193. številka. Ljubljana, soboto 23. avgusta. XII. leto, 1879.
LOVENSKI NAROD.
Isbaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v a t r o - o g e r s k e dežele za celo leto 16 tfld., za pol \rta 8 gL, U Aetrt leta 4 gld. —  Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. '30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom »o raćuna 10 kr. »a mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in U dijake velja inižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačajo od četiristopne petit-vrste 6 kr.. Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Oprmvniltvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Razmere na slovenskem Goriškem.
Z Goriškega. [Izv. dop.] Blagor narodu, ki življenja bridke skušnje zarezane nosi notri globoko v srci, da so mu o priležnem času, ko je treba modro, odločno postopati, — zlato vodilo. A tu je zelć nevaren sovražnik pozabljivost, ki mnogo žalostnih skušenj smrtno pokopa. — Bilo je pred šestimi leti, recimo, bilo je včeraj skoro. Trije so se nam ponujali za poslanca. Kako smo se takrat, bratje mej soboj, grdo pogledovali! In vmes je padla marsikatera beseda, katere smo se pozneje sramovali. BAli Lavrič ali VViukler — Tonklija ne poznamo", tako se je vikalo od ene; „ali Tonkli ali \V in kler — Lavrič nij za nas" tako od druge strani. Ta je bila na volišči parola. In Winkler je mej volitveno borbo sladko dremal, ter se probudi 1 kot poslanec. Letos se je isto ponavljalo.
Kje neki tiči uzrok tega da si ne preža-loatnega, a vendar nepovoljnega rezultata? Mnogi trdu, da slovensko prebivalstvo na Genskem o disciplini malo, ali ničesa ne orne je. Tem je disciplina kozel, kateremu obetajo na glavo in roge vse grehe goriške volitve. —
Kaj je disciplina? Gola definicija bi tu malo izdala. Pojdimo v duhu tja, kjer se nam izpostavlja na ogled utelešena, živa, praktična disciplina. Dne 26. maja je stopil narodni centralni volilni odbor v Ljubljani pred kranjske rojake. Ta danje bila tam narodna disciplina »počela. In v onem odboru smo videli može, pred katerimi roka nehote zgrabi za klobuk, ter se glava takoj skloni v pošten kompliment. In ta odbor podučuje, povzdiguje svoj
glas, Bvari, prosi, je velno v dotiki z veljavnimi možmi, s pododbori na deželi. Vsi delajo za narodno idejo, da žile pokajo.
Nikjer nij slovenskega protikandidata. Po-Žrtovalno, blago delovanje rodilo je tudi plemenit sad, slavno enoglasno zmago. Kranjskim volilcem z volilnim odborom na Čelu čudi se ves avstrijski svet.
Je-li bila tudi pri nas na Goriškem disciplina tako organizovana ? — Dnu 8. maja razposlalo je naše politično društvo poziv rodoljubom, naj javijo svoje in ljudstva mnenje, komu naj se poslanstvo izroči. Od tega časa datira po našem mnenji desorganizacij a naše discipline. Mnogim ono pismo, pravi izvirni greh goriške volitve, nij bilo po volji. Zdelo se jim je, v čegavo strugo se vse napeljuje. Trdili so ti, da bi bil praktičnejši pot ta, da bi bila „Sloga" povabila takoj iz začetka vse zaupne, veljavne može vseh stanov, naj bodo uže v ,Slogi", ali ne, v prvej vrsti vse slovenske deželne poslance, katere je ljudstvo 8 Častnim zaupanjem uže počastilo, da bi se ti prej mej bo-boj posvetovali, ter bo o poslančevej osobi zjedinili. Tako ste tudi na Kranjskem delali. Ne ljudstvo samo, nego inteligencija ljudstva, rekali so, naj ima prvo besedo. Izobraženi naj bodo manje izobraženim vodniki. Drugače nij mogoče govoriti o organizaciji. A „Slogi" se je bolje zdelo ukreniti jo po svoje. Poziv je bil razposlan, vržena je bila mastna kost mej ljudstvo, in za njo so se trgali Tonkli-jevi in Povšetovi privrženci, trgali se posebno na dan občnega zbora. Od zadaj pa so mirno stali Winklerja pristaši, takrat še maloštevilni, ter nadejaj« se gotove zmage v pest se
smijali. Zato so tudi stopili javno na bojišče še le ob 11. uri z velikimi litanijami vseh VVinklerjevih del.
Valovi razburjenosti so rasli. .Sloga" je imela za svoj princip, da neče nikakor „urad-nika" za poslanca (vladnega kandidata) in naj bi ta obetal polno pest vladnih dobrot. In glejte ! „Slogin" kandidat, ki je bil ob enem društveni predsednik, je pri okrajnem glavarji ponujal svoje moči za kandidata, ki nam je takrat za vladnega veljal, ponujal je svoje moči, — ko Be je začelo na obzorji njegove kandidature mračiti. Sploh je ta kandidat čudno ongavil b častnim zaupanjem, ki se mu je izraževalo od mnogo strani j. Upanje, da postane, kar je tako srčno želel, mu je vedno bolj ugašalo. In vsi slovenski in tudi nekateri nemški listi naznanjali so njegovo odpoved, ter poudarjali njegovo uzorno rodoljubje. Ali povodna tica se v vodo potaplja, da se na drugem kraji zopet prikaže. V „klasičnih podobah" (Stritarjevih) pravi Politrilidea: „In vendar bodo natisneneu (njegove pesni namreč), da si mu je pijogen dokazal, da nijso piškavega boba vredne. Tudi ta kandidat se je zopet prikazal rekoč: „In vendar moram biti poslanec" ! 1
nKo bi človek vse videl in vedel", konec bi bilo sitne, umazane pravde. Zmagonosno bi stala sveta resnica na svojem častnem mestu. Ali svet bo tako malo potrudi za resnico. „Slogin" kandidat ve, živo občuti, kaj se mu očita, ve in občuti, da je sč svojim laviranjem društvo grozno kompromitiral, da mu je dal skoro smrtni udarec; spominja bo tudi, da je s tožbo grozil; na dalje on ve, da raz-upivajo njegovi častilci in prijatelji vse one,
Metek.
