St 32. V Mariboru, vtorek 19. marca. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek. četrtek in soboto, tor velja po pošti prejemata, za avstro-ogerske dežele v Mariboru s pošiljanjem na doni, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gora., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 |ol<€, za 8etrt leta 3 gold., 25 kr, a. v. — Za oznanila se plačuje od cetiiiitopne petit-vrate 6 kr. če so oznanilo onkrat tiska. 5 kr. &e so dvakrat in 4 kr. Be so tn- ali večkrat tiska. Vsakokrat ao plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — II r e d n i»t v o jo v Mariboru, v koroški ulici hiin. štev.' 220. Op_ravništyo. na ktero naj se blagovolijo, P^j|i.?^J\gjl>gpinp. reklamacijo^oznajiila. t. j. administrativne^^ F. S kaza in rir.. v koroški ulici hišn. št. 229 RaziHiščciiJc češkegra zbora. Pred uektcriini tedni je šla po ustavovernih novinah novica, da misli nemška dunajska vlada svoje stališče s tem utrditi, da bode pridobila na Češkem in na Kranjskem zopet ustavoverno večino. Ob enem se je poročalo, da dvor na to priganja, naj ustavovema stranka dejansko dokaže, da more izpolniti svoje obljube, ktere je dajala tačas, ko je rovala proti Ifobenvvartovcmu niini-sterstvu: namreč, da spravi v državni zbor zastopstva vseb dežel in da more pokazati impozantno večino za »oboj. Vendar vladni listi so kmalu potem poročali in zagotavljali, da češkega in kranjskega zbora Se ni treba razpuščati, da vlada dela korak za korakom, da se neČe prenagliti. K ljubu temu pridu na enkrat, in ustavo-vercem nenadoma razpuščenjc češkega zbora, ne pa ob enem napovedano razpuščenje kranjskega. Vse to bi dokazovalo, da je resnica, kar trde neodvisni glasovi, da je namreč ministerstvu ukazano češki deželni zbor razpustiti in se tain poskusiti. Dozdaj ministerstvo nema nobenega vspeba dokazati. Veselje nad posilno volilno postavo, ktero je dobilo, minilo je takoj, ko je hladen pomislek dotične kroge podučil, da ta pridobitev nikakor ni taka, da bi odločevala. Tudi poravnavanje s Poljaki ne more do nobenega zvršetka priti. Razumljivo je torej, da so najvišji krogi, kteriiu mora vendar že iz samokoristi nekaj biti za končno ustanovljenje stvari v Avstriji, nevoljni in nepotrpljivi postali, ter ministerstvo poslali uaČcskn v ogenj, kjer naj se določi, da-li je vredno še daljšega življenja ali ne. Ako ua Ceskem zmaga federalistična stranka, nemogoče si je misliti, kako bi to ministerstvo moglo še dalje na krmilu ostati. In v tom je baš važnost čeških volitev za celo Avstrijo ležeča. Ako zmagajo Cehi, ne bodo imeli vladni ljudje Časa uiti dovoljenja tudi kraujski zbor razpustiti. Ako pa česko velikoposestvo vsled Kollerjevega pritiska ustavoverno voli. potem se ministerstvu podaljšajo dnevi življenja, in potem je napovedano razpnščenje kranjskega zbora več nego verjetno. Volitve ua Ceskem bodo torej v prvi vrsti tudi za nas Slovence odločile, ali nam bode treba aii ne treba iti zopet ua volilui hoj. Dasiravno trdno n parno, da bodo Čehi zmagali in tako Au-ersperga podrli, vendar je dobro, da se kranjski Slovenci že zdaj pripravljajo, sosebno, da se vo-lilci za kupčijsko komoro, kteri je prvi razpust napovedan, oh pravem času spremajo za borbo. Dopisi. Iz l4.mil it i Rit. 13. sušca. Dolgo časa se je že molčalo o našem mestu, kakor da bi ga zemlja več ne nosila, ali solncc Kamničanom večne bi sijalo! Pa temu ni tako! Če tudi pri nas ni zdaj tako živahno gibanje in življenje, kakor ob času volitve, ktere se še zdaj vsak rad spominja in rad ponosno govori o vrli zmagi v Tržiču, je vendar le ziuirom lepo porazu m ljenje med inest-njaui, b k tereni u gotovo največ pripomore nase narodno središče čitalnica, kjer je vselej veselo življenje in gibanje med družabniki. Posebno nas vesele lepe igre, pri kterih smo se pred pustom večkrat razveseljevali in jih z občno zadovoljnostjo sprejeli. Sme se reči, da ravno tu je čitalnica lep korak storila, in posebno hvalevredno je, da slišimo pri igrah večidel pravilno izrekanje lepega slovenskega jezika iu le malokedaj žali uho kakova besedica kamniškega dialekta, na pr. namesto gospod „gspud". Le lepo pravilno izrekanje blaži narodni jezik, ga povzdiguje, druge navdušuje iu poduČuje, zlasti te kteri mislijo, da jim je dosti, če zuajo kranjsko špraho, vse pa. kar je pravilnega, jim diši že po ruščiui. Kakor smo več veselih večerov imeli pred pustom pri „besedah", napravila je tudi čitalnica 10. t. m. besedo v milodarni namen, čisti donesek pokloniti revnim, stradaj o čim našim bratom. Program bil je nekoliko kratek, ker bila je le vesela igra: ,,Zakonske nadloge" in potem tombola. Vsi diletaurje so umeli naloge svoje gibčno in prav dobro izvesti. Hvala posebna gre pa gospodičinama .lozeti Hafnerjevi in Marički Prohinarjevi, kteri ste se, Kakor druga pota, tudi zdaj izvrstno odlikovali; da bi se le večkrat in rade na odru pokazale! Druge gospodičiue pa, tudi prav dobre igralke, naj bi ju včasih nadomestile in se odra ne bale! Tudi gre hvala g. podpredsedniku Slabajni. ki se v resnici žrtuje, i.i g. Peeu. Bil je ta večer slabo obiskovan, kar pa niso krivi Kamničanje, ki morajo večkrat iti dan poprej na sejme : odbor bi bil naj skrbel, da pripravnejši večer odloči pri enacib nakljucbah. Hodite tedaj vrli mestnjaui domoljubi vselej, če je treba tudi kaj žrtvovati za narod. Za milodar stradajočini Vam bode bog platil. Iz CVrklliCC. 14. marca. [Izv. dop.J Ako se že kažejo vsa znamenja, da bode naš kranjski deželni zbor razpuščen, in če že blizu vidimo delavce, kteri nam kopljejo grabne in delajo nasipe, da ne bi mogli priti v trdnjavo, v kteri v težkih verigah zakovana biva naša stvar ako se podkupujejo uradniki, — zbudimo se! Vsak po tvoje naj dela. Ni čakati, tenmč pripravljeni bodimo. ,Te-Ii bi ne bilo prav, ako bi se v kratkem času sešli veljavni možje iz vsega Kranjskega v Ljubljani, da se pogovorijo o prihodnjih volitvah in kandidatih. Odbor društva ..Slovenije res vse preskrbi in nam da pred volitvijo kandidate na znanje, ali pomisliti je. da morebiti ta ali oni kraj hoče tega ali drugega zastopnika imeti. Če pogledamo na Dunaj, in vidimo kako naši poslanci preveč molče, se nehote v nas želja izbuja, dobiti ne samo poštene, temuč tudi zmožne p< slance. Kazen tega bi se pa tudi o tej priliki še druge razmere v red spravile, posebno te ali smo Mlado-ali Staroslovenci, ali Slovenci sploh, ali pa le „kraujski domačini." Iz X ti g-'*<**»*■- lTl umre. flzv. dop.J Vsa naša pozornost ohrnena je denes na dogodjaje v Pešti. Tje gledamo kakor na Črni oblak, za kte-rega še ne vemo, ali n osi v sebi strele in točo, ali pa pohleven in oživljajoči dež. Sovražno nasproti si stoječi stranki ste blizo enako močni, druga drži drugo za roge, rivate se sem ter tje pa nobena ni zmožna svojo nasprotnico podsebe spraviti, in ravno to je uzrok, da je borba tako ljuta, tako dolgotrajna. Strasti so do živega plamena razpihane, ogenj iu slama sta tik drug poleg drugega, vsa dežela razdeljena je na dva politična taborja: v enem stoje Deakovci, dnva- Listek. ToKnopijs nli 6fteiiog?*a tijn. (Spisal dr. ,1. V. JiibiČ.) Že v starodavnih časih so se prebrisane glave trudile, poleg navadne pisave ustanoviti tudi tako, r ktero bi mogoče bilo, slediti besedam tudi izurjenega govornika in jih rešiti pozabljivosti. Naj bolj nam je znano, kar so v tej stvari dovršili Grrkj in Rimljani. In res se je Rimljanom posrečilo, dobiti v tako imenovanih ,,Notao Tironianae" pisavo, ki jo zelo ustrezala gori omenjeni zadači. V posnejih časih si je marsikter učenjak in drugi suženj peresa in črnila sestavil sistemo, po kteri je /- večjo ali manjšo urnostjo pisaril; iu na Italijanskem. Franoozkein iu Augležkem so se nahajali možje, kteri s o sloveli kot ročni h i tropi sci. Tako je agležki roman opise 0 in novelist li o z - D i c k e n s, k t e r i se je iz silnega siromaštva po svojem talentu in ogromni marljivost) pribori] do enega prvih pisateljev prve in naj bolj razširjene literature ua svetu, do velicega bogatstva iu ueumerljive slave — bil nekaj časa reporter, t. j. sporočevaleo za časnike in je stenogratiral govore v angleškem parlamentu, kar prav zauimivo v svojem romanu „Ooppcrfield14 popisuje. Na vrhunec dovršenosti pa je spravil tesno-pis — tesnopis : po grški stenogratija ker skrajšana pisava potrebuje veliko manj prostora za isto stvar ko navadna — Fr. Gabelsberger v Mo-nakovem v drugem desetletji tega stoletja. Njega je prvič vodila misel, po tesnopisu zlajšati delo mnogo obloženim višjim uradnikom. Po jako obširnih študijah je dovrši 1 svojo sistemo, v ktere praktični rabi je izuril najprej samega sebe, potem pa tudi nekaj znancev iu prijateljev. Ko so se 1. 1819 sešli bavarski stanovi v Monakovcm, stopila je Gabelsbergerjeva iznajdba v javnost. — Stcnogra-firale so se namreč debate v stanovski zbornici in sicer s tako dobrim vspehoni, da je bila bodočnost nove sisteme osigurana. Podlage (Jabelsbergerjovemu tesnopisu so : "Namesto navadnih pismouk je vzel znamenja, ki so ali samo pičice, ali črtice, — ravne in skriv-ljeue. Ta znamenja se dajo jako lahko med seboj zvezati in vtapljati, tako da v zopet skrajšani obliki služi eno znamenje za več pismenk. Samoglasniki se izraznjejo večjidel po soglasni kih, kteri se v ta namer na razne načine predrugačij< , n. pr. ' deheljujcjo. prekrižujejo. ali pa nad ali pod navadno pisalno črto stavljajo. Za neke, posebno često se v govoru nahajajoče besede so postavljene za znamenje poediue črke, ki se „sigle" imenujejo, p. za besedo nichM Črka i, i. t. d. Takih skrajšanj ima sistema okolo 100; šteje pa še drugih enakih bolj kompliciranih, ki se abreviature imenujejo. Dalje se skrajšujejo prednice iu končnice iu se zanemarjajo vse one pritekline pri besedi, ki izvirajo od Bklanjave in niso za razum neobhodno potrebne« Tako se da beseda v neizmerno skrajšani obliki ua papir spraviti iu navadno je cela tesnopisna beseda krajša, nego prva njena pismouka v navadni pisavi; S temi sredstvi pa Se Gabelsbergerjev tesnopis ni pri koncu tvojih pripomočkov. V stavku so vsi členi v neki ozki zvezi, posebno pa sta subjekt iu predikat edeu od drugega odvisna in kak samo-stavnik terja svoj poseben glagol. Dalje ima v^ak 1UU tu ustavoverci, v dragem pa levičnjaki, narodnosti iu federalisti! Kake bo vse tu končalo, to vedo samo bogovi. Kakorine pa godei do-godjaje bodočnost v svojih »krivnostnih gubah nosi, nas Hrvate ne bodo nepripravljene našle. Levi«" ujake strašijo i dvema strašiloma : z Rusi in z absolutizmom. Kdor njih z Rusi straši, ta se tega strašila sam naj bolj boji; kdor njih pa z absolutizmom straši, ta si ga sam naj bolj želi. Sicer pa ti strašili i ne vedo, da ta strašila na ogerske levicujake ravno tako delujejo, kakor ru-deči barjaci na bika v španjolskoj areni. Od dozvoljene po ogerskej vladi podpore od 806.000 gold, za Dale stradajoče ljudstvo, dobila je naša vlada te dni 150.000 gold. v roke. Ta denar bodo najbrž korteši med seboj in med narod delili. Neki hote v tem zuameuje videti, da se naglim korakom bližauo razpisu saborskih volitev. Čas bi bil res že eukrat za to. Za zagrebškega velikega župana imenovan je veudar-le Koloman Mikšič. Dosedanji veliki župan Pogledifi je pa postavljen v stanje razpo-loživnosti. Kjer le more, ponameščuje Vakanovič svoje kreatore. Sedaj išče kreaturo za belovarsko veliko županjstvo. Kakor se čuje ne bo, kakor sem v svojem zadnjem dopisu poročal, Stefica Hivovič to mesto dobil, ampak neki Otto, dosedanji podžupan reške županije, iu eden naj grjih magjaruhov. Te dni je bil tudi neki agent zavarovalnice „Slovenije- v Zagrebu ponujaje ujeue akcije na kupovanje. Iz J?rtlfl>4N H>. marca. [lav. dop.] Prej ko smo mislili, je bil naš deželni zbor razpuščen. Agitacija zarad novih volitev je že dolgo na ustavo-verni iu državopravni strani silna bila iu poročal sem že, kar se je pisalo o prusko-židovsko-ustavo-veruem društvu „Chabrus", katero se je ustanovilo v namen, kupovati zemljišča federalističnih veliko-posestnikov iu tako dobiti večino glasov pri vo-litvi za Uttavoverne kandidate. Da tako društvo obstoji, je resnica. V očigled takemu postopanju ustavovercev Čehi uiso smeli uedelavui ostati iu „Narodni listyw so opominjali češke velikoposest-nike, naj drže svoja posestva v svojih rokah in naj jih sedaj v tako važui dobi ne prodajo ustavo-vercem, kajti s posestvom prodajo volilni glas in vsled tega zmago pri volitvi, zmago domovine. Dr. Ohleborad pa je vendar prodal svoje posestno in svoj glas in zato 80 ga češki listi napadali kot izdajalca. V opravičenje (?) dra. Chleborada pa naj deues povem, da je kupil dva dni po tem, ko je prejšnjo svojo graščiuo Žampah prodal, posestvo Nebozizek v Zateokem okraji od nekega ustavo-verca in dal posestvo deloma vpisati ua ime svoje žene, tako da je pomnožil glasove državopravne opozicije za enega, svoj glas pa ohranil. Sicer se vsak dau čuje in bere o kupovanji posestev na strani federalistov in ustavovercev. Naše narodne banke dajejo federalistom denar za kupovanje velikih posestev, akt> ga dotični sami ne zmorejo in piavijo, da je že precej glasov na tak način si pridobila opozicija. Da stvari za federalistično stranko uc šteje slabo, vidimo tudi iz vednega javkanja ustavoveruib listov, da je agitacija med opozicijo silna, da je na vladni strani vseh naporov treba itd. Ustavoverci pač vedo, da gre za smrt ali življenje. Ako zdaj federalistična stranka pri naših volitvah zmaga, po tem je zmagala za vselej: zmaga opozicije pri naših volitvah je po-bitje ustavovernega gospodarjenja v Avstriji za večno! Včeraj se je končal shod škofov Češke krone, ki je bil v palači praškega nadškofa kardinala kneza Schvvarzcnberga. Zbrali so se namreč cerkveni oblastniki iz dežel češke kroue, da bi se posvetovali, kako v okom priti vladnemu podkupovanju uizke duhovščine. Kakor je Grcuter v državnem zboru ustavoveiccm v obraz povedal, da bode duhovščina rajše stradala, kakor iz takih rok milodare jemala, kakor je škof v Linzu Rudigier sebi podložne duhovne svaril pred vladno pastjo, tako bodo storili vsi pošteni duhovniki in se ne bodo dali rabiti od vlade proti svojemu narodu. Menda se sme isto reči tudi o slovenskih duhovnikih. Politični razgled. V državnem zboru je 16. t. m. prišla na obravnavo terjatev vlade v znesku 500.000 gl. za pomoč nižjemu duhovenstvu. Greuter govori proti vladnemu predlogu in posebno nasprotuje izreku ministra, da se naj pri razdelitvi teh po-močkov gleda na »državljansko držanje" duhovnov. Hoče se, pravi Greuter, duhovenstvu reci: Ti si v sili; pomagamo ti, ali tvoje državljansko držanje mora tako biti, kakor je nam všeč. Govornik posebno tudi brani pravico cerkve do verskega fonda. Mavrhofcr zavrača Greu terja. Minister Stremavr očita Greuterju, da je roval proti šolskim postavam, proti ustavi, proti temeljem države (pohvala na ustavoverni levici) in razgovarja vladin predlog, kateri se koncem seje tudi sprejme. Znano je, da se bode dovolje nib 500.000 gl. kot posojilo verskemu fondu srna tralo iu da bode pomoč dobil samo tisti duhoven, ki za njo prosi. To je vlada za to napravila, da bode lahko samo „ vrednim, državljansko vladi všečno" se držečim duhovnom pomagala. Ustavni odbor državnega zbora je IG. t. m. sklenil, naj se vprašanje direktnih volitev ne deva v zvezo z gališkim poravnanjem. Težko so to ustavoverci vladi dovolili, ali niso vedeli uiti smeli kaj drugega storiti. S tem pa s Poljaki še nikakor niso edini, ker glede glavne reči, denarja, t. j. pavšaja, ki ga Galicija ima vsako leto dobiti od države, so zadnjič niso zedinili. — V tej seji je prišla tudi peticija mesta Biala na vrsto, ktera terja, naj so to mesto, ker je u I m-ško, izloči iz Galicije. Vsi Nemci so bili zato, „ker se imajo tu varovati neraško-narodni" interesi, sklenemo je bilo naposled, naj pododbor formulira, kako se ima narodnost Bialcev zavarovati. Ker je ta slučaj za las podoben uašemu zahtevanju po deljenji Štajerske, Koroške, in Goriškega, — hočemo prihodujuČ več govoriti o njem. Volitve na Češkem bodo 18. aprila za kmetske, 20. aprila za mestne okraje, 22. za veliko posestvo. V ogerskem parlamenta se ponavljajo od dne do dne prizori, kakor smo jih omenjali. Levica govori o malovaŽnlh peticijah na dolgo iu široko, tako da do konca sesije ne bode mogla volilna postava skleneua biti. S tras bu rs ki škof ni hotel na rojstni dan nemškega cesarja zanj božje službe opravljati, rekli, da bi to cerkev skruneče demonstracije prouzročilo. Francoska narodna skupščina je sprejela postavo, po kteri je delavskemu mednarodnemu društvu ,.Internationale" najostreje prepovedano na Francoskem ude ali podružnice imeti. — Vojvoda Gramont je izdal brošuro, ki dokavuje, da je P>is-mark bil tisti, ki je za vsako ceno hotel Vojno imeti. Bazne stvari. * (Kranjska komisija za svetovno razstavo) je imela 0. t. m. svojo prvo sejo. Deželni predsednik pl. Wurzbach je odprl sejo z uagovorom iu naznanil smrt uda komisije J. Pod-rekarja iu izstop uda Fid. Terpinea. Na to prebere kujez Metternieh došla pisma in tiskovine. Po predlogu dra. Costc se komisija razdeli v štiri odseke in sicer 1) odsek za rudarstvo iu plav-žarstvo, 2) za poljedelstvo, 3) za trgovstvo in obrtništvo, 4) za vednost in umetnost. Razen tega se sklene ustanovitev 5. odseka za statistične namene. Predlog dr. Coste, naj bode vsakemu udu komisije prepuščeno v ta ali oui odsek vstopiti, pa v eden odsek vstopiti je vsak nd dolžen, se sprejme in se potem vsi nazoči udje vpišejo v izvoljene odseke. Knjez Metternieh predlaga, naj so voli izvrševalen odbor obstoječ iz 12 udov; dr. Costa predlaga, naj bodo tudi načelniki odsekov udje odbora, oboje se sprejme. Luckmanu predlaga, naj oni udje komisije, katerim osebne razmere vstop v izvrševalni odbor nemogoč delajo, to precej naznanijo. Predlog se sprejme. Na to predlaga dr. Costa, naj se oni gospodje, kateri so se k temu pripravljene izrekli, smatrajo za voljene v izvršilni odbor; predlog se sprejme iu v izvršilui odbor so torej voljeni gg. Triuker, baron Zois, Dcž-mau, baron Apfaltrern, dr. Costa, GloboČuik, vitez jezik mnogoterih rekov, prislovio i. t d. Vse to | da navod, da se v tesuopisu, kadar je posebno hitre pisave treba, uektere besede v stavku ne iz-razujejo tako, kakor navadno, ampak še v bolj skrajšani obliki, primerni že omenjenim siglom. Da, v dalujem napredku izpušča izurjeu stenograf tudi cele besede, ktere se pri prebranji pisanja lahko zopet nadomestujejo, n. pr. čleuove, predloge, veznike itd. Tako se da skrajšavauje v Gabelsbergerjevi sistemi skrajno daleč raztegniti iu ravno zarad tega ustreza ta sistema vsakemu zahtevanju, rabi za osebne potrebe, za korespondence, pri zapi-savanji šolskih predlaganj, pridig, pa tudi najhujših debat v razburjenih očitnih zborih. Gabelsbergcr je izdal sam veliko knjigo o svoji sistemi, ktera je še sedaj pravo sveto pismo za njegove naslednike in ktero študira vsak, kdor se hoče temeljito sezuauiti s tem neprecenljivim umotvorom. Saj je pri vsaki vedi k temeljitemu znanju neobhodno potrebno, se sezna niti z njenim rojstvom, razvitkom in z njeno zgo dovino. Za razširjanje Gabelsbergerjeve stenografije se je pobrinila bavarska vlada, največ pa so storila razna društva, ktera so časoma nastala. Posebno važno je društvo v Monakovcm, potem kr. saksonski steuograh'Čni zavod v Draždanah, društvo v Beču in tirolsko st. društvo, ktero sedaj šteje 560 udov. Vsa večja društva izdajajo tudi Časopise, dunajsko društvo celo časopis tiskan s Črkami ktere se ravno tako stavijo in rabijo ko druge tiskarske pismenke. Posebno odkar je v novejših časih oživel parlamentarizem, je prišla stenografija do velike veljave iu je jako razširjena med omikanim ob-čiustvom. Največ se peča se ve da ž njo učeča se mladina, kteri je tesnopis zares tudi posebno potreben iu koristen. Mimogrede omenimo misel nekterih pedagogov, kteri so trdili, da je tesnopis škodljiv duševnemu razvitku mladeži, posebno pa spominu, jter si učenec vse besede učiteljeve zabilježi in mu torej ni treba tako pazljivo poslušati, ampak samo pisati in so doma napisanega na pamet naučiti. Tudi se pri tem gleda samo na pisanje in duh ne spremlja učiteljevega razlaganja s potrebno pazljivostjo. Da temu ni tako, kažejo muogostranske izkustva in pisatelj teh vrst more sam nasprotno trditi. On se je naučil tesiiopisa od našega izvrstnega profesorja g. Lipcža na mariborski gimnaziji in je bil v petem razredu že izurjen hitropisec. Pri zapisovanji predlaganj o zgodovini, o nemškem jeziku itd. nije imel uika-kega telesnega truda, torej je lahko neumorno pazil na učiteljeve besede in si je zapisoval samo jedro njihovo, ne pa dodatkov, ki so samo gladili in lepšali govor. Taki spisi so bili kaj prijetno gradivo za domač uk iu so odstranili potrebo, drage knjige kupovati. V celi svoji važnosti pa se pokaže znanje tesnopisa na vseučilišči in tesnopisci si prihraujujejo neizmerno veliko časa in truda, posebno pa tudi denarjev za knjige. Pa tudi pri zasebnih študijah je tesnopis koristen, ker olajšuje izpise in zaznamovanja iz knjig, ktere imamo le začasno v rokah. Pravo polje za tesnopis pa je javno življenje s svojimi raznimi zbori, posebno pa deželne iu državne zbornice in res ni nobene take zbornice, ktera bi ne imela tcsnoplscev najetih. (Konec prih.) Gutinannsthal, P. Kozler, grof Lanthieri, knjez Metternieh. Murnik. Samassa in Šolar. Izvršilnemu odboru se dovoli, v obrtniških mestih dopisnike postaviti in zarad udeleževanja pri razstavi oklice po deželi razposlati. * („Laibacher Tagblatt") hoče v svojem listu od zadnje sobote pokazati, kako krivičen je naš članek ..Minister Ghliimcckv in Slo-veuci", to pa hoče storiti s tem. da prinaša, ka kur pravi, besede, katere je minister govoril o otvorenji vinogradniške šole v Mariboru. „Tag-blatt" pa ne prinaša besedi, kakor jih je minister poljedelstva res govoril, temveč tako spremenjene, kakor so rTagblattu" prav. Ne brodimo radi po blatu, za to naj ta opazka našim bralcem zadostuje. * (Darovana gasil niča.) Dunajski to-voruičar za slamnike F. Harak je občini Domžale blizu Mengeša na Kranjskem, kjer mnogo ljudi zanj slamnike dela, lepo gasilnico daroval. Občani so z veseljem iu hvaležnostjo sprejeli stroj, ki jim bode pomagal, kadar bi ogenj občiui žugal. * (Izkušnje z a 1 j u d s k e in meščanske sole) v Gradcu se začno 15. aprila. Dotični se imajo oglasiti do 10. aprila. Taksa pr. 10 gld. je pri deželni glavni kasi vložiti. Tisti, ki se žele izkušnji podvreči, naj se oglasijo 15. aprila ob 8 v c. kr. učiteljskem izobraževališči v Mariboru (burg-gasse) z dokazilom plačane takse. (Narodna založnica na Koroškem.) „Soči" se iz Ljubljane piše, da bodo narodnjaki v Ziljski Bistrici, ujini na čelu gospod F e r d o Vi g e le, posestnik, ustanovili narodno založnico v Ziljski Bistrici. Gosp. Ferdo Vigele je stopil v dogovor z. g. dr. Vošujakom zarad te stvari iu gre upati, da se namera Ziljskih narodnjakov kmalu uresniči. * (Podu8ni govori o kmetovalstvu,) katero daje g. prof. Povše v Gorici, zbira ob nedeljah vedno več poslušalcev. Kakor „Soča" poroča, bilo je pri zadnjem govoru blizo 250 poslušalcev nazočih. po večjem kmetov, nekoliko pa tudi iz drugih stanu. * (Roparji) so privreli pred kratkim v stanovanje vincarja Gašparja Robiča blizu Maribora, mu s sekirami, gnojnimi vilami in samokresi protili, na to ni u vse imetje vzeli iu pobegnili. Sodnija zločince išče. "(Pravda zarad dvoboja.) 10. t. m. sta stala dva slušatelja prava na graški univerzi pred sodiščem, ker sta ua iz barbaričuih časov podedovani način, p* dvoboji hotela rešiti zaseben prepir. Stud. juris Holzmeister je pozval svojega kolego grofa Pae.3 na dvoboj iu ga v njem nevarno na roki ranil. Bil jo za to obsojen ua 6 mesecev ječe, grof Paee ua 14 dni in sckuudauta Studenta Pirkumver iu Drasch vsak na 8 dni ječe. * (Prošnja jugoslovanskim skladateljem.) Hrvatsko pevsko društvo „Kolo" javlja oglas, iz katerega posuemljemo sledeče : „U interesu ljepšega razvitka narodne pjesme i muzike moli pjevačko družtvo „Kolo" sve hrvatsko-srbske i slovenske skladatelje, da mu izvole što više poslati svojih izvornih komadah, spretnih za pjevanje u zboru ali za solo : a ono če je ne samo pjevati samo n koncertih i zabavah svojih, nego — bude li to dotičuoj gospodi skladateljem milo — i drugim našim pjevačkim družrvam v istu svrhu priobčivati, pače — u koliko se bude dalo — i tiskom širiti cielom domovinom. Ovako radeć misli „Kolo" da će najlaglje upoznati narod naš s umotvori njegovih unijetuikah, sve dalje krčiti put i utirati stazu narodnoj pjesmi i one sfere, do kojih ona do danas, zbog koje kakovih razlegali nije mogla prodrieti: na ovaj način pripomoći će ono ponješto, da se u nas stvori i podigue muzika na temelju narodnom osnovana. Svaki poslani komad družtvo će se najvećom zahvaluošćn primiti, stavljenim možda uvjetom po mogučuosti zadovoljiti.'' * (Češki kmetje) pošiljajo deputacije k velikoposestnikoin v svojih krajih in prosijo graš čake, naj volijo pri bodoči volitvi za češki deželni zbor federalistične kandidate. Piše se, da so bili od nekaterih velikoposestuikov uslišani. Slovenski kmetje, posnemajte svoje severne brate, kadar bodeno* zopet volili! * (P o d z em el j s k a železnica na Dunaj i.) Znano je, da London že ima železnice, katere pod zemljo posamezne dele mesta vežejo. Pred kratkim je nek Amerikance pri dunajski mestni oblasti prašal . ali bi se tudi v glavnem mestu naše države podzemeljska železnica napraviti dala. Reklo se mu je, da hode to težko šlo, pa Amerikance se ni dal podučiti in je dejal, da bode vladi predložil projekt za podzemeljsko železnico na Dunaji. * (T iskalni e o za bankovce) so izkopali pri kopanji temelja za poslopje, v katerem bode svetovna razstava na Dunaji. Tiskalnica je uarejena za desetake stare veljave („srebra") in je iz leta 1814. * (Rusko trgovstvo) se kljubu visokim uvozninam vedno povišuje, kar že kaže vedno množenje dohodkov za uvozne trgovinske reči. K temu napredku trgovstva v Rusiji pa so posebno nove železnice pomogle. Uvoznimi je Rusiji nesla leta 1808 37,051.094 rubljev, I. 1809 40,208.540 rubi., 1. 1870 40,570.707 rubi., 1. 1871 47,558.157 rubl. Železnice izvažajo vedno več žita iz Rusije; za to pa dohaja mnogo denarjev v državo in kupna moč Rusijo vedno raste. 0 svetovni razstavi smo od dotičnih odborov naprošeni, razglasiti sledeče pozive: Poziv k udeležbi svetne razstave na Dunaji leta 1873." Od nekaj časa in od mnogoterih strani iz srožena misel, naj se napravi na Dunaji mednarodna (internacionalna) razstava, se uresniči leta 1873 in bode gotovo novo dobo napredka in raz vitka monarhije napravila. Da se to podvzetje izvrši, se je ustanovila na Dunaji cesarska komisija in v kronoviuah razstavne komisije. Razstavna komisija v Gradci je začela svoje delovanje, ki se raz steza na okraj kupčijske zbor uice graške t. j. srednjo in spodnjo Štajersko (razun pridelovanja vina). V posebnem naznanilu se naznanijo razstav ljavcem vse določbe, ki se nanašajo na javljenje (zglaševanjc) iu pošiljanje k razstavi, kakor tudi dan, od kterega počeuši se more zglašati pri ko misiji. Najprej seveda se obrača do obrtnikov, kme tovavcev, rudarjev in gozdnarjev, zastopnikov umetnije in znanosti ter jih poživlja, naj se mnogo brojno udeležijo mednarodne razstave ua Dunaji in naj se zlo zlo trudijo, da bo kolikor mogoče dostojno pošiljanje. Kakor ne dvomimo, da se komisiji v Ljub nem iu Mariboru pridružite našemu prizadevanju skupnega delovanja, se tudi resno nadejamo, da se nam bo potem posrečilo, Štajerskemu zagotoviti na razstavi tisto častno mesto, ktero mu pristoja ker se z mnogoterim bogastvom prirodovine neua vadno odlikuje, ker se po hitrem razvitku obrtnijc po stališči zuanosti in uka obdrži na vzvišenem mestu, in ker ni nigdar zaostalo, kadar je šlo za to, da se izvrši in povspešujc kak vzvišen namen Razstava leta 1870 v Gradci nam je priprav ljavna šola za svetno razstavo; takrat smo preu darjali stališče naše ohrtnije v razmeri sosednjih dežel; zdaj pa moramo nabrane izskušnje porabiti Ako je dežela pri tej razstavi pokazala, kaj ji je mogoče storiti, se ji ni nigdar truda in dela bati, kadar gre za to, da se na eni strani slav in Čast Avstrije v mirnem boji s tujimi deželami pospešuje, na drugi strani pa se ona sveti kot biser v kroni občne domovine. Mi ne dvomimo, da ne bi dežela, okraj, ob čina, da ne hi kupčijska in obrtnijska zbornica kmetijsko društvo, da ne bi vse poklicane skup ščine in društva, vsi obrtniki in kmetovavci, zastop niki umetnije in znanosti in domačega časopisja našega prizadetja in namena cenili in podpirali; kajti le takrat bomo imeli vspeh, kteri nas bo vra-ijoče se od dunajske svetne razstave opravičil vsklikniti: „Ponos nam je, da smo Avstrijauci t-V Gradci, 7. marca 1872. Izvrševalni odbor razstavne komisije graške: Kllbeek, predsednik: Kciscrfeld, Neupauer, Obcr-ranzmever . podpredsedniki: Ahvcns ; Attems; Conrad; Fontane: GeutebrUck ; Lever; Močnik; Poscbl j Ricckh ; Schmirgev; Scholz : Schvvarz; NVilltclin: Kircblelmer, stalni poročevalec. Poziv za ustanovljenje fonda za razstavno komisijo v Gradci". Oziraje se na poziv od 7. tega meseca zarad mnogobrojne udeležitve na svetni razstavi dunaj-ki leta 1873, obračamo se na skušeno radodar-uost Štajercev, ta občekoristen namen tudi z denarji podpirati. Komisija je namreč sklenila ustanoviti fond, da bi imelo Štajersko od mednarodne razstave tauoviteu dobiček. Ta namen mislimo doseči, ako priskrbimo sredstva, s katerimi se učiteljem, delavcem, delovodjem in kmetovavcem pripomaga, da obiščejo razstavo, in z rečmi za izgled ali obrazek pripravnimi, ktere se svoje dni za ljudske, strokovne in obrtuijške šole na razstavi nakupijo, pospešuje obrtnijski razvitek iu žlahtjenjc okusa pri tistih, ki niso mogli sami razstave obiskati in študirati. Dalje je ta fond namenjen za podpiranje skupnih razstav in plačevanje stroškov, ki sploh nastanejo komisiji. Dobro se spominjamo, da se je v deželi ob razstavi leta 1870 v Gradci prav veliko prinašao; pa zdaj velja še veči namen doseči in tu ne sme in ne bode Štajersko zaostalo. Obračamo se s to prošnjo do vseh obrtnikov iu kmetovavcev okraja kupčijske zbornice graške, kakor sploh do vseh, ki hočejo podpirati zastopstvo Štajerskega na dunajski svetni razstavi: spominjamo pa posebno na to, da je zastopstvo vinskih pridelkov odkazano mariborski komisiji, in da je za okraj gornjo-štajerske kupčijske zbornice določena komisija v Ljubnem. Subskripcijo (tudi za mesečne prineske) in pošiljatve naj se pošiljajo v pisarnico razstavne komisije v Gradci (Burg 2. Stock), tukajšnjim trem hranilnicam, potem kreditni in eskomptni banki, kakor dotičnim okrajnim glavarstvom, okrajnim zastopom in mestnemu uradu v Mariboru in Celji, ktero prosimo, naj prejemljcjo, kar se pošlje. Zapisniki plačanih denarjev se bodo razglašali. V Gradci, 9, marca 1872. Izvrševalni odbor razstavne komisije graške: Kubeck, predsednik j Kaiserfeld, Neupauer, Ober-ranzmeyer, 'podpredsedniki; Fontane, Močnik, Schmirgcr, GeutebrUck, Peschl, Scholz, Schvvarz, Lever, Ricckh, Wilhelm. Kirchlehner, stalni poročevalec. (Konec prik.) Za stradajoče slovenske brate na Kranjskem je dalje „Slovenskemu Narodu" došlo: gld. kr. Prenesek iz št. 31 „Slov. Nar." . . .382 00 Čitalnica v Kamniku je darovala čisti donesek od „besedc" 10. t. m. . . 34 24 Fara Rove pri Kamniku......11 10 Po gosp. Janezu Krst. Knnej, kaplanu v Novicerkvi smo prijeli 7 gld., darovali so: Gosp. Franc Juvančič, dekan pri Novicerkvi .......... „ Karol Gajšek, župnik na Dobrni „ Janez Vraz, kaplan na Dobrni . „ Janez Kunej, kaplan pri Novicerkvi Skupaj . 434 94 Administracija „S1. Naroda". Popravek. Po zmoti našega metteur-en-pa-ges-a je v zadnjem pozno v noči zgotavljencm listu prišlo poročilo o razpustu deželnoga zbora Češkega na konec dopisa iz Zagreba namestu na prvo mesto „pol. razgleda". Ravno tako je v mnogih eksemplarih izpadla iz mašine druga vrsta uredniške opombe v listku: rda ne bi akcije v nenarodne roke prišle; kar je potrebno". Dunajska borsa iS. marca. Enotui drž. do% v bankovcih H Kiti. K5 k r lHiH) »lrž, posojilo..... 102 „ 75 „ Akcijo ii:iroilno banke . . 8 ■ 40 „ Enotni ilrl dolff v srebrn , . 70 „ 50 „ Kivilitnn ;»k(ijo...... ;$4(i „ — „ « ■ 71 „ 107 „ 10 , •r' » 23 - Epilepticni krč (božjast) zdravi pismeno z zdravilom, ki jo žo več ko sto ljudem pomagalo A. Witt, (iiO—->7) Liucleu-Strasse 18, Borlin. Kovane umilno preiskav;mc *iccii»»atitf totftioglate obliko: Nositeljna moč 1 2 ;l 10 15 cent. ('ena. rid, m 21 Nositrljiiu muc i 2<> gfi Ona, irbi.: 30 35 40 45 '>■<. 5<> cent. 4 10 20 80 fttt, 1J 70 15 is SO fnt. 70 80 «.»0 100 HO. Nositeljna MOŽ i 1 -('■na, £ld.: Tt Ti 7.50 Nositeljna moć i 4() 50 60 Cena, gM.l 21» i»D i»5 27.50 3oT70 200 *J;J0 3U0 350. tlotttlH- Vftfff t Nositeljna mog: 50 00 70 80 100 cent. Cena, gld.: Ji50 4(K> 450 50O frtX^ Nusitoljna moč: 120 150 2(K) 300 cent. Cena, gld.: 600 650 750 900. 1» JI 11»tiiii.T A < Ollip.. fabrikauti □ JPaiJc v»e sorte #f vage i št itlegi 34t* Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje nstreže precej*: ai—77) vag in utegov. Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. Spodobno podpisana naznanjata čestitomu občinstvu, da sta se ravnokar vrnila iz Dunaja z novim blagom. Posrečilo se jima je, akoravno se je manufakturno blago za 15 do 20 % podražilo, pogoditi tako ceno za blago, da jima bode mogoče kupce po stari ceni z novim blagom posluževati. Blagovoljnemu obiskovanju sc tedaj priporočata I brata lioeeli, Ljubljana, glavni trg. Preti alc|»ar*tvoin *c svari! Mod mnogimi naznanili speeiji-liin M "rr so mnrslktera s hIIiiIiii hrupom na tira Iti merijo odlno im to. .Im bi prebivalci v provincijali v zaiijke ili. Pa naj m> vsak van piti uro. it' proiiajaluc ne more zadosti Kuraiuije dati. ,Ihji ure, ki sc pri mini kuplju, . kakor »o poljubi, ali vzamem nazaj, ali pa zamenjam, dokaz najstrože Holldnosti. I te roga veta ,.'nn ku- gld. so Izvrstno reguliran« uro, kterc prodajani s pismenim i/.kazoin dveletne (riiriiiictjr ; nno »c zato tako dulipr kup dajejo, da 1)1 »e lili mnojro jemalo. Najiorcj nobeden ne zninmli milož,-nosli iu naj si pripravi reč za vsako fiiSo koristno in nepogrešljivo. Za vse ure sc garantira, kakor pri nrarju. 1 zelo ređga ura, z lepo okinruno ploščo in emalliranim kazalom 1 ra>no taka z emajlirano porcelanasto ploičo..... l tiste sorte z naredbo da bije......... Vsnka z hudilrt'in *.'0 kr. ver. 1 ura, velike oblike, lepo opravljena, s poivi-lanasto ploiro I taka nno olepšana, bogato ukiiičaiia, z naredbo, da bije..... 1 tira s pretino mulanim prcdiiini delom In prav pozlačenim okvirom ali 7. tlniuii švicarskimi slikarijami, ktera bije . ....... Ure za salon iz bronu s steklenim povesnlkom in » italeem, zelo Bedna t ura naivece sorte....... 1 urn, dobro konstruirana, angleška, za pote, ■ budilcem zvezana! kteri gotovo nu pusti spati, velja i vlagaliMem.......... Dobro regulirane svilarske žepne ure z dveletno garancijo, prav Sedeti fklOtl z lepo veiillco m. novega zlata, vred.......... Prav kino za vsak salon so sloveče dunajske ure s pcrpendikeljem, grejo H dni in so v krasni HO- iloljil omari zaprte, ena, kl ne bije gld. lfl, ću bUe gbl. S.HO do srbi. jrM. gbl. gld. cM. gld. srld. gld. 1,90, n, i;, m do 0,80, I JO l.GO 8,(10 :i.20 4..M" 7, 8 i'.tiO Angleške ure za žep,, fl prerlnim kolesjem i/, nikeljna gredo natanko, garantira sc za Ji let, da bodo prav ile. To so nartiulj zanesljive ure, kar sc jili je ilo sedaj naredilo. 1 eilindcr-krononieter ura . . ^Id. 1 ravno tuka v ognji po7.hic.cna . gld. > n n s Uri. talnjih steklom uld. 1 n n pozlaćena . , . -|,| tn r> ■ dvojnim plaiSl IU, Baronet ...... tcid. 1 ravno tj.La potlačena . . . uid, Aini'iikanske dvojne are I dvojnim kolesjem. Te mi prej gld. 40 ve* liale, zdaj le .... |8.— Sidcrne dre, krasno napravljene, s krlatalnlm steklom , Vsakovrstne ure, tudi to.io 10.50 u.— i:t.r.o 1 t., u Angleške uinelui; ure s posebno tlnim inuiliio izpeljanim tiligraiiovim kolesjem...... 1 remuiiioar brez ključa I „ nartinejša sorta . i k z d vojnokrii talnim steklom, tako da se kolesJO vidi, ii: Je tudi ura zaprOi 1 taka, s prclinim sidrom . . Ure za goape, lino in elegantne PO......gld. gld. B'ld. gld. gld. 211.— U.50 11.— 10.60 i;i.r.ti gbl. 10 take, kterc cenejše, ko pri vsakem drugem. Dobro regnllmna solneua ura h kompasom, zu v fep, p<» kteri se lahko vsaka druga uravna, iS, 16, 18 tu niso imenovane, se prodajajo velja samo 85 kr. Urne verižice iz tafiui-zLUit«*, (4fl—8) najnovejšega kraatinja fasoua, ktere ne stoje v nobenem načinu zu verižicami Iz pravega alata, ker so po fiisunu nrc kimljivo ponarejeno in zlato barvo vedno ofadrlO. I kratka po 70, no kr., gbl. 1 »0 ln gld. t.:,0. 1 „ pretino izjieljana gl. l.;.o. 1,1*50 in M. i dulga verlltea za okolo vratu. beneSanaka, gld. l.HO in uld. L'. 1 ravno tuka, preiiiie izpeljave po gl. 2.r.0, »..10. prav srebrna, ISlotna verizlea, /larrnu ^ld. B.60, 4. v og*njl po- 1 prava. l:dotna veri; iea, ihdgii, zu okoli vratu, po gld. 5..'>0, 6..'i0. Medaljoni najlepše vrste po 50, HO kr., gld. 1, IJ0. - Medaljoni i/. tSlotnega arebra po KldiS5€ _gid. :'■. - 1 zve/., k urnili nave/kov s ii različnimi di igotiilaml, velja It) 60 kr. To w«> Kanin iia « «litio ilolil v novem ve I IU ti ti kraso-bazara A. Friedmana na Dunaji, Praterstrasse, 26 uavstric, Karolovega gledišča. H. S. MIHELAČ, dozdaj knjigovez v Rad olj ci, preselil se jev l<|lll»\ffllllO. kjer ima v židovski ulici svojo delavnico, ter se priporoča slavnemu občinstvu obetajoč pošteno, i hitro in ceno postrežbo. (46—G) Ravno tu dobi izurjen knjigovezarski pomočnik pod prav dobrimi pogoji precej službo. • pn« PQ 35 3 S p 9 a S B s«! 11 ._ ee p = gl m rs rt *s —- E -© ^ rt © S n-o •r « © s: >«o tp — rt J M>p7S MJ O oj « "S1 S s (f a p rt a p -° — g i »i P 5p B > e S a t/. Hjl — a- n 1? j: I i 2T n t < e E = .2 - 9 a - 3 J * 1 o > o a !2J K > T «. • o. n '-><£«« M. -Ž IS llMf r ^ c j« c a, —T . ts a. '* S " ; t, g. _ C — s — Ig«««' 11 e i ž j i =: iS a> E c im rt n rt e t c B • Bi 3 s •i* t* v N i* e a s s S g •z a t X i* e I s o & N S s '- S .2, ^ ' i |3 I|M I 11 'H--! r* uf milili tj .5-2 Bij 1» —. s 1 i u c •- 3 . £ it r.« — ■g c " n c s e:— ,5i -t t — J* ~ m S * -S _• - — C C = J< b rf ■ £ I r r": B 9 ■ H^Ž 'i ■ j: Ji -c ;jts 1 ^ '■£ ; •-. ^ - Ti "'".i u. f^f*«I '3 — s E — r- -5 - S I = z.% zim © ti S s :£ 1 a g iT-* ■ - r E 'ti -* C p« • • " u ■*! - 1) Z - - * a** - -4-1 t" C «s i I i i" £ \M f .9 9 ijs.5 sili ?| IS* J r' 5 ^ '"* «" 3 2* c .i - 53 kE~i= > i s It t. rt -© JI ' . ' rt V — S ■ - ■* i ~il 1 c — Sj - ji ti-- 4 — - '• = \t r c « = e i ti > e c Ji ■č - a $ J |M a — a5 I *j S -• ^ I ^ .11 -' i ?. _7 N I * 2 C E k Id i , s — g. «8 •r © oc fc o a II'! ■s. i< rt i e M - c S ** S * BI O i i O T 1 lzdatelj in odgovorni urednik Martin J e 1 o vš e k. Tiskar: F. S k a za in drugi.