avtomobilisti kot gostje. Med nje se je uvrstil v Avstriji dobro znani avtomo-bilist grof Schlick, ki je s svojim avtomobilom startal ob pol dveh popoldne. Grofa je kakor običajno na vseli takih vožnjah spremljala njegova žena, grofica Lambergova, velika prijateljica športa. Aristokrat je startal pod sijajnimi pogoji in je bil že v vrstah prvih tekmovalcev. Gnal je svoje vozilo z velikansko brzino in je prehitel malone vse svoje tekmece. Imel je pasirati še oster ovinek. Zavil je, toda ovinek je tako občuten, da je avtomobil odletel v stran in da je zaradi sunka padla iz avtomobila na cesto grofova žena, ki ie obležala na mestu mrtva. Grofica je bila športna lady mednarodnega razreda, bila je izvrstna smučarka, strastna pristašinja tenisa in tudi izborna avtomobilistka. Grof Schlick je izgubil ž njo svojo najboljšo oporo. X Courtneyev polet. «Westminstcr Ga« zcttc« poroča nekatere podrobnosti o prvi etapi poleta angleškega kapitana Courtne« va iz Anglije v Ameriko. Hidroplan tipa DornierAVal je moral na poti od Anglije proti Azorom skozi težke viharje. Ko jc bil približno na sredi poti med PIvmouthom in med Azori, so ga zajeli težki viharji. Ker je porabil preveč časa za iskanje pri« rr.erne gozdne smeri, ni mogel dospeti na c:Ij o pravem času, ampak je moral izpre« meniti smer ter se spustiti v zalivu Coru* na. Stroji so ves čas poleta funkcijonirali brezhibno in Courtnev pravi, da je hidro« plan za prekomorsko navigacijo iz Evrope v Ameriko mnogo prikladnejši od aeropla« nov, ki so sc baš radi svoje konstrukcije doslej ponesrečili. Letalec Callizo «Ker so dobavljalci avijona, motorja in turbokompresorja, ki so služili pilotu Callizu dne 29. avgusta t. 1. v Buču pri poletu za dosego višinskega rekorda, izjavili, da je pilot pri poletu zagrešil obsojanja vredna dejanja, o kojih isti-nitostj so se navedeni dobavljalci uve-rili in jih je pilot sam priznal, je sportska komisija francoskega «Aerokluba» ugotovila in sklenila: 1.) da se Callizov poskus dne 29. avgusta 1927. za dosego višinskega rekorda ne more verificirati in 2.) da se bo glasom pravil «Medna-rodne aeronavtske federacije« sestala sportska komisija francoskega «Aero-kluba« dne 5. septembra 1927. k seji, kjer bo zaslišala letalca Calliza in vse prizadete osebe in zavzela svoie stališče v omenjeni zadevi.« Kaj se je bilo zgodilo? Iz ankete, ki so jo sprovedli gori omenjeni interesenti, izhaja, da se je letalec dvignil le 4000 metrov visoko, nakar je odstranil plombo na kontrolnem aparatu ter naravnal kazalec registrirnega barometra (višinomera) na 13.000 metrov! Zanimivo je, kako so prišli goljufiji na sled: v repu aeroplana je bil namreč skrit drugi registrirni barograf in ta je beiežil višino 4000 metrov! Iz tega bi sledilo, da je moral biti Callizo osumljen že poprej, da svojevoljno ustvarja« rekorde. V resnici je bila tehnična sekcija «Aerokluba« že dolgo časa ne-zaupna napram Callizovim uspehom in o njegovih rekordih se je govorilo že lani v Ženevi na konferenci avijatičnih ekspertov, kjer so Angleži in Italijani dali nedvoumno razumeti, da pri Calli- Ponos gospodinj Pristno srebrni jedilni priber- za 6 ali 12 oseb dobavl;en LJUBLJANA Prešernova 1 F. ČUDEN, Ljubljanskim šahistom Naznanjamo vsem članom in prijateljem šaha, da začnemo svoje delovanje v jesenski sezoni, v soboto dne 10. septembra. Sestanek se bo vršil, kakor običajno, ob 20. zvečer v prostorih . To bo obenem tudi poslovilni večer našega predsednika gosp. Erkerja, ki odhaja r^a svoje novo službeno mesto v Beograd in zato prosimo vse člane, da se sigurno udeleže sestanka, da se na ta način vsaj nekoliko oddolžimo našemu požrtvovalnemu pred sedniku za njegovo nesebično delo za klub. Porabljamo to priliko in se obračamo tem potoni na vse one prijatelje kraljevske igre. ki