59. številka. Ljubljana, vtorek 12. marca. XI. leto, 1878. ENSKI NAROD, lahaja vt-ak du. , Irraenii ■ < <.;*•• o £ t i preioman ta iv»tro-ogerilte deftele ta celo leto 16 gld., ta pol leta 8 i ld.T m Ćeui leta 4 g hI. — Za h j nb liano ti?ox pošiljanja aa di.:n ca eolo leto 13 glu., ;a četrt leta 3 jfld. 30 kr., ta en mosec 1 t?Ui - 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za nieiuc, nO Kr. eettt ieta. — Za Cuja dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nčitelje na ljudskih šolah ir za 4ljake velja znižana a is wioerZ i Ljubljano sa ietit leta 2 g Id. 50 kr., po posti prejenian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plaćaj t od čeliriaiopT.e pttlt*vmta S kr., če so oznanilo enkrat tiska. f> kr., oe se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiBka. Dopisi naj 86 - m*fciMtla — Uokupisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši 3 „gloilaliska stulba". Opriivništvo, na katero ~.&\ r<. ':«.*k|cqvoU.Jo pošiljati fi.vodmr-e, "•klauucije, osnaniia, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Koliuanovej hiši. Telegram „Slovenskomu Narodu". Feterburg 11. marca. Anglija, Francoska in Italija so sprejele nasvet, naj se snide kongres. Nemška vladajo razposlala oticijahio vabilo na kongres. Carigrad 11. marca. Ignatiev in Reouf-paša sta odpotovala v Peterburg. Reouf-paša nosi lastnoročno pismo sultanovo na ruskega carja. Atene 11. marca. Anglija je sprejela predlog grške vlade, da bode na kongresu tudi G- reci j a udeležila se. Atene 10. marca. Vstaši na otoku Kreti so sprejeli predlog turških oblastnij O p r e m i r j i; vstaši hote čakati, kaj bode evropski kongres sklenil, in bodo potem, kakor bode kongresov izid, zopet vojevati začeli ali nehali. Rim 10. marca. Cairoli je dobil nalog od kralja, naj sestavi novo mini-fiteistvo; on je to misijo prevzel. Pariš 9. marca. Is Berlina ima „Journal des Debats" telegram, ki poroča, da je Turčija skleuila braniti se Av s t r i j i nasp roti, ako bi hotela Bosno in Hercegovino zasesti. Zato pošilja vojsko v Bosno. „Tempa" od isto tam zve, da Avstrija pred kongresom ne misli Bosne zasesti. Kratek pregled rusko-turške vojne v Evropi in njen značaj. (Od slovenskega oficirja.) (Konec.) Precej po boji pri Eleni primoran je bil Osman ali udati se Busom, ali pa prodreti irjih vojne vrste v katerokoli stran in pobegniti kamor mogoče. Zadnje si je bil izvolil, in res je zamahnil srditi lev od lakoti polu jeze se svojo taco Lov in spomlad. (SpiBal .. 1.. .) (Konec.) Ne prav zadnji smo bivali na Polici, in vendar je kraj, na katerem smo lepe trenotke preživeli, bil užo priljubljen in je ločitev uže obljubovala hvaležen spoiniu. Vsak se je nekoliko obložil in „hajd na gore, na strme vrhe." Šli smo mimo Bifer, in logar Franjo, praktična glava, opominjal je, da naj ne idemo od gotovih petelinov v negotov kraj in v debel sneg; veudar je želja po novih še boljših mestih premugala, in naprej smo se skoraj plazili v zmirom višje robe. Na Polici so bila veudar uže znaineDja bližajoče se spomladi, toda tukaj pa še trda zima. Povsod sneg, tudi po solnčnih bregib. Večkrat smo se morali ogi- poslednjič po Rusih, a ko je zašel mej dva ognja, podati se je moral ves onemogel, sloveč junak. Kake