Leto VIII. štev. 111. Poštnlp« plafinna v gotovini. V Krškem, v torek 19. avgusta 1924. Današnja Štev. 1— Din Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Stane mesečno 25 Din, ia inozemstvo 35 Din, Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din Dopise frankirajte in p6dplsnjte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračajd. Reklamacije za list so poštn. proste Socialistične stranke Jugoslavije. Inteligenca ? Škodljivo bi bilo. če bi metali vso inteligenco v en koš. Čeprav jo moramo v razrednem boju šteti na nasprotno stran, čeprav ne smemo nanjo računati, vendar moramo ohraniti trezen preudarek tudi za razločke no oni strani bojne črte. Tu imamo predvsem glsvni stvarni razloček, ki deli inteligenco na dva dela : na inteligenco, ki je hodila v šolo, da si bo mogla služiti svoj kruh, ali pa brez prave potrebe, samo zaradi lepšega, Drugi del — bogata inteligenca — nas prav nič več ne zanima kakor gospodje podjetniki, saj tudi vsa njena inteligentnost večinoma ni nič več vredna kahor inteligentnost podjetnikov. Oboji se zavedajo, da imajo svojo vrednost v kapitalizmu da jim zato. drugače vrednosti ni treba. Med inteligenco pa, ki si je pridobila svoje znanje iz potrebe da si bo z njegovo pomočjo služila kruha, bomo morebiti našli kje kakšno zrno, Ta inteligenca v mladosti ni bila naduta, ni si domišljala, da je kaj več, nasprotno, čutila je, da je eno z ljudstvom, iz katerega je izšla. Ko je končala svoje študije, je pa polovica takoj odpadla, tista polovica namreč, ki je smatrala študijsko Izpričevalo za enako veliko vrednost, kakor bogata inteligenca svoje zlato. »Svet mi je zdaj odprt, službo dobim v vseh državnih uradih, kjer le hočem, zdaj bom imel do smrti nagrado za vse trp-• ljenje šolskih let.*1 < Zelo veliko je take inteligence. Njena inteligentnost je sicer enaka ničli, pa ker ima izoriče* valo, ima tudi patent in mnogo doktorjev je. ki žive od samega naslova. Proletariat si z njimi seveda ne more nič po* magati, tudi če bi prišli v njegove vrste. Kakor delavcu, ki ne zna delati, nič ne pomaga, četudi ima orodje, tako takemu inteli enju nič ne pomaga doktorski diplom. Takih delavcev in takih doktorjev proletariat ne maral Delo je pri nas merilo, pa nič drugega. Preostane še inteligenca, ki se je v šoli naučila misliti in ki ve, da mora svoje znanje šele z delom oploditi, če hoče, da bo kaj sadu. Take inteligence nem je treba, le žal. da je ni veliko. Zakaj ne ? Ne zato, ker bi naša šolska mladina spadala po veliki večini med prvo in drugo skupino, Ne ni bogata in tudi zabita ni. Pač pa je tako revna, da mora že v šolski dobi prodajati svoje prepričanje. Dijaške podpore se delijo pri nas po strankarskem pripadništvu, čeprav mladina pravzaprav političnega prepričanja še imeti ne more. Klerikalec dobi od klerikalcev, liberalec od liberalcev, orju-naš od Jutrovcev — Kdor pa ni ne tu ne tam, naj živi od svojega prepričanja, ali pa naj gre kopat. Glad je hud priganjač. Stvarno prepričanje je pa taka stvar, ki je ne smeš pokazati ne klerikalcu. ne liberalcu, ne orjunašu. Se pri socialistih, ki imamo svobodo prepričanja v programu, ne smeš povedati vsega tako kakor misliš, če nočeš, da te .oficialna’ stranka proglasi za »napadalce*. Tem hujše je to pri buržuiskih strankah. Tam le progla- UPTON SINCLAIR: 129. nadalj. France Kremen. (Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.) V duši jetnika je bil strah, toda ni ga Ravno tako skrbno je poročnik Gannet prikril zadrego, ki je težila njegovo dušo. Bil je