jim je do mirnega in resnega klubskerra življenja in do razmaha v slovenskem šahovskem življenju, da pomnože naše vrste z vstopom v klub. Klubov program predvideva v jesenski in zimski sezoni niz raznovrstnih prireditev, kakor n. pr. simultanke, brzoturnirje, prvenstveni in pokalni turnir itd. Tudi se nahaja klub trenutno v dogovorih z več šah. klubi v Ljubljani in v provinci v svrho prireditev tekem v Ljubljani in zunaj. Resnega dela in tudi zabave torej ne bi manjkalo, zatorej vabimo ponovno vse prijatelje šaha. da se nam pridružijo, našli bodo dobre tovariše in resne šahiste. Prosimo člane, da po možnosti prineso šahovnice seboj, ker jih klub žal do sedaj še nima v zadostnem številu na razpolago. Odbor šahoTgkega kluba cTriglavj Ljubljana. Naročila, in, vsa. dopise.. Uioit,s«, malih, oglasov, jo, poslab, na. Oglasni, od, daUk -Jutra.' šjubljaria,. PrtJtnunta. 4.. Tal st. zqg2 JLaL, oglasi, hi, služijo v pctfrtsLcrualsui. in, soočal rut, njxnuuiA, občinstva. ■ vsaka, basada, pcu-.— Naj rruuysi zsvasah. Vin, 5--. Pristojbina, za, šifro Din. j _____, mmer-chtl 1 flion1'. Ljubljana.. Sv. lVl-rn cesta 24. 23594 Izurjena šivilja gre šivat na dom — tudi i.a deželo. Ponudbe na ogl. oddelek «Jntra> pod šifro • izurjena 56>. 25256 Boljša šivilja Sir® na doni šivat obleke. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 25595 Pletilja z lastnim strojem, dobi telovnike v delo. Naslov v oglasnem oddelku *Jutra». '25630 Zastopnike sprejmi' prvo vrst*a firina za proda** 4rl. vrednostnih papirjev na obroke, z ii.-.j\t?jo stalno plačo, dobro provizijo in "Še posebnimi premija ni i. Prospekti z izrednimi ugodnostmi. — Po-lihilbf na Publicitas, «1. d.. Zagreb. Gundnličeva st. U po«i šifro «Reelna firma*. 202 Izurjeno pletiljo pprrjmpm —• event. oddam ptroj na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25634 Zaslužek jniV—2'.m> t)in dnevno dobe osebi' vseh «lojev, vešč' m-m^rine. z lahkim opravilom. Dopise na naslov: E. AVitziiHinn, Maribor, poštni predal 2. 25559 Trg. pomočnika niladi-ga in agilnega. mešane -In.ke. verzirane^ra tudi v manufakturi. sprejme ta-firma J KnSlan, Kranj (Gorenjsko) 25533 Modistko boljšo, sprejmem takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra, pod značko «Mo-distka 9<8». 25398 Kuharico ^lerffcktno-, samostojno sprejme oficirski doir v Banja-fnki, Bosna. Plača po dogovoru. Ponudbe na oficirski dom Banjaluka. . 23403 Vpokojenec 44 let star. želi službo delovodje, skladiščnika, oskrbnika, vratarja ali kaj slič-nega — tudi na deželi. -— Prevzame službo tudi v strojarski tovarni, ker je izučen strojar. Govori in piše slov., nemško, italijansko in srbohrv. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro .Zanesljiv 87>. 255S7 Učenko sprejmem k strojnemu pletenju. Naslov v oglasnem oddelku . 25584 Izurjeno pletiljo sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiši A. Maček. Vrhnika. 25589 Mesar, pomočnika dobro izurjenega v vseh mesarskih poslih, sprejmem Naslov pove oglas, oddelek cJutra*. 25575 Sobarico ki dobro šiva in lika takoj sprejmem v trgovsko hišo v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra, ali pismeno na Jioštni predal 35, Ljubljani. - 23628 Gospodično ki zamore samostojno voditi trgovino, kavcije zmožno, sprejmem. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 25620 Deklico poštenih staršev, zdravo, delavno in gibčno sprejmemo liikoj za tekanje in "postrežbo. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 25648 Čevljar, pomočnika za fina šivana in zbita dela sprejme čevljarski mojster Vinko Tabor, Radeče pri Zidanem mostu. 25637 Učenko pridno in pošteno, s potrebno naobrazbo, sprejmem v delikates. trgovino v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro • Delikatese 1900». 