Črtice o knjigi „Drugo Berilo in slovnica za ljudske šole".
2fa Dunaji. V c. kr. založbi šolskih knjiy 1870. (Objavil Tone Krezovnik.) Kakor znano, poje naš Preširen v svojem „Godcu": „Bilo ni godii, Bvatovšnje, semnja, de tje ne bili bi vabili ga." Tako nekako godilo se je nam slovenskim ljudskim učiteljem V zadevi slovenskih šolskih čitank. Tudi tu nij bilo konference, snoda, zbora da ne bi bili prosili slavno vlado za nje. In kakor je Kato vsak Bvoj javen govor končal z običajnim: „cetero autem censeo, Karthaginem esse de-lendam", tako bil je tudi refrain vseh naših pogovorov (javnih in privatnih): „Če hočemo terjatve sedanjih učnih črtežev izpolniti, nam je neizogibno treba novih dobrih čitank." No, te naže želje in prošnje začele so se izpolnjevati, kajti uže lanska jesen prinesla nam je dolgo in željno pričakovano Miklošičevo »Za-
četnico in prvo berilo". Da si smo želeli, da bi bila ta „Začetnica" luč belega dne zagledala osnovi* na po novo j realne j metodi, kar je g. pisatelj začetkoma B&m nameraval, za pisalno-bralno metodo pa bi bil sedanji Abecednik, nekoliko popravljen, povsem zadostoval in bi vsaj slovenski učitelji mej obema metodoma izbiro imeli; vendar Brno to „Začetnico" kot prvi korak, kot začetek izdavanja novih, tolikanj potrebnih čitank z veseljem pozdravili. In nijsmo se tedaj varali, kajti sedanje vroče poletje prineslo nam je iz c. kr. šolske zaloge drogo knjigo, zvano: „Drugo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole". Kakor malo otro če velikonočni pireh, tako bil bi skoro tudi jaz to berilo, zagledavši je, k Brcu pritisnil, blagoslovivši one, ki so nam je preskrbeli. Ta moja velika radost, ko sem zagledal in v roke dobil novo čitanko, namenjeno za tretje in četrto šolsko leto, bo vsak lehko razumel, ako si predstavi učitelja, ki ves goreč za napredek šolstva v obče in svojega razreda posebe ima tako orodje v
rokah, kot je dosedanje „Prvo berilo in slovnica", namenjeno za baš ista šolska leta. Kolikokrat se mi je milo srce topilo, ko sem videl pri naših sosedih Nemcih toliko različnih, bogato, da, prebogato z vsem potrebnim preskrbljenih čitank za ljudske šole! Zavidal sem nemške ljudske učitelje, ki svoje podu-čevanje lehko osnujejo „na podlagi beril", a mi Slovenci ?! Ob, zdelo se mi je pri tacih prilikah, da smo mi Slovenci pač pravi pravcati „aschenbroiel" mej vsemi drugimi narodi širne Avstrije! Ob, spominjal sem se naroda, ki se mi je tedaj še bolj smilil! S kakim svetim veseljem in zopet b kakim strahom odprl sem torej ta novi izrastek na našem ne prekoša-tem pedagogičnem drevesu 1 In takoj prvi površni pogled v to knjigo me nij varal; kajti našel sem v njej ono, kar sem dolgo pričakoval ; ono, kar sem tako srčno želel; ono, česar nam je bilo potreba kot vode ribi ; ono, za kar smo uže zdavnaj prosili, našel sem z eno besedo tu čitanko, kakršno — potrebujemo. Mogoče, da mi moje veliko, iznenadno veselje
ki veruj6 v istinitost njegovih grehov, za ni-ceve golobradce vroče krvi, ki bi najbolje storili čakati in čakati, da bi čas sam pravdo razsodil, ter resnico spravil na dan. Nam pa se bolje zdi: n nič čakati, z resnico takoj na dan!" PrejSnji dru-tveni odbor bi bil moral svojega prvoBednika postaviti na obtožno klop,
saj tu menda ne velja: „Prima sedeš......a
Društven odbor je dolžan skrbeti za društveno čast; tu nij pardona, naj jo skruai uže Peter, ali Pavel. Bog daj, da bi res ne bilo, kar se govori; Iju I -4vu bi grenka prevara vesti ne težila in „Slogin" kandidat bi še užival svojo prejšnjo čast. Taka je bila pri nas disciplina v bolj „viših krogih." Je-li potem mogoče terjati od ljudstva kaj boljšega gledć discipline ?
Poglejmo 9e nekam drugam, da se nam ne bode pristranost očitala. Je-li bilo le na strani „Sloge" in njenega kandidata vse tako ničevo, nemoškoV Kaj pa s protikandidatom? Tu ne govorimo o Winklerji, kajti on nam je takrat bil vladni kandidat. Res je „Slogin" protikandidat se je dolgo za ladijami kujal; zakaj —: nij nam popolnem znano. Držal je križem roke tačas, ko je drugim pot čelo rosil. Zategadelj ga je lj u Istvo prafialo, ko se je začel o času volitve iz zakotja bližati, rekoč: „Prijatelj, kje si bil do sedaj" V A le toliko in . . . ne Vič sme se temu gospodu očitati. Kajti v ostalem moramo priznati, da je drugod s krepko roko pomagal, kjer je šlo za ljudstva pravice in koristi.