vrednosti je bila ta poslednja zmaga Rusov pri Plevni, kuj so ti tam naplenili, koliko vojakov ujeli, kanonov pribojevali si, tega nečem nadalje popisovati, vsak ve dosta o tem, Slovanje so menda to instinktivno čutili, zato pa Plevno praznovali. Odslej jim nij bilo nič več na poti proti Adrijauopolju, kajti Mebemed-Alijeva mešana vojska pri Orhaniji in Sofiji nij mogla kaj zmagovalnim Rusom. Edino, da je imela nekaj Časa prehode črez tamošnji jako divji Balkan v svojih rokah, to je zadrževalo Ruse brez vsega obotavljenja naprej marširati. Pa nij dolgo trajalo in Rusi so si napravili pot, ko so pregazili skrivne in težavne steze črez pogorje. V naj h uj šej zimi, ko je sneg na debelo pokrival tamošnja tla in je led vsa pota ogla-dil, tedaj so zaslužili poveljniki ruskih krdel lavorjovih vencev, največje vojne pohvale. Na to so bili Turki po vrsti tepeni. Me-heined Alijevo vojsko so na vse strani raz-tepli, Sulejmanovo vojsko pa razbili pri Fili-popolji, kjer so i GO kanonov zaplenili, in zatem je slavni Radecki ujel največji del turške vojske v Šibki, iu s tem dovršil popolno uničenje vse turške armade. Šli so torej Rusi brez vseh ovirov proti Adrijanopolju, katero mesto so Turki popustiti morali na zalite-vanje Rusov, če so hoteli doseči premirje a i mir, katerega so za božjo voljo prosili. Tu so se tudi Rusi ustavili, ko se je jelo za premirje posredovati. Ali navadno se taka posredovanja vlečejo na dolgo in res se tudi sedaj nij vse na mah sklenilo, kar je bilo za premirje treba; zato so se Rusi naprej proti Carigradu pomikovali, dokler se nij definitivno bati visokim zametom, ki so tovorno stezo zapirali. Po kotlinah je bilo snega še na sežnje, nad njimi iz pretrgauega skalovja so strmeli pritlikovci in sešiee, ni ptiča ni druge živali nij bilo videti, niti slediti. Za dve uri hoda smo bili na Deščenici. Robovi, ki pod to ime spadajo, so ga dobili po tem, da se na njih deževno vreme najprvo po meglici oznanjuje. Po gostem smo odlagali in prehajali po robih petelinovega sledu iskaje, in zmirom smo se vračali brez vspeha. Šli smo naprej proti najbolj severnim robom, ki so bili lepo obrasteni iu so kazali najlepše prilike za peteline. Sledili smo prav na frišuo •— velikega medveda, iu ugibali, da smo ga najbrže mi sami prepodili. Strmi solučui robček se nam je kazal brez snega in takoj smo sklenili tam prenočiti. Po malem počitku Brno hiteli drva na-pravljat za gotovo mrzlo noč, potem smo se razšli poslušat po robeh. Od gozdarjev sem premirje napravilo, ko so T urki Rusom oblju* bili zadovoljiti se z vsemi pogoji. Pa glej! mej nadaljnim posvetovanjem za mir oglasili so se kramarski politikarji, požrešni Angleži, ki so zaradi Bvojih „interesov" in z neumnim izgovorom svoje kristijane v Carigradu varovati (proti komu?) svojej ttoti zapovedali plavati pred Carigrad, a ustrašili so se, ko jim je Gorčakov naznanil, da bode za angleškimi ladijami takoj za« povedal Rusom zasesti od suhe strani Carigrad. Prem isijavali so si tedaj Anglež', kaj storiti, a ko so izprevideli, da se Rusi nijso zbali njihovega žuganja, pustili so Carigrad pri miru. Čeravno še nij ratificiran in oficijalno naznanjen defiuitiven mir mej Rusijo in Turčijo, vemo po vrhu, kaj Rusi od Tučije