25504 Vajenca za zlatarsko obrt sprejme Ivan Z a 1 o k a r. zlatar v Ljubljani VII, Tržna nI. 5. 25556 Pletiljo ftSrjteAb & vse, sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25651 Čevljar, pomočnike sprejmem za stalno delo. Istotako tudi dobre teksar-ie. Ponudbe je poslati na: J. Razboršek. Šmartno pri Litiji. 23467 Deček z dvemi razredi meščanske šole. bi se rad izučil v špecerijski ali meš. trgovini, najraje v Ptuju. Celju ali Mariboru. 25174 Kuharico staro od 23 do 30 let. syirvjmeni kot samostojno gospodinjo k štirimi uradniki v Srbijo. Ponudbe - sliko prosim na oglasni o idelek »Jutra* pod •Kuharica 25*. 25309 Čevljar, pomočnika ln boljSii močna dela in pridnega vajenca sprejme takoj Franc Sifn-r. splošno čevljarstvo. Škofja Loka 23486 Delovodjo z* mehanične in električne delavnice, z najmanj dvoletno prakso in dobrimi spričevali srednje delovod-ske šole sprejme Sent-janški premogovnik And. Jaki!. Krtnelj-Dolenjsko. 23460 Trgovski pomočnik mArmfaktnrist, dober prodajalec in izložbeni aran-žer dobi službo. Ponudbe na ug'a-ni oddelek .Jutra* pod šifro «Zanesljivo dobra močv 23238 V meSno industrijo večjo v Sloveniji sprejmemo Samostojnega poslovodjo s kamjo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja tet zahtevkov pod -P IS* na oglasni oddelek •Jatras.. 25630 Učenec sin poštenih staršev, z dvemi razredi meščanske šole, ?e želi učiti za brivca. Naslov oove oglasni oddelek • Jutra*. 23176 Deček jiošteuih staršev, absolvent 2 razr meščanske šole, bi se rad izučil železostrugar-stva. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra* 25175 Absolventinja drž. dvorazredne trg. šole želi službe v trgovini ali pisarni V začetku gre tudi zastonj. Ponndbe na oglas, oddele k «Jutra» pod šifro »Praktikantinja 627*. 23627 Balet ritmično gimnastiko poučujem po uspešnih metodah. Začetek 10. sept. Ponudbe poslati na oglasni oddelek cJutra* pod šifro »Balet*. 25548 Mlada gospa poučuje klkvir, angleščino in nemščino po 10 Din. — Vprašati med 11. in 2. uro ha Poljanski cesti 13, II. nadstr., levo. 25498 Gosli poučuje bivši učitelj konsevatorija po znižanih cenah v Stu dentovski ulici- štev 9/1 24705 V francoščini nudi temeljit pouk v JParizu izprašana učiteljica. Vpisovanje od 1.—4. ure Naslov v oglasnem oddelku Jutra 24772 Legons ds francais Melle Lemaire Frančiškanska ulica 6. 25384 Abiturijent želi v zameno za inštruk-cije manjšo službo, poceni hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25458 Instrukcije daje dijak realke. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod »šestošolec*. 25583 Privaten dijak •2'^jL popoln p o 11 k v francoščini. Naslov v oglasnem oddelku čJutra*. 25570 Šivilje dame, gospodinje, uradnice itd., ki se želijo izobraziti za lastno izdelavo oblek in nimajo ča^a za skupne tečaje, se vrši pouk v popoldanskih ali večernih urah 12. septembra. Honorar znižan! Zasebno krojno ueilisče v Ljubljani, Stari trg 19. 25613 Diplom, učiteljica poučuje nemščino, francoščino, angleščinč ter prevzame instrukcije srednješolcev. šelenburgova ulica 4/1 25616 Spreten uradnik mlajši, vojaščine prost, sposoben tudi za potovanje — želi službe. Ponudbe pod sAgilen in pošten* na ogl. oddelek »Jutra*. 25573 Natakarski vajenec žrli službe za takoj. Naslov pove oglasni oddelek iJutra>. 25588 Odvetniška uradnica z večletno prakso, želi preminiti ?Iužbo, najraje v Ljubljano. — Ponudbe pod »Zmožna 576» na oglasni oddelek «Jutra*. 25576 Kot plač. natakarica želim službe; pomagala bi tudi v kuhinji. Imam večletna spričevala in grem tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 25597 Dobra pomočnica želi takoj ali pozneje dela v modnem salonu ali^ trgovini. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Izurjena 600». 25600 Mlado revno dekle brez staršev, vešče tudi šivanja, želi službo za malo plačo, najraje v kaki tovarni. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* nod Šifro eRažica*. 25557 Mlad akademik poučuje začetnike gosli, £las, teorijo in vse nižje-solske predmeti. Ura 8 Din ali kosilo. Naslov v oglJte. oddelku »Jutra*. 25640 Krompirja več vagonov zdravega in lepega dobavim. Kupci ponudite ceno na oglasni oddelek cJutra* pod značko »Gorenjski krompir* 25483 Nam;zno sadje jabolka in hruške razpošilja po najnižji ceni Peter Seti-na, Radeče-Zidani most. 194 Vrhniško opeke; trboveljski premog tn tm kova drva nudi najceneje Lovro Krže, Trnovski pH-?Uo 12- Postrežbo točna! 61 Radio kompleten, štiricevni, z 2 slušalkama in najfinejšim Merzovim zvočnikom (Laut-sprechor) radi smrti po zelo nizki ceni (2200 Din) naprodaj na Pogačarjevem trgu 3/n, II. st. 25475 Pisalne mize in več lesenih posteljnjakov proda Fr Stupica, Gosposvetska cesta 1. 2547" Kovaško orodje dobro ohranjeno in nekaj starega železa proda F. Lah, Senovo, Rajhenburg. 24995 Razno 2 konja, kočijo, sedlo, nekaj paradne oficirske obleke. črne hlače, čevlje, daljnogled in oficir, drobnarije prodam Videti od 11—16 na Bleiweisovi cesti št. l/m. desno. 25412 Moško kolo skoraj novo, po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 25578 Moško kolo po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 25654 Za kuhanje kave «Express» stroj, popolnoma nov, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 25503 Fotografi 1 objektiv Goerz Dogniar 1.4.5. 30 cm, dalje Sehlitz-verschluss-Kamera 13 X 18 Goerz Dogniar 1.4.5. 21 cm, zelo Ugodno proda Hiigon Hibšer. fotograf v Ljubljani. 25324 in vse druge ojj divjačine kupuje in zanesljivo dobro plača D. Zdravič, Ljubljana. Florijanska ulica št. 9. 47 «Odol» prazne steklenice a a p o j e drogerija Anton &aDO «inov* Židov-fe* ul St L 282 Hrastove hlode uil 20 cm debelint naprej kupuje v vsaki množini par ua žaga V. Scagnetti. Ljubljana 252 .Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku kupi večje število rabljenih kant za mleko po 25 n 30 l. Prodajalci uaj jih ponudijo mlekarski zadrugi. 25468 Spalno opravo rabljeno, toda dobro ohranjeno. iz trdega le^a. za eno osebo, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro «Dobro ohranjeno 610» 25610 Hiša s pekarno njivo in vrtom, s celim inventarjem prodam za Din 160 000 iz proste roke, radi prevzema posestva Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25081 Hišico z 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami in zelenjadnim vr-tičem vzamem v najem za več let, ozir kupim v trgu ali mestu na Gorenjskem ali Štajerskem blizu želez, postaje. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pod šifro »Vpokojenec brez otrok*. 25568 Kmečko posestvo blizu fare in šole. okrog 17 johov, velik sadni vrt z gospodar, poslopjem, njiv za 30 mernikov posetve, dva travnika, pašniki, gozd in vinograd proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji Jerca Mramor. Goriška vas Št 5, pošta Škocjan pri Mokronogu. 25592 Parcelo vogalno, približno 700 m"2 veliko, tla peščena, prodam za Bežigradom. Interesenti naj se zglase pri Verbiču v Sleteljkovi ulici l/I — danes od 2—5 ali jutri od 8—10. 25624 Lokal suh in svetel, s kakimi 30 do 50 m2 ploskve, rabim za delavnico. Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod »Delavnica*. 25577 Veliko gostilno z velikim stanovanjem, v Ljubljani prodam tistemu, ki odkupi pohištvo. Ponudbe pod šifro »Velika gostilna* na oglasni oddelek »Jutra*. 25609 Za delavnico oddam majhen lokal in sprejmem dijakinjo z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25647 V na em vzamem na Gorenjskem hišo z gospodarskim poslopjem, blizu kolodvora ali pa štulni mlin. Dopise na ogl. oddelek cJutra* pod šitro cElektrika, vodovod*. 