Po vsem tem se nam nič čudno ne zdi, da bo prišli volilci na bojišče 8 parolo: „Stara kost je dobra", ali pa „na staro palico se našlo nimo", ali pa „kmeta v gnojnih botah pošljimo tja, da bodo gospodje našo revo videli." Nam ee nič čudno ne »di, da bo volilci prej navdušeni za društvenega kandidata na dan vo litve Winklerju svoje glasove oddali; da je mož, „Slogin" odbornik, ki je pri občnem zboru priporočal društvenega kandidata, pri volitvi votiral za VVmklerja. Tndi to Be nam čudno ne zdi, da so se nekateri volilci na dan vo litve izjavili, da so za vsacega kateregakoli kandidata, ki nastopi proti društvenemu kandidatu.
In po volitvi? Kaj je videlo naše oko? Prijatelji Ti gledaš vesel plodonosno polje. Zlato klasje se valovito ziblje na njem, ko se z njim ponižni vetrič poigrava. Ali tam gori
na obzorje priklatil se je mali oblačič. In ta je hipoma gromonosen oblak, grozo noseč; strele švigajo iz njega, solnce se skrije, da ne vidi nesrečne vojske. Razburjeno nebo pokončava z ledenim zrnjem božjega blagoslova potno zemljo. In zato žalost gnjezdi v srci našega kmeta, katerega „more skrbi in huda leta." — Tb podobo smo si predočili dne" 24. julija v goriSkej čitalnici, ko smo šteli pri občnem zboru našega političnega društva glave veljavnih mož. Toliko in ne več jih je prišlo, da je bilo moči zborovati.
Gospodje! Po nevihti nebo zopet svoje zlato lice pokaže. Ali nijsmo bratje mej seboj ? Ali nam v moških prsih ne bije Brce vsem za svete domovine sveto stvar? Prekoračimo malo zagrajo, ki nas navidezno loči, podajmo Bi roko, v očeh naj jasno odseva, kar srce govori — in pred vsem ne zabimo življenja bridkih skušenj! Zberimo svoje moči, vsak naj delit, če tuli po mrvici, v prospeh zanemarjenega naroda.
Za nameček. Tu pri nas pihlja nekaj časa uže južni veter iz Trsta in iz Istre. Zjedioimo se! —tiko se glasi od vseh stranij. Res, sjedinimo se!   Nihče naj ne hodi po stranskih potih. Eden in isti duh naj oživlja vse zavedne Slovence, duh, ki meri na domovine Bveto stvar. Nase, na svoj „jaz" pozabimo. Sebične težnje so gnjusne. Krepko vihtimo „uma avi tle meče" v dveh političnih društvih, kakor do sedaj.  „Edinost" ima v tržaški okolici, 1 Istri posla dovolj. Goriška „Sloga" pa naj ne složne brate zbere v složno delovanje. Laglje je malo čedo voditi, nego veliko.   Kdor je v malem mojster — s kaza, kaj bode še-le v velikem?! To meri se ve da le na naše goriške razmere.   Ideja naj bode nad nami, ona naj nas združi v nameravano edinost.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b 1 j a n i 22. avgusta. Cesar Franfa «Jo#fp se je
novemu
ministerstvu zahvalil za njegove čestitke ob svojem godu jako srčno in izrazil pri tej priliki svoje simpatije ža delovanje no-v ega ministerstva.
Način, kakor se agitira zdaj v ustavover-nih krogih proti novemu ntinisterstva, iz vseh strank zloženemu, kaže, da tako imenovana ustavoverna stranka neče nobene druge politike, kakor  „biti  kladivo ali nakovalo",
ona hoče vladati na korist svoje stranke, pravi nPol.", ali pa nakovalo biti. Avtonomisti so pri volitvah večino dobili, da si jim je volilna postava neugodna, ustavoverci so sami pokazali, da so nezreli in nesposobni za vladanje. Po vsem bi bilo osnovanje avto no mističnega minlsterstva logično. Namesto tega ne je sestavilo minfsterstvo, v katerem je pet Nemcev, 4 uatavoverci! Avtonomisti so pokazali, da nehte biti „naVtfovalb". Pa vse nič ne pomaga, ustavoverci še pripravljajo na brez-ozirno opozicijo. < č bode vlada močna, nij se bati zdanje ustavoverne stranke, kajti časi so zdaj drugi, nego so bili ob času Hohen-wartovem, ustavoverstvo se je osem let kazalo kot nesposobno za vladanje, nemška prevzetnost pa od leta 1870 je tudi jako pristrižena in ne bo več z vspehom vtikala se.
Grof i»t<li-ttssif se je vrnil včeraj is Terebesa na Dunaj. Določil se bode zdaj njegov naslednik, katerega bode predlagal Aa-<lrassy cesarju, ki pa na ta predlog nij vezan.
Kakor bo kaže, bode vendar naša avsrij-ska vojska vmarširala v IVavi jtanar; tja je odšla uže avstrijsko-turška komisija na ogled, samo Husni paša, jeden turških zastopnikov, je ostal v Sarajevu.
Vitanje držnve. Iz Carigrada se nekako poroča, da hoče sultan odstaviti guvernerja vshodnje Kamelije kneza Vogoridesa, in da je to baje uže naznanil evropskim vladam. Knez Vogorides si je za to natvezil jezo turškega sultana na vrat, ker je pravično postopal z Bolgari vshodnje Rumelije.
Telegram 21. t. m. pak .javlja, da so še Beduini v El-Šatiru uprli. Guverner Mezopo-tamski je poslal tja vojakov, da bodo upor udušilf.
Francoski minister za vnanje zadeve \Vaddington je v Ltonu pri obedu izjavil, da bode vlada zagovarjala Ferrvjeve naučne predloge ; vprašanje o amnestiji da smatra ona za rešeno. Nadalje je dejal, da se bodo davki za prihodnje leto zdatno znižali, ako kaj nepo-voljnega ne pride vmes. Z laj vlada popolen mir, Francoska da stoji z vsemi vlastmi v prijateljskih zvezah.