zahtevajo. Vprašajmo se le, ali ruska zahtevan j a zadostujejo našim željam? Sveto delo, ki so ga dovršili, bilo je neizmerno težavno, veliko; tedaj treba velicega plačila. Zatorej moremo reči, da so ruska zahtevauja pre-majhena, in nijso, kakor vsi slovanski sovražniki trde, „preiapeta." Po našej misli bi se morali Turčini popolno iz Evrope prognati. Nij tedaj dovolj, da se Srbi in Crnogorci osvobode, da postaue Rumunija neodvisna država in se spremeni Bolgarija po etuogra-fičnih mejah v sucerenno državo, na videz od-Tisno še od Turške. Naj pa bode kakor uže hoče, storili so Slovani na Balkanskem poluotoku velik napredek in veseliti se smemo sedanjih časov. Za vse slovanske narode je velika rusko-turška vojna velike važnosti, in sicer zaradi njenih nasledkov. Velika ideja razširila se je na daleč. V palači kot v kmetskej koči se eujo navdu- večkrat slišal DešČenieo hvaliti za najbolj gotov petelinov stan, ali nam se nij posrečilo. Lep gozd, samotni kraji, najlepše prilike za petelina, a vendar ga nij nobeden slišal niti sledil. Pri večerji smo sklenili, da ne bomo v jutro tod prehajali, prijatelj je volil iti nazaj proti Bifrom, jaz naprej na Gašparjev hrib. Uže ob enej uri po polunoči smo se odpravili, zmenivši se, da se snidemo zopet na zbirališči pri gobarskej bajti. Psa smo pri ognji za varuha pustili. Mene je Bpremljal logar Franjo. Noč je bila temna in večkrat sva zaš!a mej klade. Polu drugo uro sva tavala, predao sva Uganda, da rob, ki ravno pred nama strmi, je Gašparjev hrib. Južna sapa je jela pihati in po višinah se je čutilo nekoliko šumenja, zatorej sva tembolj varčno stopala proti robu. Zaslišiva nenavaden glas. „To nij petelin!" mislila sva, ker poka nij bilo razlo- Senje za-njo, ves slovanski Bvet se zaveda svoje narodnosti, slovanske velikosti in moči; vse se zanima za zmage naših bratov na vzhodu, kar je slovanskega, kar diha pravo kristijansko ljubezen. Kedu iz mej Slovanov nij zdaj ponosen biti slovanske krvi? Stališče na jugu, kjer bivajo naši bratje, Be bode kmalu izpremenilo, svobodni narodje bodo sami svoji gospodarji, in napredovali bodo V Blovauskem duhu. Literatura bode napredovala, popevali se bodo srečno dovršeni slavni boji za Bvobodo. Tla na vsem balkanskem poluotoku spoznavala se bodo natančneje, trgovina in kupčija se bodete ustanovili, kadar se bodo dozidale komunikacije mej mesti in kraji. Zapuščena in zanemarjena zemlja se bode obdelovala, morda skrite rude izkopovale — sploh, ustvaril bo bode tam ves drug svet. In mi bi se tega ne veselili? Da, veselimo se i Slovenci I Rudeča za rij a, ki Slovanu dan naznanja, in ki nam je predočevala krvave boje za slovansko stvar, zginila bode kmalu, posijalo bode BOlnce nad slovanskimi deželami, — velik dan se bode povsod naredil, in Slovan se bode pov-Bod veselil svobode narodne. Da se bode to prav skoro izvršilo, oznanuj slovanski sokol kot golobček z oljkino vejico v Noetovej barki, začetek rešitve Slovanstva, koder bivajo slovanski bratje, plavaj po zraku nad njimi, spodbujaj jih na vsestransko delo, kliči jim, da po delu pride plačilo, da je v zjedinjenji moč, in — poslušalo te bode slehrno Blovansko srce! Iz državnega zbora. Z Dunaja 9. marca [Izv. dop.J Debata o državnem proračunu za 1878. leto se je začela, pa ae bode tako ob Širna, kakor prejšnja leta. Ustavoverci namreč nečejo govoriti in prepuščajo besedo samo opoziciji. Celi ta državni zbor se je uže davno preživel, ljudstvo se zanj malo briga, in ko bi ne bilo časnikarjev, ki poročajo o sejah, bi svet včasi res ne vedel, da zboruje tukaj ljudski zastop, ki se zove direktno izvoljeni državni zbor. Ustavoverci obupavajo, da si imajo večino in jo po sedanjem volilnem redu ne morejo lehko izgubiti. 