25336 Hlev, 2 šupi s podstrešjem za seno ter zraven spadajoče stanovanje, na Celovški cesti v 25287 Mesno industrijo vrčjo, s prekajevalnico oddamo v zakup. Resne ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro cA 31» 25631 Preselitve izvršuje najceneje »Slove-nia-Transport», sped. transportna družba v Ljubljani, Miklošičeva 36 — Tel. 27-18 23101 Opremljeno stanovanje oddam proti trimesečnemu flaČilu naprej. Pojasnila v rgovini Jeločnik. Rožna dolina c. V/2. 25614 Lepo stanovanje šolnčr.o, 2 sobi, kuhinjo in pritikline oddam takoj v novi hiši Naslov v oglas. oddelku cJntra*. 25622 Dijašlca stanovanja 2 mlajša dijaka sprejmem na stanovanje s hrano ali brez. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25547 Dijaka nižješolca iz boljše hiše sprejmem na stanovanje in dobro hrano Realka v neposredni bližini. — Strogo nadzorstvo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra* 2357Š 3 dijake sprejmem v vso oskrbo. — Lepo. solnčno stanovanje in vrt. Na lepem kraju Pod Rožn«koni Naslov v oglas, oddelku »Jutra* 25581 Več dijakov sprejmem na stanovanje z zajtrkom, v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25561 Dijaka tehn. sr. šole iščeta sobo z zajtrkom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Dobra dijaka* 25586 3—4 dijake sprejme boljša rodbina na stanovanje in hrano v Dalmatinovi ulici štev. 10 — pritličje, levo. 25572 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25607 Dijaka sprejmem na dobro hrano in v popolno oskrbo kot sostanovalca. k dijaku trg. akademije. Naslov v osrla.s. oddelku »Jutra*. 25603 Dva dijaka sprejmem na stanovanje S hrano, eVent. samo z zajtrkom, poleg realne gimnazije. Elektr. razsvetljava. Naslov v oglasnem oddelku 15. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod . 25598 Vijolino dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod cViolina*. 25621 Klavir radi selitve poceni proda Drago Hude, Jesenice 130. 25464 Spalnice in jedilnice sprejmem v komisijbnalno prodajo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Uspeh 34». «Ezav prašek» čudovito odstrani neprijetne dlake. Direktna priporočena pošiljka s poštnino 30 Din. Naročila sprejema le poštni predal 216. Ljubljana. 25612 Trgovcu ki mi stori majhno uslugo, dam 7000 Din nagrade. — Pojasnila daje Blatnik Robert. Trbovlje I, poštno ležeče'. 25632 Preklic Podpisani opozarjam, tla nisem plačnik dolgov, ki bi jih morda napravila na moje ime moja žena Ana Ma-tičič. Rakek, dne 6. septembra 1927. Alojzij MatiČic — posestnik. 25661 Tračnice in vagonete vs h vrst in v vsaki količini kupuj1; .Calin", k. d., Za greb, Mandahčina 1. ■BSERS33ESBSES taiiMo svinčeno usedlino :<> pepel, staro med, baker, cink, kupuje v vsaki količini .Calin" k. d., Zagitb Mandaličina i mi»omt»MM<>i« Tto*NICAIUM.nOU.BMmUUamFMNdAiNSTIIUUEM družba z.oz.uu bl3ana ,/./, /^ Vsi Vsi Vsi Vsi pridite, morda tudi Vas doleti sreča, da dobite kot deseti kupec 1 par čevljev zastonj. ,Mo' prešernova ul. 9 dvorišče (Ivan Carman). Zahvala Pri nakupu čevljev v trgovini aDoko® [ Čarman, Prešernova ul. 9 sem imela sre* čo, da sem kot deseti kupec prejela 1 par poljubno izbranih elegantnih čevljev zas stonj, zakar se imenovani tvrdki zahvaljus jem. Ker so čevlji tudi prvovrstne kvalitet te priporočam vsakomur, da pri nakupu čevljev obišče navedeno trgovino, ker mu je poleg dobrega blaga lahko tudi naklo« njena sreča kakor je bila meni 1349 ANA ZAJC, Ljubljana VII., Zibertova ul. 25. CD ■ O ■ CD ■ C3 ■ CD ■ O ■ O ■ CD ■ CD ■ O 10 dobrih tesarjev sprejme takoj ia daljš.-- dtlo gradbeno podjetje Ing. Josip Dedek, 9707 Ljubljana VII, Žibertova ulica 7. CDICDBCDBOBCDICDIOICDBCDICD PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENE11 Malinovec zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v množini po zmernih cenah tvornica vsaki 9009 „ALKO" družba z o. z. Ljubljana. Kolfzej Josipa Jurčiča zbrani spisi Druga izdaja. Urejuje dr. (van Prijatelj. III. zvezek. Boš. Din 36.