Mtelij4wns3ti časopis „Diritto" piše dne* 19. t. m.: Skupščina kardinalov je denes v navzočnosti papeža sklenila od italijanske vlade nazaj zahtevati pantheon, ki je katoliška lastina. Pantheon je bivši velik rimsk tempel, katerega so pa 1. 607 posvetili Mariji.
Tudi ipanjska vlada hoče v Afriki ostrejšo politiko pričeti. Španjsko diplomat-stvo zahteva, ka se morajo dogovori točno izpolnjevati. Vojni minister prične izvrševati davno uže izdelane načrte, po katerih se bode v Ceuti napravil glavni kapitanat, ter se bode v tem mestu in povsodi drugod španjsko vojaštvo namnožilo. To hote storiti Španjci za-
oko kali, a vendar moram trditi, da ta nova čitanka dela vso čast šestavljateljem, tako kar se tiče nje uvrstitve in da čitanka zadostuje kolikor toliko vsem terjatvam, kar jih moremo do kake čitanke staviti v idealnem, formalnem, materijalnem in literarno - historičnem Obziru.
V idealnem obziru prinaša nam čitanka obilo res prav moraličnih in poučnih povestij in pesnij, ki nam bodo izvrstno sredstvo za izobraženje značaja in blagočuta. (Tu sem hočemo Šteti zgodovinske povesti. Mladost Aleksandra Velikega, Solon in Krez, Krez in Cir, cesar Tit in Belizar, kajti drugače za ta šolska leta ne smejo imeti pomena.)
Da bo pa čitanka tudi v formalnem obziru zadostovala, t. j., da bo postala pravo sredotočje vsega jezikoslovnega poduka, tega nam je porok, razen nekojih malenkostij, koje hočem nižje omeniti, res izboren jezik in kon Btrukcije.
Prav bogato je čitanka oskrbljena za dosego materij al ne g a namena njenega. Kajti
Obilica prav dobrih sestavkov (razprav) o vsa-kojakih živalih (dojivkah, ticah, žuželkah i. dr.), rastlinah, podnebnih prikazkih, domovinoBlovju in zgodovini, bo nam porok, da sedaj ne bo več težko res „na podlagi beril" poučnih črtežih nam predpisani smoter doseči.
Kar nas tudi zelo veseli, je, da se je tudi v literarno-historičnem obziru skrbelo za to, da so se imena pisateljev raznih sestavkov in pesnij pod njih izdelke postavila. Tu najdemo imena Slomška, Boris Mirana, Cimpermana, Jenka, Vilharja, Jane-žiča, Valjavca i. dr. To je prav; kajti otroci naj se zgodaj seznanijo z vsemi veljavnimi moži na polju narodnega slovstva, da jih uže v zgodnjej mladosti častiti, ljubiti in spošto vati začno. Obžalovati moram le, da je vsaj polovica spisov ostala brez podpisa pisateljevega. Zakaj je temu tako, ne moremo pravega uzroka naj ti 1
Tol'ko torej v obče. Naj mi bode sedaj še dovoljeno, nekaj podrobnostij in pomanjkljivosti j omeniti, koja naj  bi se po mojih
mislih popravila prej ko knjiga nastopi pot v šole.
Na strani 20 stoji: „Kadar prideš v tujo hišo, odkrij se, pozdravi domače, kakor je spodobno in razumno, povej Česar bi rad. — Ako pa greš v kako imenitnejšo hišo, osnaži si obuvalo, odkrij se, potrkaj lahko na vrata itd." Po mojih mislih pa naj bi vselej, kadar pridemo v tujo hišo, potrkali, Bi obuvalo osnažili in Be odkrili, pa ne samo tedaj, kadar pridemo v kako imenitnejšo hiše.
Na struni 50 slovi: „V starih časih 80 po golobih pisma in poročila v daljne kraje pošiljali." /naiio pa je, da se baš v najnovejših časih v velikem „stylu" taki golobi pismonoši odgojujejo. Osobito ne smemo tu pozabiti na veliko rolo, kojo so taki golobi igrali v francosko-nemškej vojni od leta 1870 do 1871.
Sestavka Btran 44: „Krava, konj, ovca in pes", in stran 54: „Bučela in ovca" sta si v protislovji; kajti v prvem teh sestavkov gospodar zavrnivši ovco da psu prednost pred
radi tega, ker bo izvedeli iz Ceute in Tan-gera, ka sultan samo lenobo paie v svojem haremu, mej tem pak njegovi uradi motzejo prebivalstvo in je Arabi ropajo. Pri tem pak da je vsega kriv zastopnik Angleške, ki je prav za prav sultanov prvi minister in voditelj in je samo on kriv vsega zla.
Dop
181.