0 budgetu ali upravo o celem notranjem političnem položaji so dozdaj govorili dr. M o nt i iz Dalmacije, dr. Kancler lik in dr. Vošnjak. (Celi govor prinesemo po stenografičnih poročilih. Ur.) Posled- nji je zopet živo obrisal ravnanje vlade in njenih organov proti avstrijskim Slovanom in rekel, da, če Avstrija ne postane pravična Slovanom, si sama svoj grob koplje. V istem smislu so se Monti, Panderlik in \Vurm izrn-ževali. Seja je potem bila pretrgana, ker jo v državni zbor došla žalostna vest, da je obče priljubljeni in čestiti nadvojvoda^ Franc Kari, cesarjev oče, po kratki bolezni umrl. Seje ostanejo odložene, dokler se ne zvrsi pogreb. Z nagodbo z Ogersko smo skoraj še na istem mestu, kakor lani, da si obrok koncem tega meseca poteče. Pa se bode zopet podaljšal na tri mesece, do konca junija, kakor se sliši. Delegacije se denes sni le jo. GrofAn-drassv zahteva GO milijonov gold. kredita za vse slučaje — za katere, nikdo ne ve. Dvomljivo je na vse zadnje zopet, da Bosno poBedemo, in Bkoraj bi rekel, da bi — bolje bilo, ako Be to ne zgodi. Kajti odločeno je baje, da tudi magjarski honvedi vmarširajo in tam stražijo, morda v tem smislu, kakor poprej turški zaptieh. Dalje je za komisarja delegiran Magjar Kal-lay, bivši generalni konzul v Srbiji. Ako se pomisli, da je v Bosni še mnogo turških mu-selmanskih begov, in da bodo M a« j ari gotovo tem na ljubo delali, utegne se ubogim slovanskim kriatijanom pod Magjari prav tako goditi, kakor pod Turkom, in potlej delajo Hrvatje, ki upajo od te okupacije pomnoženja slovanskega življa, račun brez krčmarja. Zdaj, po sklenenem miru, je politični po ložaj v Turčiji ves drugačen. Turčija Be je Rusiji zavezala, da vpelje v Bosni in Hercegovini samostalno vlado, in da to res stori, zato bode skrbela mogočna R u s i j a. Magjari pa so najmanj sposobni, biti Slovanom pravični. Bošnjaci bi tedaj, če se morajo honvedom podvreči, prišli res iz dežja pod kap. Bosenski begi, Turčija in Avstrija. Dne 20. febr. je vali v Serajevem prejel od carigradskoga seraskerijata pismo, v katerem je dobil ukaz, bosensko prebivalstvo r az o roži t i. Na videz nij ta določba proti no-bednej vrsti prebivalstva posebno numerjena, ali če pomislimo, da je v njej govora o raz oroženji mohamedunov in kristijanov, ter vemo, da oboroženih kristijanov Posna uže dve leti nema, — izvzemši vatašev po gorah, kateri se pa itak za ta ukaz brigali ne bodo — in ako uvažimo, da je v ukazu izrecno čitati, naj vali osobito ono orožje, katero jo država svoje dni razdeliti dala po Rosni (razumejo Re, da samo mohamedan-com) pošlje nazaj v Carigrad, pot^m nam je očito, da bo begi bosenski ta ukaz seraake-rijatov smatrali za določbo proti njim obrneno. To je pak vse prijateljstvo mej turško vlado in bosemkimi begi podrlo na en hip. Sera-jevski vali, ki nema imbednih vojakov na razpolaganje, si niti nii upal izvesti ukar. Samo nekoliko je omenil pisnnja cariprndskega v uradnem listu „Bosni" in razložil, kaj da zahteva vlada od njega ter kako je stvar tolmačiti. On pravi, da se to nema drugače razlagati in da ukaz nij v nobeden drug namen izdan bil, nego zato, da begunci, ki doslej žive v tujih deželah, tem raj še pridejo nazaj domov, kjer jim je zagotovljena popolna amnestija. Tudi izreka na-deio, da bodo begi sami uvideli potrebo takovo določbe ter dobrovoljno izročili orožje. A vali se je bil v upih zmotil Begi n i j bo nikakor pri volji, dati orožje nazaj, nego so poslali 22. februarja svojemu glavarju v Serajevo deputacijo, katera mu je naravnost rekla, da, nko hče ukaz izvesti, mora z orožjem poskušati se z begi bosenskimi. Na to se je vali silno prestrašil in je takoj brzo-javil v Carigrad, naj seraskerijat za božjo voljo te stvari dalje ne goni, ker drugače so je bati najhujšega. Tako poučena vlast carigradska gotovo sama ničesar bolj ne želi, nego da se vsa stvar ?opet pozabi in da Be vznemirjeni duhovi begov v Bosni zopet poležejo. Toda begi nijso kar tako iz nemar pustili te določbe. Dne 26. febr. so se bili zbrali v Travniku v južnej Bosni in so sklenili ne-kovo resolucijo, katera se blezu tako-le glasi: »Uvaživši, da Porta nema več močij braniti meje bosenske; uvaživši, da begi po deželi sami tudi tega storiti ne mogo; uvaživši nndalje posebno tudi okolnost, da je Porta sama pri pogajanji o miru z Rusi izrekla se, da hče vzhodne dele Bosne kneževini srbskej odstopiti; uvaživši, da bi mohamedanski prebivalci bosenski takovega pritelesenja nikakor nehteli trpeti; uvaživši, da bosenski begi glede bvoje vojne sile ne mogo ustavljati se Bami izvršitvi tega dogovora, katoro bi najbrž tudi Rusija 86 svojim orožjem podpirala in dognala, — uvaživši vse to, izjavljajo zbrani načelniki bosenskih dežela: 1. Porta, ki no more bo- Čiti, in Bva se primaknila bližje. „Je petelin je, ali pravi starec mora biti, ker se glasi brez poka." Jel sem ga zalezovati, in uže po prvih korakih ga zapazim na visokem javorji. Zdelo se mi je predaleč od zdolej v tako vi-eočino streljati, in uže sem se napravil, da ga bodem obšel in se mu od zgoraj približal ter prav sem se bil namenil; ali skalovje in klade 80 mi nasprotovale in vrnil sem se naravnost proti njemu. Dasiravno sem enkrat zdrsnil in padel, vendar me nij opazil in prišel sem prav poilenj. Zopet se mi prva cev nij užgala, za-močil sem bil puško po hudej rosi, na drug Btrel pa petelin odleti, jako omamljen trešči v neko hojo, a si naprej pomaga iu riijsem ga slišal pasti. Naj bode pri tej priliki vsakemu lovcu priporočeno, kar je tudi moj trdni Bklep, nikdar ne na petelina dalje od 45 stopinj streljati, ako ne s kroglo. Ako nij kreljut prebita, glava ali vrat zadet, petelin ti jo odnese, iu kosanje je huje, kakor da bi bil brez strela prepojen. Škoda je živali, ki, Bog ve kde, počasi pogine, mogoče je vendar, da zdravega pa drugikrat prekaniš, če ne ti, pa kak drug dober prijatelj. Jaz Bem pred 5. leti petelinu pet najbolj debelih šiber in štiri sehance v život zapodil, in vendar mi je odletel še okolo 150 korakov. Logar