—, platno Din 50.—, poliranc. Din 56.—. Uvod. Kloštrski žolnir. Deseti brat. Urednikove opombe. i. zvezek. Platno Din 50.—, polfranc. Din 56.-. Urednikov uvod. Pesmi. Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda. Prazna vera. Uboštvo in bogastvo. Je ■;ehskc noč med slovenskimi polharji. Juri Kozjak. Domen. Urednikove opombe. IL zvezek. Broš. Din 36—, platno Din 50___polfranc. Din 56.—. Uvod. SDomini starega Slovenca. Tihotapec. Juri Kobila. Dva prijatelja. Vr-ban Smukova ženitev. Grad Rojinje. Urednikov? opombe. IV. zvezek. Broš. Din 72.—, platno Din 66.—, poliranc. Din 92.—. Uvod. Golida. Hči mestnega sodni ka. Nemški valpet. Dva brata. Božidar Tir-telj. Roelovaka sodba v Višnji gori. Črta iz življenja političnega agitatorja. Sin kmetiškega cesarja. Sosedov sin. Ure dnikove opombe. Narofa se « knjigarni Tiskovne zadruge u Ljubljani. 9QQ99Q©998©Q9@C^Q©©©Q9Q©Q©Q©G>Q J. O. Curvvood: 54 preganjana zcna Roman. »Tedaj odrineva ob razsvitu. Drevi v temi pridem k vam v Klobel, da določiva končnoveljavni načrt. Moji možgani so zdaj nekoliko zmedeni: treba je, da si jih zbistrim in se pripravim na večerjo. Jana ne sme ničesar zvedeti. Niti sumiti ne sme — za nobeno ceno.« »Ne sme,« je ponovil Mac Donald, odhajaje skozi vrata. Tam je za trenutek obstal, kakor bi se obotavljal. Sklonil se je tesno k Aldousu in rekel z zamolklim glasom: »Johnny, čudil sem se, zakaj je bil grob prazen. Čudil sem se, zakaj ni bilo v njem niti sledu o kakih kosteh in zakaj je bila obleka tako lepo zložena, z uro in prstanom na vrhu!« To rekši je odšel in Aldous je zaprl vrata in obrnil ključ. Ko je bil umit in se je jel napravliati za večerjo, je ostrmel nad svojim "obrazom. Nepričakovano odkritje ga je bilo v začetku ohromilo in osupilo, toda po prvih mučnih trenutkih se je zdaj spet povsem obvladal. Zadajal si je vprašanja in si odgovarjal nania s točnostjo, ki je izključevala vsak dvom o tem, kaj mu je storiti. Eno dejstvo je bilo zanj neizpodbitno. Jana je bila njegova. Bila je njegova žena. Zrl je nanjo kakor na svojo ženo, čeprav je vedel, da Mortimer Fitz Hugh živi. Pred Bogom in pred ljudmi ni imel Fitz Hugh do nie nikake pravice več. Ta človek, znan pod imenom Culver Rann, je bil slabši od Ouada, lopov najčistejšega kova, zvodnik, razbojnik in morilec — čeprav se je doslej uspešno umikal roki pravice, ki ga bo nedvomno in neusmiljeno zadela v gorah. Niti za trenutek ni mislil na Jano kakor na ženo Culver Ranna. Bila je njegova žena. Temu se je upirala samo ukana zakona, samo obrtna zanka, ki se je bila zdaj pojavila med njima in njuno srečo. John za svojo osebo bi bil to zanko z mirno dušo pretrgal. Toda uverjen je bil, da nikaka resničnost ne pripravi Jane do tega, da bi strla to poslednjo spono svojega suženjstva. Ce bi zvedela, da Mortimer Fitz Hugh živi, bi smatrala njiju vzajemno zaobljubo v coyotu in svatbeni obred tam doli v Blacktonovi izbi za neveljavna. Po pravu mu zdaj ni bila več nego včeraj ali predvčerajšnjim. Ostavila bi ga nedvomno, čeprav bi vedela, da bo to njenemu srcu in njeni duši v pogubo. Tega si je bil v svesti. Leta in leta je trpela, da bi ji naposled srce izkrvavelo v tej brezumni prigodi, ki je bila posledica davne tragedije v njenem življenju — in njene obljube, ki jo je dala očetu, Bogu in sebi. Čeprav ni dopuščal možnosti, da bi se izpremenila njena ljubezen do njega, je Aldous vendarle smatral vse to za gotovo. Bil ie uverjen, da bi izgubil Jano, če bi ji povedal resnico... Njegov namen, da ji ne pove ničesar, ampak da ji utaji skrivnost onega groba in to. da Mortimer Fitz Hugh živi, se je utrjeval s slehernim dihom. Mislil