? Ik TJlllaljmic 22. avgusta. [Izv. dopis.]   (Visoka   politika;   „ B i 1 d u n g und Fortschritt"? prazne Jasli.) Gospod urednik 1  še malo prostora  vas denes prosim, samo  malo, da omenim Še necega lista ljubljanskega, katerega »Slovenski Narod" uze sedem vlaških let popolnoma ignorira. Ta list je ima zloglasna „Laibacher Schulzeitung", katero je rodil pred sedmemi  leti Lasser-Stremavrov veleumi par. Sicer bi tudi jaz ne oziral se na ta obskuren listič, ali pred par dnevi mi je dober prijatelj skrivnostno stisnil nekov papir v roke, in ko Bi ogledam, kaj imam v roci, opazim tega prijatelja danaidski dar: „Laibacher Scbulzeitungo".   Jaz se vse dem, udam se v voljo božjo in pričnem ogledavati si listič od znotraj in od zunaj. Se ve, da se je pri tem prijelo tudi nekoliko mojih očij in opazil sem tedaj tudi tega lista spremembo.   Nosi  sicer   še zrairom svoje ime „Laibacher „ S ch ul " - zeituug",  ali ukvarja se Bamo b politiko, in sicer z visoko, menda za to, da pripravlja svojo peščico čitalcev za njihov visok bodoč poklic, ko bodo nemško kulturo nosili doli mej „barbare" južne Slovane. To nij kar si bodi. Gledam dalje in zapazim nekov „abwehr", tn podpis? Eh! zazdehalo se mi je, a nekov „Perne" me je dregnil v oči, in tedaj sem jel pazljivejše čitati ta „abwehr" — proti komu? proti „Slovenskomu Narodu", kateremu pravi ta Perne,  „obmanu" menda tiBtega „zweigvereina" na Notranjskem, da se bojuje on za „bildung in fortšrit". Hm! čudno, on se bori za fortšrit, pak pravi „wiru — kdo bo ti? Aha, to mora gotovo biti oni ljubljanski „ritter von der traurigen gestalt", kateri je vso nemčurako „bildung" t štant vzel, in kateremu je enkrat  „Narod" dejal,  da je „lump", on pak je ta priimek hladnokrvno spravil v žep, kar očitno kaže njegovo veliko modrost.
Nb, oni Perad, kateri je z ,Laib. Schulz." redakeijskim peresom pisal tisto „abwehru, je se svojimi tovariši tako majhena in neznatna osoba, da nij vredno nanj ozirati se;
vsaj vemo, kako kmalu bodo ljudje njegove baže mej učiteljstvom jeli svoje plašče sukati, kadar jim bode drug veter povedal, ka tako bildungo" mej slovenskim ljudstvom širiti je prepovedano. Sicer pak se vidi, da so postale jasli rLaib. Schulzeitunge" uže precej prazne. Kaj se če? Vsake reči je enkrat konec, in tudi dispozicijski fond, iz katerega je zajemala dolgo taka in enaka golazen, se je uže OBušil — vsaj za ta listič. Ker je pak dobro, da Slovenci spoznajo gade za grmom, čem vam prihodnjič, g. urednik, opisati životopis nekaterih sodelavcev političnega lista in denuncijan-tovskega nLaib. Schulzeitungeu. Kakor Slovani Čehi, tako moramo mi zdaj zahtevati: Učitelj mora biti za narod, a ne narod za učitelja.
lfc It o fic n filtar ti na Krasu 19. avgusta. [Izv. dopis.] Slovesnost na Sast roj-stvenega dne našega presvitlega cesarja Franc Josipa I., nse je v tukajšnjej občini sijajno, kakor menda nikdar prej, praznovala, ter smelo rečem, da malokatera vas na Krasa je tako veselje napravila. Uže na predvečer Be je župan b podžupani in druzimi zbral na tukajšnjem romantičnem hribci, gder se je začelo pred zdravo Marijo zvonove pritrkovati in z možnarji streljati, in to ponavljajoč v pozno noč. Velikanski kres, razsvitljeval je po širocem črno noč, in zlate iskrice bo se vzdigovale proti nebu k Najvišjemu, ter mu naznanjevale zvestobo in udanost, katero 1 naših prsih gojimo do našega presvitlega vla darja, »osebno, ker nam je dal ministerstvo, ki bode Slovanom pravičnejše. II koncu Be je iz mnozih grl zagnal trikratni živio naš presvitli vladar.
Dne" 18. avgusta je bila ob 9. uri zjutraj sv. maša, katere Be je udeležila šolska mla dež, in b petjem poveličevala sv. opravilo občinsko starešinstvo, kr. šolski svetovalci in množica druzib.  Pred mašo, mej mašo in po maši se je z možnarji živahno streljalo. Po maši je g. učitelj mladež zopet v šolo odve del, ter jej pomen svečanosti raztolmačil.
Ife gtfal-egra trga* poleg Loža 21. avgusta. [Izv. dop.] V nekem nemškem obskurnem listu sem nedavno bral, da na Ruskem nihilisti zažigajo hiše in kljubu vladi požigajo skrivaj cvetoča mesta in vasi, ter razdirajo in pokončujejo ondotno blagostanje. Nehote mi je prihajalo to Bumničenje včeraj na misel, in jel sem premišljevati: da li bo tudi v našej domovini „nihilisti", kajti ne mine
dan, da bi ne čitali o kakovem požaru na alo-venskej zemlji. Enako grozno vest moram tudi denes iz našoga gaja poročati.
Včeraj, 20. t m. po šestej uri zvečer je nastal ogenj pri tukajšnjem ključavničarja Rebeku, vulgo Cigoju. V hipu je bilo celo poslopje v ognju, in pretila je nevarnost vsemu bližnjemu pohištvu, posebno zaradi tega, ker je sosedova hiša z deskami krita, in bo sploh vsi podstreški natlačeni sena. in slame, kar je graje vredno. Pod takovimi podstreški bo kuhinje brez dimnikov in nasledek temu je, đa plavajoče iskre letajo in užigajo krmo. Na takov način je nastal baje požar pri Cigoju, kateri se je pa — hvala Bogu — kmalu udušil.
