® TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XXIII ŠTEVILKA 5 NOVEMBER 1982 ' {Sirene čestitke — Disciplina in odgovornost na vseh področjih V drugi polovici oktobra sta Zvezna skupščina in Zvezni izvršni svet sprejela sveženj ukrepov, ki naj bi prispevali k utrditvi našega gospodarstva, predvsem z namenom, da se uresničijo cilji stabilizacijske politike. Ukrepi, ki zadevajo delovne organizacije, se nanašajo predvsem na pospeševanje izvoza, racionalizacijo in varčevanje deviz ter energije. Tudi v naši delovni organizaciji smo z vso resnostjo pristopili k izvrševanju nalog, ki izhajajo iz ukrepov, kajti zavedamo se, da bo poslovanje v letu 1983 potekalo v nenormalnih pogojih, še posebej ob dejstvu, da bo zaradi zamrznjenih cen odpadel učinek cenovne politike in da bo naš položaj odvisen izključno od rezultatov tekočega dela. Za stabilnost delovne organizacije bo nedvomno bistven pogoj uspešen izvoz, zato moramo v proizvodnem procesu brezpogojno zaostriti disciplino in odgovornost vseh delavcev ter zagotoviti red na področju doslednega izvajanja dogovora o rangiranju dispozicij in zagotovitvi ustrezne kvalitete. Da bi se izognili možnim zastojem pri obratovanju, se takoj uvede spiske kritičnih surovin in repromaterialov ter energije, katere je treba sproti in ažurno dopolnjevati, upoštevajoč vsakokratno stanje operativnih zalog, situacije na tržišču oziroma informacije o bodočih dobavah (za materiale) in napovedi o možnosti dobav električne energije. Vsak prvi delovni dan v tednu so odslej dalje sestaja strokovni kolegij zaradi proučitve trenutnega stanja in dogovora o potrebnih ukrepih. V zvezi s predpisi o varčevanju z gorivi je treba zagotoviti zmanjšanje porabe goriva za tovorne atomobile za 20%, za osebne avtomobile za 40%, za vozila trgovskih potnikov pa skladno enotni rešitvi v okviru republike. Zaradi realizacije te naloge se mora izvesti restrikcijo avtomobilskih prevozov, zagotoviti boljše koriščenje kapacitet in boljše planiranje dela ter odpravo nepotrebnih praznih in vzporednih voženj. Tovorni promet na daljše relacije je treba preusmeriti na železnico. Vsi delavci so dolžni skrbeti za to, da se dosledno in na vseh področjih varčuje z vsem materialom in energijo. Izključevati je treba električni tok, zapirati pipe za vodo in ventile za paro, varčevati s plinom — kadarkoli trošenje ni nujno. Varnostna služba je dolžna skrbeti, da se luči v pisarnah in v obratnih prostorih najkasneje v 20 minutah po koncu delovnega časa ugasijo. Čistilke smejo imeti prižgano luč le v prostoru v katerem delajo. V pisarniških prostorih je treba skrbeti za konstantno vzdrževanje temperature, primerne za delo. Vodstvo VES je zadolženo da izvede potrebne meritve, če je iz centralnega ogrevanja zagotovljena ustrezna temperatura in v tem primeru pobrati električne peči ter jih shraniti v skladišče. Vse napisano (tudi v naših akcijskih programih stabilizacije) in že mnogokrat poudar- Na zadnjem sestanku strokovnega kolegija so bili obravnavani podatki o izpolnitvi izvoznega plana za prvih 10 mesecev letošnje proizvodnje, podana pa je bila tudi ocena planiranih obveznosti do konca leta 1982. Naša obveznost izvoznega plana za prvih 10 mesecev letošnjega leta je bila v višini 178.752.000 deviznih dinarjev, izpolnili pa smo jo v višini 194.681.000 deviznih dinarjev (upoštevana sprememba deviznega tečaja dinarja), kar pomeni, da smo v navedenem obdobju presegli plan izvoza za približno 9 %. V proizvodnjo je bilo dispo-nirano (vključno tudi za mesec jeno na sestankih samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij itd. pa ne bo doseglo zaželjenega učinka, dokler ne bo prodrlo v zavest slehernega delavca; napočil je čas, ki zahteva večjo disciplino in odgovornost na vseh področjih dela in naših navad. Sleherni izmed nas lahko da svoj prispevek k boljšim rezultatom, vsem tistim pa, ki se v ta prizadevanja ne bodo vključevali, pa bomo morali bolj odločno pokazati da nimajo prostora med nami. november) 7.300.000 metrov brutto izdelkov, v decembru pa se predvideva 750.000 metrov brutto. Ocenjeno je, da bo skupna disponirana količina 8.050.000 metrov brutto (s predhodnimi zalogami 1981/82) zadostovala za realizacijo planiranega količinskega izvoza 7.000.000 metrov netto po operativnem programu, oziroma, da bomo izvozni plan za leto 1982 dosegli. S predvideno realizacijo v mesecu novembru in decembru je pričakovati, da bomo planirane izvozne obveznosti dokaj ugodno pokrili, in zato obstojajo tudi realne možnosti, seveda pa je predpogoj rok in ustrezna kvaliteta izdelkov. r \ Obvestilo obratne ambulante Z ozirom na to, da se še vedno srečujemo s problemi o ordinacijskem času — predvsem glede priznavanja bolniškega staleža — objavljam ta sestavek v upanju, da v nadaljevanju ne bo prihajalo do nesoglasij med obiskovalci in delavci obratne ambulante. Ordinacijski čas v obratni ambulanti Tekstilindusa je vsak dan, torej tudi na delovno soboto, ki je označena na koledarju in sicer dopoldne. Vsak bolnik, ki želi prvi pregled pri zdravniku (to je prvič zaradi določenih težav) se mora zglasiti v obratni ambulanti do 9. ure. Kontrolni pregledi, ki jih naroči zdravnik in kronični bolniki (n. pr. bolniki, ki žele kontrolirati krvni pritisk) pa najkasneje do 11. ure. Pacienti, ki prihajajo po naročilu zdravnika na preveze ali po injekcije — v istem času — to je do 11. ure (vhod skozi malo čakalnico). Preventivni pregledi pa potekajo tako, kot jih naroča sestra Ivica Kuri. Bolniški stalež lahko odredi le lečeči zdravnik. Če je bolnik dobil pomoč v urgentni ambulanti in priporočilo za bolniški stalež, se mora javiti v obratni ambulanti v 48 urah. Isto velja tudi za urejanje staleža na priporočilo specialistov različnih strok, tudi za nego bolnega otroka. Bolniški stalež se prizna za nego bolnih otrok do 14 dni, za nego bližnjega sorodnika (zakonec, starši) do 7 dni (v primeru, da živijo v istem gospodinjstvu). Za nego zdravega otroka (n. pr. v primeru odhoda zakonca v bolnico) se bolniški stalež ne prizna. To urejajo delavci v okviru delovne organizacije. Delavcem, ki dobijo nakaznico za bolniški stalež od drugega zdravnika, in je lečeči zdravnik — zdravnik obratne ambulante Tekstilindus, se stalež prizna, kadar prinese poleg nakaznice popis poteka zdravljenja. Pogosto se srečujem tudi z vprašanjem o pravici do bolniškega staleža ob odhodu v toplice na lastne strosce. Bolniški stalež se prizna takrat, kadar zdravljenje odobri zdravniška komisija. Izjemoma se prizna, če v primeru resne zdravstvene indikacije, zdravniška komisija stroškov zdravljenja ni odobrila. Prosim, da upoštevate gornja navodila in o njih obvestite tudi sodelavce. S tem boste v veliki meri olajšali delo v obratni ambulanti in tudi sami prispevali h krajši čakalni dobi. ANA VETERNIK zdravnik Delovni čas in uradne ure v upravnih organih V Uradnem vestniku Gorenjske (št. 31 z dne 9. 11. 1982) je izšla odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o delovnem času v upravnih organih občine Kranj in Tržič. OBČINA KRANJ: Delovni čas v upravnih organih traja: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 16. ure, — v sredo od 8. do 18. ure. Upravni organi imajo uradne ure v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 15.30, v sredo pa od 8. do 17.30. OBČINA TRŽIČ: Delovni čas v upravnih organih traja: — v ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 16. ure, — v sredo od 8. do 18. ure, — v petek od 7.30 do 14. ure. Upravni organi imajo uradne ure: — v ponedeljek od 9. do 15. ure, — v sredo od 9. do 17. ure, — v petek od 9. do 13. ure. Sprejemna pisarna upravnih organov sprejema stranke: — v ponedeljek, torek in četrtek od 8.30 do 16. ure, — v sredo od 9. do 18. ure, — v petek od 8.30 do 14. ure. Kako izpolnjujemo izvozni plan Predstavljamo naše inovatorje Komisije za inventivno dejavnost so v zadnjem času obravnavale in potrdile večje število predlogov naših inovatorjev, nekaj pa jih je ostalo še nerešenih, o katerih pa bomo seveda še pisali. Tokrat predstavljamo koristne predloge oziroma tehnične izboljšave štirih inovatorjev, katerim so bile nagrade za njihovo prizadevno delo izplačane v novembru. IVAN TRAVEN DE tkalnica II V mesecu juniju 1980 je na osmih strojih R4-T200 vgradil mehanski blažilec oziroma amortizer. Do tedaj so imeli ti stroji oljni amortizer, ki se je zelo hitro izrabil, poleg tega pa je nabava le-teh vezana na uvoz z daljšim dobavnim rokom. Na strojih R4-T200 se ta blažilec uporablja na levi strani stroja med dvigovalcem čolničkovih skrinjic in malo ročico za blažitev velikega pi-kerja — goža. Funkcija mehaničnega blažilca je v tem, da ob prihodu čolnička v čolnič-kovo skrinjico istemu ne dovoli preglobok vstop v skrinjico. Ce je prihod čolnička namreč preglobok, se menjava čolnička oz. čolničkove skrinjice ne more izvršiti, ali pa je motena, vse to pa vpliva na normalno delovanje stroja. Po preteku enega leta je v proizvodnji že 20 mehaničnih blažilcev, ki ob pravilni nastavitvi ostalih delov čolničkove menjave enakovredno opravljajo delo oljnega blažilca oziroma amortizerja. Komisija za inventivno dejavnost je opredelila inovacijo kot koristni predlog, tovarišu Ivanu Travnu pa bo izplačana nagrada oz. odškodnina v višini 50 % povprečnega OD, izplačanega v delovni organizaciji v letu 1981 v višini 5.299,21 dinarjev. BOGO ŽUN, VES II Žun Bogo je vzdrževalec klima naprav in škrobilnice v obratu II. V škrobilni kuhinji in na škrobilnem stroju SUCKER je napravil vrsto izboljšav, ki jih je komisija za inventivno dejavnost opredelila kot koristni predlog in sicer: Na novo je predelal peč za sušenje preje od škrobilnega stroja. Peč je montiral poleg stroja tako, da sedaj škrobilec prejo naloži na peč in se tako suši. Pred tem je to delo opravljal delavec VES, ki je prejo vozil na sušenje v to- plarno, vmes pa jo je moral tudi večkrat obračati, pri čemer je bilo porabljenega dosti delovnega časa, odvisno pač od količine preje. Izdelal je tudi novo posodo za topljenje loja na parno segrevanje, s čemer je vsak dan na valju 70 kg topljenega loja. Prej je topljenje loja opravljal škrobilec in to ročno v posodi, pri čemer je obstojala stalna nevarnost opeklin od pare, pa tudi veliko delovnega časa je bilo porabljenega. Škrobilec ima sedaj loj stalno tekoč in ga lahko vsak čas natoči, kolikor ga potrebuje za kuhanje škroba. Izdelal je tudi napravo za dviganje bobnov na škrobilnem stroju za menjavo ležajev. Prej so morali to delo opraviti trije delavci, sedaj pa to lahko opravi sam in brez nevarnosti, da bi se poškodo- ALOJZ STALEKAR, VES I Alojz Stalekar opravlja dela in naloge urejanje šibkotočnih naprav v VES I. Komisiji za inventivno dejavnost je poslal predlog fotocelične vklopitve zunanje razsvetljave, ki ga je le-ta tudi potrdila. Zunanjo razsvetljavo je bilo,, potrebno doslej na celotnemT območju delovne organizacije zvečer vklapljati in zjutraj izklapljati. Večkrat se je zgodilo, da niso bile pogašene vse luči in so tako nekatere gorele tudi po ves dan, s tem pa se je neupravičeno trošila električna energija. Tovariš Stalekar je problem z razmeroma majhnimi stroški odpravil. Od