je, da je prav, če stori tako — da je pošteno in edino, kar vobče more storiti. Zdai, ko ga je bila minila prva prepadenost, se mu ni več zdelo, da bi bil izgubil Jano ali da bi mu grozila resna nevarnost, da jo izgubi. Za trenutek ga je pograbila misel, da bi se proti Culver Rannu lahko poslužil zakona, a takoj nato se je zasmejal tej brezumnosti. Zakon mu ni mogel pomoči. Edino on sam je mogel delati za svojo in Janino rešitev. In tisto, kar je bilo storiti, je trebalo opraviti kar najhitreje — tam gori, v gorah. Kadar bo vse končano, se vrne in pove Jani vse. Ko se je napravil, mu je jelo srce burneie utripati. Cez nekaj minut bo pri Jani; začutil se je srečnega ob misli, da se je zgodilo to namestu onega, kar bi se bilo utegnilo zgoditi. Včeraj je še sanjal. Danes je bilo vse resničnost, prekrasna resničnost. Jana je bila njegova. Ljubila ga je. Bila je niegova žena in ko je zdai odhajal k njej, mu je bilo, kakor da leži na njiju poti do raja samo še gad — gad, katerega je hotel pogaziti prav tako brez očitkov vesti, kakor bi bil isti gad uničil njo, da jo je mogel uničiti. Brez pridržka in brez usmiljenja je bil sklenil, da stori tako. Pri Blacktonovih so večerjali o poli šestih; tri četrti je bilo, ko je rahlo potrkal na Janina vrata. Z blaženo zmedenostjo je začutil, kako mu stopa vročina v obraz, ko so se vrata odprla in jo je zagledal pred seboj. Njen obraz je bil oblit z izdajalsko rdečico, ki jo je bilo pod rjavo zagorelostjo njegovih lic nekoliko težje opaziti. »Malce pozno prihajam, Jana, ali ne?« ie vprašal. »Da, gospod. Ce bi se bili ves ta čas oblačili, bi bili slabši od ženske.' Petnajst minut sem čakala!« »Old Donald je bil pri meni,« se je izgovoril. »Jana —« »Ne, nikarite, John!« se je branila šepetaje. »Moj obraz je zdaj kakor v ognju. Poljubiti me smete — šele po večerji.« »Enkrat samkrat,« je moledoval. »Ce mi obljubite, da res — samo enkrat —« Nekaj trenutkov po tem je zasopla: »Petkrat! Nikoli več vam ne bom verjela, John Aldous, dokler bom živa!« Ob začetku šole otroški čevlj« po ceni Šfev. 26-30 Ste-/. 31-35 S©'- 95 — LJUBLJANA, Dunajska c. 1 PTUJ, Slovenski trg Strojno pletenje oddaja delo samo prvovrstnim delavcem. 9714 Ponudbe poslati na: Albert Pollak Zagreb, Gajeva ulica br. t. JOBiER* svetovna tvorni ca čokoade, bonbonom in kakac obvešča svoje mnogobrojne odjemalce, da je že dala v promet nove, lepe, okusne in dragocene nagrade „Tobler". Sezname nagra i in albume »Tobler" zahtevate brezplačno od vseh prodajalcev. Sedanja nadrobna cena naših tablet Dih 1*50 komad. — Generalno zastopstvo in skladišče za kra 1 je vino SHS — .OBOROT" — Beograd, Trgovačka-ulica 7. Telefon 31—89. 9672 a Bolni na pljučih! Tisoč že ozdravljenih! Zahtevajte takoj krijigo o moji novi Umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelf prenehata, telesna teža se poveča ter po vseobčem poapnenju skrajša bolezen. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim preje pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem boljše. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v celem razposlal samo 10. izvodov zastonj vsed tega pišite takoj da boste tudi Vi sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na nasiov: GEORG FULGNER. Berlin-Neukolln, Ringbahstr 24 Abt: 870. Popolnoma suha, lepa oa dr v polenih ali razžagana kakor tudi mehka drva dobavlja tvrdka ,.ARBOR" d. d., Dunajska c. 50 v vsaki množini od 1 m3 naprej Dostavi se tudi na d( m Telefon št. 254b. GDDancpauaDonnnnnnGJaiioaano; Podgane in miši uničite najsgurneje z Ratolom, ki je odlikovan z zlato kolajno. Stenice s Stenolom, kuhinjski mrčes l Gama-I dinom. Ta sredstva niso škodljiva za ljudi niti za domače živali. Dobivajo se I povsod. Proizvaja Odio Ratol, Zagreb Strossmayerova ulica 4. Telefon 