Da bo je ogenj omejil, zahvaliti se je brzej pomoči. Na migljaj so došli vrli Ložani z brizgalnico in krepko gasili, da se nij požar širil; izvrstno je vodil brizgalnico mestni sluga Kete, za kar občno pohvalo zasluži. Došli Bta tudi pozneje na pogorišče dve občinski briz-galnici iz Pudoba in pripomogle k omejitvi požara. Voditelja teh brizgalnic opozorim, da morajo brizgalnico biti vselej napolnene z vodo, da se takoj v ogenj seže; ker precej dolgo časa mine prej nego se brizgalnico napolnijo z vodo, kakor se je včeraj pripetilo. Brizgalnice morajo biti za vsak slučaj in vselej pripravljene. Naše ljudi opomnim pri tej priliki, naj o enacih žalostnih pripetljajih o požaru od vode do ognja narede vrste, da Bi podajejo vodo, kar je hitreje in se lahko vzdržuje red. Pri včerajšnjem gašenji smo se nepotrebno drug drugega polivali in si napotje delali. — Omenim še, da je navedeni pogo-relec nepremožen in zasluži usmiljenje, kakor navadno vsi enaki nesrečneži.
Domače stvari.
— (Tiskova pravda „Slovenskega
Naroda".) Naši bralci Be bodo morda še domislili male prepirke, ki Brno jo imeli z bivšim zdaj odstopivšim kamniškim županom g. J. Keclom. Nam se je iz Kamnika telegrafi-ralo, da je odstopil od županstva. Ker smo vedeli, da je Kecel z vsem mestom razprt in Bkregan, verovali Brno telegramu in ga natisnili. Drugi dan Brno dobili pa iz Kamnika drug telegram s podpisom „J. Kecel," ki pravi, da nij odstopil. Tega telegrama nijsmo sprejeli, misleči, da more biti tudi le mistifikacija kacegi privrženca Keclovega. Ker noben telegram nij lastnoročno podpisan, torej, smo računili mi,
vsemi živalmi, a v drugem sestavku pa zopet gospodar pravi: „Ovca mi je največja dobrot niča mej živalimi". Tu je torej ovca, prej nazaj postavljena, vendar prva.
Mej Slovenci je navada, da se starši, učitelji, gosposka i. dr. vičejo, a vendar nahajam v tej čitanki to nedoslednost, da se oče (stran 6, 147), mati (stran 30), teta (stran 25), cesar — še naš sedanji — (stran 150), okrajni glavar (stran 120) itd., tičejo, le .gospod" župnik (nihče drugi no*ma v čitanki tega naslova 1 Se ve učitelja, ki se največ z otroci peča in ki uže itak v prevelikoj Časti pri ljudstvu stoji, v za šolo namenjenej knjigi „gOBpoda" imenovati, bila bi abundantia! Ka-li? — Od kod to razlikovanje!?) in neki uže pred več kot tisoč leti umrli papež se pa — vičeta (stran 138)!
Nezapopadljivo mi je, kako da Be, tikajoče se sestavkov s pisanimi črkami z nami tako skopo ravna. V Začetnici samo eden sestavek pisan, tukaj pa zopet samo štirje, pa še
tisti v takih črkah, ki jih mi pri otrokih trpeti ne smemo. Zakaj bi Be pri pisanih sestavkih ne rabile črke v onih oblikah, kakor nam jih „Začetnica" pri svojih vajah v čitanji predstavlja. Pa je tudi kandidatom strogo zapovedano v šoli z otroci le onih oblik se posluževati, a sedaj moramo videti v novih Čitankah stare prepovedane oblike črk. — Ker Be uže sedaj toliko govori in pisari — in ne po krivici — o oslabljenju očij pri učencih, naj bi bil tudi tu pisan tisk nekaj večji in razločnejši.
Ako preidem sedaj na negativne pogreške te čitanke, moram kot prvega omeniti, da pogrešam, ker je čitanka namenjena za 3. in 4. šol. leto, v kojem so po učnih načrtih predpisane iznajdbe srednjega veka, kakršnega koli sestavka o onih iznajdbah. Ako ho našli sestavki iz stare grške in rimske zgodovine v njej prostora, Be moram čuditi, da se je to, kar je zapovedano, pa izpustilo. One sestavke iz grške in rimske zgodovine, smatrati
moram, kakor uže zgoraj omenjeno, le kot moralične pripovesti, a ne kot zgodovinske, kajti učni črteži nam ne dovoljujejo, česa iz stare zgodovine učiti.
V sestavku „Stari Slovani" pogrešam mej božanstvom, če bo uže Gruden in drugi bogovi naštevajo, Vil, Babe, povodnjega in hostnega moža, kajti to bo božanstva, na koja Be je vera še do dandenes mej prostim ljudstvom ohranila. Tudi o zažiganji kresov nij ničesar omenjeno, da Bi je to zažigale ekskluzivno slovanska navada itd.
No želel bi tudi še kak popis človeških vnanjih in poglavitnih notranjih delov, pri popisu živalij in rastlin imel bi rad tu in tam kako primerno pesen ali pripovest (basen) vmes vpleteno, kar vse stori poduk zanimivejši in ker imajo take baže Bpisi neko posebno moč na človeško srce in fantazijo.
(Konoc prili.)
nij noben dokument. Kecel naa je po svojem ndv. dr. Supanu zarad prestopka § 19 tožil pri tukajšnjej delegiranoj sodniji. Sodnik prve instance g. adj. Cučtk je bil tega muenja: da telegram nij lastnoročno podpisan dokument, da se. s telegramom lehko tuli kdo mistificira, da ga lehko posije tudi kdo diug, da torej urednik nij dolžan smatrati samega telegrama kot avtentičen popravek v smisiu - 19. tiskovnega zakona. Zato je bil urednik „Slov. Nar/' v pr-vej instanci nekriv izpoznan, oproščen. — Ali zastopnik tožiteljev je vložil priziv na dtugo instanco, deželno sodnijo v Ljubljani. Včeraj je bila obravnava. Predsednik sodišča je bil g. d. nads. svetovalec Kaprec, sodniki gg. Zhuber, Ribitsch in Doschitscb. To sodišče je „principijalno vprašanje o telegramu", kakor je tožitelj dr. Supao imenoval ta naš casus, tako odločilo, da telegram kot novinarski popravek zadostuje in urednik „Slovenskega Naroda" je bil obsojen na 20 gold. globe. Pravd smo imeli uže obilo, a obsodba „S1. Nar.M je to prva v Ljubljani.