vojaški častnik in njegova vojaška dolžnost je bila neoma-jana, zato jo je vršil, ampak tega še ni bil doživel, da bi bil ukazal kogB ukleniti in peljati v ječo. Radi tega je bil ravno toliko vznemirjen kakor njegov jetnik. Poročnik Gannet je videl strašni padec Rusije in sveto je verjel, da je ruska sramota prišla zaradi izdajalske propagande v njeni armadi; verjel je tudi. da boljševiki »blazni psi’ zastrupljajo z enako propagando tudi tuje armade, tako da zanesejo revolucijo v druge države. In da se kaj takega zgodi v ameriški vojski! To je bil po njegovem mnenju največji škandal Kako daleč je že do* spela boljševiška propaganda med ameriškimi vojaki? Poročnik ni vedel — in zato g« je obšel velik strah. Tako je vselej z ljudmi kadar čutijo kaj se za nasprotnika takoj, če le vzameš nasprotni časopis v roke. niti treba ni, da bi odobraval njegovo pisanje. Če je prepovedano čitati nasprotni-kovo mnenje, potem seveda sploh ne moreš trditi, da imaš kako prepričanje, ampak imaš le površno barvo; da bo pa podpora bolj gotova, kažeš to barvo vsem .dobrotnikom0 in to se najlažje zgodi z glasnim poudsrjanjem zunanjosti. Le poglejte u-bogo dijaštvo. kako je razdeljeno na razne tabore po samih zunanjostih in vse samo zaradi ljubega kruhka. Mislečega človeka se prijemlje obup, kako bo z našo bodočnostjo, če bomo imeli tak naraščaj inteligence. Mladina, ki bi morala biti revolucionarna in odločna za vsako ceno, se razgovarja med seboj o tem. kje so večje podpore! Ko konča tak dijak svoje študije in stopi v življenje, ne ve. ali bi bilo pošteno pokazati »dobrotnikom" hvaležnost ali hrbet, Mi pravimo, da je oboje grdo. Pokazati bi jim moral resnico, golo, nago resnico. Toda te se jim ne upa pokazati, ker bi bilo preveč očito, da je dozdaj lagal, in sicer umazano lagal zato, da je dobival podporo. Za laž-njivca je res hudo: če hoče ostati .zvest’ svojim .dobrotnikom’, mora lagati še nadalje, če hoče postati poštenjak, mu. očitajo neznačajnost. Toliko korajže pa ima malokdo, da bi povedal svojim „do-brotnikom’, da je bila nepoštena le njihova dobrotljivost, ki je hotela kupovati duše, ne pa pomagati mladini. Te razmere so znane. Ali je potem čudno, če imamo med mladimi izobraženci toliko ljudi, ki niso izobraženci, in tako malo ljudi, ki znajo misliti, med temi pa skoro nobenega, ki bi se upal svoje misli tudi javno povedati. Povedati svoje misli v ozkem krogu prijateljev, to ni težko. Vsakemu poveš lahko tako. kakor si želi; povedati v javnosti je drugače, če zadovoljiš enega, bo jezen drugi in tretji Samo resnica bo zmožna to žalostno stanje izpremenitii, do resnice ima pa naša inteligenca pod te^i pogoji še strašno daleč. Pos.ameznik, recimo 301etni doktor, ki si je ohranil samostojno mišljenje in pravico gledati na svet s svojimi očmi. pride v svoji službi večinoma v stik s tisto gospodo, ki resnice sploh ne prenese. Pri tem se navadi skrivati svoje misle že zaradi takta, češ, grdo je izzivati spore. Gospoda je zelo nedotakljiva. Tako skrivanje zaradi takta se prav kmalu spremeni v navado, ko pride tak inteligent slučajno v dotiko z ljudmi, ki zaktevaio resnice, se mu srce kar otaja. navdušeno začne govoriti o svojih bojih in zmagah, da ga je veselje poslušati. Ko pa pride razgovor tako daleč, da bi bilo treba izvajati posledice, začne tarnati, kako težko da je živeti v družbi, da je obupal nad to družbo, kratko — vrgel je puško v koruzo. Vsa naša inteligenca je taka! Med učiteljstvom je izprememba na vladi vplivala tako, kakor Cankar popisuje v svojih .Hlapcih". Klerikalci so to oblekli v dovtip, ki ni dovtip, ampak žalosten znak. kam je naš narod in njegovo sol privedla sveta katoliška vera. Ko je namreč strašnega in neznanega v svoji bližini. Sam pri sebi je prisegel, da mora streti glavo kači. kajti to je njegova prekleta dolžnost. Vzlic temu je bil razburjen. Sarient Kremen je bil povišan vsled svojega hrabrostnega čina v Franciji in kljub svojemu nebrzdanemu jeziku je bil dober podreje-nec. In ta človek je zarotnik, puntar in izdajalec! Prišla sta do ječe, katero je dal sezidati ruski car za svoje nepokorne sužnje. V temi je izglodala kakor velikanska skala — in France, ki je večkrat rekel v Leesvilu, da je Amerika slabša od Rusije, je zdaj videi, da se je motil: — Rusija ni bila nič boljša od Amerike! France je prekoračil kamnit vhod, odprla so se velika železna vrata in zopet zaprla z glasnim žvenketom. Pri pisalni mizi je sedel saržent v ru-javi angleški uniformi. Če bi bila saržentova uniforma plava, bi bil France lahko zaključil, da se ječa nahaja v Leesvillu, Združene države. Saržent je zapisal Francetovo ime in naslov in potem je poročnik Gannet vprašal: »Perkinsa 4e ni tukBj? »Ne še. gospod*, je bil odgovor, V tistem hipu so se pa odprla vrata in vstopil je velikan, cela gora kožuhovine, ki o* je delala ie večjega. • Orjuna zgubila državno krmilo in s tem tudi jasli v katere je pokladala inteligentni živini krmo, smo čitali izjavo, da klerikalna učiteljska .Slomškova zveza’ začasno ne sprejema pristopnih izjav. Hoče reči, da so hlapci zapustili oriunaškega gospodarja takoj, ko je prišel na kant, in se zapisali v službo novega klerikalnega gospodarja, in to v Jukem številu, da »Slomškova zvezg' ne more več sprejemati novih hlapcev. Kaj bi proletariat s takimi hlapci? Tndi delavci so dandanes v težavnem položaju, Tudi delavci imajo hudo trde boje za svoj obstanek, pa vendar še najdejo časa in moči, da se javno borijo za pravo pot, po kateri bi bilo mogoče izpremeniti sedanji nered. Tudi delavci so podlegli in mnogo jih je šlo za večino, namesto za resnico. Toda delavci imajo dnevnik [svojega ne bančnega!], v katerem se javno »prekljajo’, ne pa, da bi kar po tihem vstopali v organizacijo nasprotne smeri. Škodljivo bi bilo, če bi metali vso inteligenco v en koš. Toda inteligenca, ki tega načela javne poštenosti ne razume, naj nam nikar ničesar ne svetuje! Tista pa, ki ne mara biti v skupnem košu za odpadke, naj javno pove. kaj misli! Ni dovolj, čes trdi, da so v našem listu le osebnosti, ampak mora stvarno razumeti te .osebne boje" in pove-d8ti,' ali zastopa pravo načelo A ali B. Med osebami se namreč vrši boj za — načela! Razno. Ministri potujejo, uradniki železničarji in dru-gi delavci garajo in upajo, kapitalisti pa spravljajo dobičke in jih v letoviščih zopet zapravljajo, »ker mora prid denar zopet med ljudi.* Tak je politični položaj. Izboljšanje političnega položaja je nujno potrebno. Tako so sklenili revolucionarji v gostilni ia potem so se dogovorili, da pojdejo jutri v drugo gostilno. Brezposelnost je treba odpraviti. Zato pridno pijmo, da bodo imeli viničarji zaslužka 1 Viničarji pa do dobivajo več ko polovico svojega zaslužka v »blagu", v vinu. Samo prodati tega vina ne smejo, ker ga dobijo le toliko, kolikor ga na mestu izpijejo. Kulturna organizacijav iničarjev je sv. katoliška cerkev. Delavske stroke pa, ki skrbijo vsaka le zase, imajo v kat. cerkvi tudi edino enotno organizacijo, tam so vsi člani skupaj. Ker pa so posamezni strokovničarji revolucionarji, ki katoliške