11—31. vino črno dalmatinsko, prvorazredne kvali tete prodaja na vagone in manjše količine vrlo povoljno OPSK&BA d. d., Zsgreb, Frankopanska 12 Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6 priporoča svoio veliko zalogo vsakovrstnega pohištva Do nainlžiib cenah. _ an ^B b sedežni in več fi B tovornih avtomobilov il 1 mil H 12 d™še r°ke 1 BO 1 ugodno naprodaj. Informacije: V. & M. Barešič & Co., Dunajska cesta 12. K mag. št. 21.787-27. Razglas. IVI e strti magistrat ljubljanski razpisuje oddajo kleparsKib in mizarskih del za 19 noviti mestnih v;l poleg topničarske vojašn ce Tozadevne podatke je dobiti v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami da 9 septembra 1927. Hiestni magistrat v Ljubljani, dne 5. seotembra 1927. c719 GlOVANi BOCCACCIO: DEKAMERON Prevel Dr. ANDREJ BUDAL. I. knjiga. Broš. Din 56—, platno Din 72—, luksuzna iz- daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100'— z ilustracijami. II. knjiga. Broš. Din 56-—, platno Din 72—, luksuzna iz- daja na boljšem papirju polfranc. vez. Din 100 — z ilustracijami. III. knjiga. Broš. Din 56'—. platno Din 72—, luksuzna izdaja na boljšem papirju, polfranc. vez. Din 1C0-— i ilustracijami. Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne Zadruge v Liubljani, Prešernova ul. 54. ■3s Mestni pogrebni i»voa m pa de KLERIKAUZEM ODGOVOR NA TO VPRASAN3E VAM DA 16. ZVEZEK KN3IŽNICE .JUTRA" HICHEL ZEVAJO ..PAPEžiNDA FAVSTA" Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateltm in znancem tužno vest, da je naš dobri soprog, oče, stari cče brat in stric, gospod Matija Cerar vrtnar v torek, 6. t. m. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokoin ka bo v četrtek, 8. septembra ob 3. pop. iz hiše žalosti, Rimska cesta 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6 sep embra 1927. Žalujoči ostali. ZGODOVINSKI ROMAN, 427 STRA NI BROŠIRAN IZVOD 45 DIN. VE-ZAN 55 DIN NAJZANIMIVEJŠA. NA3PRETRESUIVE3ŠA. NA3POUČNE3ŠA KNJIGA. KI 30 MORATE ČiTATI \ Kdor oglašuje, ta napreduje! r Objaua. Na osnovu Odluke Upravnog Odbora Sa-mcstalne Monopolske Uprave M. Br. 10.922 od 30. juna 1927 god. i rešenja Gospodina Ministra Finansija Kom. Br. 201 od 8. jula 1527 g. Uprava Državnih Monopola odr-žače na dan 6. oktobra 1927 g. prvu ofer-talnu licitaciju za nabavku fabrtkacionih mašina za Fabrike Duvana u Nišu, Sarajevu i Mostaru. Svaki je ponudjac dužan položiti kavciju u Depozitnoj Blagajni Uprave Državnih Monopola najdalje do 10 časova dana od-redienog za licitaciju. Kavcija iznosi za državljane SHS 5%, a za strance 10% od ponudjene cene. Uslovi, kao i sva ostala obaveštanja mo-gu se dobiti svakog radnog dana od 8. do 12. časova u kancelariji Mašinskog Odseka Industrijskog Odelenja Uprave Državnih Monopola. Iz kancelarije Industrijskog Odelenja Uprave Državnih Monopola L M. Br. 11.369 od 26. jula 1927. godine. Urejuje di. Josip Biisa. m ose srednje, meščanske Iti osneivne šole dobite v knjigarni Tiskovne Zadruge Liiiblfana, Pretentana ul. 54 (nasproti glaone poŠte.) Globoko potrti naznanjamo prelužno vest, da nas je dne 4 septembra po dolgem trpljenju v 34 letu starosti za vedno zapustil blagi mož, nežni oče, zet in svak, gospod Anton Peer celovodja Cinkarne d. d. Pogreb pokojnega bo v sredo, 7 stpiembra ob 17. uri iz hiše žalosii v Gaberju na mestno pokopališče. Cei|e, dne 5. septembra 1927. Žena Marija Peer s hčerko Anico in ostali sorodniki. .':■■ •>_; ' V-"' •M WBBBM t Cinkarna d. d. naznanja da je njen delovodja, gospod Anton Peer preminul dne 4 septembra 1927 po dolgem trpljenju Zvestemu uradniku ohranimo trajen spomin. Celje, dne 5. septembra 1927 Izdaja za Konzorcij .Jutra, Adolf Ribafar. Za Narodno tiskarso dd. kot tiskamarja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovor«, Alojzi, Novak. Vsi , Ljubljani.