— (Utopljenka.) Piše Be nam od tu: Denes okolo 9. ure zjutraj našli bo čolnarji v Ljubljanici blizu iztoka Malega grabna truplo okolo 18 let stare mlade utopljene deklice. Sumi Be, da je ubožica sama skočila v vodo, kajti pri njej se je dobilo 50 gld. gotovega denarja in drobiža. Utopljenko bo izvlekli na suho ter jo odveli v mrtvašnico, kjer ae bode po raztelesenji trupla morda poizvedelo, da li je res sama smrti iskala, ali pa bila morebiti od druzega pahne na v vodo, kajti na glavi imela je malo teleano poškodbo.
— (Tragična o so d a.) Včeraj je Fr. Mahovne, 28 let stari delavec pri zidanji nove hranilnice vesel o poludne vrgel svoje zidarsko orodje proč in hotel iti doli z odrov, da bi kosil. Žena ga je zdolaj čakala s kosilom. Toda nij mu bilo namenjeno uteži ti še enkrat lačni želodec; stopil je na desko katera je omahnila in ubogi delavec je z viškoma na tla padel. Nezavestnega so v bolnico prenesli, teško da bi več vstal.
— (Iz Zagreba) se nam piše: Anton Beženšek je sprejel ponudo bolgarskega niini-oiatra linancijali, ter bo šel v Sofijo. Plače bo dobival 5000 frankov na leto. — Poročali smo uže, da je bolgarska vlada ponudila temu našemu rojaku učiteljsko mesto in stenograf-sko službo.
— (Iz Črnomlja) se nam piše: Črno-meljska čitalnica je praznovala rojstveni dan Nj. Vel. sviti, cesarja z godbo, petjem, tombolo in umetnim ognjem na grajskem vrtu, ki je bil lepo za ta večer z lampijoni, svetilnicami in transparenti prirejen. Po kratkem a jedrnatem nagovoru g. Deva zagrmeli bo trikratni „živio" na sviti, cesarja; daljši program pa se je moral nekoliko skrčiti, ker je začel dež resno nagajati. Navzoč je bil razen druzih gostov tudi c. kr. okrajni glavar g. AVeiglein. <— S to veselico je zopet pokazala, kakor sploh ob VBakej priliki, slovenska narodna čitalnica T Črnomlji svojo udanost do svit. vladarja.
— (Strah pred kaznijo.) Iz Kranja se nam poroča: Neki Ropov Janez, fant lz Britofa pri Predoslih, je za dobro spoznal denes skočiti z novega železnega mostu pri Kranji, ki pelje črez Kokro, nad 30 metrov visoko. Potolkel se je zelo, a odgovarjal je še, ko so ga našli. Sliši bo, da je bil ukradel 50 gld., a se je hotel tako odtegniti pravici in kazni._
Izdateij m urednik Josip Jurčič.
— (Vabilo Častitim gosp. udom c. kr. kmetijske družbe kranjske) v izredni občni zbor 3. dne septembra 1879. (Zbirališče je v dvorani mestnega magistrata dopoludne ob 9. uii.) Obravnaval v tem zboru se bode le samo en predmet, namreč: prenaredba § 27. dru žbe ni h pr a vi 1 od 18G7. leta, ki nuj bo vprihodnje razdeli v 2 oddelka: A. in B. Oddelek A obsega celi § 27. dosedanjih pravil, premeni bo le odstavek IV., ki naj se v prihodnje glaBi: IV. V odsek za rejo goveje živine in drobnice, potem poljedelstvo in senožestvo. Oddelek B. je nov dodatek k § 27 dosedanjih pravil, ter naj se glasi tako-le: Zraven imenovanih odsekov, v katere se iz središkega odbora volijo odborniki, je pa še en poseben samostojen odsek za konjerejske zadeve kranjske. Ta odsek opravlja svoj posel samostojno po določilih svojega statuta. S c. kr. državnimi in drugimi uradi občuje ta odsek po potu središkega odbora družbe kmetijske, ki jim vse vloge in predloge odsekove brez premembe izročuje. Tu ima podpisani odbor le še to opomniti, da nasvetovana prememba je posledica tega, kar je občni zbor sklenil 29. januarja t. 1., ko se je obravnavala C. točka tedanjega programa, po katerej bo imajo opravila bivše c. kr. deželne konjerejske komisije izročiti posebnemu odseku c. kr. kmetijske družbe kranjske.
— (Nepoznan slepar) je dve ženski v Parizlah brašlovske fare z žoltim drobižem za igranje opeharil, da bo mu ga b papirnatim denarjem zamenile, ker bo verovale, da bo cesarski zlati.
— (Zoper tatove) branil se je s sekiro posestnik Kantužar v Dobjem, pa je bil od zločincev hudo obstreljen in tudi njegova žena ranjena._
Listnica «>i»[«> uifttva: G. M. K. na Prcmu. Plačano do 31. avgusta.
— fHrll ▼ JLjuK»U**iil.
20. avgusta: Frano Oblak, sin paznika v posilnoj delavnici, 4 uma. atar, na poljanskej cesti štev. 40, za črevesnem katarom. — Jožef Temelj, kondukter pri južnej železnici, 35 let Btar, na duuajskej cesti št. >ib, za vročinsko boleznijo — Marija Shvar, uradnega sluge žena, 47 1., v Florjanskih ulicah št. 25. — Jarnej G nun, delavec, 75 1., na dunajskej cesti št. 7, za pljučno mrtvico.