organizacije ne priznavajo, hočejo novo združenje proletariata pod vodstvom novega boga. Načelo mora pa ostati isto, kakor pri katoličanih: kovinarji nBj skrbijo zase, viničarji zase. Kovinarji bodo kot internacionala odpravili brezposelnost s tem, da izženejo tujce, viničarji pa s tem, da bodo popili več vin8, da bo potem msšno dražje. ».Delavec* je izhajal doslej tedensko, odslej bo izhajal samo 3 krat na mesec, zato da bo za 40 par cenejši na mesec. Na drugi strani je pa potrebno. da plača vsak delavec 1 Din mesečno za kul* Od prvega trenutka je France opazoval tega Človeka kakor zajec kačo. Mali socialist je že imel toliko opravkov s policaji in detektivi v svojem preganjanja polaem življenju, da je spoznal na prvi pogled, s kom se je srečal. * * * Perkins je bil pred vojno »operator* neke privatne detektivske agenture — kakršnim delavci zaničevalno pravijo »špicelj", Ko je prišla vojna, je bila vlada naenkrat v stiskah za »špiclje* in je pobrala vse kar je mogla dobiti, brez izbiranja. Tako je Perkins postal saržent pri vojaških detektivih in opravljal je svoje .špicljanje* v armadi ravno tako kakor prej v civilnem življenju — kakor so tesarji sukali kladivo in ranocelniki rezali meso doma in v vojski. »No. kaj imate, saržent?- ga je vprašal poročnik. .Imam že vse dokaze, gospod. “ Na Gannetovem obrazu je bilo čitati. da mu je zelo odleglo — medtem pa je Francetovo srce padlo v škornje. [Dalje 'brih.j turne namene, to je za nakupovanje tiste mladine, ki je kapital ne more kupiti, ker ni .inteligentna". [Poglej članek o inteliaenci!] Vremena se bodo kmalu zjasnila, Ko ne bo delavstvo ničesar več čitalo, ne bo ničesar mislilo; enotno bo, kakor je enotna čreda na paši. Na tem temelju bo dosežena tista zedinjevalna ideja, ki si jo pastirji tako žele, ker bodo potem lshko nemoteno svinko bili. Nevarnost preti samo še od nekaterih rudarskih juncev, kovinarskih bikov in viničarskih telet, ki se hočejo po vsej sili pasti na skupnem pašniku, in trdijo, da je to edino mogoče zedinjenje, Da ne bo kdo rekel, da ga zmerjamo, izjavljamo, da smo ti junci, biki in teleta — mi. Mi namreč skupaj silimo! Pa ne zato, da bomo imeli skupnega pastirja, ampak zato, da bomo namesto 3 krat na mesec vsak dan imeli svojo duševno hrano, da postanemo tako iz juncev, bikov in telet — ljudje. Reveži. .Slovenec" poroča iz Beograda, da je društvo katoliških duhovnikov predložilo ministrstvu vere zahtevo, da se povišajo katoliškim duhovnikom draginjske doklade v dvakratni višini. To se namreč »mora" izvršiti, sicer duhovščina ne more izhajati, radi draginje, ki je nastala. Tako je. Delavstvo pa lahko izhaja, za tega ni draginja narastla? Prideš na ta grešai svet. pa že imal s častitljivo duhovščino opraviti in ji ob tej priliki plačati, poročiš se — istotako. in če umreš, še takrat ne dobiš ničesar zastonj, vkljub temu, da si celo svoje življenje vzdrževal s svojimi žulji ono duhovščino, ki Dri svojem neproduktivnem delu in nikakor ne 8 urnem delavniku po bogatih samostanih in posestvih tarna, da ne more izhajati. Za pravcate reveže in sužnje v sedanji družbi, za delavce, ima le izrek: »Tihi in pokorni bodite, ker vaše je nebeško kraljestvo — po smrti*. Ljubljanski vzorčni velesejm se je otvoril 15. tm. obenem z razstavo ministrstva za narodno zdravje, razstavo konj in razstavo iz našega domačega planinskega in lovskega življenja. Te prireditve si je res vredno ogledati, človek se pri njej za cele knjige nauči. Tudi organizirane so z majhnimi izjemami res dobro. Samo bi bilo umestno, da ve-lesejmsko vodstvo zniža vstopnino z 10 na 5 Din, kakor je bilo začetkoma menda tudi že sklenjeno. O razstavah bomo še podrobneje spregovorili. Nezaposlenost rudarjev v Porurju. Berlinski „Vorwarts“ poroča iz Dortmunda, da je gelsenkir-chenska prem. delniška družba s 16. avgustom ustavila delo tudi v premog okopu »Franziska* v Vittenu, V dveh mesecih se je povečalo število nezaposlenih rudarjev v Porurju za 100.000. Temu nasprotno se je v kovinski industriji v zadnjem času položaj zboljšal. Rudarski položaj se ravna — kakor je znano — po kovinski produkciji. Večja vrednost. Ko je nekemu kmetu poginila lepa molznn krava je bila njegova žena tako razburjena, da je od žalosti umrla. Komaj se je to zgodilo, že mu je sosed ponudil svojo hčer, nekdo drugi svojo sestro in tretji svojo nečakinjo za ženo, nakar je kmet pripomnil; „Že vidim, da je v naši vasi boljše, če izgubiš ženo: po smrti so mi jih ponudili kar pol tucata drugih, ko mi je pa krava poginila, mi niti eden ni ponudil nove." Kupujte čevlje samo z znamko .Peko". Kar vi potrebujete, to jeElzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27-— Lekarna Evg. V. Felltr, Stubica D on j a, Elzatrg St. 252. Hrvatska. Okrožni zlet v Trbovlje. Del, tel. enota »Svoboda", podružnica Trbovlje, priredi v nedeljo 7. septembra tl. okroini zlet v Trbovljah, spojen z njenim prvim javnim nastopom po sledečem sporedu: 1. Ob 9, uri sprejem gostov na kolodvoru; 2. Po sprejemu slavnostni sprevod, z godbo in zastavami na čelu, v Del, dom. 3. Ob. 10. pozdravni govor; 4. Od 11. do 1, kosilo: 5. Od 1. do 3. ogled po Trbovljah; 6. Ob 3. popoldne začetek javne telovadbe na dvorišču Del. doma; 7. Po končani telovadbi prosta zabava in ples: Sodeluje polnoštevilna Del. godba na pihala. Ker je pa vsak zlet velike važnosti za utrditev naiih soc. organizacij in socialistične ideje sploh in da se sodrugi in sadružice medsebojno spoznajo, se obračamo na vse soc. čuteče delavstvo Slovenije, da se v čim večjem številu odzove našemu vabilu. Posebno pa se obračamo na tetovadce naših tel, enot, da se v čim večjem številu udeleže našega nastopa, kar je za prospeh in razvoj del, tel. enote velikega pomena, Želeli bi, da vsaka skupina prinese svoj prapor s seboj. Za polovično vožnjo na vseh progah smo zaprosili in upamo, da bo naši prošnji ugodeno, kar bomo tudi potom časopisov pravočasno sporočili, Vse dopise tičoče se zleta je naslavljati na: Zletni oddor, Del. dom. Trbovlje. 7, septembra vai v Trbovlje. Zletni odbor, UTRINKI. Delavci imajo žuljave roke in potrebujejo v boju proti svojim sovražnikom tudi žuljave možgane. .Naprej* bo zmagal zato, ker ga pišejo delavci sami. Pišite še bolj, da pride zmaga tem preje! ČESA JE TREBA? . Organizacija je kakčr stroj. Posamezni člani so deli organizacije. Ako ne delujejo vsi deli pravilno, je s strojem nekaj narobe, ne funkcionira tako, kakor bi moral. Ako so v organizaciji člani, ki mesto da bi delali vrše le sabotažo, ne more vršiti dela tako, hakor bi ga morala. Pokvarjen stroj je treba popraviti — polomljene kose je treba nadomestiti z novimi deli. Slabe, organizaciji škodljive člane je treba iztrebiti, kadar se pojavijo, in jih nadomestiti z novimi, ki bodo delali tako kakor je namen organizacije kateri pripadajo. Te besede smo čitali v .Proletarcu' in jih dajemo našemu delavstvu v preudarek z izrecno željo, naj nikar ne mislijo, da jih je napisal kak »razbijač". Poročilo s pokrajinske strokovne konference 3. avgusta 1924. [Nadaljevanje.] ŠKERL: Navaja eksistenčne težkoče pri mo-nopolskih delavcih. Radi tega tudi izgleda tako v njihovi organizaciji. Monopolci so zato za 14dnev-nik, ker tednika ne morejo plačati. ROŽ1SAR: Polemizira s predlogom glede ukinitve vestnika »Svobode" v .Delavcu*. Potem ne bi bilo mogoče objavljati objave v znanje vsem. Dr. LIKAR: Po dobljeni veliki zaupnici je predlog glede tiska zelo važno vprašanje. O potrebi tednika ni diskusije. Misli, da če se bo odglasovana resolucija resnično tudi izvajala, bo to pomagalo iz vseh težkoč. Seveda, če ne bo tako, kakor pri nekem Ljubljančanu, ki je glasoval danes za eno, jutri za drugo. Z eno besedo: tednik bo, če se bo v praksi iskreno uveljavila sprejeta resolucija. REJC: £ita resolucijo organizacije kemičnih delavcev. Ne strinja se s predlogom, naj se objave »Svobode" in Udarnikov prekinejo. URATNIK: Z veseljem se mora konštatirati, da zahteva delavstvo tednik. To je dobro znamenje. Sedaj računamo z naklado 4.000 izvodov. Če bo ponehala industrijska kriza in če se bodo ojačile organizacije, bo .Delavec* itak takoj postal tednik. Petejanov predlog je eventualno tudi sprejemljiv. Sedanje slabo stanje je tako, ker posamezne organizacije ne zmagujejo stroškov; pri Petejanovčm predlogu se tudi zmanjšujejo stroški vsaj za 40 par pri članu. SVETEK: Je za Petejanov predlog, če bodo mogle organizacije plačevati kvoto. KRUŠIČ: Izjavlja, da rudarska organizacija oz. njene podružnice bodo točno plačevale, ker te stroške lahko zmagujejo. Drugače bo za organizacije, ki niti lista trikrat na mesec izhajajočega ne bodo mogle plačevati. Pripominja še. naj nihče ne pozabi na prispevek po 10 par od člana za delegacijski fond. Nato pride Petejanov predlog na glasovanje, da bo .Delavec* izhajal po 3krat na mesec in kvota bo ista. kakor doslej. Predlog se soglasno sprejme. SELINŠEK (Maribor): Predlaga, naj se pobira po 1 Din od vsakega člana za kulturne svrhe. Izdajo naj se posebne znamke, ki bi se prodajale me-sečno članom in tudi lepile v člansko izkaznico. Poudarja potrebo kulturnega gibanja, zlasti pa za mladino. Kulturno gibanje potrebuje razmeroma več denarja nego druge panoge delavskih organizacij za svoj razvoj, ker si mora marsikaj nabaviti, česar drugim ni treba. Lepo je videti n. pr. delavsko godbo, DTE in še drugo. Kje pa vzeti sredstva za to? Dozdaj se je zbiral denar potom veselic, ki pa niso pravo stredstvo. Tudi je treba pri veselicah upoštevati velik veselični davek. Usnjarji v Mariboru, katere zastopa, bodo radi prispevali po 1 Din. LESKOŠEK: Predlaga, naj to vprašanje rešujejo medstrokovni krajevni odbori. REJC. Priporoča, da se kulturnim organizacijam čim najbolj pomaga, zlasti z ozirom na mladino. ki je naša bodočnost. AVSENIK: Istotako. KRUŠIČ: Omenja, kako si svoj predlog zamišlja: .Delavec* naj služi Svobodi in Udarnikom kot vestnik še toliko časa, dokler kulturne organizacije ne bodo imele svojega glasila. Glede znamk predlaga, naj jih da Svoboda tiskati, strokovne organizacije jih bodo pa prodajale prostovoljno. Zadnji predlog se sprejme in Str. komisiji se naloži, naj ta sklep sporoči tajništvu Svobode. Delavci I Kdor inserira v drugih listih, v »Napreju" pa ne. tn sam dovolj jasno pove. da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je, kakšno inseratno politiko delajo trgovci. Trgovci so bolj navezani na v* s ne-_ go vi nanje! Dopisi. MIMOGREDE. V celjski gradbeni produktivni zadrugi ni prav. da se še ne zidajo stanovanjske hiše, medtem ko We®ten zida vsako leto eno. Tako se je odrezal občinski odbornik »Korenove SPJ„ Jai