DAMSKE kulturno -politično glasilo patHifate m Mnsiu ias Srajce, hlačke, lepih prilagojenih oblik in najboljše kakovosti samo S 40.50 Sriinet Celovec-Klagenfurt, Burggasse svetovnih in domačih dogodkov 3. leto / številka 6 V Celovcu, dne 7. februarja 1951 Kitajska odklanja razgovore Cena 55 grošev Ko je Glavna skupščina združenih narodov obsodila komunistično Kitajsko zaradi napada na Koreji, je bil vzpostavljen poseben odbor, ki naj bi poizkušal najti z razgovori s predstavniki komunistične Kitajske možnost za mirno poravnavo korejskega spora. Ko so bili povabljeni kitajski zastopniki k tem razgovorom, so vsako udeležbo odklonili. Kitajski zunanji minister Ču En Lai pa je poslal Združenim narodom brzojav. v katerem obdolžuje Politični odbor združenih narodov, da je verno orodje Amerikancev. Kitajska se tudi ne bo udeležila razgovorov v Političnem odboru, ko bodo obravnavali sovjetsko obtožbo, da so Združene države napadle Kitajsko. Tudi indijski zastopnik sir Bengal Rau je odklonil sodelovanje v odboru Združenih narodov, ki naj posreduje pri rešitvi korejskega spora. Indijski ministrski predsednik Shri Nehru je na seji kongresne stranke in- Nevarne pomlad V jugoslovanskih vladnih krogih se bojijo, da ne bi kominformistični sosedje Jugoslavije pričeli v spmladi z napadom na Jugoslavijo. Da bi odvrnili to nevarnost, se raz-govarjajo zastopniki Jugoslavije z vladami Združenih držav, Velike Britanije in Francije, kakšno pomoč more pričakovati Jugoslavija v slučaju napada. Združene države bi želele imeti čim bolj močno in edino vojsko na Balkanu^, ki naj bi obsegala jugoslovanske, grške in turške čete in ki bi mogla za- Odgovor Sovjetske zveie V noči od nedelje na ponedeljek je izročil sovjetski zunanji minister Andrej Višinski poslanikom Velike Britanije, Združenih držav in Francije v Moskvi odgovor sovjetske vlade na noto zapadnih velesil zaradi sklicanja konference štirih velesil, ki naj bi reševala vsa sporna mednarodna vprašanja. Besedilo sovjetskega odgovora še ni znano, vendar pa splošno Sodijo, da pristaja Sovjetska zveza na predlog zapadnih velesil, naj bi bila najpreje sklicana predkonferenca namestnikov zunanjih ministrov, ki naj bi določili dnevni red. Razen tega pristaja ver- Ameriška pomoč liiijoslaiiji dijskega parlamenta izjavil, da je obsodba Kitajske na Glavni skupščini združenih narodov poslabšala položaj in da Indija vsaj začasno ne misli več posredovati. Zastopnik kitajskega ministrskega predsednika je pozval ,,korejske prostovoljce”, naj se borijo naprej, dokler ne bodo ameriških imperialistov vrgli z zadnjega oporišča korejskega polotoka. PRED SOEULOM Na Koreji čete Združenih narodov napredujejo polagoma proti severu in so oklopni oddelki že prodrli v predmestje mesta Soeula, glavnega mesta Južne Koreje. Odpor kitajskih čet je razmeroma slab, le na srednjem odseku korejskega bojišča so poskušale komunistične edinice s protinapadi pridobiti izgubljeno ozemlje, kar pa se jim ni posrečilo. vrniti vse morebtine napade komin-formskih držav na Jugoslavijo. SOVJETSKI „MIR ‘ IN TITO Tito, ki je gotovo lahko v Sovjetski zvezi in zunaj nje proučeval komunistično doktrino, je v jugoslovanskem parlamentu takole opisal mir po sovjetskem pojmovanju: ,,Pod mirom razumejo Sovjeti sledeče: .Stoj in ne premakni se! čakaj, dokler te ne bomo požrli'. Če kdo s tem ni zadovoljen ali se pa proti temu upre, pa ga označijo za napadalca in kot nevarnost za Sovjetsko zvezo”. jetno sovjetska zveza tudi na predlog zapadnih velesil, naj bi bila konferenca v Parizu. UBEŽNI MINISTER Po smrti češkoslovaškega zunanjega ministra Jana Masaryka je postal zunanji minister dr. Vladimir Clementis. Ta je sicer bil član komunistične stranke, toda ne dosti zanesljiv in je moral zato odstopiti. Pred dnevi je izginil dr. Clementis iz Prage in iz Bavarske prihaja sedaj vest, da se mu je posrečilo zbežati na ameriško področje Za-padne Nemčije. Jugoslavija in Avstrija Nara,vno stanje je, da živijo sosedje v dobrih ali celo v prijateljskih odnosih. Slabi in sovražni odnosi ne prinašajo dobička ne enemu in ne drugemu. Zato že zdrava pamet, še posebej pa ideali človečanstva zahtevajo, da postanejo sosedje prijatelji. Z veseljem smo koroški Slovenci pozdravili razvoj dogodkov v zadnjem času, ko so se začeli odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo zboljševati in sta končno obe vladi sklenili, da vzpostavita redne diplomatske zveze. Pri ureditvi teh zvez ni važno, kakšen režim vlada tu ali tam. Predvsem je važno, da zbližanje in boljši odnosi med obema državama privedejo do olajšav v obmejnem prometu, do globljega sodelovanja v gospodarskem in 'kulturnem oziru. Koroški Slovenci smo del naroda, ki živi na obeh straneh Karavank in mu je tako že po usodi določena posredovalna vloga med obema državama. Posledice sovražnega razmerja med sosedi smo ravno koroški Slovenci najbolj trpko preizkusili. Saj sm0 morali doživljati, da se je ošaben in nestrpen nemški šovinizem zajedal v naše narodno telo in nam tako na naši zemlji jemal prostor na soncu. Zato ni čudno, da smo postali v zadnjih desetletjih že skoraj nedostopni za vse številne obljube, ki nam venomer obetajo „vse pravice", ki pa jih doslej za nas od nikoder ni bilo. V tej zvezi tudi vse izjave o dobrem sosedstvu, ki nam bi moralo prinesti „pravico“, sprejemamo z upravičenim nezaupanjem. Kljub vsemu temu pa smo prepričani, da je naša dolžnost za dosego dobre stvari zastaviti vse svoje sile. Zato bo tudi vse naše delo veljalo dosegi zgoraj navedenih ciljev. Že vedno smo zastopali politično linijo, ki stremi za spravo in pomirjenjem v deželi in to čisto jasno na podlagi enakopravnosti obeh narodov. Ko smo postavili zahteve in nakazali poti, ki vodijo k enakopravnosti, so nas eni označili kot iredentiste in ,,Un-ruhestifterje”, drugi pa so nam očitali narodno izdajstvo, češ da se odrekamo pripadnosti k slovenskemu narodu. Vse to pa nas ne odvrača od edino prave poti in danes z zadoščenjem ugotavljamo, da sta se za isto pot sprave in dobrega sosedstva odločili tudi obe vladi. Upamo pa, da bo ta duh sprave in dobrega sosedstva pre-nešen iz krogov vladnih predstavnikov tudi v naše koroške razmere. Gotovo je pravilno mnenje, da bi merodajni največ svoji deželi dali, če bi se tudi z dejanji odločili za pot, ki vodi k pravemu enakopravnemu sožitju. Vsi dogovori med državami bodo vodili do pravega uspeha le, če bodo zgrajeni na podlagi odkritega hotenja prizadetih narodov. Le tako hotenje bo rodilo tudi dejanja, ki narode medsebojno povezuje in zbližuje. Ravno pri nas Slovencih pomenijo taki stiki pravi kažipot v razvoju odnosov do soseda. Če so take misli vodile merodajne zastopnike obeh vlad pri pogajanjih, potem njihovo delo ne bo zaman. V tem smislu pozdravljamo dobro sosedstvo med Jugoslavijo in Avstrijo. Kakor smo že enkrat zapisali, je minul čas ..mostobranov". Danes je treba graditi ter popravljati mostove med sosedi. In ravno tako zvano „koroško vprašanje" je tak most, ki je zelo potreben popravila. Amerika je nudila Jugoslaviji izdatno pomoč na prehrani. Tanjug je 29. januarja objavil tudi podrobne številke o tej pomoči, ki jih v naslednjem prinašamo. Amerika je stavila na razpolago 69,4^ milijone dolarjev za nakup 600 tisoč ton živil. Do konca januarja je Jugoslavija*že dobila 95.808 ton raznih živil. Po tem načrtu so vpoštevane vse jugoslovanske potrebe razen na polju masti in sladkorju. Jugoslavija bi potrebovala 40.000 ton masti, ameriški program pa predvideva le 20.000 t0n. podobno je pri sladkorju. Po vseh dogovorih, ki jih je Jugoslavija sklenila z Ameriko in Anglijo, ostane še precejšen primanjkljaj na polju masti in sladkorja. Tudi precejšnje množine semen bo morala Jugoslavija uvoziti. Dobava živil je po dogovorih predvidena pretežno za april in prvo polovico majnika, verjetno pa bodo morali dobavo teh živil izdatno pospešiti. V obliki „Care“ paketov bo Amerika dobavila Jugoslaviji brezplačnih živil v višini vrednosti 35 milijonov dolarjev. BELGIJA PROTI KOMUNISTOM Belgijsk avlada je izdala odlok, po katerem je prepovedano javnim nameščencem Članstvo pri komunistični stranki. Vlada utemeljuje ta odlok s tem, da dobiva komunistična stranka naročilo za svoje delo od tujezemske sile. KRATKE VESTI V posebni pogodbi je vlada Vzhodne Nemčije priznala zapadno poljsko mejo ob Odri in Nisi. Ministrski presed-nik Vzhodne Nemčije Grothevvohl je izjavil 30. januarja, da pomeni vsaka sprememba te meje vojno. 30. januarja je umrl veliki nemški industrijalec Ferdinand Porsche. Dunajska vlada je odobrila za žrtve, ki so jih v zadnjih tednih povzročili plazovi, 3 milijone šilingov. Jugoslovanska vlada je razpustila državno kontrolno komisijo, ki je imela vpliv na vse državno gospodarstvo. Naloge nadzorstva nad gospodarstvom so prevzeli krajevni odbori. V Avstriji bodo razglasili zakon, ki daje „Volksdeutscherjem“ popolno enakopravnost z avstrijskimi državljani v delovno-pravnem pogledu. Na Tirolskem je 31. 1. 51. umrl deželni glavar WeiBgartterer. Na pogrebu nekega znanca ga je zadela srčna kap. Pokojni deželni glavar Tirolske je bil deležen slavnostnega državnega pogreba. Katastrofa, ki daleč presega poškodbe po plazovih pri nas, se je pripetila v britanski Kolumbiji pri mestu Prin-cetovvn. Zajezitvene naprave proti morskim valovom so se na tem mestu zrušile in ogroženih je okoli 55.000 ljudi po grozni poplavi. Ob hudem mrazu (35 stopinj pod ničlo) bežijo ljudje pred valovi morja. USA vlada je odobrila nadaljnje milijone za zgradnjo dveh novih naprav za raziskovanje in proizvodnjo atomske energije. Pravijo, da bodo te na-prave služile tudi gospodarskemu izkoriščanju atomske energije in ne samo njeni uničevalni sili. Ameriški visoki komisar v Nemčiji je pomilostil 21 od 28 bivših visokih nemških oficirjev, večinoma SS-ovcev, ki^so bili pred leti obsojeni kot vojni zolčinci .Večina je bila izpuščena iz ječ Landsberg naravnost na svobodo. Pomiloščeni so bili tudi nemški ve-leindustrijalci, med njimi Krupp von Bohlen ter šefi IG-Farben. Ti so bili obsojeni kot glavni krivci agresivnega nemškega oboroževanja. 2. II. je minulo osem letmlhwyniatx in brezpogojne kapitulacije nemških armad v Stalingradu. Stalingrad pomeni simbol preobrata v pretekli drugi svetovni vojni. V Beopad je prispela trgovska delegacija iz Avstrije, ki bo podpisala pogodbo o izmenjavi blaga. Poročali smo že, da bo Avstrija nudila v tej zvezi Jugoslaviji kredit, ki ga bo na drugi strani posredno dala Amerika iz sredstev Marshallovega načrta. Jugoslavija in Izrael sta podpisali trgovsko pogodbo. V tem okviru bo Jugoslavija dobavila Izraelu za dva in pol milijona dolarjev surovin. ODBOR ZA ,,SVOBODNO EVROPO" Glavni urednik ameriške revi-je ..Fortune”, Charles D. Jackson, ki je bil za časa vojne sotrudnik zavezniške obveščevalne službe v Evropi, je bil imenovan za predsednika ameriškega odbora za „svobodno Evropo". Odbor se v glavnem ukvarja z radijskimi odajami po radijski postaji ..Svobodna Evropa", ki oddaja sedaj dnevno sedem ur in pol za Poljsko, češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Antikomunistične programe radia ..Svobodna Evropa”, ki jih oddajajo poleg uradnega programa ,,Glas Amerike", bodo znatno razširili spomladi. Politični teden uničeno še to, kar je ostalo in človeške in materialne žrtve bodo morale biti podlaga za nova pogajanja. Vojni bog Mars je ostal gospodar na tem nesrečnem delu zemlje. Kakšno je stališče svetovnih sil do ameriško-kitajskega spora Ameriški narod po svoji veliki večini še veruje v mir in na poravnavo sporov z Vzhodom. Tudi politični in vojaški voditelji so tega mišljenja. Če danes ameriška vlada svoje gospodarstvo zelo naglo usmerja na vojno gospodarstvo, ima pri tem za seboj še vedno veliko večino naroda, ki je prepričan, da je to potrebno za ostrašitev napadalnega nasprotnika in bistveno za ohranitev miru. Napetost med Vzhodom in Zapadom pa ima tudi v ameriški jfvnosti svoje posledice. Manjši del te javnosti stoji na stališču, da gre za boj na življenje in smrt med Ameriko in komunističnimi režimi. To pomeni, da naj Amerika prej udari, predno bo sama napadena. To mišljenje pa vodilni ameriški časnikarji sami pobijajo in opozarjajo na to, da je za svetovni mir največje važnosti, da Moskva in Peking prenehata z napadalnimi dejanji, ker bodo ta le voda na mlin onim krogom v Ameriki, ki mislijo, da je le z vojno mogoče priti do trajnega miru. Angleško časopisje v glavnem ne vidi v sedanjem razvoju spora glede Koreje nobene neposredne nevarnosti za mir. Nasprotno celo, so zelo pogosti glasovi, ki pravijo, da je vprav po vseh dosedanjih izkušnjah šele mogoče resno govoriti o poravnavi korejskega spora. Zadnji dogodki v UNO niso konec, temveč začetek pametnih pogajanj. Francosko — tudi desničarsko časopisje — se izčrpno poglablja v vzroke in napake v politiki zapadnih sil na Daljnjem Vzhodu ter poudarja, da je bilo zgrešeno, ko so UNO čete prekoračile 38. vzporednik. Upati je, da se bodo sovražnosti na tem usodnem vzporedniku končno v dobro obeh strank tudi ustavile. Švicarje pa najbolje zanima neuspeli poizkus posredovanja Indije. Pandit Nehruju očitajo, da je le šel preveč na Znamenja na nebu V noči od sobote na nedelje so opazovali prebivalci države Wisconsin v Združenih državah Severne Amerike izredno močen ognjeni sij. Meteorološka opazovalnica je izjavila, da more tak nebni sij povzroči samo posebno velik meteor oziroma velika žareča krogla. V puščavi Nevada v Združenih državah še vedno preizkušajo atomske bombe. Učinek tek eksplozij zaznavajo do 800 km daleč. Zaradi izrednih vremenskih razmer v letošnji zimi se pojavljajo tudi na Koroškem, zlasti v Ziljski dolini, velike ......... Čile v Južni Ameriki levo — na kitajsko stran in ni uvidel mnogih važnih dejstev. Če je zagovarjal Kitajce, češ da jih je treba razumeti, ker se boje za svojo varnost, potem bi Pandit Nehru moral tudi Amerikance razumeti, ker je tudi njih dolžnost, da se boje za svojo varnost. Švica je pač strokovnjak, kar se. tiče nevtralnosti in ima nekako pravico dajati nauke, čeprav močnejšemu, toda zelo neizkušenemu prijatelju, Indiji. In kako je Sovjetska zveza reagirala na dogodke v Lake Success? V političnem odboru UNO je njen zastopnik prečital resolucijo, v kateri Sovjetska zveza protestira proti napadu Amerike na Kitajsko. Vse te reči izgledajo na prvi pogled nadvse hude in grozeče. Izključeno ni ničesar, tudi to ne, vendar bo še nekaj voda preteklo... in v Evropi?... Važen je francoski slučaj. Dve leti po vojni je ta država bila vsak trenutek na tem, da bo v njej prevzela oblast komunistična stranka. Ko je ta možnost bila odstranjena, je sledila vrsta političnih kriz, gospodarskih težav, ki so bile v glavnem v zvezi s stavkami. Komunistična stranka Francije je najmočnejša v Evropi, tako po številu kot po svojih intelektualcih. Najmočnejša je še danes, toda le radi tega, ker so vse druge doživele težke volivne poraze z njo vred. Po zadnjih dogodkih sodeč je Francija končnoveljavno prestopila v ameriški tabor. Ministrski predsednik Ple-ven je bil pri Trumanu in je ob svoji vrnitvi v Pariz povedal, da ima francoski narod velikega in močnega zaveznika. Kaj sta se menila s Trumanom, ni težko uganiti. Bila je kupčija na podlagi interesov obeh držav. Ple-ven je pristal na nemške divizije namesto bataljonov, medtem je njegov zastopnik že glasoval v znani ameriški resoluciji glede Kitajske, Truman je pogumnemu Francozu izrazil svojo zahvalo za uspel obisk generala Eisenho-werja in za uspešno izkrcanje ameriškega vojnega orožja za skupno evropsko armado. Kot protiuslugo je obljubil denarno in materialno pomoč Franciji. ' prometne težkoče. Na cestah iz Borovelj v Sele in v Podljubelj so morali' ustaviti avtobusni promet. V Bleibergu je snega preko pet metrov in so zaradi nevarnosti snežnih plazov ukinili šolski pouk, nadalje so izpraznili 10 stanovanjskih hiš, ki so v nevarnosti, da bi jih mogle zasuti lavine. V snežnem plazu nad krajem Heili-genblut so izkopali izpod snega 26 letnega Gerharda Freifiegger-ja, ki je bil pod snegom zakopan 13 dni. Zdravniki upajo, da ga bo mogoče kljub poškodbam in zmrzlinam ohraniti pri življenju. Rešeni se zdravi v bolnici v Lienzu. Zadnjič smo pisali, kako se Amerika trudi, da bi glavna skupščina UNO v Lake Success sprejela njeno resolucijo, po kateri je Kitajska obtožena kot napadalka. Ni bilo mnogo verjetnosti za splošen sprejem ameriške resolucije, zlasti, ker se do zadnjega ni vedelo, kaj bosta storili Anglija in Francija. Odločilno glasovanje, katerega sta predvsem Sovjetska zveza in Indija skušala odgoditi, pa je prineslo velik uspeh Ameriki. 44 držav je glasovalo za resolucijo, 7 proti — to so države vzhodnega bloka, Indija in Birma. Glasovanje se je izvršilo v zelo dramatičnih okoliščinah. Indijski zastopnik Benegal Rau je do zadnjega rotil delegate, naj ne glasujejo za resolucijo, češ da pomeni izzivanje in neposredno vojno nevarnost. Kocka pa je padla, ko se je po hodnikih izvedelo, da tudi Anglija in Francija glasujeta za ameriško resolucijo. Ta je seveda bila že precej drugačna od prvotne. V njej ni takoimenovanih sankcij in s tem so vrata za pogajanja vendarle ostala odprta in to je predvsem Anglijo nagnilo, da je zapustila vsaj za nekaj časa svojo srednjo pot. Kaj bo sedaj? To vprašanje je več dni težilo miroljubno svetovno javnost. No, in juha spet le ni bila tako vroča, kot je bilo videti. Na vsak način je diplomatski poraz Kitajske v UNO pekinško vlado le precej zaskrbel. Kitajska je preveč stavila na Indijo in angleško omahovanje in preveč na vabljivost protipred-loga dvanajstih azijskih in arabskih držav, ki je. bil sestavljen na podlagi kitajskih zahtev. Na drugi strani pa je treba priznati, da je Kitajska le pokazala svojo pripravljenost na pogajanja, ko so se njene čete pričele umikati proti 38. vzporedniku, ne da bi k temu bile prisiljene. Grmenje topov na Koreji je s tem postalo tišje, da ne bi motilo političnega bojišča v Lake Success. In tudi to ni pomagalo. Prvi kitajski odgovor je dal pekinški zunanji minister Ču-En-Lai. Kitajska odklanja nadaljnja pogajanja Tudi te hude besede pa še ne pomenijo, da se je treba bati že kar sedaj vojne med Kitajsko in UNO, oz. Ameriko. Ču-En-Lai je pač dejal, da odklanja nadaljnja pogajanja na podlagi posredovalne komisije UNO. Seveda je izjavil tudi, da ne prizna UNO-resolu-cije in je označil Amerikance kot napadalce na Koreji, medtem ko je resolucija bila sprejeta pod ameriškim pritiskom. To slednje bo seveda držalo, kakor je tudi resnica, da razmerje 44:7 ne odgovarja stvarni razporeditvi sil na svetu. Te ugotovitve pa na stanju prav nič ne spremene. Amerikanci so v Lake Success odnesli važno politično zmago in svojega naspotnika pustili daleč za seboj. Morda bo prav ta uspeh — kot je upati — vendarle pripomogel do končnega razčiščenja sporov na Daljnjem Vzhodu. Amerikanci so rešili svoj prestiž in to jim daje možnost, da bodo spet popustljivejši, na drugi strani pa Mao-Tse-Tung mogoče sprevidi, da se je spustil v igro, v kateri pač more 'precej dobiti, pa tudi vse izgubiti. Brž po sprejetju resolucije se je ameriški zunanji minister Acheson podvizal, da je poudaril možnost novih pogajanj in tudi o tem je govoril, da Amerika nima v Aziji nobenih imperialističnih namenov. Pohitel je tudi govornik angleškega zunanjega ministrstva in povedal, da se bo Anglija nadalje trudila, da bi delo UNO-odbora za ustavitev sovražnosti na Koreji imelo uspeh. Kakšen je položaj na Koreji? Pretekle dni so UNO čete po večdnevnem iskanju umikajočega se nasprotnika spet naletele na močan odpor. Njihove postojanke so v bližini Soeula. Izvidniška letala pa poročajo, da so vse ceste v Severni Koreji, ki vodijo proti jugu, prenapolnjene z vojaškimi kolonami. Podoba je torej, da pripravlja Kitajska novo ofenzivo. Spet bo padlo na tisoče vojakov, spet bo Gorbea, 28. 8. 1950 Sledeče vrstice je napisala naša rojakinja iz Čirkovč tik pred svojo smrtjo, dne 3. avgusta 1950. Tako se glasi njeno pismo z dne 28. VII. 1950. Kakor praznik je v hiši, kadar prejmemo kako obširnejše pismo od svojih rojakov. Torej pri vas se bodo pričele šolske počitnice. Tukaj pa, v Čile, se konča šola v decembru, malo pred božičem. Ob tem času so tukaj tudi češnje zrele. V januarju, februarju in marcu je pa žetev. Okrog 20. januarja se prične pšenična žetev. Seveda se dela vse s stroji, in sicer se kar vse delo opravi na polju. Traktor ali pa lokomobila, ki jo kurijo z drvmi, žene mlatilnico. Domov že peljejo čisto žito. Mnogo pšenice sejejo tod. Toda zadnje leto je bila huda suša, da je zmanj- kalo sedaj sena in drugega živeža. Krompir je postal zelo drag. Morda bo letošnji pridelek boljši. Tu v Gorbea je tudi mnogo sadja, kakor jabolk za mošt, breskev, sliv, hrušk in kostanja. Bolj malo je grozdja, ki uspeva bolj proti severu, tam pa teče vince, tam ... Če gremo bolj proti jugu, tembolj mrzlo je. Na zemljevidu lahko vidite, da je država Čile ozek' in dolg pas zemlje, med Andi in morjem. Zato naletimo to na več različno toplih podro-' čij, in sicer zmerno topel pas in mrzli pas, n. pr., v južni Patagoniji pri Pun-tarenas je že zelo hladno: Sedaj naseljujejo tudi področje južno od Gorbea. Priti imajo italijanski izseljenci, ki se bodo naselili v Aisen, kjer bodo obdelovali polja. Glavna SESTANEK MEDNARODNEGA BOMBAŽNEGA ODBORA V PAKISTANU Dne 1. februarja se je sestal v Lahore, v Pakistanu mednarodni posvetovalni odbor za bombaž; sestanka se udeležujejo zastopniki približno 65 držav in več mednarodnih organizacij. Na čelu ameriške delegacije je pomožni kameriškega kmetijskega ministra. Namen sestanka je zlasti razprava o proizvodnji in potrošnji bombaža, o mešanju bombaža z umetno svilo in drugimi umetnimi vlakni, o zalogah bombaža v raznih državah in o raznih načinih uporabljanja bombaža. Navedeni odbor je ustanovilo leta 1939 y Washingtonu 10 največjih držav — izvoznic bombaža. Glavne naloge odbora so: dobavljanje informacij o gospodarskem položaju bombaža na svetu, izmenjavanje informacij o stanju bombaža, sestavljanje priporočil in pobud za mednarodno sodelovanje in proučevanje svobodnih bombažnih problemov. Nedavno sta postali članici odbora Japonska in Švedska. SVETOVNA MLADINSKA ZVEZA V Združenih državah bo od 6. do 15. avgusta prvi splošni kongres svetovne mladinske zveze, katerega se bodo udeležili predstavniki mladinskih zvez iz približno 50 držav. Na kongresu bodo razpravljali o nalogah, ki jih im mladina v zvezi s spoštovanjem človečanskih pravic. Svetovno zvezo mladine, so ustanovili leta 1949 v Bruslju, da bi dali mladini iz vseh držav možnost, da zadosti odgovornostim in potrebam. iiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiii spodarska panoga pa je živinoreja in izkoriščanje gozdov. Če bo v tem kraju žito uspevalo, pa ne vem. Na vsak način, pa je vsak početek težaven, posebno tam, kjer ni dobrih potov in mostov. Gradnja cest je v Čile še v povojih. So ceste, toda sila zanemarjene. Kakih cestarjev in cestnih nadzornikov tu ni , ki bi takoj popravili kako okvaro na cesti. Po cestah so jame, da tičijo v njih vozila, kamijoni in osebni avtomobili. Ni v takem slučaju druge pomoči kakor organizirati vole. Še pred 50. leti je bil tu pri Gorbea gost pragozd in še pred 30. leti, ko smo mi prišli sem, so ležala drevesa in krc-Iji vse križem po okolici. Sedaj pa je tod samo polje, ravno širno polje, kakor daleč nese oko. Drevje, n. pr. borovce, pa morajo celo zopet saditi, da bo kaj drv. Na višinah v gorovju pa so še zmiraj nedotaknjeni gozdovi, kjer gozdarita puma in jaguar. S časa na čas pa pridejo zveri tudi v bližino pašnikov, kjer trgajo živino. Tu, kjer smo mi, je enako podnebje kakor doma na Koroškem, samo da ne pade tod sneg ali vsaj zelo poredko. Zmrzuje pač in močno dežuje v zimskih mesecih, to je v aprilu, maju, juniju in juliju. Ko bi tudi snežilo toliko kakor deževalo, vse hiše bi bile pokopane pod snegom. Sedaj vam bom povedala nekaj o tem kako smo mi prišli sem. Moj mož je študiral na trgovski akademiji v Innsbrucku, nato službo-_ val pri neki banki v Celovcu. Od tam ' se je podal v Ameriko, bil je v Argentini v Mendozi, kjer je začel z lopato delati, ko mu je denarjev zmanjkalo. Kmalu so ga imenovali za inženirja in mu hoteli dati državno službo. Toda on, „trep“, tega ni sprejel, ker si ni upal prevzeti odgovornosti. Podal se je v Čile in tu se je šele zavedel, da je naredil narobe: Iz Čile je šel v Peru, v zlatokope, kjer je s tovariši iskal zlato daleč nekje v gorovju. Dva od njih sta se podala po živež in orodje, pa se nista več vrnila. Sedem mesecev so ostali stradali, se preživljali s koreninami in koruzo, ki so jo kradli Indijancem. Naneslo pa je, da je našel mojega moža nek znanec, kateremu je moj mož trikrat življenje rešil. Dobil je službo pri neki severnoameriški družbi. Od tam je nek trgovec iz Hamburga vzel Don Ignacija E. s seboj v pokrajino Alto Amazonas in v ..Zeleni pekel", kjer se pridelujeta kavčuk in gumi. (Dalje prihodnjič) Naša govorica Čim plemenitejši in kulturnejši je spoštoval, goj/l Kadar izrekamo besedo, pomislimo najprej na jezik, mislimo na skupnost ljudi, ki govorijo isti jezik. Naj bo lastnosti, ki določajo pojem naroda, še toliko, nobena teh lastnosti ni značil-nejša in veljavnejša od jezika. Materin jezik druži in spaja Francoza v Parizu s Francozom v Normandiji, v Maroku, v Kanadi in na Vražjem otoku v najožje narodno sorodstvo. Isto velja o nas! Kaj nas druži in spaja v eno samo družino? Po čem smo si bratje: mi tukaj z onimi tam ob Savi, Dravi in Zilji in z vsemi ostalimi, ki se v potu svojega obraza trudijo po svetu, kjer koli: na argentinskih pampah, ob Michiganskem jezeru in v kanadskih gozdovih? Po čem smo si najprej v sorodstvu, po čem smo Slovenci? — Po marsičem. Toda vse lahko izgine in mine, le naš jezik nas večno druži, dokler živimo kot narod. Jezik! Ker smo ga imeli, zato smo! Dokler ga bomo imeli, toliko časa bomo! Iz njegove moči smo živeli in še bomo živeli, pa ne samo v smislu političnih programov, ki jih čas piše in briše, ampak v neskončno višjem smislu duhovnega obstajanja. Po jeziku se ločita žival in človek ... Na perotih besede se dviga človeški duh vse više in više... Beseda je bogatila narode z duhom, z zakladi lepote. Beseda je trgala spone nevidnosti, lomila jarem zatiranja, nosila prapor svobode ter kazala iz vsake sedanjosti pot v lefšo, plemenitejšo pri-hodnjost. Sladka beseda materinih ust je dramila v življenje vse milijarde ljudi od prvega do današnjega dne. Mislimo si. da govorice nikoli ni bilo; da človek nikoli ni znal izražati svojih čustev in misli. — Dela pesnikov dn umetnikov izginejo, skopnijo; ponosne zgradbe znanosti in kulture razpadejo v mrak; klici prerokov utihnejo, odrešilna moč vere ugasne... Človek brez govorice postane zver, ki jo nagoni podijo v rop in ubijanje... Vse, kar je v človeku višjega, nam- 1 kdaj kak narod, tem zvestejše je branil svoj jezik reč izhaja iz duha in besede, govorica je glasnica človekove duhovnosti. Tega se je človeštvo vedno zavedalo. Čim plemenitejši in kulturnejši je bil kdaj kak narod, tem zvesteje je spoštoval in gojil svoj jezik in tem Ijubo-sumneje ga je branil. Večji ko je bil kdaj kak pomemben človek, toliko manj je. dvomil o tem. kateremu jeziku je dolžan zvestobo za vse, kar mu je dal. V enem samem jeziku ima sleherna beseda vso svojo večno lepoto, svojo večno melodijo; samo v njem čutiš njen najgloblji pomen. Res je, da se je mogoče naučiti vsakega jezika, toda zamenjati jih nikoli ne moreš. Naj se učimo tega jezika še tako, osvojili si bomo komaj lupino, jedro pa se nam bo sesulo na ustnicah. Naj poznamo kak jezik še tako dobro, zmerom bo izmed vseh jezikov samo eden, ki smo ga najprej, najgloblje doživeli: to je jezik naše krvi, naših duš, jezik naših najglobljih izpovedi. Naj bo območje tega jezika za nas še tako tesno in njegova veljava v širokem svetu še tako neznatna, za nas vse. ki nam je skupen, ima kot jezik življenja, izražanja, ustvarjanja in učenja tako velik pomen in vrednost kot ga ne more imeti noben drug jezik na svetu. Poleg tega, da je jezik najvidnejše znamenje, po katerem se razpoznavamo, je obenem še največja svetinja, ki so nam jo prepustili očetje, je naša kulturna dediščina., To sveto dediščino smo dolžni ohranjati in lepšati rod za rodom. Velikanska je naša dolžnost, ki jo imamo do svoje govorice: čuvati jo, da ostane n omadeževana. (..Katoliški glas“, Gorica-Trst, 18. jan. 1951, št. 3.) ................................. Beri in širi Haš leiinilt - kronika iiiniimiiiiimiiiiiiimiiiiimiinnmiimiiiiMiiiiiiminiiiimmiiiiimiiii Spisal: |. Š1MON BAAR 'V Poslovenil: ALOJZI) NEMEC ROMAN 2. NADALJEVANJE ,,Da, vem, zelje, kolerabo, tudi krompir mu že poganja. In mislim, da bo tisti pas naokrog repa,“ je mirno odgovoril spiritual. ..Vidite torej, mamonov hlapec, dobičkar, sebičnik bo iz njega in to je treba pri njem pravočasno ozdraviti." „Počakajmo, kaj bo iz tega vzgojil in kaj bo s tem ukrenil." Holoubkova gredica je bila predmet neprestane, vsesplošne pozornosti, tarča dovtipov, povod mnogih posvetovanj, namigavanj in velikega veselja. Na sosednjih gredicah so dehteli nageljni, cvete rože in pisani klinčki; slehernemu ki je šel mimo, so se odpočile na njih oči. Toda pri ..vrtnarskem podjetju" pase je vsakdo ustavil. Holoubek pa, kakor da bi ne slišal, ne videl, vedno je imel tam nekaj brskati: plel je, odeval, okopaval, lovil mrčes, zalival. Ko mu je zmanjkala ena repica, je postavil na njeno mesto celo tablico s poizvedovalnim listom in župan ,,Dima" je takoj najel poljskega paznika. Paznik je po nekaj dneh prinesel Součkov biret. Souček je namreč hodil na repo in nanj je ves .,Dim“ že dolgo prežal, ker se je dognalo, da je tistikrat Souček zasadil gredico s pipami. Sešla se je vsa velika družina ..Dima" in čudno, da Součka niso pripeljali v verigah. „Pet zavitkov tobaka oškodovanemu in pet zavitkov v blagajno," se je glasila razsodba: Holoubek in greda pa sta dobila velik ugled, zlasti ko se je Jožko velikodušno odrekel plačilu v prid skupnosti. Konec maja pa si nekega dne že našel napis: ..Prodaja repe na debelo in na drobno,“ in kupci so se zgrinjali. Repa se je prodajala po štiri krajcarje in za blago so se pulili, posebno še, ko se je izkazalo, da to ni navadna repa, ampak izvrstna, zdravilna redkev. Tudi gospod ravnatelj je prišel po eno. ..Blagovolite si, eximie, le izbrisati," ga je Holoubek povabil, toda krajcarje je tudi od njega sprejel. ,.To je navihanec." se je podravna-telj smejal pri večerji pri gosposki mizi ter rezal redkev v koleščke in jo solil, da bi se mogla ,,izjokati" — ,,pe-tak bo gotovo iztržil; zelje mu gre že v glave in koleraba se debeli; kmalu nam jih ponudi v nakup za kuhinjo!" ,,Čudno, da ni v njem nobenega idealnega prizadevanja, tako trezen praktik, računar je to. Bog ne daj, da bi tak ostal tudi kot duhovnik, kam bi to privedlo," se je zgrozil ravnatelj. Gospod spiritual je molčal, sklonil glavo in se zamislil... Bal se je za Holoubka, bal. da bi mu ravnatelj ob slovesu ne rekel: Vi pa, gospod Holoubek, se po počitnicah ne vračajte več k nam, nimate pravega poklica za,duhovnika ..." Po razprodaji redkvic se je gredica razbremenila, zelje se je udobno razprostrlo, koleraba se je oddahnila in se vedno bolj in bolj napenjala, sonce je grelo. Holoubek je zalival dvakrat na dan: pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu; glave so postajale nagloma trde, se belile: zorele; koleraba je že pokala. Počitnice so se bližale in izpiti so bili že pred samim pragom predavalnic, teologi so hodili s skripti v roki in ,,se gulili"; zgubili so zanimanje za vse, le Holoubkova greda je bila še vabljiva. ,,Pošlji to na razstavo, takih glav svet še ni videl; pozna se, da si strokovnjak," so hvalili, otipavali in se čudili, kako trde in jedrnate so, kako le je moglo tako zrasti. ,,To je zaradi tega, ker so na ledini, ker tu še nikdar niso gojili zelje. Drugo leto bi bili zgolj mehovi; ledina — to je za zelje," je ponosno razlagal Jožko, kakor bi stal na njivi, na kate- Glavno poslopje znamenite Harvardske univerze v Združenih državah, kjer je dne 5. junija 1947 najavil takratni ameriški zunanji minister Georg Marshall načrt za obnovo evropskega gospodarstva. iiiimiiHiiiiiiimmniiimimiiiiiiiiiiiiiimiMimimmiiiiimmiiiimiuiimuiiimiiiimiiiimiMmimimiiimiiiHimiiimiiiHiiiiiiinnHimiiiiiiiiiiim pdceditev v Cdwcu Slovenska igralska družina v Celovcu se je pokazala prvič na odru. Na pustno soboto zvečer smo imeli priliko, da pozdravimo to skupino v veseloigri .,Pri belem konjičku". Za pust je to izredno primerna trodejanka. Bi- * lo je smeha na pretek. Igralci so po vrsti vsi dobro in prvovrstno rešili svoje vloge. Bucka pa bi kar lahko postavili na vsak veliki oder. Lahko pa ugotovimo, da je bilo občinstvo igralcem zelo hvaležno tako po svojem številnem obisku kakor tudi po razpoloženju, ki je vladalo v dvorani. Pri odhodu so kar vsi spraševali, kdaj bo zopet igra. Mogoče smemo natihem povedati, da ne bo treba dolgo čakati in zopet bomo imeli igralce na odru. Še drugo presenečenje je prinesel večer. Prireditev so nam zaključili vrli pevci in tako pokazali, kaj se da v kratkem času pod spretnim vodstvom doseči. Ubrano so zapeli nekaj pesmi in prihodnjič jih bo gotovo že več. Tako so tudi pevci videli, da so žrtve pri vajah potrebne, ker brez teh ni napredka in tudi ne uspeha. Da se je na pustni večer tudi zavrtelo mlado in staro, pa pri naši koroški navadi ni drugače mogoče. Veseli smo bili vsi na pust in smo za par ur pozabili vsakodnevne skrbi. Marca pa bomo zopet imeli prosveten večer z zanimivim predavanjem in petjem našega zbora. Datum tega večera bonto pravočasno objavili v našem listu. , ri se beli vsaj sto kop takih glav... „In kaj boš s tem počel?" „Majhna skrb! Pri nas se zelje proda. Na dražbo ga bom dal. Boste videli, da se bodo pulili zanj." Toda do jutra drugega dne je zelje in koleraba skrivnostno, nepričakovano zginilo in nikdo niti v „Dimu" ni vedel, kam je preminulo. „So ti ga ukradli?" so silili v Holoubka. ,,Nikakor, prodal sem ga pod roko." „Po čem?" ,,To je moja trgovska skrivnost." „Komu pa?“ „Kupec ne želi biti imenovan." Ugotovili so le, da je nekdo videl, kako je vratarica zelje v košku nekam nesla. „To je pa že preveč! To ni več nedolžna zabava. Tu se šala neha. Takoj mi pokličite vratarja," se je togotil ravnatelj in vsi — neizvzemši gospoda spirituala — so to pot soglašali. „Ta Holoubek je Žid, pravi Žid. Kakšen duhovnik bi bil iz njega!" Sluga je hitel po vratarja in ga pripeljal v poletno obednico, kjer so sedeli semeni-ški predstojniki. ,.Vratar, gospod Holoubek, bogoslovec iz prvega letnika, vam je baje prodal svojo gredico zelenjave." ,.Ne, prosim, ni prodal, le naročil mi je, da bi zvečer po devetih vse populil in odnesel v vratarijo." „Kaj pa je potem naredil?" „Pri meni je stehtal. Cez dva kilograma je tehtala posamezna glava, trde so bile kakor kamen. Svoj živ dan nisem videl tako trdega zelja." „Kaj ste mu dali zanje?" „Nič, prosim. Saj mi ga ni prodal." ,,Kako, za šmenta; kdo pa je prišel ponj? Komu ga je nesla vaša žena?" se je razburjal ravnatelj. „Sicer me je prosil, da bi molčal in mi dal zato celo zlatnik, da bi molčal in da bi storil, kar -in kakor si želi; vendar, da gospodje ne bodo mislili, da morda podpiram kake spletke, moram povedati.* „Le na kratko," mu je nepotrpežljivo segel v besedo ravnatelj. Oba pod-ravnatelja in spiritual pa so radovedno uprli svoje oči v vratarja. ..Ponižno prosim, gospod bogoslovec Holoubek je prišel v vratarijo in rekel: „Vaša žena naj kupi za tale de-setak prekajeno pleče ali vrat, k temu naj dene teh šest zeljnatih glav in kolerabo in odnese sestram v sirotišnico, da se starke tam malo posladkajo." ,,To da je rekel?" ,,Da, milostni gospod, in zlatnik mi je stisnil v dlan, da bi molčal in mu izpolnil željo. Nič slabega ni bilo to; stara je torej naložila glave v koš, se med potjo ustavila pri prekajevalcu Jalovcu, kupila pid njem prekajen svinjski hrbet in odnesla vse skupaj starkam v zavetišče." ,,Ali je svetnik — ali pa norec" — je zabrundal ravnatelj in vstal od mize. Spiritualov obraz pa se je razžaril ko sonce. Ne, ni se zmotil v Holoubku. Niti za makovo zrno potvorbe ni v njem, ne skriva se, ne pretvarja, ne kaže se lepši in boljši, nego je v resnici. Da, to je trezna narava, toda srce ima zlato. V kapeli ne kleči predolgo, ne vije čustveno rok, ne suče oči, tu pa tam celo zamudi, zaspi, na kaj pozabi, toda kljub temu je to najboljši in najiskrenejši gojenec vsega letnika. Gospod spiritual se v svojih sodbah ni prenaglil, svojim varovancem je videl v duše in zato se v njih tudi ni zmotil. ra. ži