22. avgusta: Vernik Tomaž,milar, napoljanskej cesti št. 63, za pokaženjeni krvi. — Janez Bitenec, 14 m., na mestnem trgu at. 17, za božjastjo. V deželne; bolnici:
20. avguBta: Janez Švelec, milarBki delavec, 45 let, za pljučno tuberkulozo.
Tujjc1*
22. avgUBta:
Evropa t  Bass iz Dunaja.
Pri ftioiiui Bernardi iz Trsta. — Schacber iz Celovca. — Wondra iz Dunaja. — Jeskovic iz Trata
Pri 9lwu< i s Bauseuweiu iz Dunaja. — Poper iz BiBtrice. — Mossburger, Berges, Ballur, Oborliiuder iz Dunaja. — Kausckeg iz Kuiumka. — tiofbauer, Bolim, Kolbf iz Dunaja. — Lehman iz Gradca. —-Koline iz Dunaja.
Pri »vHirij»ki>iii ceaarji: Poschl iz Gradca.
— Dworutschak iz Dunaja.
Pri l>itiitiski ai dvoru:  Loučarič iz Koke.
— Kovač iz Kranja.
Dva dijaka
so vzameta v stanovanje in hrano. Izvč se v C hr (i no vej ulici št. 6 v 1. nadstropji. (3ba)
Kupijo se cresplje (slive)
naj si bode v katerem kraju hoće, po dobroj ceni, in sicer bi jib pri posestniku na domu lehko plačali po 3 gld. vagan in še celo črez.
Kdor ima tega blaga na prodaj, naj se oglasi pod naslovom: \. N. «V Couip. pri t»oriei, pofttu KviHka._(386— 1)
Dunajska borza 22. avgusta.
(Izvirno telegrafično	poročilo.)			
Enotni drž. dolg v bankovcih .	. 65	gld. 95		
Enotni drž. dolg v srebru   . ,	. 67		95	
Zlata renta .......	. 78		60	
1860 drž. posojilo ....	. 124		50	
Akcije narodne banke   .   . .	. 821		—	
		n	£0	ft
			GO	
		n	—	
		n	27	
			50	
		n	10	
Žtev. 5233.			(374-	3)
Razglas.
Za dekliško Birotišnico baronice Lichten-turnove v Ljubljani oddalo se bode ?0 deželnih ustanov«
Pravico do teh ustanov imajo deklice ali popolno, ali na pol sirote kranjskih staršev,-katoliške vere, ki so G. leto starosti dopolnile, in katere nijso na telesu ali na duhu morda tako pohabljene, da bi to odgojo storilo nemogočo ali bitstveno zaviralo. Deklice se bodo podučevale v predmetih ljudske Solo ter v različnih ženskih ročnih delih in dobodo v zavoda obleko, obuvalo, perilo, sploh vso hrano.
Prosnjiki naj starost, vero, zdravstveno stanje, način osirotbe, Šolsko spričevalo in uboštvo dokažejo v nekolekovanih prošnjah, katere so vložiti
do lO. septembra 197O
po dotičnem okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pa po mestnem magistratu.
U deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 12. avgusta 1879.
Razne Nehlttkmilvhove in Npttseve
matematične knjige
se po coni prodajo, kje, pove opravništvo „Slovenskoga Naroda". (383—2)
Kdor jih želi kupiti, naj se brž oglasi, ker prodajalec otide v malo dneh iz Ljubljane.
Nova restavracija
■ v o Hitim vrtom ae je v Krauji št. 172
zraven knezo-škofove hiše odprla. Tam se toči nepopačeno dolenjsko vino in Kozlerjevo pivo. Tuje popot vanjsko rodovi ne, katere gotove ure kositi želijo, naj naznanijo svoj prihod pismeno. Z vrtajo najlepši izgled na planinske gore. V bližnjem potoku Kekri so toplice za gospodo in gospe, voda ima veliko železa in apnenka raztopljenega, gor-kota je zdaj 17 do 19° Iieam. Stanovanj o črez poletje dobodo v Kranji tujci prav po ceni, in si morejo pri podpisanem naročiti.
V Kranji, meseca avgusta 1879.
(379—2) ®1. Ponr.
Posebno vpljivanje
prave dr. Poppove
anaterinine ustne vode
zoper rahlo, bolehavo in čestokrat krvaveče zobno meso.
Večletno vporabljovanje različnih ■ODO" zdravniških sredstev nij moglo ozdraviti mojega rahlega, bolehavoga in čestokrat krvavečega zobnega mesa, dukler nijsoin se posluževal anaterinine ustne vodo od c. kr. dvornega zdravnika za zobe J. G. Poppa na Dunaj i, S tad t, Boguergusso 2, na kar jo zl6 hitro in popoluoui minulo.
Vsled tega čutim se dolžnoga, da to sredstvo silno priporočam vsem Onim, ki na jednakim zlu trpijo. (39—3)
Z Ur i Oh. Grof P. A. ltoltv m. p.
Zalogo imajo v JLjiit»ljiiiii, vso lekarno kakor tudi gg. Aut. Krispct; Mahr, J. Kariuija; F. M. Schmitt, V. J'etrtit'č, L. ritka r, I'. Lastnih, Ttrček in N$krep; v Postojni: J. Kupferschmidt; v Škofjoj Loki: C. Fabiani; vKočevji: J. Iirautie; na K r š k o m : F. liOmvhes; v I d r i j i: J. Marta; v Kranji: J\. Saniik; v Litiji: Miihhtenzel, lekar; v Metliki: Natterjvvi nasUdnikij v Novem mostu: D. tUuoli in J. Bergmantl; v B a d o v l j i c i : A. liubltk; v Kamniku: J. Močnik; v 0 r n o m I j i: J. Blazek; v Vipavi: A. Deperi*.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne".