91. številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. aprila. XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij'sko-ogerske dežele za vse leto 18 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje Be od Četiristopne petit-vrste po S kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Židovsko novinarstvo. —o.— V borbi, katero je oni teden zaradi Požunskega trga preajtati in z malim porazom končati morala avstrijska uaša vlada, spremljalo je ogerske živinske špekulante Dunajsko novinarsko izrael8tvo, da bi v soglasji s tulečimi ogerakimi voli s svojimi bobnečimi trombami podreti pomagalo ogledne postaje v Marcheggo slabotno ozidje! To interesantno pobratimstvo in zavezništvo seveda ni temeljilo tolikauj na vzajemnih simpatijah, kolikor na nemških naših liberalcev svrhi; s pomočjo rogatih Požunskih volov strmoglaviti Taaffejevo ministestvo na tla. Ta svrha se ni stoprav včeraj spočila v vladeželjnih „uBtavovernih" krogih in izkušnjo imamo, da so novinarski njih obrtniki še vselej zagrabili hitro in bre? odloga vsako orodje, katero njim se je videlo pripravno, da s« dokopljejo z njim do vladnih ministerskih stolov. Uloga tedaj, katero igrali so opozicijonalni novinarji v tej tragikomičnoj volovskoj komediji, nam ni nič nenavadnega, nič posebnega 1 Ali stvar vzbuja radovednost z druge strani! To vpitje zbog novega živinskega tržoega reda in mesarske denarnice na Duuaji se ne pričenja s tistim dnem, ko je tržni red bil objavljen in postal pravo-krepen! „Sekt, sie sind doch nieht fuctios !w S temi nPressinimiw besedumi mogel ni je nedolžni čitatelj tolmačiti ganljivo krotkost opozicijotialnega časopisja iz tistih iluij. Kdo bi si bil tudi mislil, da židovsko-nemški listi samo za tega delj ne oponirajo in ne kritikujejo tržnega reda, ker s tem nečejo motiti — borzne špekulacije! Združili so se namreč špe-kulantje „a la hausse" za delnice pri depozitnej banki, kater«j je imela je — monopolistična mesarska denarnica pripomoči do lepih dividend. KupČijsko-prijatelj ske zveze mej depo/itno banko in mesarsko denarnico nalagale so nemško-liberalnemu novinarstvu molčečnost, dasi bi uprav tti opozicija proti sovraženemu ministerstvu imela rodovitno odbojno polje. Ali sebi na škodo žid iu nemšk liberalec opozicije ne delata, naj bi se z opozicijo tudi Rvet odrešiti imeli Lepo soglasje, ki ga neso motiti hoteli „usta-voverni" listi, razdejal jo pa volovski vrišč. Slučajno in nenadno vlezel se je rečenej borznej operaciji na pot! Dobre kobi (šanse) „bausse syndicat"-a splavale so po vodi — in sedaj, ko se je vladi dalo oponirati brez Škode v lastnem žepu, sedaj zagnala je LISTEK. Sieg"firi edii Josipu Nporn-u, i dekanu v Ormoži, •u.3^a.rleaan.-a. 3-5. aprila 1SS4. In zdaj šo ti! — Slovenec nima sreče. Stritar. Pomlad je vzela zemljo v nežno krilo, Livade sveže kitijo cvetice, Po logih slišati je petje milo, Zelene so dobrave in gorice, Vse čuti spet življenja novo silo. Glej, zemlja slika krasne je device! Veselje vso naravo napolnjuje, In vsaka stvar življenja se raduje. A nam ne da se žalost radovati; V očesih bridka solza nam trepeče, vladi nasprotna Žurnalistika vse krize proti novemu tržnemu redu in obligatornej mesarskej denarnici! Kar je poprej bilo molčanja vredno, to se sedaj na vsa usta razglaša kot sploh kvarno in pogibeljno! Zopet imamo torej pred sabo brezvesten čin tistih, tudi že v Slovencih se usedajočih žurnalistov, kateri ti za srebrno petico godejo, kakor ti hočeš! Takozvano ustavoverno nemško novinarstvo je sploh po jedaej strani jako elastično, tudi kadar se govori o činih Taaffejevega miuisterstva. Čini ne smejo biti politični, — takoj ti brusijo nože! Ako pa gre za bunčna ali železniška podjetja, za investicije in fruktifikacije, za stvaritve in preustrojbe na gospodarskem polji — tedaj utihne sovraštva vihar proti smrti zapisanemu kabinetu Taaffejevemu, tedaj opozicijooaluo novinarstvo postane jagnje, katero vode ne skali! A tudi tu stvari tako dozore, da se pohlevnost več ne izplača! Kadar prikažejo se politični sadovi na financijalnih in gospodarskih sadikah sedanjega ministerstva, tedaj bo ovčja obleka odloži in volčje nastopijo, ki avstrijsko prebivalstvo plašijo pred vlado, ki doprinaša te pogibeljne čine! Take neslane metamorfoze gledali smo pri ustanovitvi „Landerbanktt-e in pri debati zavoljo nje v državnej zbornici, tako pri transverzalki za Galicijo in z njo združenej aferi Kaminskega, tako pri Dn-najskej mestuej železnici itd. Iz vseli teh gospodarskih zadev imelo je to politično „tartufibvanje" dvojen dobiček, prvič gotov denar, potem pa zabavo s političnim hujskanjem. Kdor se polakomni tacega zaslužka ter išče take z*»bave, tu se pač mora gnjusiti tudi svojemu političnemu prijatelju iu somišljeniku. Bati ae je, da k le-tem izkušnjam, ki jih je dosihdob grof Ta- fle s svojimi finančnimi prijatelji imel, v kratkem ue pride novo tako iznenađenje. V velevažnej zadevi severue železnice molči, da! do-brika se miuisterskemu predsedniku fakcijozne opozicije prevari jivo novinarstvo! Lahko se zgodi, da bodo „ustavoverui" ti poštenjaki že pri prihodnjih volitvah za državni zbor proti Taaffejevej vladi in državnozborniskej desnici kovali najhujše orožje iz iste pogodbe s severno železnico, na katerej sedaj ne najdejo pifiice slabega in sploh reči hote, da država za to pogodbo vlade ne more dosta zahvaliti! In naj se naključi, da bi baš isti čas kakov dogodek (kakor sedaj „volovska borba") skalil vodico borzne špekulacije z akcijami severne železnice, tedaj se bodeta za vse „te posledice pogodbe s Ko rana rosa na zeleni trati; Jej vzrok udarec smrtne je nesreče, Katera nam veselje vsako krati, Spremenja v strah nam upanje cveteče: Preselil se iz naše je sredine Goreč ljubitelj mile domovine. Goreč čestilec drage očetnjave, Prirojenih pravic nam čvrst branitelj, Oznanovalec veren božjo slave, Podložnim ovcam blagomil voditelj, Jak, močen, stalen steber vere prave, Za njo krepak, neustrašljiv boritelj, Katerega srce življenje celo Za ljudsko blagost živo je gorelo. Preselil si se v grob v najlepši dobi, Ko mogel bi veliko še storiti; Ušel si vsaki krivdi, vsaki zlobi, Oj, blagor Ti! Sedaj si v rajskem sviti, Raduješ v nadzemeljski se bliščobi, A mi pa objokujemo pobiti: severno železnice" zagovarjati imeli vlada in pa državnozborniška večina. V dobi te agitacije se bode malokdo več spominjal, da so novinarski ti obrtniki molčali, ko je bilo govoriti čas, in zakaj da so molčali ; pozabljeno bode brzorekega dra. Schonererja razodenje, dasi je bilo izrečeno v državnej našej zbornici: „Zlatom so jim usta zalilil" — Visokim vladam je „židovsko novinarstvo1* nevarno, zelo nevarno! Trgovska in obrtna zbornica. (Da\je.) Dalje se je pri §. 2. sub. I. in II. umestil po jeden dostavek, kateri ustreza principijelno zahtevi §. 7, odst. 2. za trgovsko zbornico, po katerem daje davčni census za deželnozborsko volilno pravico tudi volilno pravico za zbornico. Da si je Ljubljanska zbornica svoj minimalni censua 2 gld. 10 kr. še pod census za deželnozborske volitve zmanjšala, je ven-der potrebno, da se vmesti omenjeni dostavek, ter 86 kot zakonu ugajajoč zdaj v vseh volilnih redih nahaja. Dalje naj se pri naštevanji k trgovskemu oziroma obrtnemu odseku pripadajočih raznih obrtnih in trgovskih strok v toliko izvrši poprava, da se mej trgovinami tudi navaja obrt špediterja (pred obrtjo komisijonarja), izpuste' pa naj se pri.obrtnej sekciji začetne besede „obrti prvotne produkcije v kmetijstvu in gozdarstvu, kakor tudi v rudarstvu", nasproti pa naj se na konci besede »naposled rudniška obrt" vzprejmo. Na §. 3—13. so se po visokem trgovskem ministerstvu izdanem ukazu dne 9. januvarja 1883, št. 38.893 (intim. z dopisom od 20. januvarja 1883, št. 132 pr.) normalnemu pravilniku nasproti izvršilo nekatere modifikacije, ki so se mej obravnavanjem o reviziji volitvenih redov kot potrebne pokazale. Osobito velja to o določilih §§. 8 in 9, zadevajočih vračanje in pošiljanje izpolnenih glasovnic z izkaznicami od strani volucev na volilno komisijo. Pri tem oziralo se je na pomisleke proti občinam kot posredovalnim organom izražene ter dovolila se je izpremtmba prvotnih določil v tem smislu, da se le obrtnega oblastva pri vračanji volilnih papirjev od strani volilcev na volilno komisijo ogniti ne more, volilcem pa je prosto, da svoje glasovnice z izkaznicami na koji koli način (po poŠti, po davčnih ali občinskih uradih itd.) na obrtno oblastvo I. instance pošljejo. Visoko c. kr. trgovsko Um bister, jezik oster, srce blago, Imetje človečanstvu najbolj drago. Skrivaj pa morda se druhal raduje, Druhal, ki prej Ti ni dajala mira, Ki vse, kar je pravično, zaničuje, Ker vajena je svaje in prepira, Druhal, ki to le ljubi, kar je tuje, A kar domače, mrzi in prezira. Pa naj jej bo, Bog grehe jej oprosti! Zloradost, jnl človečji ste slabosti. A Tebe tukaj okolica cela Ne bo izbrisala si iz spomina; Spominjala se na Te bo vesela Slovenska milodraga domovina, In pozne čase v mislih te imela, Ker skazal si se (ličnega jej sina: Življenje blago, hvalevredni čini Ne klanjajo se časovi hitrini. Božidar Fle^erič. ministerstvo pričakuje, da se bode pri tem postopanji, ki je zda] konečno uravnano, vsakej nerednosti ; pri votitvi v okom prišlo. Od slavne trgovske in obrtne zbornice pred- \ lagun dost. k §. H. h I i n. 7 se kot neprimeren odstrani; ' nas vetovanemu dostavku k alin. 5 istega paragrafa se je ugodilo v §. 9. Slavna trgovska in obrtna zbornica se vsled navedenega ukaza visokega c. kr. trgovskega mini-sterstva z dne 17. januvarja 1884, št. 37831 pozivlje, da predloži v 8 dneh predležečemu eksem-plaru soglasen pare novega volilnega reda. da se bode visokemu c. kr. trgovskemu ministerstvu v potrditev predložil. (Dalje prih) Politični razgled. Vol i, MIH- dežele. V Ljubljani 21. aprila. Pred'ocii o severnej železnici pride v petek v dr/.av in m zboru na vrsto. Do začetka bodočega meseca bode državni zbor imel le tri plenarne seje, da bosta železniški in obrtni odsek zvršila svoja dela. Vsi češki listi bavijo se z bodočimi volitvami v moravski deželni zbor. Vsi staro- in mlado-Česki listi so jedini v tem, da bode treba napeti skrajne sile, >la zmagajo Čehi. Nemški liberalni listi se že tudi boje, da bi na Moravskem tudi ne od-klenkalo nemškej prevzetnosti, zato že začenjajo strašiti z abstinenčno politiko, ako bi vlada kuj vplivala na volitve. V E*iucu bodo tuli kmalu občinske volitve. Konservativna stranki* kaže pri volitvah na slabo gospodarstvo sedanje liberalne večine v mestnem zboru. Kako bodo volitve i/.paie, se Še ne more domnevati, a nekaj upanja imajo že konservativci. Hrvatska vlada je vsled nekega vprašanja izdala okrožnico, v k&terej z ozirum na zakon s 21. junija 1873, ki dovoljuje Židom jeduakopravnost, izjavlj.i, da m nobenega zadržka, ako kdo hoče prestopiti k židuv.-»i veri in da so zakoni s takimi prestopniki po židovskem ritus-u dovoljeni. Mej uetnadjarsiiitni narodnostmi na Otgcr-akem Dirotpla je bila zadnja leta neka ravnodušnost. A sedaj se kaže, da se bodo te narodnosti zopet prebudile k političnemu ž:vljenju. Mej Srbi in Ru muni je kaj živo gibanje, vse se pripravlja za prihodnje volitve. Skoraj vsi Srbi so se oklenili programa velikega shoda v Velikej Kikindi, katerega se je udeležilo na tisoč ljudi) in več kakor 500 krajev bilo je zastopanih. Zdaj se pa povsod mej Srbi agituje v smislu sklepov tega shoda. Novi srbski zastopniki v državnem zboru se sicer ne bodo zaletavali v dualizem, ker se proti temu ne da sedaj i nič storiti, zahtevali bodo pa strogo jeduakopravnost in cerkveno avtonomijo. Oger.sk i H utn u ni se pa neao še vsi odločili za aktivno politiko. Kateri bodo pa ustopili v državni zbor, bodo se pa potegovali za avtonomijo Sedmogradske, upeljavo rutnunskega jezika v vse šole in urade v vseh okrajib, kjer stanujejo Rumuui, ter splošno volilno pravo vseh davkoplačevalcev. Nadejamo se, da gibanje mej Srbi io Rumuni ne bode ostalo brea upliva na Rusine in Slovake, da tudi ti prej ali slej stopijo na pozorišče. VnaiLJe države. „Pol. Corr." piše, da je glavni namen sedanje irbske vlade utrditi državno avtoriteto v Srbiji, zato pa hoče zboljšati administracijo, refonnovati občine, pomnožiti vojsko in osnovati vojno žandarmerijo. Vojska se hode pomnožila za 6 batalijonov, tako da bode Srbija v bodoče imela 60—75 tisoč dobro izvežbauih vojakov. Občiusko avtonomijo hoče za toliko omejiti, kolikor je to neobhodno potrebno za državno avtoriteto. Vlada pa ne misli prositi avstrijske vlade, da bi semkaj poslala nekaj srbskih uradnikov, da se priuče" avstrijske uprave. To bi tudi koristilo samo za policijsko, poštno, brzojavno in železniško službo, za druge urade bi pa nikakor ne ugajala avstrijska orgauizacija. Da pa država dobi dobrih administrativnih uradnikov, namerava v Belemgradu osnovati upravno šolo. Da pa bode moč izvesti te reforme in odpraviti deficit, ki se že 15 let zaporedoma prikazuje v Srbiji, bode tudi treba finančne reforme, od katere si obeta vlada najboljšega uspeha. Rusija, kakor poroča „Journal de St. Peters-bourg". zato nasprotuje, da bi Še knez Vogorides ostal guverner Vzhodu«' Rumellje, ker ta ni hotel oporekati lažujivim vestem, da ruski agenti rujejo za zjedinjenje obeh bolgarskih polovic in snujejo v ta namen tnbore, da si ravno je imel on dovolj sredstev izvedeti, kdo so prouzročitelji teh agitacij. Francozi so, kakor poroča neka brzojavka iz Ha-Noia, podrli trdnjavici Phulamtbien in Lang-van. Sovražnik beži proti provinciji Than-Hoa in je popolnem razorganizovan. Francozi ga zasledujejo in bodo v omenjenej provinciji kaznovali prouzročitelje motenja misijonar|ev. Vojne operacije v Tonkingu se bodo radi nnstopiv^ega deževja odložile do jeseni. Da se obnovi pruski državni sovet pod predsedstvom cesarjevima prestolonaslednika, je neki že konečno odločeno. Poročila o tem, kak delokrog bode im* I ta sovet, se pa vsa ne ujemajo. Turska vlada je zato tako hitro vzprejela demisijo grškega patrijarha in potrdila Efežkega Škota njega nasledniKom, ker se bližajo grški velikonočni prazniki in z njimi združena cerkvena opravila. V diplomatičnib krogih pričakuje se napovedana nota milili.j«* velevlastem o spremeni egip lovskega likvidacijskega zakona. Položaj v Char-tuiiiu je, kakor se razvidi iz nekega privatnega pisma geneiala Gordona, jako kritičen. Gordon ima sicer za nekaj mesecev živeža, a kakor poroča Timesov dopsn;k v Cbartumu s 7. due t. m. so vsak dan bo|i z ustajmki Chartum je sedaj, kakor v sredi sovražnega tabora. Poskus, prodreti z jednim vojnim parnikom proti Berberu se ni posreč'1. Pa tudi Mahdiju se ne godi nič bolje, rodovi, kateri so se mu bili že pridružil', se rnu puntajo, tako ga je rod Tageba dvakrat otepel in mu napravil mnogo škode. Sedaj je Mahdi ravno tako obkoljen od sovražnih rodov, kakor Gordon Dopisi. Z Dunaja 19. aprila. [Izv. dop.] (Državni zakonik) v svojej poslednjej številki razglaša naredbo, s katero ministra baron Pino pa dr. Duoa-jevski ukazuieta, da se ima obligatorno uvesti želez-uično-vozne liste z utisnenimi štempeljskimi znamenji. Poglavitno pa pride sedaj: po tej uaredbi bode s 1. dnem januvarja 1885 začenši, samo dvorna in državna tiskarna ua Dunaj i smela in mogla izdelavati take vozne liste. Iz vestno ta naredba ne bode gostoljubno vzpre-jeta v industrijalnih iti obrtnih krogih! Privatnej industriji usahnil bode lep \ir dohodkov; usušiti bi ga ne smela država, katerej itak obrt prinaša velikih, prevelikih žrtev. Država ne sme konkurirati s svojih davkovcev podjetji in deli, tem manj sme z monopoli onemogočiti privatno konkurenco. Skrajna posledica take državne nvelemočiH bi bila, da drŽava vse pogoje eksistence nase izvleče in sužnje naredi iz večjega dela svojih svobodnih državljanov! Rečena naredba ima torej za narodno gospodarstvo načelno važnost. — Knez Serebrjani. (.Ruski Bpisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XVII. Poglavje. Zagovarjanje krvi. i Dalje.) Čudno in bolestno odmevale so njej v prsih besede pijanega mlinarja. Zdelo se jej je, da ve on njene najaktivnejše misli, ravno tako, kakor bi čital v njenem srci. V steno utakneua treska osvetljevala je njegov uugubaučen obraz, njegove sive oči bile so kalne od pijanosti, pa vender so pregledale Heleno skozi in skozi. Groza je obšla bojarinjo in začela je moliti. — He, he! — zaklical je mlinar, — le moli, bojariuja, jaz se ne bojim tega . . . Mene z molitvijo ne prestrašiš in s svetim kadilom ne preže-neš . . . Jaz znam sam čitati črno knjigo . . . mene pozna povodni in divji mož . . . mene poznajo vile . . . čarovnice ... in drugi duhovi... mene poznajo vsi ... mene ... ali hočeš, da jih pokličem? Sikalu! Likalu! — Moj Bog! — vzdihnila je Helena. — Sikalu! L kalu! kaj ne pridete? počakaj, jih bodem že pripeljH. Starec je ustal in odšel, opotekajoč se in plešoč iz koče. Helena je prestrašena zaprla duri za njim. Dolgo se je mlinar sam seboj razgovarjal za durmi. — Mene vsi poznajo! — ponovil je z baha-jočira, pa že nevernim glasom. — Divji mož . . . povodni mož . . . vile ... in vsi duhovi . , . poznajo mene ! Bbu, bdu ! Slišalo se je, da je starec plesal io teptal z nogama. Njegov glas bil je vedno slabši, ulegel se je na tla in zaslišalo se je glasno smrčanje, ki se je lepo ujemalo z ropotanjem mlinskega kolesa. XVIU. Poglavje. S tar i n ez ua nec. Drugi dan po razrušenji Morozovljeve hiše, jahal je postaren jezdec po temnem gozdu na črnem konji. Vedno je odkrival kapo in vlekel na uho. — Tiho, Galka, zadosti si že razgetal, — govoril je, gladeč konja po debelem vratu, — kaj si tako nemiren, da jaz še poslušati ne morem. Vraga, zašel sem, še kraja nič ne poznam. Povsod so samo lipe in leščevje, a ko smo jezdili ono noč tu po gozdu, zdi se mi, da je dišalo po smoli 1 In jezdec je nadaljeval svoj pot. Iz Gorice 19. aprila. [Izv. dop.] H konjski dirki na R ijicah pri goriški postaji došlo je bilo velikonočni ponedeljek jako mnogo občinstva, govori se od 12 do 18 tisoč. Iz Trsta došel je poseben vlak, ki je pripeljal nad 1000 gostov. V Gorici je bil prvi poskus v tej zadevi, ki pa ni občinstva zadovoljil; v poldrugi uri bilo je dirjanju konec. Gledalci so večinoma nevoljni zapustili Rojice ter se odškodovali v mestu na Travniku z godbo, katera je svirala od 6. do 8. ure za ponesrečen poskus prve dirke v Gorici. K letu bo morebiti bolje, konj bo več dirjalo, a za stalno manj ljudij gledalo. Komisija zaradi ribarenja v Jadranskem morji pričela je svoje dogovore v četrtek 17. t. m. v poslopji c. kr. glavarstva in ne v mestni palači, kakor je bilo iz začetka namenjeno. To ima svoj pomen, kakor tudi to, da je namenjeni banket odložen najbrž ad candendas graecas. Govori se sicer, da bode banket še le po do« končanem delu in da ne bode oa mestne temveč na mestnih očetov stroške, a razlogi, ki so bili tne-rodajni, da je poslovanje komisije v poslopji c. kr. glavarstva in da je banket odložen, bodo najbrž pomagali, da se zadnji sploh opusti. Požari so pri nas redka prikazen, ker so vsa poslopja kamenena, vendar je bila v zadnji zimi požarna straža večkrat alarmirana po gorečih dimnikih in drugih pretečih nevarnostih, ki so ae vsakokrat srečno in brez velike škode odstranile. Velika nevarnost je pa pretila hišnim posestnikom v Raštelji na Veliko saboto. V neki prodajaluici pričela je bila goreti zaloga pred.va. Ogenj je uavstal vsled tega, ker je nekdo vrgel mej predivo še gorečo žvepleoko. Tudi takrat posrečilo se je ogenj hitro zadušiti, vendar je škoda precejšnja. Naše bralno in podporno društvo, ki vrlo napreduje in šteje že nad 350 udov, praznovalo bo to poletje svečanost blagoslovljenja društvene zastave, katera se je že naročila in za katero je že nabranih blizu 300 gld. Nadejamo se, da nas bodo naši slovenski bratje o tej priliki v obilnem številu obiskali. Iz Višnje gore 18. aprila. [Izv. dopis.] Nesloga, plevel, kateri toli spodjeda še slabo utrjene korenine zatiranega naroda slovenskega, tudi pri nas svoja pogubouosua načela razširja ali vsaj jih razširjati poskuša v osebi, odlikujočej se s puhlo prevzetnostjo „patentirane" nevednosti! Da se ve da ni sam, je samo ob sebi umevno, vender pa nečem zemljo spodrivajoče krte ua dan spravljati, kateri ljubijo jedino le — temo! Vršile so se bile volitve v mestni zastop že meseca januvarja ali bilo so od deželnega odbora ovržene, baje zaradi tega, ker so se vršile dva dni poprej, kakor je bilo odločeno. Povsem mirna volitev, katero je vodil gospod okrajni glavar iz Litije sam, vršila se je v drugič dne 18. marca. Voljeni so bili ravno isti možje, kakor v prvič in pač čuduo, da sedaj trojica, katera je pri prvi volitvi z nesramnega natolcevanja polnim protestom deželni odbor nadlegovala, se tudi zdaj ni pritožila, nego je samo nekdanji exžupan V. — kateri se pri vsaki priliki toli odlikuje z svojo miroljubnostjo in koji vedno pri postavnih paragrafih straži, kakor „cerberusu pred državo mrtvih — poskušal volitev — Čakaj, Galka! — rekel je hipoma, na-tegnivši vajeti, — zdi se mi, da nekaj slišim 1 Le mirno stoj, kaj bi vedno mel! In v istini slišim! To ni šumenje listja, to je le ropotanje mlinskega kolesa! Vraga, kam je izginil oni mlin! Zdaj se ml zdi, da je blizu in mi ne bo ušel, Če ga sam hudič ue odnese. In MihejiČ pognal je v dir konja naravnost proti onej strani, od koder je prihajal (Sum, kakor bi se bal, da ne zaide. — Slava Bogu, — rekel je on, ko so se pokazale z mahom poraščene stene mlina in vrteče se kolo, — s silo sem vender prišel; a kmalu bi me bilo kraj; tu spredaj je ropot, a za hrbtom ničesar ne razločiš! To je oni mlin ! Z bojarjem sva pa prišla z one strani takrat, ko se uama razbojniki kazali pot. Pa kako je zopet to? Tedaj je bilo kolo na desni, zdaj je pa na levi, tedaj je bila hiša obrnena z oknom v mlin, in z durmi v gozd, zdaj je z oknom v gozd iu z durmi v mlin. Ves vražji je ta mlinar! Vidiš, kako se je skril mojim očem! Mari nesem cel dan kolovratil okrog tega mesta; ko bi ne šlo za osvobojenje bojarja, ne bil bi prišel semkaj! (Dalje prih.) ovreči s tem, da seje pritožil zaradi izvolitve tukajšnjega nadučitelja, misle ker omenjeni ne stanuie v občini Višnja gora, aropHk v Dednem dolu, tedaj n»'ina pravici ne voliti, ne izvoljen biti. Slavno okrajno glavarstvo pa mu je taisto raztolmačilo, se ve da ne, kakor si je on želel, z dopisom št. 2112. Za trd'io postavljenemu nadučitelju je po §. 1. odi. 2, črka i občinskovolilne postave odločena ne samo aktivna, nego tudi passivua volilna pravica, ker on je šolski voditelj v Vi knjigo r i in ima le slučajno stanovanje v Deduem dolu. Jednako tudi je orglanje dopuščena postranska služba in uikdo ne bode zaradi tega orglavca imel za v službi občine stoječo osebo. Potem takem ni bili tudi župani, kateri skoro vsi iz občinskih blagajnic svojo plačo dobivajo, in tudi župniki ter kaplani, kojim je odmeojena kolek-tura po §. 10 odi. 1 občinske volilne postave izvzeti volilne kakor tudi izvolilne pravice. Io kaj tacega se pač še ni čulo. Ko je omenjeni županoval, ni imel ugovora proti izvoljenemu prvemu svetovalcu, tukajšnjemu šolovodju, a sedaj pa ! ! Dosti velika ilustracija našega jako logičnega „jurista!" Tako mala peščica ljudij in še ti so ti nasproti kakor pes in mačka. Ni čuda, da čutimo resničnost pregovora: „Sloga jati, nesloga tlači." Županom je bil potem v ožji volitvi izvoljen prejšnji župan gosp. Ant. Štepec, prvim svetovalcem Fr. Starcer in drugim svetovalcem Al. Kralj. Vseskozi pa sme vsak dobro misleči, naroden meščan z volitvi jo zadovoljen biti. Upajmo, da se tudi pri nas pod sedanjem mestnim zastopom porodi toli potrebna požarna bramba in še kako drugo narodno društvo! A v to pomozi Bog! —y — Iz Velikih Lašč« 19. aprila [Izv. dop.] Včeraj nas je, po več ko sedemletnem tukajšnjem službovanji, ostavi! dosedauji nad okrajni sodnik, ob-Čespoštovani gospod c. kr. deželuega sodišča svetnik in Fr. Jož. reda vitez, Jožef Martinjak, da nastopi svojo novo službo pri okrožnem sodišči Novo meškem. — Bil je ta gospod ves Čas, kar je tu bival, izredno priden, marljiv in nutančen uradnik, vesten in pravičen sodnik ter zvest, a miren narodnjak, kateri ni „no-il politike na ulico1*, a bil vender našemu ljudstvu tudi v narodnem oziru vsekdar prijazen in pravičen. — Ker, ne poznajoĆ „elasti-citete", ni svojega prepričanja nikdar zatajil, moral je v prejšnjih časih zaradi svojega narodnega miš- J ljenja marsikaj pretrpeti; konečno so se pa njegove j zasluge vender tudi na višjem mesti pripoznale, in i ni še dolgo, kar ga je samo Nj. Veličanstvo odlikovalo z v'tižkim križcem Fr. Jož. reda, a kmalu zatem justični minister dr. Pražak imenoval deželnega sodišča svetnikom. Nadejamo se, da bode vsa blaga svojstva, .armli katerih smo ga tu vsi častili in spoštovali, ohranil si tudi kot svetnik — v prid rednega in vzglednega pravosodja ter našega naroda. Pravih zaslug pa ne časte samo njegovi predstojniki in Nj. Veličanstvo; uego ve jih ceniti in čislati tudi naše liudstvo. O tem se je osvedočil gospod Martinjak povodom podeljeoja omenjenega reda, kakor tudi povodom svojega odhajanja. Uva-ževaje mnoge zasluge, katere si je nabral pri nas se svojim uradnim poslovanjem ter z ljubeznivim, uprav prijateljskim vedenjem v uradu in 'zven urada, izpremili smo včeraj priljubljenega sodnika, in to: g. župnik, vsi tukajšnji gg. uradniki, občiusic zastopniki i. dr. do blizu meje našega okraja, kjer sta se gospod svetnik iu blaga njegova gospa vsa ginjena se je-denkrat poslovila od nas ter so tudi nam, želeč jima srečen pot, solze v očeh zalesketale. Priporočajo njegovo značajnost, poštenost in pravieoljubi vost, njegovo marljivost in neutrudno pridnost mno-gOkomu za vzgled in v posnemanje, kličemo v imenu tukajšnjega ljudstva še jedenkrat: „Blag mu spomin na mnogaja leta!" Domače stvari. — (P. n. gg. volilcem Ljubljanskim!) Kandidatje za II. volilni razred so gg.: Alfred Ledenik, trgovec in hišni posestnik, Ivan Gogala, c. kr. notar, dr. Ivan Tavčar, odvetnik. Priporočamo prav toplo g g. volilcem, da se jutri volitve udeleže in za imenovane kandidate oddajo svoj glas ter tako ustrežejo ukrepom voliluih shodov in javnemu m ne nj u. — (Volitve v m estuizastop Ljubljanski ) Danes je volil tretji razred, volitve se ni udeležilo mnogo volilcev, izmej v volilni imenik upisanih 354 samo 79. Ko so Nemci sami volili, udeleževalo se ie volitve v tretjem razredu k večjemu kakih 40 volilcev. Volilni komisiji predsedoval je gosp. tiskar Anton Klein, člani komisije bili so gg. Jakob Avšič, (zapisnikar) Andrej Gregorič, ranocelnik, Josip L a z i t z k y, krojač in Fran Želez-nikar, krojač. Vladni zastopnik bil je c. kr. komisar g. Del Cott. Izvoljeni ao gg.: Ignacij Valentin čič s 77, Josip Geba s 76, Srečko No 11 i s 76, Ivan Počivavnik s 72 in Jakob Škerbi-ncc 64 glasovi. — (Shod volilcev) II. in IJI. razreda bil je včeraj ob 11. uri dopoludne. Ker se je znalo, da bode pri tem shodu jako živahno, bila je udeležba mnogobrojna, samo za H. razred prišlo je okolu 100 volilcev. Najprej prišla je kandidatura II. razreda na razgovor in pričela se je jako zauim-Ijiva debata. Ko je gosp. Praprotnik predlagal gosp. Šukljeja kandidatom, oglasi se g. dr. Tavčar ter nasvetuje kandidatom g. notarja Ivana Gogalo, kateri bode gotovo ugajal obema strankama, ker ga je pri zadnjem shodu priporočal g. Šuklje sam. Na to nastopi g. Šuklje ter v dolgem govoru našteva svoje zasluge in vse čine svoje delavnosti v mestnem zboru, poudarja potrebnost strokovnjaka — da si je zadnjič sam proti strokovnjaku gosp. Stegnarju predlagal protikandidata — ter po nekaterih osobnih opazkah in napadih javlja, da bi kandidaturo prev/el. Gospod dr. Ivan Tavčar replicira mu jako rezko in se zlasti zavaruje, da bi se o volilcih govorilo, kakor o lesenih in svinčenih možicih. Gosp. dr. Tavčar govoril je jako dobro, a preobširno bi bilo, ko bi hoteli navajati vse podrobnosti njegovega govora in opisovati ta „parlamentarni boj" mej Šukljejem in Tavčarjem, v katerem je slednji sijajno nadvladal, kakor se je pokazalo pri glasovanji. Ko so se namreč volilci razločili na desno in levo, bila je ogromna večina za notarja g. Gogalo, vrste Šukljejevih pristašev pa so bile jako redke. Razmerje glasov 70: 30. Glasni živio klici pozdravili so ta izid. — Volilci tretjega razreda postavili so kandidatom g. Škerbinea, ki je danes že izvoljen. — (Slovensko gledališče.) Včeraj predstavljal Be je v drugič igrokaz „Baron Fran Trenk" Gledališče bilo je polno, posebno parter in lože. Igralo se je prav dobro in občinstvo odlikovalo je obilnim izzivanjem io glasnim odobravanjem igralce, zlasti pa beueficijant.i; gospico Petri tisk o m gosp. Danila, ki sta oba dobila krasne vence, prva pa še dva jako lepa šopka. — (Naznanilo.) Koucem t. m. dobi čitalnična restavracija Ljubljanska novega gostilničarja. Že več let se jako občutljivo pogreša v Blovenskem središči gostilna, koja hi ustrezala vsestranskim željam in zahtevam slovenskega prebivalstva. Ker za trdno pričakujemo, da bo novi gost lničar lože in radovoljnejše ustrezal Željam občinstva, opozarjamo slavno slovensko občinstvo ua to premembo. Skrajni čas je že, da postane rustavracija narodne čitalnice zopet shajališče narodnega življa. Tudi ptujstvu iz dežele, koje se slučajno mudi v Ljubljani pa oprav kih, bo dobra čitalnična gostilna gotovo dobro došla in mu bodi ob jeduem v porabo priporočana. — („Hrvatska Vila") prinaša v svojej 25. številki razen druzega zanimljivoga gradiva podobo in prav dobro pisau životopis g. Ivan Nabergoja, vrlega in neustrašenega zastopnika primorskih Slovencev. Z veseljem opazujemo, da se tu ilustrovani l'st Ćestokrat bavi z našimi razmerami. — (Vabilo k be sedi,) katero priredi Kamniška Čitalnica v nedeljo dne 27. aprila 1884 na korist revnim učencem in učenkam domače šole. Spored: I. Petje, a) Danici, b) Vojaci na potu. c) Nazaj v planinski raj. II. Strah v Kuhinji. Burka s petjem v jednera dejanji. III. Loterija z mnogimi lepimi dobitki. IV. Ples. Ustopnina za ude 20 kr., z družino 40 kr., za neude 40 kr., z družino 80 kr. — Večji darovi se hvaležno sprejmo. Začetek ob pol 8. uri zvečer. — (Iz Gornje Savinjske doline) smo izvedeli, da je morilec Strugarjeve družine v Iladuhi Čevljar Karel Čuvan iz Mozirja, surov človek, 27 let star, zavoljo tepežev večkrat kaznovan. Zapravil je svoje premoženje in po potu pregrehe došel do — vislic. Strugarjeve ljudi je razmesaril ko divja zver. Kaj ga je k temu pripravilo, še ue vemo; veselo pri vsej žalostnej prigodbi je le to, da je sodnija v Gornjem Gradu morilca tako bitro našla in preverila. — (Popravek.) V zadnjej številki je v dopisu „Iz Litiie1* v devetej vrsti namesto „mej Ru-dolfovim in Litije" pravilno čitati ,mej Rudolfov im in K rškim." — (Razpisana je služba) učitelja na jednorazrednici v Ambrusu Plača 450 gld. in stanovanje. ProSnje do 20. maja t. 1. na okr. šol. svet v Rurtolfovem. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 20. aprila. Delalsko podporno društvo predalo nicoj predsedniku Dolencu s sijajno svečanostjo v navzočnosti več nego 500 udov zlato medaljo. Navdušenost nepopisljva. Došlo mnogo telegramov in priznanskih pisem. Dunaj 21. aprila. Cesar pomilostil je Karola Senka, čegar smrtno kazen je najvišje sodišče premenilo v dosmrtno teško ječo. Ha-gon Šenk in Šlosarek bosta jutri zjutraj ob 7. uri obešena. Carigrad 21. aprila. Cesarjevič in ce-sarjevičinja napravila sta včeraj tri ure trajajočo ježo okolu mestnega ozidja ter obiskala palačo Dolma bagdže. Kajira 21. aprila. Parobrod s tri sto ubežnimi iz Shendy-a razbil se je na Nilu; ustaši pobili so vse ubežnike. Prebivalstvo Berbera je sovražno preteče in bati se je, da ustaši kmalu zavzemo Berber. London 21. aprila. Angleška vlada bode sklicala v London konferenco, pri ka-terej se bode finančno stanje Egipta obravnavalo in uredilo. Brzojavka Gordona Baker-paši z dne 8. aprila predlaga, da bi se odločilo dve sto tisoč funtov šterlingov, da bi sultan privolil, odposlan" v Berber dve do tri tisoč nizamo v, s katerimi bi se napravil red in razrušila Mahdija moč. Razne vesti. * (Nadarjena uljudnost.) Piše se iz Pariza: Žele/.tnčni uradnik, ki službuje vMiaux. dobil je v 2. dan t m. vest, da je podedoval 400 000 frankov. Ime testatorja bilo mu je popolnem neznauo in še le iz prepisa oporoke je razvidel, da mu je to premoženje naklonil 80 letni starček, z imenom Bauduin, ki je prejšnje leto potujoč skozi Meaux iz-stopivši iz vagona, bil se spodtaknil, da bi bil pal, ko bi ga ne bil omenjeni uradnik ujel in odvel na sedež, da Hi je oddahnil. To malo uljudnost nagradil je starček tako bogato. „ (Čudna vožnja). Prošlega meseca se je nek berač v Brijansku na Ruskem, kateri bi bil imel nekam potovati, pa ni imel denarja, da bi plačal vozniuo po železnici obesil, za gazometer pod vagonom iu tako se pelpd 9 verst dult-č, še le tedaj ga je op»zd kondukter ter dal znamenje ulak ustaviti. Tako revež ni mogel več po železnici dal|e potovati, a bil je tudi otet nevarnosti življenja, kajti njeguve moči so že pojemale in se bi bil najbrž ponesrečil. Poslano. V sabotnem najnovejšem dnevniku skuša se v uvodnem č'anku c. kr. nraduike huiskati proti obrtnemu stanu, češ da je slednji uradnikom so-vralen. Imeli bodemo pač priliko o tej zadevi še na drugem mestu spregovoriti, sedaj na ta „ Kampf-artikel", ki od prve do zadnje besede m druzega, nego ten de nc i j ozn a laž, — odgovarjamo le to: 1. Obrtniki, ki so se dosedanje volilne borbe udeležili, izjavili se neso proti uradn kom, dokrs tudi to, da so pii prvem volilnem shodu II. rp»-reda prav vsi in z veseljem glasovali za c. kr. učitelja, g. Stegnarja. Da je ta gospou kandidaturo odložil, teija neso krivi obrtniki. 2. Pri volilnem shodu pri Tavčarji, kojega smoter in namen je g. Šukljeju prav dobro znan, naglašal je le oni, ki je bil njegov pooblaščenec, naj se tudi.v, II. razredu kajididuje obrtnika, u drug obrtnik naglašal je mej živahnim in občnim priznanjem da se je obrtnemu stanu zadovojiti s III. razredom in naj se II. razred prepušča uradnikom, doktorjem in dr., ki so po ve5ini v njem zastopani. To je istina, g. Šuklje, a ne Vaš članek, ki ne namerava druzega, kakor to, kar drugim očita, — namreč hujskanje stanov. Več obrtnikov, ki vsaki stan bolj spoštujejo, nego g. Šuklje obrtniikega. Javne dražbe. 23. aprila. 1. eks. dižb. poa. Janeza liaciča iz Cer-kel, iO10 gld., v KrSkem — 3. eks. o*ržb. pos. Marko Pet-raSifla iz Sveržek, v Metliki. 3. eks. držb pos. Niko Urba iz Metlike, v Metliki. MeteoroIogiČno poročilo. S a Čaa opazovanju Stanje barometra v mm. Tem-poratura Vetrovi Nebo Ho krina v mm. | 7. sjutraj 5- >. pop. -j 9. zvečer 721 30 mm. 722 75 ■■. 72553 ih. + 8-4° C 4-11-0*0 + 8-9° C si. svz. si. svz. si. svz. obl. obl. obl. dežja. •c 7- »j*wtf ^ 2- P<>P 0* 9. zvečer 72626 mm. 726-12m. 727 94niMi. + 7-4"C -f- 9 6« C -f 7 2° C si. svz. si. svz. si. svz. obl. obl. obl. 19-0 um. dežja. Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 9-40 in 8-1°, oziroma jednaka normalu in za 1'4° pod normalom. Tržne cene v IJuUljaiH dne 19. aprila t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, . ... Ječmen „ Oves, u ... Ajda, ,, ... Proso, i ... Koruza, „ ... Leca „ ... Grah „ ... Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . MsbIo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frišen „ . . n povojen, „ . . Surovo maslo, P . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ , . gld. kr. 7 96 5 85 4 71 3 9 5 53 5 53 r> 20 — 9 — 10 — 2 77 — 97 — 86 _ 58 — 72 — 85 — 2 — 8 — 64 — 58 — 70 _ 40 — 50 — 18 2 23 1 87 7 20 4 50 dne 21 aprila t. 1. (Izvirno fcoleKC-afičuo poročit; Papirna, renta .... 79 (riđ. 90 r>9 gld. 40 kr. 123 . 75 n 171 „ 25 100 , 70 122 , 15 »l J 55 9 88 , 40 104 , 50 n IU „ 25 121 ■ 25 m 108 . 30 m 107 , — 176 , 75 19 . 50 119 „ 75 210 , 75 „ Nemške marke...... 4 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. 4 ' , avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6*/0..... i» i» " „ papirna renta 5°/«..... 5°;v štajerske zemljišč, ■ >o>sloi>ji -v I^Jnl>ljaiii, priporoča svoje do sedaj kot najboljše priznano oljnate barve, firneže in lake in prevzame vsa pleskarska dela pri novih stavbah po najnižjih cenah. (202—7) I Vašo blagorodje! Dolgo časa sem bolehal ra kataru v želodci in hudej mrzlici in sem vkljub zdravniškej pomoči tako oslabel, da skoraj nesem mogel hoditi. In tu Bem se odločil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanim univerzalnim zdravilom dr. Rosov zdravilni balzam, katerega rabim po predpisu. Čez osem dnij dobil sem zopet okus do jedij, in ko sem porubi) 4 velike steklenice, bil sem popolnem zdrav. Vsi ljudje, ki me poznajo, čudijo se, da tako dobro izgledam, in jaz smatram za svojo dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno zdravilo in je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da te vrstice objavno porabite, vender brez mojega imena. Ker hočem Rosov balzam vedno imeti pri sebi, prosim, pošljite mi ga 16 steklenic proti poštnemu povzetji. Z velespoštovanjem J. W., c. kr. nadporočnik 8. poljskega topničarskega polka v Sibinji. i : i Zlata kolpjna Pariz 1878. — Zlata kolajna Amsterdam 1883. CuNtni diplomi: Radgona 1877. — FUrstenfeld 1878. — Gradec 1880. — Trst 1882. Kopališče Gleichenberg, na Štajerskem. Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogrske zapadne železnice. fg^ Začetek sezije s 1. majem. Alkalirno-niurijatične in /elezre-kisline. inhalacije sni reče v ja in razpršt»nfi vrolčeve slanici*, veliki respiracijski aparat, jeklene, sludenene in kopeli smrekovih hncek, mrzla kopanja in hvdronatična zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleko v posebno zato zgradjenej zd«avilniei z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno toplo. ViHočiiia nad morjem: .'{1)0 metrov. Stanovanja, mineralne vode in vozovi naroiajo se pri vodstvu C!lei«'lieiil»er- Kkili kopeli. (282—2) : : : ♦ ♦ t i ♦ t t i ♦ t ■litra In gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to ]e glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. NajboljSe rtnmiivt* M<, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživija vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vided tega svojega izvrši nega upliva je zdaj gotovo iu priznano lju*lsk*9 tluiištive sffiistun postal in so splošno razširil. Na sli.tinc pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti' poštnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno Novem Mestu,: Dom. Rlzzoll, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar, v Gorici: O. Christofoletti, lekar; A. de Gironcoli. lekar; R. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Ogle ji: Delia Đamaso, lekar, V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; G Frendinl, lekar; O. B. Foiaboschi, lekar; Jak. Sori avalto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanetti, lekar. V Zagrebu: C. Arazim, lekar. Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogrskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: UPra-žlro c5.or^i.a-če :nc^.a/ziilo zoper bule, rane in vnetje rsake vrsie. Ako se ženam prsa vnamejo ali strtlijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmasče-nji," pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatično oteklino in putiko, zoper kronično viittje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potno noge, pri razkopanih rokah, zoper lišuje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; k.ier pa ven teče, potegne mazila v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo jo zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane so morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. Mr iteattjicalt j#o S.i in (158—4) I5al%am za uho. BknSenO in po mnosih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, m po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. av. volj. Jzdateli in odgovorni urednik: Ivan železni kar. Lastnina in tisk rNarodne Tiskarne".