proizvodnje izločenih strojev je uporabil še dobre fotocelice, tem je dodal VK stikalo in časovni rele, ter tako uredil fotocelično vklopitev oziroma izklopitev zunanje razsvetljave. Poleg tega pa so odpadli BORIS PUCELJ, VES II Zaposlen je kot vzdrževalec na tkalskih strojih Diederichs, še prej pa je bil vzdrževalec na Kovo in Pica noi tkalskih strojih. Izdelal je vrsto praktičnih orodij in naprav, ki so se v praksi odlično obnesla in jih uporablja pri vzdrževanju tkalskih strojev. Najprej je izdelal orodje za demontažo mazalk, ki so se zaradi menjav različnih olj pogosto zamašile in kot take niso opravljale svoje funkcije. Za demontažo mazalk je izdelal naslednja orodja: pinceto za demontažo iglic, iglo za demontažo mrežice, čistilec usedlin na stenah vodila iglice, razširjevalec mrežice, distančni komad za vstavitev mrežice in še nekaj dodatnega orodja za lažje delo. Med delom je opazil, da se v PVC cevkah nahaja zrak, vzroka za to pa se ni dalo enostavno ugotoviti, ker ima en stroj okoli sto mazalnih val. Naprava uspešno služi predvsem v času remonta. Komisija za inventivno dejavnost je opredelila inovacije tovariša Žun Bogota kot koristni predlog in mu bo izplačana nagrada oziroma odškodnina v višini 50 % povprečnega OD, izplačanega v delovni organizaciji v letu 1981 v višini 5.299,21 dinarjev. tudi pogosti stroški popravil in menjav stikal. Komisija za inventivno dejavnost je opredelila inovacijo kot koristni predlog in mu bo izplačana nagrada oziroma odškodnina v višini 1.059,84 dinarjev. mest. Prav zato je napravil tlačno vakumsko črpalko, ki je v eno smer mazala in potiskala zrak znatno hitreje, kot pa se je to dalo z ročnimi, ki so montirane na strojih in jih je skupno 112. V drugo smer pa je vakum izčrpal zrak z vseh tistih mazalk, ki zaradi usedlin na njihovih stenah niso tesnile. Tako je zmanjšal zastoje na strojih, obenem pa ni potreboval tudi pomoči drugega delavca, Ker se je tlačna vakumska črpalka dobro obnesla, je izdelal še eno, tako da obe pokrivata potrebe strojnega parka. Nadaljnje izkušnje in potrebe pa so ga privedle, da je izdelal še zobčeniško črpalko, ki je nadomestila obe tlačni. V praksi se odlično obnese, saj so se znatno zmanjšali zastoji, s tem pa povečala tudi proizvodnja. Boris Pucelj je napravil tudi voz za prevoz orodja in rezervnih delov, tako da mu po orodja in potrebni material ni treba stalno hoditi v delavnico in skladišča. Komisija za inventivno dejavnost je opredelila izdelavo voza in raznega orodja za tkalske stroje Diederichs kot koristni predlog in mu bo za to izplačana nagrada v višini 5.299,21 din. Izdelava črpalke za mazanje pa je bila opredeljena kot tehnična izboljšava in mu bo na osnovi določil Samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah ter koristnih predlogih izplačana nagrada v višini 18.182,76 dinarjev. R. Guštin Grenki priokus nekih odločitev s_________________________________________________J V statutih naših temeljnih organizacij in delovne skupnosti piše v enem izmed členov: »Samoupravni organi so odgovorni, da vestno izvršujejo samoupravne pravice, katere so jim poverjene, da sprejemajo sklepe po temeljiti presoji ter pri tim ugotovijo in upoštevajo mnenje delavcev in skrbe, da so sprejeti sklepi v skladu z zakonskimi in samoupravnimi predpisi«. Tako je zapisana odgovornost, poverjena izvoljenim delegatom v naših samoupravnih organih, ki se mora dosledno izvajati, v praksi pa večkrat nastopajo tudi izjemni primeri, ko se lahko ali pa tudi ne — nekoliko odstopa od tistega, kar imamo napisanega in je sklep odvisen od presoje delegatov posameznega samoupravnega organa. Nedvomno drži, da je potrebno v takih primerih posamezno zadevo oziroma predlog temeljiteje pretehtati in najti odgovarjajočo rešitev. Kako različno odločamo v takih primerih, se lahko ugotovi takrat, ko je isti predlog podan v obravnavo vsem delavskim svetom TOZD in DSSS. Pred kratkim je bil na primer vsem delavskim svetom TOZD in DSSS predložen predlog dodelitve kredita za nakup stanovanj v etažni lastnini delavkam iz DE gravure in strokovnih služb. Po določilih Pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev imamo določene standarde (pripadajoča površina stanovanj) z ozirom na število članov gospodinjstva. Pri obravnavi predloga odbora za stanovanjske zadeve, da se omenjenima tovarišicama dodeli nekoliko višji kredit (zaradi nekaj kv. m prekoračene površine, ki odstopa od določenih po naših standardih), je delavski svet TOZD Predilnica predlog zavrnil, oziroma potrdil višino kredita, ki je omejena s pravilnikom. Delavski svet ni spremenil odločitve kljub dodatnemu pojasnilu strokovne službe, da v nobenem primeru ne gre za večja odstopanja, pač pa, da so trenutno na razpolago za nekaj kv. m večja stanovanja, in da smo tudi v preteklosti v nekaterih primerih (tudi delavki iz predilnice) odobrili višji kredit ter s tem rešili več stanovanjskih problemov. Vsi ostali delavski sveti so predlog odbora za stanovanjske zadeve potrdili. Predlog jim je bil posredovan z enako obrazložitvijo in vsi razen enega so predlog potrdili. V nobenem primeru ni šlo za kakršnokoli »podtikanje«, temveč za izjemen primer, ki bi moral naleteti na razumevanje, saj gre v tem primeru za rešitev stanovanjskega problema, ki je za vsakega izmed nas življenjskega pomena. Ker je pričakovati, da bo tudi v bodoče prihajalo do takih izjemnih primerov, je trenutno v razpravi predlog dopolnitev Pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev, ki prinaša spremembo prav v tem členu. Od vseh primerov bosta tako »potegnili krajši konec« po vsej verjetnosti le delavki iz gravure in delovne skupnosti, vsi primeri od prej in even-tuelni podobni primeri vnaprej pa bodo z razumevanjem oziroma »popredpisih« rešeni. Prepričana sem, da bi predlog odbora za stanovanjske zadeve ob ponovni in vsestranski proučitvi na delavskem svetu TOZD Predilnica za obe prizadeti delavki naletel na podporo in razumevanje, tako kot je v ostalih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. Vzporedno pa bi bilo seveda potrebno, da strokovna služba pripravi podatke, v katerih primerih in za koliko se je prekoračilo maksimalni standard po doloä-lih pravilnika. Pa ne mislite, da je to edini primer pravičnega samoupravnega odločanja. K pisanju so me vzpodbudili tudi drugi primeri — na primer odobravanje izrednih plačanih dopustov posameznikom. V doloälih Samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih so v glavnem precizirani primeri, kdaj delavcu pripada izredni plačani ali neplačani dopust. Kljub temu tudi tu nastopajo izjemni primeri, ki niso zajeti v navedenem samoupravnem aktu in so dani v presojo članom delavskega sveta, da se odločijo za ali proti, obe odločitvi pa je moč zagovarjati s samoupravnim aktom. Zal se tudi tu nemalokrat gleda posameznika in pristransko odloča. V podkrepitev bi navedla primer izpred 3 let nazaj, ko je bilo predloženo delavskim svetom, da odobrijo za člane občinske politične delegacije za obisk pobratenega italijanskega mesta Rivoli, 2 dni izrednega plačanega dopusta. Delavski sveti temeljnih organizacij so svojim članom odobrili po 2 dni izrednega plačanega dopusta, delavski svet delovne skupnosti pa dvem delavkam neplačanega, vsi pa so bili člani iste delegacije oziroma kolektiva. Tri mesece kasneje pa je za sodelovanje na koncertu pihalnega orkestra pri otvoritvi ribnika v Rivoliju isti delavski svet odobril delavcu 3 dni izrednega plačanega dopusta in to še z duhovito pripombo (ki seveda ni v zapisniku): »No, tovariš, lepo se imej an glej, da boš dobro pihal v svoj instrument!« (Tovariš je bil namreč član delavskega sveta.) Ali je po vsem tem moč oporekati trditvi, da se v posameznih primerih delavski sveti odločajo pristransko? Vedno sem in tudi bom za dosledno spoštovanje samoupravnih predpisov in tistega, kar smo se dogovorili, toda prepričana sem, da bodo kljub Ker tudi veljavni zakon o pravni pomoči od zveze sindikatov kot družbenopolitične organizacije zahteva, da nudi svojim članom popolno pravno pomoč (dajanje pravnih nasvetov, sestavljanje vlog v različnih pravnih postopkih, zastopanje v postopku pred sodišči, državnimi organi, samoupravnimi organi in drugimi), je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta odločilo, da službo pravne pomoči ustrezno uredi. Služba pravne pomoči ali pravna posvetovalnica je namenjena ne samo posameznim delavcem, članom zveze sindikatov ampak še posebej osnovnim organizacijam sindikata zaradi dajanja strokovne pomoči pri opravljanju in uresničevanju nalog osnovnih organizacij, ki jim jih nalagajo Statut Zveze sindikatov Slovenije, Zakon o združenem delu, Zakon o delovnih razmerjih ter samoupravni splošni akti. Strokovno pomoč nudi na njihovo zahtevo z mnenjem in nasveti o njihovih nalogah, o sprožitvi postopkov, ki jih morajo ali jih lahko začno, njihovi udeležbi v postopkih, o pravilnosti postopkov ter z nalogo samoupravnih splošnih aktov, zakonov in drugih predpisov. Pravna pomoč se nudi naslednjim posameznikom: — delavcem, ki so člani zveze sindikatov, r \ v_______j nenehnemu dopolnjevanju v naših samoupravnih aktih še vedno obstojale tako imenovane »luknje« oziroma izjemni primeri, kjer bomo odločali za ali proti, oboje pa bo moč utemeljevati na podlagi določil . .. Osebno nisem prizadeta, vendar mislim, da take odločitve niso na mestu, zato, tovariši delegati — večkrat potrkajte na svojo vest! R. Guštin — delavcem, ki so se upokojili, — začasno nezaposlenim delavcem, katerih članstvo v zvezi sindikatov je začasno zadržano, — delavcem, katerih članstvo v zvezi sindikatov je zadržano zaradi služenja vojaškega roka, če so bili pred odhodom v JLA včlanjeni v sindikalne organizacije in — mladim delavcem, ki iščejo zaposlitev, čeprav še niso člani zveze sindikatov. Našteti posamezniki dobijo pravno pomoč s področja združenega dela in iz njega izvirajočih pravic in dolžnosti, zlasti pa s področja delovnih razmerij, zaposlovanja, zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja in dajanja družbene pomoči njim in njihovim družinskim članom. Pravna pomoč se opravlja z dajanjem nasvetov in mnenj, s sestavljanjem vlog v njihovih spornih zadevah za samoupravne organe organizacij združenega dela ali delovnih skupnosti, za organe samoupravnih interesnih skupnosti, za sodišča združenega dela ter z zastopanjem pred samoupravnimi organi in sodišči združenega dela. Strokovni delavec zastopa posameznika po pooblastilu, ki mu ga ta da skladno z določbami 96. člena Zakona o pravnem postopku in 13. členom Zveznega zakona o sodiščih združenega dela ter 2. odstavkom 11. člena Zakona o pravni pomoči. Vsa pravna pomoč je brezplačna. Delovni čas strokovnega delavca, ki je namenjen sprejemanju predsednikov sindikalnih organizacij in posameznim delavcem je VSAK PONEDELJEK in Četrtek od 10. ure DOPOLDNE DO 16. URE POPOLDNE. Svoje delo opravlja v prostorih Občinskega sindikalnega sveta Kranj v Delavskem domu (vhod nasproti trgovske hiše Globus). Navedeni urnik velja od 4.11.1982 dalje. Pravna pomoč Skozi objektiv Pred nekaj meseci je mladinska organizacija organizirala akcijo čiščenja našega okolja v delovni organizaciji. Kako vzdržujemo ponekod red in čistočo, kje zbiramo odpadke in shranjujemo razen material in tudi, kako nekateri izrabljajo delovni čas, pa nam nazorno prikazujejo naslednji posnetki: Saj je vse naše! Že dalj časa nepremično na svežem zraku — morda zaradi pomanjkanja goriva? Napori za kopičenje odpadnega materiala? Ali me res ne potrebujete vež? Vzoren red na odlagališču odpadkov Kaj čakajo te plošče? Poslovno poročilo za 9 mesecev 1982 V poročilu so poleg drugega prikazani predvsem naslednji za potek in razvoj gospodarskega poslovanja delovne organizacije pomembnejši dosežki v devetih mesecih tega leta kot na primer proizvodnja, zaposlenost, osebni dohodki, investiranje, domača prodaja in izvoz, oskrbovanje z repro-materialom, zaloge, ustvaritev gospodarskega načrta, poslovni izid in kazalci dosežkov dela in poslovanja. Proizvodnja se je razvijala, upoštevaje podane, vseskozi slabše splošne pogoje, še razmeroma zadovoljivo. Načrtovani obseg celokupne proizvodnje je bil ustvarjen v višini 104,4%. V primerjavi s predhodnim letom je bila po količinskem obsegu proizvodnja preje za 58 ton večja, dočim je bila proizvodnja gotovih tkanin v bistvu na enaki višini, vendar pa ponovno na višji tehnološki in tržni ravni, to je zahtevnejša, pestrejša in modernejša. Da ni prišlo pri vse slabši možnosti oskrbovanja zaenkrat do večjih sprememb ali celo zastojev v poteku proizvodnje gre pripisati predvsem pripravljenosti delavcev, prožnosti tehničnega osebja in znatno povečanemu obsegu izvoza. Povprečni obseg zaposlenosti je bil še nadalje usmerjen k rahlemu zniževanju. Gibanje v zaposlovanju — odhodi in prihodi sodelavcev — je kazalo znake umirjanja in večje discipliniranosti. Osebni dohodki delavcev so znašali 13.700 dinarjev na povprečno zaposlenega pri polnem delovnem času in so bili za skoraj dve petini višji od lanskoletnih. Pri tem je poudariti njihovo hitrejšo rast na neposrednih proizvodnih delovnih mestih ter ponovni' stik in stvarnejši odnos z ravnijo ostalega gospodarstva v okolišu. V gospodarsko investiranje je bilo tekom devetih mesecev letos vloženega in obračunanega skupaj blizu 38 milijonov dinarjev, torej po skupni vrednosti skoraj 3 in pol krat več kot lani. V ta okvir sodijo: obnova strehe nad toplarno ter nabave provizoričnega bivalnega bloka, previjalnih strojev — avtosukov, avtomatskih statev, privezovalnih strojev, barvnega fularda, specialnih šivalnih strojev, naprave za izdelavo kolekcij, tovornega in osebnega avtomobila, elektrokare in paletnih vozičkov, kontejnerjev in kesonov ter precej druge manjše obratne in poslovne opreme. Poleg spredaj navedenega tekočega investiranja so v naročilu še predvsem nov sodobni parni kotel na plinsko gorivo in 60 brezčolničnih statev ter v tehnični pripravi napeljava plinovoda in prizidek plemenitilnice. To vse pa pomeni že investiranje v širšem smislu, ki naj bi doprineslo v prvi vrsti sploh pogoje za nadaljnji obstoj delovne organizacije in sanacijo ekološkega stanja mesta Kranja z neposredno okolico in v drugi vrsti dvig tehnološke in tržne ravni glede zvrsti in kakovosti izdelkov ter pogoje za strnitev proizvodnje pri dokončni dodelavi tkanin. Investiranje v družbeni standard je znašalo 3,7 milijonov dinarjev za nakup treh družbenih družinskih stanovanj iz usmerjene stanovanjske gradnje na Planini ter za obnovo in posodobitev splošne in zobne ambulante v obeh obratih. K temu je pridati še znesek približno 7 milijonov dinarjev, ki je bil dan sodelavcem kot posojilo oziroma pomoč pri lastni stanovanjski gradnji oziroma pri nakupu že obstoječih stanovanj. Prodaja v celoti se je odvijala precej uspešneje kot lani. Po količinskem obsegu je presegla svojo lanskoletno in za letos načrtovano raven, prav tako pa raven letošnje proizvodnje, kar je doprineslo tudi k znatnemu znižanju zalog gotovih izdelkov. Po vsebinski strani je bila s ponovnim premikom k novim programom ter k pestrejšemu, modernejšemu in kakovostno zahtevnejšemu izboru tkanin dosti boljša in donosnejša ter opazno bolj kot prej usmerjena v nadaljnjo predelavo in zlasti še v izvoz. V okviru celotne prodaje je pomenila količinska udeležba izvoza 27 % ustvarjene proizvodnje, torej je bila za tri in pol petine višja od one v devetih mesecih lani, ki je znašala le 16 %. Devizna vrednost v izvoz, v absolutni večini le na konvertibilno področje, prodanih tkanin je znašala 4,1 milijonov dolarjev ali 39 % več kot lani. Sam konvertibilni izvoz, kije bil pretežno usmerjen na zahodna tržišča, pa se je vrednostno povečal celo za 56%. Težave pri oskrbi z reprodukcijskim materialom, ki je bila v zadnjem triletnem obdobju, posebno v drugi polovici leta, tako iz uvoznih kot iz domačih virov vse nezanesljivejša, so se letos stopnjevale v še večji meri. Edino oskrba z bombažem je potekala nekaj ugodneje, vendar še to le s pomočjo področne poslovne banke v obliki terminske prodaje deviz za sezonski nakup surovin. Vsi drugi neposredni materiali za proizvodnjo niso mogli biti kupovani v takšnem obsegu in času, da ne bi bilo občutiti živčnosti, improvizacije in celo neugodnih sprememb v ritmu proizvodnje in izpolnjevanju tržnih obveznosti za domačo predelovalno verigo in izvoz. Zaloge v delovni organizaciji, v preteklih letih z dovolj trdnimi osnovami in razmerji, so se v poldrugem letu pod silo razmer bistveno spremenile. Nabavne zaloge so se skrčile in desortirale. Na dnevnem redu so vprašanja založenosti s kemičnimi vlakni, prejo, barvili, kemikalijami in rezervnimi deli in zadnji čas tudi z energetskimi viri. Pri nedovršeni proizvodnji se v tehnološkem pretoku občutijo nastajajoča neskladja in napetosti. Zaloge gotovih izdelkov izkazujejo ugodno smer nadaljnjega zniževanja. Splošni gospodarski in likvidnostni kazalci poslovanja, vzeti kot celota, so v tem letu kljub navedenim povečanim težavam pokazali ugodnejšo sliko od onih v prvih devetih mesecih prejšnjega leta, kar pomeni ponoven premik delovne organizacije k solidnej-šemu in smotrnejšemu gospodarjenju, vendar pa v manjši meri kot v predhodnih letih. Celotni prihodek od prodanih 19,2 milijonov metrov tkanin je znašal 1 milijardo in 724 milijonov dinarjev in je pokril poleg za približno dve petini višjih skupnih materialnih stroškov in za blizu tri desetine večjih dajatev in prispevkov iz dohodka za splošno in skupno porabo kot v prejšnjem letu še za skoraj dve etini povečane osebne do-odke na povprečno zaposlenega ter končno tudi 400 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka za kritje stanovanjskih potreb in začasno oblikovanje osnovnih skladov, to je poslovnega in rezervnega sklada in sklada skupne porabe. Ugoden poslovni izid je tudi prepričljiv dokaz dobrega, usklajenega in solidarnega sodelovanja delavcev, tehnologov in vodstev med posameznimi temeljnimi organizacijami ob dovolj razviti zavesti, da le v vseh fazah kakovostno narejeni skupni končni proizvodi na ravni delovne organizacije ustvarjajo povoljno tržno prometnost in donosnost. Pri začasnem razporejanju dohodka za devet mesecev so temeljne organizacije skupaj na ravni delovne organizacije v glavnem upoštevale postavljena načela resolucije in okvire družbenega dogovora za tekoče leto. Pri tem je treba opozoriti, da naša delovna organizacija po devetih mesecih, zaradi različne dinamike rasti dohodka in osebnih dohodkov tekom lanskega in letošnjega leta, še vedno presega dovoljeni obseg osebnih dohodkov za približno 2 %. Računa se, da bo z dosledno discipliniranostjo glede osebnih dohodkov v zadnjem tromesečju in ob še zadostno ustvarjenem letnem dohodku omenjeni razkorak ob koncu leta odpravljen ter, da se bo lahko šlo v prihodnje leto s čistimi računi. Poslovni izid v devetih mesecih tega leta je torej ugodnejši od onega v istem času lani, še razmeroma zadovoljiv, vendar pa že z manjšo stopnjo rasti. Takšen bi skupaj z dobrimi izgledi za nadaljnjo prodajo praviloma tako kot doslej v predhodnih letih moral dajati že dovolj jasno osnovo za vidike okrog letnega zaključka, pa pravzaprav do neke mere že tudi obrise za poslovanje v prvem obdobju prihodnjega leta. Letos je stvar precej drugačna, saj novo nastali splošni pogoji za gospodarjenje, med katere je v prvi vrsti šteti majevski »mali devizni zakon« in oktobrsko razvrednotenje domače valute, tega ne dovoljujejo več. Sredi maja uveljavljeni predpisi o deviznem poslovanju so postavili pri uporabi deviznih prilivov na prvo mesto splošno likvidnost in vzajemnost pri odplačevanju obstoječih deviznih dolgov do inozemstva in šele na drugo mesto oskrbovanje iz uvoza za ohranjanje in vzdrževanje proizvodnje in dela. Tako se je za sedem mesecev letos delovni organizaciji znižala udeležba na deviznih prilivih od izvoza od 65 % na 30 oziroma 37 %. Dodatno k temu poslabšuje položaj še zelo počasen pretok deviz do končnega koristnika, preobremenjen z administrativno navlako. Da bi se omilile neugodne posledice uveljavljenih ukrepov, to je večje motnje v proizvodnji, prekinjanje reprodukcijskih verig in neizpolnjevanje prevzetih izvoznih obveznosti so sredi leta samoupravni organi in družbenopolitične organizacije sprejeli na ravni delovne organizacije in zatem tudi v posameznih temeljnih organizacijah operativni program ukrepov in dejavnosti za ohranjanje proizvodnje do konca leta in čim manj moteno obratovanje ob prehodu v naslednje leto. Poleg tega naj bi ti tudi imeli še trajno veljavo, posebno za tekoče srednjeročno obdobje. V sklopu sprejetih ukrepov bi bilo med drugim zlasti omeniti povečanje izvoza na konvertibilno področje, iskanje možnosti za zamenjavo repromaterialov iz konvertibilnega področja z domačimi in iz vzhodnih klirinških držav, varčevanje z energetskimi viri in ureditev toplarne, prvenstveni redosled prodajnih tokov in prožnost v zaposlovanju oziroma pri opravljanju dela. Pri ustvarjanju predvidenih ukrepov, deviznem poslovanju in urejanju naložbenih vprašanj računa delovna organizacija v bodoče tudi na primemo sodelovanje in pomoč področne poslovne banke. Poslovanje delovne organizacije so letos spremljala tudi zelo visoka inflacijska gibanja in na koncu je bila v drugi polovici oktobra izvedena še 20% devalvacija. Tako sta se npr. dve konvertibilni valuti, značilni za oskrbovanje pri bombažni metražni industriji, ameriški dolar in nemška marka od začetka leta do konca oktobra podražili za preko polovice oziroma za dve petini. Če k temu dodamo še cenovno gibanje energetskih virov, potem je najbrž odveč še posebej opozarjati na obsežne in naglo stopnjevane stroškovne pritiske pri surovinsko močno uvozno odvisni primarni tekstilni industriji ob stalno v neki obliki več ali manj zadržanih prodajnih cenah svojih izdelkov. Prav tako je tekstilna industrija poleg usnjarske edina, katere izdelki so ob koncu sezonskega ali modnega obdobja podvrženi v večjem obsegu globokemu znižanju rednih cen. Glede na nenadne in presenetljivo zaostrene splošne pogoje v letošnjem letu zlasti na področju deviznega poslovanja in stroškovnih bremen si je treba biti na jasnem, kljub eventuelnim možnostim kakih interventivnih posegov za njihovo ublažitev, da imajo v bistvu trajnejši značaj in predstavljajo smer k širši sanaciji in preobrazbi gospodarjenja. Položaj je resen in zaskrbljujoč. Računati je, da se bo delovna organizacija prebila do konca leta in nekako še preko prvega četrtletja brez večjih motenj in zastojev, to pa predvsem po zaslugi med letom močno povečane aktivnosti in usmerjenosti v izvoz, kar nam je s strani SISEOT navrglo za zadnje tromesečje povišane pravice za uvoz rep roma te-riala in za udeležbo na deviznih prilivih. Vse bolj se je treba zavedati in imeti pred očmi, da je za ohranjane doseženega oziroma za nadaljnji stvarni napredek in uspeh delovne organizacije osrednje težišče v kakovostnem ustvarjalnem delu delavcev, tehnologov in kreatorjev neposredne proizvodnje in kot dobro pomagalo k temu pa uspešno delo ostalih dejavnosti. 1. PROIZVODNJA Proizvodni dosežki so bili v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarjeni v naslednjih obsegih in razmerjih: Izvršitev proizvodnega načrta po količini in vrednosti: * Enota mere Količina % plana Vred. v din pl. 1. cena % plana česana preja — bomb. kg 496.798 116,6 112.192.779 110,8 mikana preja — bomb. kg 1.039.643 102,1 141.017.691 100,8 stanična preja — meš. kg 408.932 126,2 61.745.811 126,9 sintetična preja — meš. kg 435.944 82,6 76.302.252 78,6 skupno preja kg 2.381.317 103,7 391.258.533 101,1 tkanine m2 17.968.737 103,7 1.033.307.073 105,4 skupna proizvodnja 1.424.565.606 104,2 storitve in ostalo 2.848.495 - vsega skupaj 1.427.414.101 104,4 Količinski obseg proizvodnje: 9 mes. 9 mes. % 1981 1982 odnos česana preja — bomb. kg 522.271 496.798 95,1 mikana preja — bomb. kg 1.052.644 1.039.643 98,8 stanična preja — meš. kg 309.414 408.932 132,2 sintetična preja — meš. kg 439.009 435.944 99,3 skupno preja kg 2.323.338 2.381.317 102,5 sur. blago — tkanine m2 17.261.393 17.061.808 98,8 gotove tkanine m2 17.711.461 17.968.737 101,5 električna energija KWh 8.131.788 7.878.058 96,9 para GJ 486.200 445.972 91,7 storitve in slično din 2.931.844 2.848.495 97,2 Opomba: doseženi bazni kg pri proizvodnji preje kg 3.762.195 3.788.609 100,7 povprečna številka TEX 21,42 21,72 101,4 Nm 46,69 46,04 98,6 povprečna gostota votka v surovih tkaninah na cm: 25.97 25,46 98,0 proizvodnja v mio/votkov: 44.833 43.434 96,9 Vrednostni obseg proizvodnje: (osnova, planska lastna cena 1982) Vrednosti vdin % 9 mes. 1981 9 mes. 1982 odnos skupna preja gotove tkanine storitve in ostalo 387.988.358 1.036.181.796 2.931.844 391.258.533 1.033.307.073 2.848.495 100,8 99,7 97,2 vsega skupaj 1.427.101.998 1.427.414.101 100,0 Proizvodnja tkanin po načinu dodelave: 9 mes. 1981 Količina % 9 mes. 1982 Količina % % odnos tiskane — rolo tm 7.183.180 40,1 5.248.500 29,3 73,1 tiskane — roto tm 3.417.407 19,1 3.479.776 19,4 101,8 tiskane — film tm 662.375 3,7 543.637 3,0 82,1 vsega tiskane tm 11.262.962 62,9 9.271.913 51,7 82,3 pisano tkane tm 1.517.780 8,5 1.358.586 7,6 89,5 barvane tm 3.902.515 21,8 4.959.560 27,7 127,1 beljene tm 955.689 5,4 2.197.035 12,3 229,9 surove tm 255.353 1,4 121.308 0,7 47,5 skupaj tkanine tm 17.894.299 100,0 17.908.402 100,0 100,1 Proizvodnja tkanin po surovinski sestavi: 9 mes. 1981 9 mes. 1982 % Količina % Količina % bomb. iz čes. preje tm 5.155.334 28,8 4.438.507 24,8 86,1 bomb. iz mik. preje tm 7.851.541 43,9 7.779.405 43,4 99,1 stanične tm 2.007.397 11,2 2.888.523 16,1 143,9 sintetične tm 2.879.347 16,1 2.801.967 15,7 97,3 netkane tkanine tm 680 — — — — skupaj tkanine tm 17.894.299 100,0 17.908.402 100,0 100,1 Kakovost gotovih tkanin: 9 mes. 9 mes. % 1981 1982 odnos regularne tkanine tkan. s popustom 10 % tkan. s popustom 20 % tkan. s popustom 40 % kilogramski ostanki 91,8 % 4,2% 0,7% 0,1% 3,2% 90,6% 5,1% 0,8% 0,1% 3,4% 98,7 121,4 114.3 100,0 106.3 skupaj tkanine 100,0% 100,0% Delovna storilnost: 9 mes. 1981 9 mes. 1982 % odnos Vrednost proizvodnje po PLC na izvršeno efektivno uro: din 471,84 477,23 101,1 Vrednost proizvodnje po PLC na povprečno zaposlenega din 634.268 642.690 101,3 Opomba: Izračun delovno proizvodne storilnosti je izdelan po rezultatih bruto finalne proizvodnje — preja, gotove tkanine in storitve. 2. ZAPOSLENOST Zaposlovanje je v naši delovni organizaciji v prvih devetih mesecih tega leta v primerjavi z istim obdobjem lani izgledalo takole: 9 mes. 9 mes. % 1981 1982 odnos Načrtovana dejanska zaposlitev: Načrtovano število zaposlenih 2.265 2.228 98,4 Povpreč. štev. zaposl. po spisku Doseganje načrta zaposlitve 99,3% 2.2150 99,7% 2.221 98,7 Doseganje načrta zaposlitve 99,3% 99,7% Povpr. štev. zaposl. po plač. urah 2.115 2.075 98,1 Povpr. štev. zaposl. dej. na delu 1.872 1.844 98,5 7 Povprečna zaposlitev po DE in TOZD: TOZD Predilnica 457 475 103,9 — Tkalnica 1 317 317 100,0 — Tkalnica 2 466 450 96,6 TOZD Tkalnica 783 767 98,0 — Plemenitilnica 1 354 335 94,6 — Plemenitilnica 2 101 102 101,0 — Gravura 39 39 100,0 TOZD Plemenitilnica 494 476 96,4 — V zdrž. e nerg. službe 247 243 98,4 — Strokovne službe 269 260 96,7 DS Skupne službe 516 503 97,5 Skupaj 2.250 2.221 98,7 Gibanje zaposlenih: Število zaposlenih začetkom leta 2.275 2.239 98,4 — med letom vstopilo 173 190 109,8 — med letom izstopilo 202 192 95,0 Število zaposl. koncem septemb. 2.246 2.237 99,6 Vzroki prekinitve delov, razmerja: Lastna odpoved delavca 50 29 58,0 Poizkusni rok 14 11 78,6 Odsluženje kadrovskega roka 20 30 150,0 Upokojitve 59 77 130,5 Samovoljna zapustitev 48 36 75,0 Disciplinski odpust 7 4 57,1 Ostalo (premestitve, smrt itd.) 4 5 125,0 Skupaj 202 192 95,0 Izostanki od dela: Bolezni in poškodbe 3,72% 4.48% 120,4 Porodniški dopust 3,12% 2,82% 90,4 Redni letni dopust 9,44 % 9,40% 99,6 Razni ostali izostanki 0,49% 0,32 % 65,3 Skupaj 16,77 % 17,02 % 101,5 3. OSEBNI DOHODKI V prvih devetih mesecih letošnjega leta so bili v primerjavi s prvimi devetimi meseci predhodnega leta obračunani in izplačani naslednji osebni dohodki in drugi osebni prejemki: Vrednosti v din 9 mes. 9 mes. % 1981 1982 odnos Izplačani osebni dohodki iz čistega doh.: Osebni dohodki za redno delo 204.335.818 280.395.861 137,2 Nadurno in nedeljsko delo 11.061.406 12.788.857 115,6 Dodatek za nočno delo 5.194.829 8.001.550 154,0 Nad. za letni dop. in drž. praz. 31.397.593 42.108.908 134,1 Nadomestilo za zastoje pri delu 2.304.880 3.173.802 137,7 Izredni dopust do sedem dni 551.754 494.620 89,6 Razni ostali osebni dohodki 417.420 456.464 109,4 Honorarji raznih sodelavcev 347.093 445.122 128,2 Nadomestila za čas bolezni 3.268.487 4.959.835 151,7 Skupaj kosmati osebni dohodki 258.879.280 352.825.019 136,3 Od tega: Prispevki iz osebnih dohodkov 67.982.757 92.079.429 135,4 Čisti osebni dohodki 190.896.523 260.745.590 136,6 Drugi osebni prejemki iz dohodka: Štip. študentom in dijakom 421.172 551.146 130,9 Prisp. za Stipend, po sporazumu 1.277.964 1.333.367 104,3 Vsega skupaj 1.699.136 1.884.513 110,9 Izplačani osebni izdatki v breme stroškov: Izdatki za strok, izobr. delavcev 375.781 324.597 86,4 Prejemki iz civil.-prav. razmerja 476.001 553.107 116,2 Nagrade vajencev 343.353 276.089 80,4 Nagrade za študente na praksi 216.153 341.110 157,8 Dnev. in nočit. za služb, potov. 532.401 659.855 123,9 Prevozi delavcev na delo 5.404.681 6.358.726 117,7 Varstvena obleka in obutev 2.068.749 3.180.617 153,7 Iz. za zdrav. prev. in moč. hrano 910.597 1.127.881 123,9 Obračunane kilometrine 574.876 806.259 140,2 Topli obroki TOZD 7.971.807 11.688.165 146,6 Vsega skupaj 18.874.399 25.316.406 134,1 Povprečno število zaposlenih: — po spisku 2.250 2.221 98,7 — na mestu 2.115 2.075 98,1 Izplačani mesečni čisti osebni dohodki na povpr. zaposlenega: — po spisku 9.266 12.796 138,1 — na mestu 9.857 13.697 139,0 4. INVESTIRANJE V prvih devetih mesecih letošnjega leta izgleda obračunani obseg vloženih investicij takole: Vrednosti v din Gospodarske investicije: Ureditev strehe na toplarni 1 Prov. bivalni blok za zun. del. Previjalni stroji — avtosuk Avtomatske statve TTM Privezovalni stroji AWA Barvni fulaid Šivalni stroj i Naprava za izdelavo kolekcij Tovorni avto 5 ton — Zastava Osebni avtomobil — IDA Elektrokara in paletni vozički Kontejnerji in kesoni Druga manjša obratna oprema Druga manjša poslovna oprema Investicije skupne porabe: Nakup druž. stanovanj na Planini (3) EKG in avdiometer za spl. ambulanto Oprema za zobno ambulanto 3.193.451 299.473 224.361 3.717.285 Skupaj 41.468.562 Za vložene investicije ciranja: so bili uporabljeni naslednji vin finan- Gospodarske Investicije Skupne investicije skup. porabe investicije Najeti invest, krediti Tekoča lastna sredstva 37.751.277 653.600 3.063.685 653.600 40.814.962 Skupni viri financiranja 37.751.277 3.717.285 41.468.562 5. PREGLED NEKATERIH IZDATKOV (nenavezanih na delovni proces) Nekateri izdatki, ki niso neposredno navezani na delovni proces, šobili v devetih mesecih lani in letos obračunani takole: Vrednosti v d in 9 mes. 1981 9 mes. 1982 % odnos Potni stroški službenih potovanj 560.357 866.472 154,6 Dnevnice za službena potovanja 532.401 659.855 123,9 Obračunane kilometrine 574.876 806.259 140,2 Reklamni stroški 510.431 741.329 145,2 Udeležbe na sejmih in razstavah 493.368 710.976 144,1 Reprezentančni stroški 328.303 443.501 135,1 Izdatki za pogodbeno delo 476.001 553.107 116,2 Izdatki za tople obroke 10.283.479 15.073.358 146,6 Prevozi delavcev na delo in domov 5.404.681 6.358.726 117,7 Opomba: Rast večine spredaj navedenih izdatkov je po družbenem dogovoru omejena z rastjo dohodka oziroma osebnih dohodkov ali pa z določenimi merili. 6. DOMAČA PRODAJA IN IZVOZ Obseg celokupne prodaje — blagovni promet — izgleda v prvih devetih mesecih tega leta v primerjavi z istim obdobjem lani takole: Vrednosti v din 9 mes. 1981 % 9 mes. 1982 % % odnos Vrednostni obseg prodaje: — trgovina 509.803.997 40,7 514.381.017 29,1 100,9 — predelava 642.679.917 50,7 1.021.312.527 57,9 158,9 — domači trg 1.152.483.914 90,9 1.535.693.544 87,0 133,3 — izvoz 115.144.864 9,1 230.208.156 13,0 199,9 6.038.799 188.896 20.333.659 1.670.336 752.166 3.172.910 667.536 654.354 731.806 560.707 593.428 1.286.341 1.006.128 94.175 37.751.277 skupaj tkanine 1.267.628.778 100,0 1.765.901.700 100,0 139,3 preja in vata 804.150 961.460 119,6 storitve in slično 2.931.844 2.848.495 97,2 proizvodi in storitve 1.271.364.772 1.769.711.655 139,2 material in odpadki 6.213.849 11.697.247 188,2. skupaj 1.277.578.621 1.781.408.902 139,4 Količinski obseg prodaje: Količine v tm — trgovina 9.258.146 48,8 6.452.887 33,6 69,7 — predelava 6.839.565 36,1 7.885.486 41,1 115,3 domači trg 16.097.711 84,9 14.338.373 74,7 89,1 izvoz 2.863.418 15,1 4.849.047 25,3 169,3 skupaj tkanine 18.961.129 100,0 19.187.420 100,0 101,2 Devizna vrednost izvoza: (po valutnih področjih) Zneski v dolarjih — zahodne države 1.249.259 42,9 3.158.976 77,8 252,9 — dežele v razvoju 1.261.685 43,3 762.882 18,8 60,5 konvertibilno področje 2.510.944 86,2 3.921.858 96,6 156,2 vzhodni kliring ZSSR) 401.083 13,8 137.300 3,4 34,2 skupaj 2.912.027 100,0 4.059.158 100,0 139,4 Izvozne dežele: Švedska, Norveška, Finska, Danska, Anglija, Nizozemska, Francija, Zahodna Nemčija, Švica, Avstrija, Italija, Grčija, Libanon, Sirija, Kuwait, Iran, Al žir, Združene države Amerike in Sovjetska zveza. Povprečne dosežene cene za prodani meter tkanin: 9 mes. Leta 9 mes. % % 1981 1981 1982 odnos odnos 1 2 3 3:1 3:2 trgovina din 55,07 55,57 79,71 144,7 143,4 predelava din 93,97 98,44 129,52 137,8 131,6 domači trg din 71,59 74,73 107,10 149,6 143,3 izvoz din 40,21 40,98 47,47 118,1 115,8 skupna prodaja din 66,85 67,98 92,03 137,7 135,4 izvoz v devizah $cts 101,70 104,20 83,71 82,3 80,3 7. DOMAČA NABAVA IN UVOZ Letos v prvih devetih mesecih je bil nabavljen naslednji reprodukcijski material: 9 mes. 9 mes. % 1981 1982 odnos Vrednostni obseg nabave: Vrednosti v din Bombaž 139.251.465 221.535.341 159,1 Kemična vlakna 24.887.126 51.583.732 207,3 Preja tuja 2.440.822 42.108.159 1725,2 Surovo blago 24.018.188 89.893.090 374,3 Barve in kemikalije 81.126.667 115.140.934 141,9 Ostali pomožni material 53.872.376 48.859.451 90,7 Premog 49.923.637 52.412.680 105,0 Ostala goriva 28.141.045 39.078.654 138,9 Maziva 1.898.614 1.803.430 95,0 Pisarniški material 2.481.161 3.847.526 155,1 Drobni inventar 1.659.583 2.328.052 140,3 Razna embalaža 7.645.179 7.279.983 95,2 Avtomobilske gume 21.094 165.562 784,9 Vsega skupaj 417.366.957 676.036.594 162,0 Nabava iz uvoza v devizni vrednosti: Bombaž $ 3.542.607 4.126.587 116,5 Sintetično vlakno $ 78.718 84.863 107,8 Tkanine — surove $ 75.000 46.925 62,6 Barve $ 910.052 1.134.207 124,6 Kemik, in pom. sredstva $ 467.679 697.158 149,1 Ostali pomožni material $ 385.427 155.749 40,4 Oprema $ 133.388 505.116 378,7 Vsega skupaj $ 5.592.871 6.750.605 120,7 Količinski obseg uvoženih materialov: Bombaž kg 1.695.173 2.329.736 137,4 Sintetično vlakno kg 49.692 49.011 98,6 Tkanine — surove tm 95.000 50.000 52,6 Barve kg 58.190 66.185 113,7 Kemik, in pom. sredstva kg 332.971 482.774 145,0 Devizna vrednost uvoza: (po valutnih področjih) Zneski v dolarjih 9 mes. 1981 9 mes. /c 1982 % ^ odnos — zahodne države 1.701.719 30,4 1.717.348 25,4 100,9 — dežele v razvoju 1.029.297 18,4 2.599.650 38,5 252,6 konvertibilno področje 2.731.016 48,8 4.316.998 63,9 158,1 vzhodni kiring 2.861.855 51,2 2.433.607 36,1 85,0 Vsega skupaj 5.592.871 100,0 6.750.605 100,0 120,7 Oskrba z energetskimi viri: a) Vrednostni obseg: — električna energija din 29.061.076 48.184.102 165,8 — premog din 49.923.637 52.412.680 105,0 — naftni proizvodi din 25.920.240 32.466.430 125,3 — plin din 2.220.805 3.389.379 152,6 — skupaj din 107.125.758 136.452.591 127,4 b) Količinski obseg: — električna energija KWh 16.292.216 16.976.934 104,2 — premog ton 35.629 29.480 82,7 — naftni proizvodi kg 3.075.621 3.210.466 104,4 — plin kg 188.242 191.112 101,5 Razmerje med izvozom in uvozom: Konvertibilni — izvoz US$ 2.510.944 3.921.858 156,2 — uvoz us$ 2.731.016 4.316.998 158,1 — pokrivanje uvoza 91,9 % 90,7 % Skupni — izvoz $ 2.912.027 4.059.158 139,4 — uvoz $ 5.592.871 6.750.605 120,7 — pokrivanje uvoza 52,1% 60,1% 8. STANJE ZALOG Stanje zalog — repromateriala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov v delovni organizaciji letos in lani prikazujejo naslednje tabele: Stvarno stanje zalog: Vrednosti v din 30. 9. 1. 1. 30.9. % 1981 1982 1982 odnos 1 2 3 3:1 6£ Osnovne surov. 9.355.884 48.072.308 51.102.319 546,2 106,3 Pomož. material 48.348.347 37.524.775 28.317.214 58,6 75,5 Režij, material 25.654.558 16.910.027 25.928.775 101,1 153,3 Drobni inventar 3.291.597 2.884.165 4.070.032 123,6 141,1 Surov, in material 86.650.386 105.391.275 109.418.340 126,3 103,8 Nedokon. proizv. 39.354.352 39.814.639 48.830.509 124,1 122,6 Gotovi izdelki 20.978.614 22.936.779 15.203.247 72,5 66,3 Skupne zaloge 146.983.352 168.142.693 173.452.096 118,0 103,2 Povprečno stanje zalog: Vrednosti v din 9 mes. 1981 9 mes. 1982 % odnos Osnovne surovine Pomožni material Režijski material Drobni inventar 21.954.737 50.928.212 26.682.084 3.091.482 49.157.125 32.035.581 21.061.339 4.083.358 223,9 62.9 78.9 132.1 Surovine in material Nedokonč. proizvodnja Gotovi izdelki 102.656.515 45.532.266 23.201.631 106.337.403 40.205.231 16.924.293 103,6 88,3 72,9 Skupne zaloge 171.390.412 163.466.927 95,4 Količinske zaloge osnovnih surovin: Stvarno stanje: 30.9.' 1.1. 1981 1982 1 2 30.9. % 1982 odnos 3 3:1 CO O O cb’ bombaž za mikanje kg 182.487 547.997 615.545 337,3 112,3 bombaž za česanje kg 58.419 441.307 278.780 477,2 63,2 bombažna vlakna kg 240.906 989.304 894.325 371,2 90,4 kemična vlakna kg 74.073 118.119 91.950 124,1 77,8 vlakna skupaj kg 314.979 1.107.423 986.275 313,1 89,1 Povprečno stanje: 9 mes. 9 mes. % 1981 1982 odnos bombaž za mikanje kg 298.430 500.464 167,7 bombaž za česanje kg 118.441 433.399 365,9 IŠAj) bombažna vlakna kg 416.871 933.863 kemična vlakna kg 97.248 99.382 102,2 vlakna skupaj kg 514.119 1.033.245 201,0 Količinske zaloge tkanin: Stvarno stanje: 30. 9. 1981 1.1.1982 30. 9. 1982 Kol. Vez . Kol. Vez. Kol. Vez. % % tm dni tm dni tm dni odnos odnos 1 2 3 3:1 3:2 Surovo blago 2.839.132 43 2.592.752 38 3.264.187 49 115,0 125,9 Gotovo blago 3.166.161 48 3.342.612 49 2.063.594 31 65,2 61,7 Skupaj blago 6.005.293 91 5.935.364 87 5.327.781 80 88,7 89,8 Povprečno stanje: 9 mes. 1981 9 mes. 1982 „ Kol. Vez. Kol. Vez. *dnos tm dni tm dni Surovo blago 2.603.041 39 2.985.761 45 114,7 Gotovo blago 3.565.175 54 2.274.068 34 63,8 Skupaj blago 6.168.216 93 5.259.829 79 85,3 • • • V poglavjih 9 — Ustvaritev gospodarskega načrta, 10 — Nekateri gospodarski kazalci in 11 — Razpoložljiva obratna sredstva so lanski in letošnji dosežki navedeni in primerjani na podlagi obračunane oziroma fakturirane realizacije, ker le tako lahko dobimo stvarno primerjavo med lanskimi in letošnjimi rezultati ter osnovo za njihovo analizo in ocenitev. Povprečno vložena ozi-romna uporabljena obratna sredstva pa so izračunana po metodi na osnovi virov. 9. USTVARITEV GOSPODARSKEGA NAČRTA Grob prikaz izvršitve postavljenega in sprejetega gospodarskega načrta delovne organizacije za prvih devet mesecev 1982 ob istočasni primerjavi s prvimi devetimi meseci predhodnega leta pokaže po vrednosti glavnih elementov cene v količinah naslednjo sliko: Izvršitev Gospodarski Izvršitev % % 9 mes. 81 načrt 9 mes. 82 odnos odnos 1 2 3 3:1 3:2 Vrednostni dosežki: Porabljena sredstva 623.806.008 Doseženi dohodek 666.660.155 Celotni prihodek 1.290.466.163 1.505.500.000 1.790.492.141 138,7 118,9 Vrednosti v din 763.900.000 848.256.486 136,0 111,0 741.600.000 942.235.655 141,3 127,1 Udeležba v cel. prih.: — porabljena sredstva — doseženi dohodek Količinski dosežki: a) Proiz. tkanin — domači trg — izvoz b) Prodaja tkanin c) Odnos prodaje do proizvodnje — b:a č) Zaloge got. tkanin na dan 30. 9. Devizni dosežki: a) Izvoz: konvertibilni skupni b) Uvoz: konvertibilni skupni c) Pokritje uvoza: a: konvertibilno skupno____________ 48,3% 51,7% 50,7% 49,3% Količine v tm 47,4% 52,6% 17.894.299 17.222.000 17.908.402 100,1 104,0 16.097.711 13.050.000 14.338.373 89,1 109,9 2.863.418 4.650.000 4.849.047 169,3 104,3 18.961.129 17.700.000 19.187.420 101,2 108,4 106,0 % 102,8 % 107,1 % 3.166.161 2.865.000 2.063.594 65,2 72,0 Vrednosti v $ 2.510.944 2.912.027 3.615.000 3.993.000 3.921.858 4.059.158 156,2 139,4 108,5 101,7 2.731.016 5.592.871 'b 5.337.000 8.797.000 4.316.998 6.750.605 158,1 120,7 80,9 76,7 91,9% 52,1 % 67,7% 45,4% 90,7% 60,1% Primerjava nekaterih devetmesečnih dosežkov s povprečjem predhodnih petih let: Povpr. 77/81 9 mes. 1982 % odnos Povprečna zaposlenost: 2.277 2.221 97,5 Proizvodnja preje: 2.441.536 2.381.317 97,5 Proizvodnja tkanin: 18.346.729 17.908.402 97,6 Kakovost tkanin — reg.: 90,4 % 90,6% 100,2 Prodaja: — trgovina 9.401.579 6.452.887 68,6 — predelava 7.168.277 7.885.486 110,0 domači trg 16.569.856 14338.873 86,5 izvoz 3.078.573 4.849.047 157,5 skupna prodaja 19.648.429 19.187.42Ó 97,7 Zaloge gotovih tkanin na dan 30. 9. 4.595.164 2.063.594 44,9 Donosnost poslovanja 75,3% 111,1 % 147,5 Gospodarnost poslovanja 92,5 % 111,1 % 120,1 10. NEKATERI GOSPODARSKI KAZALCI Donosnost, gospodarnost, gospodarska storilnost in ustvarjeni družbeni proizvod poslovanja dajejo v devetih mesecih primerjani lani in letos, naslednjo sliko: Vrednosti v din 3 mes. 9 mes. % 1981 1982 odnos Donosnost poslovanja: Povpr. vložena osnovna sredstva Povpr. vložena obratna sredstva a) Povpr. vložena skup. sredstva b) Doseženi dohodek c) Poslovna donosnost — b:a Gospodarnost poslovanja: a) Porabljena sredstva b) Doseženi dohodek c) Poslovna gospodarnost — Gospodarska storilnost: — Ustvarjeni dohodek na izvršeno efektivno uro — Ustvarjeni dohodek na povprečno zaposlenega Ustvarjeni družbeni proizvod: Amortizacija Doseženi dohodek Družbeni proizvod — na izvršeno efektivno uro — na povprečno zaposlenega Odnos družbenega proizvoda do skupno vloženih sredstev: a) Skupna vložena sredstva b) Družbeni proizvod c) Družbena donosnost — b:a 207.717.122 312.834.693 384.029.108 535.371.263 591.746.230 848.205.956 666.660.155 942.235.655 112,7% 111,1 % 98,6 623.806.008 848.256.486 666.660.155 942.235.655 a 106,9 % 111,1 % 103,9 din 220,41 315,02 142,9 din 296.293 424.239 143,2 26.501.728 46.700.325 666.660.155 942.235.655 693.161.883 988.935.980 142,7 din 229,18 330,63 144,3 din 308.072 445.266 144,5 591.746.230 848.205.956 693.161.883 988.935.980 117,1% 116,6 % 99,6 b: Udeležba družbenega proizvoda v celotnem prihodku: a) Celotni prihodek 1.290.466.163 1.790.492.141 b) Družbeni proizvod 693.161.883 988.935.980 c) Družbena gospodar. — b:a 53,7 % 55,2 % 102,8 11. OBRATNA SREDSTVA V prvih devetih mesecih tega leta je naša delovna organizacija uporabljala v primerjavi z istim obdobjem lani obratna sredstva v naslednjem obsegu: Stvarno stanje obratnih sredstev: Vrednosti v din 30. 9. 30. 9. % 1982 1981 odnos Delež posl. sklada za obrat. sred. 71.349.153 64.187.353 90,0 Odstop, konverti. kred. za obr. sred. 52.155.000 52.155.000 100,0 Lastna trajna obratna sredstva 123.504.153 116.342.353 94,2 Bančna pos. za stalna obrat. sred. 32.648.200 20.536.346 62,9 Skupaj stalna obratna sredstva 156.152.353 136.878.699 87,7 Krediti za občansa obrat. sred. 14.000.000 14.000.000 100,0 Ostali viri občasnih obrat. sred. 278.123.834 443.034.997 159,3 Skup. razpoložljiva obratna sredstva 448.276.187 593.913.696 132,5 Vezana sredstva posl. sklada Skupaj vložena 125.978.631 168.382.123 133,7 obratna sredstva 574.254.818 762.295.819 132,7 Povprečno stanje obratnih sredstev: Vrednosti v din 9 mes. 9 mes. % 1981 1982 odnos Delež posl. sklada za obrat. sred. Odstop, konvert. kred. 65.884.501 183.116.595 277,9 za obr. sred. 52.155.000 52.155.000 100,0 Lastna trajna obratna sredstva 118.039.501 235.271.595 199,9 Bančna pos. za stalna obrat. sred. 35.335.250 24.712.358 69,9 Skupaj stalna obratna sredstva Krediti za občasna 153.374.751 259.983.953 169,5 obrat. sred. 58.106.323 10.500.000 18,1 Ostali viri občasnih obrat. sred. 176.626.978 293.545.713 166,2 Skup. razpoložljiva obrat. sred. 388.108.052 564.029.666 145,3 Vezana sredstva posl. sklada 123.930.760 149.798.684 120,9 Skupaj vložena obratna sredstva 512.038.812 713.828.350 139,4 Kritje skupnih zalog s trajnimi viri obratnih sredstev: (ob koncu meseca septembra) a) Skupne povprečne zaloge 171.390.412 163.466.927 b) Trajna obratna sredstva 156.152.353 136.878.699 c) Količnik pokritja — b:a 0,91 0,84 92,3 Opomba: Količnik mora biti višji od 1, kar pomeni, da morajo biti (pri urejenem in trdnem lastnem in splošnem gospodarjenju) skupne povprečne zaloge delovne organizacije pokrite s trajnimi obratnimi sredstvi. Pri podanih gosp. okolnostih je količnik ugoden le na papirju. Obračanje obratnih sredstev: a) Celotni prihodek 1.290.466.163 1.790.492.141 b) Povpr. razpolož. obrat. sred. 3/4 291.081.040 423.022.250 c) Povpr. vložena obratna sred. 3/4 384.029.108 535.371.263 — Količnik na razp. obrat. sred. — a:b 4^ V CO 4,23 95,5 — Količnik na vlož. obrat. sred. — a:c 3,36 3,34 99,4 12. TEKOČI FINANČNI ODNOSI Pritok denarja, kratkoročni krediti, obveznosti do dobaviteljev in za izdane menice, terjatve od kupcev in za prejete menice, denar na tekočih računih ter vezava sredstev v terjatvah in osnovna finančna likvidnost prikazujejo v prvih devetih mesecih letos in lani naslednji obseg: Vrednosti v din 9 mes. 9 mes. % 1981 1982 odnos Pritok denarja: Gotovinski pritok Prejete menice Skupni pritok plačil Kratkoročni krediti: Stvarno stanje 1. januarja Stvarno stanje 30. septembra Povprečno stanje v 9 mes. Obveznosti do dobaviteljev: Stvarno stanje 1. januarja Stvarno stanje 30. septembra Povprečno stanje v 9 mes. 274.362.422 496.780.079 181,1 945.805.975 1.220.676.771 129,1 1.220.168.397 1.717.456.850 140,8 84.158.692 14.000.000 16,6 14.000.000 14.000.000 100,0 58.106.323 8.000.000 13,8 12.512.127 33.887.207 270,8 14.380.658 20.856.474 145,0 16.220.796 25.197.935 155,3 Obveznosti za izdane menice: Stvarno stanje 1. januarja 117.282.437 _ Stvarno stanje 30. septembra 26.732.918 — Povprečno stanje v 9 mes. 69.032.653 - Terjatve do kupcev: Stvarno stanje 1. januarja 129.203.756 234.073.294 181,2 Stvarno stanje 30. septembra 186.613.980 298.025.346 159,7 Povprečno stanje v 9 mes. 156.803.611 275.901.937 176,0 Terjatve za prejete menice: Stvarno stanje 1. januarja 108.216.864 152.460.490 140,9 Stvarno stanje 30. septembra 236.782.984 280.507.502 118,5 Povprečno stanje v 9 mes. 231.520.720 271.477.286 117,3 Predplačila od kupcev: 5.981.516 9.100.556 152,1 Predplačila dobaviteljem: 23.236.351 40.738.083 175,3 Denar na tekočih računih: Stvarno stanje 1. januarja | 81.633.577 151.286.065 185,3 Stvarno stanje 30. septembra 101.638.482 142.913.098 140,6 Povprečno stanje v 9 mes. 71.902.090 152.980.739 212,8 Povprečna vezava terjatev od kupcev in menic: (v zadnjih 17 letih — doba tržnega gospodarstva) Povprečni obseg terjatev: Povprečna vezava: Leta 1966 20,0 milij.din — 100 % 46 dni - - 100 % Leta 1970 48,1 milij.din — 240 % 112 dni - - 243 % Leta 1974 84,7 milij.din — 424 % 75 dni - - 163 % Leta 1976 60,3 milij.din — 301 % 51 dni - - 111 % Leta 1977 49,0 milij.din — 245 % 33 dni - - 72 % Leta 1978 73,5 milij.din — 368 % 42 dni - - 91 % Leta 1979 144,9 milij.din — 725 % 62 dni - - 135 % Leta 1980 235,5 milij.din — 1177 % 76 dni - - 165 % 9 mes. 1981 388,3 milij.din — 1942 % 82 dni - - 178 % 9 mes. 1982 547,4 milij.din — 2737 % 83 dni - - 180 % Opomba: Ta dokaj zanimiv pregled lepo pokaže za obdobje sedemnajst let siromašenje delovne organizacije samo pri tržnem krogotoku z izginjanjem lastne reproduktivne moči pri trajnih inflacijskih tokovih in ob stalno v neki obliki zadržanih prodajnih cenah metražnim tekst, izdelkom, nadalje krizna tržna valovanja zlasti za panogo, zadnjih šest let vpliv novih plačilnih predpisov in končno nekakšno ustaljenost v zadnjih treh letih pri povprečni vezavi terjatev. Stanje finančne likvidnosti: (povprečne tekom 9 mesecev) Vrednosti v din % lani letos odnos — kratkoročni krediti — obv. do last. nam. skladov — obveznosti do dobaviteljev — obveznosti za izdane menice — predplačila od kupcev — enoletne obvez, za anuitete a) tekoče obveznosti 58.106.323 8.000.000 78.995.099 132.035.114 16.220.796 25.197.935 69.032.653 6.508.675 9.171.752 21.200.000 17.227.722 250.063.546 191.632.523 — terjatve od kupcev — prejete menice na zalogi — predplačila dobaviteljem — sredstva na žiro računih b) tekoče terjatve 156.803.611 275.901.937 231.520.720 271.477.286 21.091.410 52.198.130 71.902.090 152.980.739 481.317.831 752.558.092 c) stopnja fin. likvidnosti — b:a 1,92 3,95 204,0 Opomba: Finančna likvidnost delovne organizacije je dosežena pri stopnji 1. Čim višja je nad tem najmanj zahtevanim dosežkom, tem ugodnejša je. Poleg potrebnega ugodnega razmerja med terjatvami in obveznostmi pa je za kakovost likvidnosti pomembna tudi sama višina posameznih postavk (da so čim nižje) in zlasti še, da sta pri tem obseg in vsebina zalog delovne organizacije vsaj še primerna, če že ne dobra. Poleg tega pa mora biti urejeno odgovarjajoče investiranje v okviru enostavne reprodukcije. Ker ima delovna organizacija dokaj skromno založenost za proizvodnjo, od naravnega investiranja v enostavno reprodukcijo pa je bila s strani področne banke že lep čas odrinjena, je v resnici njena osnovna fin. likvidnost vsebinsko zelo slaba. 13. FINANČNI REZULTATI Razdelitev celotnega prihodka, ustvarjenega na ravni delovne organizacije z zunanjo — blagovno — prodajo v devetih mesecih tega leta izgleda izvedena v časti konsolidirani obliki in primerjana z lanskoletno v istem času takole: Vrednosti v d in 9 mes. 1981 % 9 mes. 1982 % odnos Obračun celotnega prihodka: Začetna neplačana prodaja 113.795.851 208.313.040 Obrač. prodaja 1.277.578.621 1.781.408.902 139,4 Skupaj 1.391.374.472 1.989.721.942 Končna neplačana prodaja 164.867.110 275.116.884 Plačana prodaja 1.226.507.30Ž 1.714.605.05Š 139,8 Drugi prihodki 12.887.542 9.083.239 Celoten prihodek 1.239.394.904 1.723.688.297 139,1 Delitev celotnega prihodka: Osnovni material 233.735.320 385.440.919 164,9 Pomožni material 103.249.533 126.414.916 Izdelavni material 336.984.853 511.855.835 151,9 Razna goriva 79.593.953 81.356.431 Elek. energija 29.061.076 48.184.102 Režijski material 49.487.453 56.112.690 Porab, material 495.127.335 697.509.058 140,9 Tuje izdelav, štor. 2.194.119 4.764.958 Invest, vzdržev. 18.000.000 22.500.000 Proiz. storitve 10.475.313 15.966.244 Neproiz. storitve 3.721.010 5.328.319 Razni oseb. izdatki 12.894.843 18.151.421 Drugi mat. stroški 9.035.471 11.063.267 Materialni stroški 551.448.091 775.283.267 140,6 Amortizacija 26.501.728 46.700.325 Substančni stroški 577.949.819 821.983.592 142,2 N. vred. prod. mat. in odp. 3.886.377 6.766.103 Drugi posl. stroški 41.969.812 19.506.791 Porab, sredstva 623.806.008 50,3 848.256.486 49,2 136,0 Doseženi dohodek 615.588.896 49,7 875.431.811 50,8 142,2 Celotni prihodek 1.239.394.904 100,0 1.723.688.297 100,0 139,1 Delitev doseženega dohodka: Prisp. za rep. izobr. skupnost 1.592.006 3.074.030 Prisp. za teks. izobr. skup. 8.828.394 10.656.638 Prisp. za rep. raziskov. skup. 1.736.733 2.869.095 Prisp. za teks. raziskov. skup. 723.639 1.024.677 Prisp. za obč. raziskov. skup. 72.364 204.935 Stan. prisp. za splošne namene 5.111.856 6.957.198 Prispevek za SIS zdravstva 21.225.385 29.645.564 Prisp. za star. zav. kmetov 1.431.320 1.680.599 Dod. prisp. za inv. pok. zav. 2.049.090 2.784.580 Pos. prisp. za inv. pok. zav. 3.885.436 6.483.003 Prisp. za zaposl. 615.964 800.078 Rep. davek iz dohodka 8.150.369 4.439.307 Vodni prispevek 7.190.494 7.150.613 Prispevek za požarno varnost 1.201.286 1.669.727 Prisp. in član. združ. 647.340 737.633 Prisp. za SLO in civ. zaščito 357.830 2.810.865 Sodni stroški, takse, kazni 2.464 25.900 Zavarovalnine 4.475.695 7.760.342 Stroški banč. storitev 301.996 50.511 Stroš. plačil, prometa 521.900 689.536 Prisp. za stavbno zemljišče 4.709.885 7.601.976 Prisp. za komunalno dejav. 2.562.779 4.139.533 Prisp. za solidar. 620.388 966.899 Prisp. za izpad. doh. železnice 5.557.342 7.634.240 Prisp. za SIS gosp. odn. s tujino 130.183 92.080 Prisp. za gradnjo zaklonišč 98.017 128.549 Štipendije štud. in dijakom 421.172 551.146 Štipendiranje po sporazumu 1.277.964 1.333.367 Prisp. za usp. družb. kmet. zemlj. — 3.074.030 Razne ostale obveznosti 6.513 10.429 Obresti od najetih kreditov 9.703.052 4.957.787 Splošna in sk. poraba 95.208.856 15,5 122.004.867 13,9 128,1 Čisti doh. del. org. 520.380.040 84.5 753.426.944 86.1 144,8 Doseženi dohodek 615.588.896 100,0 875.431.811 100,0 142,2 Delitev čistega dohodka: Osebni dohodki 258.879.280 49,7 352.825.019 46,8 136,3 Rezervni sklad 15.389.722 21.885.795 ~2$ 142,2 Poslovni sklad 184 718.344 35,5 291.842.748 38,7 158,0 Sklad skupne porabe 39.105.000 7.5 56.540.000 7,5 144,6 Skupaj osnovni sklad 239.213.066 46,0 370.268.543 49,1 154,8 Stanovanj, prispevki 22.287.694 4,3 30.333.382 4,1 136,1 Skladi in prispevki 261.500.760 50,3 400.601.925 53,2 153,2 Čisti dohodek 520.380.040 100,0 753.426.944 100,0 144,8 Količinski obseg prod. tkanin — tm: 18.961.129 19.187.420 101,2 Opomba: Iz zgoraj prikazane razdelitve doseženega dohodka je razvidno, da so temeljne organizacije skupaj na ravni delovne organizacije upoštevale postavljena načela resolucije in okvire družbenega dogovora pri začasnem razporejanju dohodka za prvih devet mesecev. • • • Povpreč. uporabljena poslov, sredstva: 1.076.923.525 100,0 1.527.496.410 100,0 141,8 — osnov, sredstva 277.056.162 25,7 417.112.924 27,3 150,4 — obrat, sredstva 799.867.363 74,3 1.110.383.486 72,7 138,8 Povpreč. zaposl. po vkalk. plač. urah: 2.186 2.160 98,8 Družb, proizvod: 642.090.624 922.132.136 143,6 Akumulacija: 200.108.066 313.728.543 156,8 Sredstva za reprodukcijo: 226.609.794 360.428.868 159,1 Razčlenitev porabe in pokritja začasno oblikovanih skladov: Stanovanjski prispevek in začasno oblikovani osnovni skladi naj bi pokrivali naslednje obveznosti, potrebe in namene: Vrednosti v d in Stanovanjski prispevek: 9 mes. 1981 9 mes. 1982 % odnos del. za združev. v stan. skupnost del za neposred. last. potrebe 4.396.197 17.891.497 5.983.190 24.350.192 vsega 22.287.694 30.333.382 136,1 Rezervni sklad: za skup. gosp. rezerve občine za skup. gosp. rezerve republike skupaj za neposredne lastne potrebe 4.882.066 7.323.098 12.205.164 3.184.558 7.471.835 11.207.753 18.679.588 3.206.207 vsega 15.389.722 21.885.795 142,2 Poslovni sklad: za pos. za manj raz. rep. in a. p. 9.798.649 8.909.730 zanalož. v inv. pos. družb. pom. za prisp. občini za inv. v kom. ob. za združ. sred. last. posl. pom. skupaj za nepos. last.reprod. potrebe 2.674.900 6.340.566 12.705.508 31.519.623 153.198.721 8.608.293 7.353.627 34.851.952 59.723.602 232.119.146 vsega 184.718.344 291.842.748 158,0 Sklad skupne porabe: topli obroki — DSSS za druge temeljne potrebe skupaj za lastne potrebe prisp. občini — regr. kmet., družb. inv. 2.311.672 33.842.104 36.153.776 2.951.224 6.770.386 45.994.386 52.764.772 3.775.228 vsega 39.105.000 56.540.000 144,6 Opomba: Sklad skupne porabe, ki naj bi služil zlasti za kritje že leta utečenih izdatkov kot na primer naslednjih: regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, nočne malice, zobozdravstvene storitve, dotacije itd., je pri vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti oblikovan enako, tako da so tri četrtine lanskega celoletnega zneska povečane za 20%, s tem da je k temu pri delovni skupnosti pridan še porabljeni in delno rezervirani regres za tople obroke. Ta gre namreč pri temeljnih organizacijah v materialne stroške in ne iz sklada. V skladu skupne porabe so obračunani tudi prispevki za družbene objekte in intervencije v kmetijstvu v okviru občine. Nekateri značilnejši vplivi na višino in delitev dohodka: V naslednjem so navedeni nekateri pomembnejši vplivi sistemskega ali tržnega ali pa še posebej gospodarsko-administrativnega značaja,ki so delovali na višino oz. delitev dohodka: 9 mes. 9 mes. % 1981 1982 odnos odobrene prodajne kondicije kupcem 4,6 za predelavo — rabati, skonti itd. odobrene prodajne kondicije kupcem za promet — udeležba trgovine 180,1 obračunane bančne obresti od najetih posojil in druge obresti 9,7 administrativno obračunana razlika med fakturirano in plačano prodajo 51,1 obseg obrač. dajatev in prispevkov (brez obresti, zavar., str. plač. prom. in stroškov lastnega izobraževanja) 79,8 posojila združevanja in prispevki iz oblikovanih skladov 51,1 9,1 milij. din 197,8 179,3 milij. din 99,6 5,0 milij. din 51,5 66,1 milij. din 130,7 108,0 milij. din 135,3 88,2 milij. din 172,6 Opomba: K prednjim navedbam je seveda potrebno dodati, da so na višino dohodka poleg rednih inflacijskih tokov in stalnega padanja tečajne vrednosti domače valute znatno še tudi vplivale ponovno večje carinske in druge dajatve na uvozni material. Izvedba delitve celotnega prihodka na osnovi fakturirane prodaje: Na podlagi fakturirane prodaje bi izgledala celotni prihodek in njegova delitev v prvih devetih mesecih takole: . Vrednosti v din 9 mes. 1981 % 9 mes. 1982 % % odnos Obračun celotnega prihodka: Obrač. prodaja 1.277.578.621 1.781.408.902 139,4 Drugi posl. prih. 12.887.542 9.083.239 70,5 Celotni prihodek 1.290.466.163 1.790.492.141 138,7 Delitev celotnega prihodka: Porab, sredstva 623.806.008 48,3 848.256.486 47,4 136,0 Doseženi dohodek 666.660.155 51,7 942.235.655 52,6 141,3 Celotni prihodek 1.290.466.163 100,0 1.790.492.141 100,0 138,7 14. REZULTATI DELA IN POSLOVANJA Rezultati dela delavcev in poslovanja delovne organizacije v devetih mesecih letos so v primerjavi z istim obdobjem lani in v smislu Zakona o združenem delu ponazorjeni z naslednjimi kazalci: 9 mes. 9 mes. * 1981 1981 odnos — dohodek na delavca — dohodek v primerjavi s povpr. uporabljenimi sredstvi — čisti doh. na delavca — akumul. v primer, z doh. — akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom — akumulacija v primerjavi s povpr. uporabljenimi sredstvi — osebni dohodki in sredstva za skup. porabo na delavca — čisti OD na delavca din 281.605 405.293 143,9 % 57,16 57,31 100,3 din 238.051 348.809 146,5 % 32,51 35,84 110,2 % 38,45 41,64 108,3 % 18,58 20,54 110,5 din 146.511 203.564 138,9 din 87.327 120.716 138,2 Primerjava gibanja proizvodnosti in donosnosti delovne organizacije napram povprečnim dosežkom v okvirih slovenske tekstilne industrije prikazuje naslednjo sliko: Proizvodnost: (dohodek na delavca) Vrednost v din Leto I. poli. I. poli. 1976 1981 1982 Tekstilna industrija SRS 81.226 166.984 208.792 Bombažna skupina SRS 91.532 206.583 259.810 DO Tekstilindus, Kranj Dosežek Tekstilindusa v odnosu na 62.994 197.026 288.876 — tekstilno industrijo SRS 77,6% 118,0% 138,4 % — bombažno skupino SRS 68,8% 90,4% 111,2% Donosnost: (dohodek v odnosu na povpr. uporabljena sredstva) Tekstilna industrija SRS 43,94 % 28,62 % 27,48 % Bombažna skupina SRS 39,79% 30,41 % 28,93 % DO Tekstilindus, Kranj 28,23 % 40,34 % 42,12 % Dosežek Tekstilindusa v odnosu na: — tekstilno industrijo SRS 64,2% 141,0% 153,3 % — bombažno skupino SRS 70,9% 132,7 % 145,6% Iz prednjih prikazov je razvidno, da se je v pretečenih petih letih, upoštevaje oba dosežka skupaj, delovna organizacija dvignila nad povprečje slovenske tekstilne industrije. 15. FINANČNI REZULTATI TOZD Doseženi finančni rezultati ustvarjeni v prvih devetih mesecih tega leta, oziroma razdelitev celotnega prihodka in doseženega dohodka na osnovi proizvodnje oziroma skupne prodaje ter svobodne menjave dela izgledajo po posameznih temeljnih organizacijah takole: Vrednosti v d in 9 mes. 1981 9 mes. 1982 % odnos TOZD — Predilnica: Celotni prihodek 442.217.571 571.540.822 129,2 — Materialni stroški 279.569.970 336.807.734 120,5 — Amortizacija 9.451.552 17.142.408 181,4 Porabljena sredstva 289.021.522 353.950.142 122,5 Doseženi dohodek 153.196.049 217.590.680 142,0 Davki, prisp. in ostale obvez. 21.553.021 28.297.122 131,3 Del dohodka za DSSS 26.889.421 37.095.173 138,0 Čisti dohodek TOZD 104.753.607 152.198.385 145,3 Izplačani osebni dohodki 45.481.631 64.121.078 141,0 Ostanek čistega dohodka 59.271.976 88.077.307 148,6 Stanovanjski prispevki 3.906.891 5.502.788 140,8 Čisti ostanek za sklade 55.365.085 82.574.519 149,1 Začasna delitev: Rezervni sklad 3.829.901 5.439.767 142,0 Poslovni sklad 44.226.184 66.613.652 150,5 Sklad skupne porabe 7.309.000 10.521.100 143,9 TOZD - Tkalnica: Celotni prihodek 326.147.549 485.614.296 148,9 — Materialni stroški 74.592.697 119.104.107 159,7 — Amortizacija 11.110.803 19.917.738 179,3 Porabljena sredstva 85.703.500 139.021.845 162,2 Doseženi dohodek 240.444.049 346.592.451 144,1 Davki, prisp. in ostale obvez. 27.451.937 35.590.885 129,7 Del dohodka za DSSS 42.203.446 59.087.581 140,0 Čisti dohodek TOZD 170.788.666 251.913.985 147,5 Izplačani osebni dohodki 78.840.746 108.163.316 137,2 Ostanek čistega dohodka 91.947.920 143.750.669 156,3 Stanovanjski prispevki 6.787.337 9.270.206 136,6 Čisti ostanek za sklade 85.160.583 134.480.463 157,9 Začasna delitev Rezervni sklad 6.011.101 8.664.811 144,1 Poslovni sklad 66.529.482 108.773.852 163,5 Sklad skupne porabe 12.620.000 17.041.800 135,0 TOZD — Plemenitilnica Celotni prihodek 471.029.784 666.533.179 141,5 Materialni stroški 243.141.613 345.644.320 142,2 — Amortizacija 5.939.373 9.640.179 162,3 Porabljena sredstva 249.080.986 355.284.499 142,6 Doseženi dohodek 221.948.798 311.248.680 140,2 Davki, prisp. in ostale obvez. 32.115.102 37.197.660 115,8 Del dohodka za DSSS 38.957.105 53.062.124 136,2 (Nadaljevanje na 14. strani) 13 (Nadaljevanje s 13. strani) Vrednosti v d in 9 m es. 1981 9 nies. 1982 % jđnos Čisti dohodek TOZD 150.876.591 220.988.896 146,5 Izplačani osebni dohodki 57.993.201 79.225.103 136,6 Ostanek čistega dohodka 92.883.390 141.763.793 152,6 Stanovanjski prispevki 4.992.991 6.821.732 136,6 Čisti ostanek za sklade 87.890.399 134.942.061 153,5 Začasna delitev: Rezervni sklad 5.548.720 7.781.217 140,2 Poslovni sklad 73.962.679 116.455.244 157,5 Sklad skupne porabe 8.379.000 10.705.600 127,8 DS — Skupne službe: Celotni prihodek 108.049.972 149.244.877 138,1 Porabljena sredstva — — — Doseženi dohodek 108.049.972 149.244.877 138,1 Davki, prisp.in ostale obvez. 14.088.797 20.919.201 148,5 Čisti dohodek DSSS 93.961.175 128.325.676 136,6 Izplačani osebni dohodki 76.563.701 101.315.522 132,3 Ostanek čistega dohodka 17.397.474 27.010.154 155,3 Stanovanjski prispevki 6.600.474 8.738.654 132,4 Čisti ostanek za sklade 10.797.000 18.271.500 169,2 Sklad skupne porabe 10.797.000 18.271.500 169,2 Tozd — Prehrana in oddih: Celotni prihodek 24.558.912 32.959.209 134,2 — Materialni stroški 14.997.403 19.701.295 131,4 — Amortizacija 881.104 1.541.941 175,0 Porabljena sredstva 15.878.507 21.243.236 133,8 Doseženi dohodek 8.680.405 11.715.973 135,0 Davki, prisp. in ostale obvez. 1.451.242 2.145.742 147,9 Čisti dohodek TOZD 7.229.163 9.570.231 132,4 Izplačani osebni dohodki 5.420.551 7.430.642 137,1 Ostanek čistega dohodka 1.808.612 2.139.589 118,3 Stanovanjski prispevki 466.870 640.678 137,2 Čisti ostanek za sklade 1.341.742 1.498.911 111,7 Začasna delitev: Rezervni sklad 217.010 292.899 135,0 Poslovni sklad 618.040 706.012 114,2 Sklad skupne porabe 506.692 500.000 98,7 Upokojenci Predilnice —D 16. oktobra smo se poslovili od naših dolgoletnih sodelavcev, ki so v letošnjem letu odšli v zasluženi pokoj. Mnogi med njimi so vso svojo delovno dobo preživeli med nami, ostali so ves čas zvesti naši DO, kljub trdemu delu, nizkim osebnim dohodkom, tro-izmenskemu delu itd. Bili so naši najboljši delavci, to je tista povojna generacija delavcev, ki so nosili breme obnove in povojne graditve. Delali so brez prestanka vse sobote in tudi marsikatero nedeljo. Ni bilo toplih obrokov in ne prevozov na delo. Vstajali so sredi noči in rinili kolo ali pa šli peš po globokem snegu. Kljub težkim pogojem ni bilo neopravičenih izostankov in s tem disciplinskih ukrepov. S svojim vestnim delom in odrekanjem so prispevali k posodobitvi tehnologije, boljši organizaciji dela in s tem k dvigu produktivnosti. Zato je nekatere med njimi bolezen prisilila,da so nas morali predčasno zapustiti. Ponosni smo, da smo sodelovali z njimi. Poslovili smo se s skromnim darilom in prijetnim srečanjem, ki smo ga pripravili v sodelovanju s TOZD PO. V imenu TOZD predilnice se jim zahvaljujemo za sodelovanje, želimo j im, da svoj zasluženi pokoj uživajo zdravi in srečni še veliko let. Sodelavci TOZD predilnice Prijava Vse pogostejši so primeri, da delavci, ki so utrpeli poškodbo na delu ali na poti na delo oziroma z dela ne prijavijo teh nezgod pravočasno, oziroma v zakonitem roku, t. j. takoj ali najkasneje v roku 24 ur. Prizadeti največkrat podajajo prijavo o poškodbi šele takrat, ko se ponovno vrnejo na delo, t. j. ko jim poteče bolniški stalež (po nezgodi). So pa tudi primeri, da podajo prijavo takrat, ko prejmejo OD za tekoči mesec in, ko ko ugotovijo, da niso prejeli 100 %-nega nadomestila osebnega dohodka. Ne malokrat pa se zgodi, da ponesrečeni poda prijavo o nesreči odgovorni osebi (neposrednemu vodji), ta pa zaradi malomarnosti ali drugih nerazumljivih vzrokov prijave ne posreduje odgovorni službi varstva pri delu. Dogodi se, da služba varstva pri delu prejme prijavo na obrazcu ER-8 po 30 ali celo 50 dneh od dneva, ko se je nesreča zgodila. S tem, da prijava o nesreči ni podana pravočasno, je nemogoče ugotavljati realni vzrok nesreče, ki se je zgodila in je na ta način delo komisije za obratne nezgode zelo otež-kočeno. Opozarja se vse, ki so odgovorni za pravočasno prijavo nesreče pri delu oziroma na poti (ponesrečeni, vodja del, administrator), da vsako nesrečo prijavijo v zakonitem roku, t. j. takoj ali najkasneje v roku 24 ur po dogodku. V primeru, da nesreča ne bo »prijavljena« v tem roku, je komisija za obratne nesreče ne bo obravnavala, oziroma jo bo zavrnila. Za vse nastale posledice pa naj bo odgovoren tisti, ki je zakrivil, da prijava TEKSTILEC — glasilo' delovnega kolektiva »Tek-stilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Žarko Okorn — predsednik, Marija Varacha — podpredsednik in člani: Lojzka Sušnik, Janez Zrimšek, Anica Kern, Zdravko Žagar in Marija Hafnar. nesreč ni bila pravočasno podana (ponesrečeni, vodja del, administrator)! Zakonska določila narekujejo, kakor tudi naši samoupravni akti, da je potrebno vsako najmanjšo nezgodo oziroma poškodbo pri delu oziroma na poti prijaviti svojemu neposrednemu vodji in to takoj najkasneje pa v roku 24 ur. Neizpolnjevanje te obveznosti se šteje za kršitev delovnih dolžnosti. T. Mali Vabilo ljubiteljem likovne umetnosti Likovni center pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj vabi vse likovne ljubitelje na TEČAJE RISANJA, SLIKANJA, MODELIRANJA, GRAFIKE in OBLIKOVANJA, ki potekajo vsak torek in četrtek ob 18.30 uri v Sindikalnem domu v prostorih Likovne šole, Trg revolucije 3, vhod 6. Praktično in teoretično delo bodo ob diapozitivih in strokovnih filmih vodili profesionalni likovniki iz kranjskega Likovnega društva. Vabljeni! Zahvale Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in vodstvu predilnice za poklonjena darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu. Vsem sodelavcem želim še veliko delovnih uspehov. Frančiška Vončina Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za lepo darilo, obenem pa želim celotnemu kolektivu veliko uspehov pri delu, sodelavkam pa tudi osebne sreče. Angelca Krizmanič Predstavnikom osnovne organizacije sindikata TOZD Plemenitilnica se najlepše zahvaljujem za obisk in darilo v času moje bolezni. Ivanka Tomat V razpravi spremembe pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev V javno razpravo so izročene spremembe in dopolnitve Pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev. Področje, ki ga ureja ta pravilnik, je sila občutljivo, saj se prav tu odraža naj večja različnost stališč in interesov delavcev v organizacijah združenega dela. Prav zaradi tega nastajajo vedno znova številna vprašanja pravne narave, povezana s stališči družbeno sprejetih in uveljavljenih idejnopolitičnih stališč in stališč socialno ekonomske politike. Delavci resda samostojno določajo merila za uresničevanje pravice do stanovanja, vendar morajo pri tem upoštevati omejene okvire svoje samoupravnosti, kajti merila, ki bi bila določena sicer formalno pravilno (zakonito), vendar v nasprotju z družbenimi opredelitvami, se štejejo za družbeno neopravičena oz. nesprejemljiva. Družbena upravičenost meril za uresničevanje pravice do stanovanja prihaja zlasti do veljave pri merjenju vrednosti oz. vplivnosti posameznih osnov, na podlagi katerih uresničijo delavci to svojo pravico. Zato ne sme biti nobena osnova po svojih merilih vrednotena tako, da bi lahko v določenem primeru ob steku danih okoliščin prevladala s svojim vplivom nad vsemi drugimi osnovami in njihovimi vrednostmi. Skratka — nobena osnova ne bi smela biti taka, da bi izključno prevladala nad drugimi in postavljala delavca v bistveno ugodnejši položaj pred drugimi ob izpolnjevanju sier povsem enakih pogojev in kriterijev. S tem daljšim uvodom smo hoteli razložiti smisel in pomen sprememb in dopolnitev Pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev. Ne gre za bistveno poseganje v materijo, ki je v osnovi dobro urejena, temveč za spreminjanje posameznih določil, ki niso v skladu z opredelitvami družbenopolitičnih stališč in načel. Še naprej ostaja naš pravilnik akt, ki enotno in celovito za vso delovno organizacijo ureja osnove in merila za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil. To pa ne pomeni, da bi se zaradi take zasnove pravilnika odtujevalo reševanje stanovanjske problematike delavcev, katerih neodtujljiva pravica je, da razpolagajo s sredstvi skupne porabe in da o delitvi le-teh tudi sami odločajo. Tako kot doslej bodo še naprej o vseh vprašanjih neposredno odločali delavski sveti v TOZD-ih in DSSS in sicer tako o vsebini letnega programa stanovanjske izgradnje, ki natančno opredeljuje vrsto in število nakupa stanovanj, višino sredstev za dodelitev posojil delavcem in druga vprašanja, kakor tudi o spre- jemu prioritetnega vrstnega reda za dodelitev najemnih stanovanj in posojil. DS TOZD oz. DSSS odloča o zahtevkih delavcev za preizkus odločitve, ki je bila sprejeta, nadalje predlaga namensko izločanje dela sredstev iz čistega dohodka in ima še druge pristojnosti, ki so zapisane v pravilniku. Skratka na ravni DO ni organa, ki bi lahko v svojem imenu in za drug račun ' sprejemal kakršne koli sklepe mimo DS TOZD-ov in DSSS. Zato ni mogoče trditi, da se s tako ureditvijo, kot jo imamo, delavcem odtujujejo pravice o katerih smejo edinole oni odločati. Pristojnosti, ki jih je doslej imel DS DO se v celoti prenesejo na DS TOZD oz. DSSS. V ostalem se pravilnik nekoliko spreminja v tistem delu, ki konkretizira standarde stanovanjske površine (čl. 27) in v vseh tistih določbah, kjer je bilo potrebno vsklajevanje z novim zakonom o stanovanjskih razmerjih, ki je izšel v Ur. listu SRS št. 35/82. To pomeni v opredelitvi, kdo so člani gospodinjstva (čl. 28), postavitvi 15-dnevnega roka za dajanje pripomb in odgovorov na prioritetni red (čl. 35), načinu in pogojih odpovedi stanovanjskega razmerja (čl. 51 in 51 a). Spremenjene so tudi obrestne mere v čl. 43 — od dosedanje 2 % na 4 %, v d. 55 — od dosedanjih 12 % na 25 % in prav tako v <3. O varčni Hočeš — nočeš smo se morali sprijazniti z dejstvom, da so minili časi brezskrbne, neomejene in poceni vožnje z osebnimi avtomobili. Tako kot na vseh ostalih področjih moramo tudi v tem pogledu varčevati. Priznati pa je treba, da varčevati tako kot bi radi, sploh ne moremo, saj se nas večina vozi z avtomobili, ki so po zasnovah tehnike še iz prejšnjih desetletij. Z drugimi besedami to pomeni, da je vsak sodoben avtomobil zgornjega razreda pri porabi goriva varčnejši od marsikaterega šibkejšega domačega avtomobila, pa čeprav ste ga kupili včeraj. Kljub temu poizkusite! Predvsem poskrbite, da boste avtomobil uporabljali le še tedaj, ko bo to zares potrebno. Načrt za take posamezne vožnje velja narediti že doma za mizo. Tako boste morebiti uspeli strniti več opravkov skupaj, kar bi pomenilo vsako vožnjo res racionalno izkoristiti. Vozilo tudi razbremenite vseh odvečnih stvari, kajti tudi to je prihranek. Pri gumah poskrbite, da bo pritisk v njih kar se le da točen, kajti tudi gume s premalo sape 72 — 25 % obresti. Nova je določba 74. a člena, kjer se določa o načinih zavarovanja stanovanjskega posojila in določba 80. člena, ki postavlja normative za kreditiranje stanovanj v etažni lastnini. Predvsem pa velja opozoriti na spremembe o osnovah in merilih, kjer se z določenim številom točk oceni stanovanjska površina do 3 kv. m in nad 3 kv. m (100 oz. 90 točk), vsakemu, bodisi, da gre za prosilca ali člana njegove družine, gre 5 točk, če boluje za Z omejitvijo porabe bencina se je praktično čez noč povečal prevoz potnikov na avtobusih v vse smeri, istočasno pa je nastal tudi problem prevozov na delo in iz dela, na kar je samo v naši delovni organizaciji vezana skoraj polovica zaposlenih. Že podatek, da se je v oktobru povečalo število potnikov z mesečnimi vozovnicami za 3.300 v občini Kranj, dovolj zgovorno pove, v kakšnih zagatah se je znašlo avtobusno podjetje Alpetour. Naj- vožnji močno kvarijo porabo goriva. Mehanik naj vam, če je le mogoče, z elektronskimi pripomočki pregleda in nastavi vžigalni in polnilni del motorja, obenem pa naj zamenja še zračni filter in preveri, kako deluje termostat. Sami poskrbite, da bo motor vedno dovolj ogret. Ogrevajte ga z vožnjo, ne na parkirišču. Vedno pospešujte le s polovičnim plinom, sproti in dovolj hitro pretikajte navzgor in nikoli ne pretiravajte s pretikanjem navzdol. Glede pedala za plin morate vedeti: prva tretjina giba ne zagotavlja dobrega izkoristka goriva, zadnja petina giba pomeni največjo porabo, vmes pa je tisto, kar je za naše razmere najugodnejše. Seveda pa zaleže tudi ugašanje motorja ob zastojih in pred semafori z daljšimi semaforskimi fazami. To je le nekaj napotkov šoferjem. Svetujemo vam, da v časopisih in revijah, ki v zadnjem času prinašajo o tej temi veliko poučnega gradiva, preberete nasvete, kako z zmanjšano količino bencina prevoziti čimveč kilometrov. S. Prigora kronično boleznijo, kriterij soudeležbe druge delovne organizacije se za 20 točk zniža (da ne bi to merilo postalo prevladujoče!), dodatni prispevek delavca pa se v celoti izpusti. Delovna doba do 2 let se oceni z 1 točko. Potrebo po spremembah in dopolnitvah prinese pogostokrat čas ali spremenjene okoliščine, včasih pa tudi spoznanje, da so rešitve, ki so včasih veljale za ustrezne na podlagi izkušenj dela in posameznih primerov, postale povsem nesprejemljive. Vsi, ki delamo na tem, se skušamo čimbolj približati tem zahtevam. Upamo, da smo uspeli. N. S. večji problem predstavljajo potniki, ki se zjutraj vozijo v Kranj. Teh je ca. 12.000, od tega 8.500 delavcev in 3.500 učencev osnovnih in srednjih šol. Dejstvo je, da po obstoječih voznih redih in s sedanjo kapaciteto avtobusov takega števila vozačev ni mogoče prepeljati, saj je postal prevoz potnikov na določenih relacijah skoraj nemogoč. Po zadnjem posvetu, kateremu so prisostvovali predstavniki večjih delovnih organizacij, šol in prevoznega podjetja Alpetour, je bilo dogovorjeno, da bo Alpetour izdelal nov program prevozov, ki naj bi se odvijal v 3 intervalih in sicer — I. interval (pričetek dela ob 6. uri zjutraj) za delavce, ki so vezani na 2 ali 3-izmensko delo, II. interval (pričetek dela ob 7. uri zjutraj) za delavce, ki so vezani na I-izmensko delo in za strokovne službe delovnih organizacij — III. interval (pričetek dela oziroma pouka ob 8. uri) za delavce upravnih služb in družbenih dejavnosti ter za učence osnovnih in srednjih šol. Z novim programom prevozov bo seveda spremenjen tudi v veliki meri vozni red avtobusov. Delovne organizacije so zadolžene, da do 17. novembra posredujejo avtobusnemu podjetju Alpetour potrebne podatke o delavcih, ki so vezani na prevoz. Nato bo sklican ponoven posvet, kjer se bo sklepalo o najboljši možni rešitvi. Ce bo z ozirom na število potnikov po predvidenih intervalih možno doseči kolikor toliko normalne razmere oz. prevoze, je predvideno, da se bo nekaterim delavcem premaknil delovni čas nekako v I. polovici meseca decembra. Prevozi na delo — premaknitev delovnega časa NAGRADNA KRIŽANKA e*.**. _ _ 1. nagrada 300dinarjev /Q |V| fj\/P M DED 2. nagrada: 225dinarjev AJ. IVV/VCIVIDtn 3. nagrada: 150 dinarjev Rešitve nam pošljite najkasneje do 15. decembra 1982 na naslov: Uredništvo Tek- stilca, Tekstilindus Kranj (nagradna križanka), lahko pa jih oddate tudi v uredniške skrinjice pri obeh vratarjih. v________________________________________________________________________________________________________________/ VAA.Mtf5rivA ZA-<»d(tA tA^i MA LlrZLjlVio ^oLEtsJ f P«AKCA ret »re-CAKJl/ vcejs- NOST «MAK./ VllCf /iofTk/tf tlJAp/CA M4ÌA T01ML- NA Poštni Ho >i A VT0*OH-VA PćKAA -J IVA voiUP. Kawat-a Porr SCAlPTUH H&fci KAI-r VAČ N/CM) PRITISK ITALIJA, tP&v - ja vice A* ST <1. ftfl/ČAH. C TA Vica Lot. JAti WJJK0LA TétLK €. i««r f>A**ICA, V ma KI A, VhflH-vjévoir /hrwi.« Cl iCAVT, D/Loz.^ J « **• MA PtuinviA ft-AZVl^ “TpPtL4 LA LAK€ A V $ C LA ócgpcic v« Šolska Tb«l-UOVA H» l«tf( l-J ubo pvojl CA P*KtA- VlufA e ui 5 vacua vo JA *«.*.» A/A «tl TA)SkOH F A i>eu STATE'S VrfLf - - A*f*A Ji Rajo cec fPA"UA K.AAJ V HJ~ MLiVtf HtVZv fttATtf* UMpUA •iCAwpir **SU*Tjé lmacb PAiroic. DpvAVG PA! 4/tf- O r/v a/ sei~6v mtAv fiktf -UOVfi c AnPen M6ÌVAUI LGTSČI fiercer PAitoIc. €>e>A. v sz )& $ *t A j VA Z.OA, P e Um a m rfv« L EVÀ&KJ, ort K a JTČPAM ZAAy Amt< *ft*>^A üatoiWM (51 ex) !)it>ztuec VI.IVf fc, utir^f VJ6- iwAlec WUI CA osé AVI ZAIHAIC ►AtA/Ai.-V» CA A Ul (U)V|- OA '"»US*./ Politik. VAAjevo *6 S Ti* *A*€?GV LCTHt pa*o*>*H a*»atab (Ul« IM« Stai* - /«A pijača Ö4A r JVtAj J, ^ei5W*w po»)oe>A AUJAŽ ti«/«A xl 5«« « k <-JuPSJ<\ «CA