pride, šla sva iskat in iskala več ko eno uro zastonj. Sklenila sva to za zdaj opustiti, in ravno ko bo hočeva ločiti, logar da bi šel prijatelju nasproti, jaz drugam — zaslišiva skok proti nama, napneva puške in — moj pea skoči, proti navadi, ker le se strahom se je približeval, tako, kakor kadar je prepoved prelomil, apel se je po meni in se radoval. Ukrepal sem takoj, da se je kaj nenavadnega mu pripetilo, potem sem ukrenil, da je najbrže prijatelj uže prišel nazaj do prenočišča, potem pa da je pes za manoj potegnil. Šel sem do zbirališča h gobarskej bajti, a logar proti Deščenici. Bila je bajta podrta, sila Bnega je potisnila stare kole. Ogenj sem zapalil, grel se in dremal ter spominjal se vesele noči v prijateljskem krogu, ko sem prvikrat šel na Snežnik. Vsakemu, ki hoče biti pred solnčnim izhodom na Snežniku, priporočam to mesto za prenočišče. Je lepo zatišje in tik nekdanje bajte je jamica, v katerej se v najhujšej vročini voda dobi. Do vrh Snežnika se porabi od tukaj poldrugo uro. Bližajoči bo glasovi me predramijo, zagledam prijatelja z lepim petelinom, ali še p redne ko drugo mi pove, da sta z logarjem prav blizu ognja medveda sledila, in zdaj je bilo tudi meni jasno, da je nenavaden gost psa v beg in k gospodarju zapodil. Ko smo, lačui se ve da, najprvo zajutrk si napravljali, senskih interesov varovati, tuđi nad Rosno ne more gospodovati; 2. Naj se zahteva, da se Bosna pridruži avstro - ogerskej monarhiji; 3. Naj gre v ta namen na Dunaj deputacija, katera bode, če mogoče, naravnost cesarju predložila prošnjo bosenskih begov, in samo takrat, ako bi se ta branil deputacijo spre jeti, ima se ta spustiti v domenke z grofom Andrassvjem ; 4. Deputacijo naj sestavljajo begi Mehmed Attif, Sokolović Attif, Hmsein Kapitanović in katoliški frančiškanski župnik fra. Grego Matić." Kakor Rino iz dobrega vira izvedeli, prevzeli so dotični štirje odbranci bvojo nalogo in so uže odpotovali na Dunaj. Politični razgled. !%<»* r;iu|<» «lt»ž«»lt». V Ljubljani 11. marca C*?****- je obiskal na Dunaji grofa Po-tockega. Ob istem dnevi je bil tudi nadvojvoda Albrecht pri Potockem. To je nekaj tako nenavadnega, da se ugiblje, ka bode Potočki na novo vlado pozvan. Vsled smrti nadvojvode Vrano** Karta bod« od jutri 12. marca, kot pogrebnega dne, do 11. maja največje, potem druga dva meseca t. j. do julija veliko, potem do 11. septembra manjše dvorno žalovanje. V zadnjem listu je v prvem telegramu povedana motivacija zahteva grofa ALnHru** *y§a, naj mu dovolijo delegacije kredit GO milijonov. Denes le to pristavljamo, da se skoro vsem novinam zdi, da je premalo povedano, čemu je tega kredita potreba. Ob jednein je grof Andrassv predložil zopet enkrat „rudečo knjigo" z diploma tirnimi dopisi. A novega tu nij nič. Kar je zanimivega za kulisami, to se itak v „rudečvj Uujigi" ne pri-občuje. V u mije aržuvo. V Peterburgu je bila včeraj velika dvorna svetkovina ob priliki rojstvenega dneva cesarjeviča naslednika. Diplomatičui zbor je bil sprejeman. V i t** I i jamske j zbornici je zopet kriza. Pri volitvi podpredsednikov v zadnjej seji se nijso mogli poslanci niti toliko zjediniti, da bi bili potrebno večino dobili. Vsled tega je mi-nisterstvo dalo svojo demisijo, katero je kralj sprejel. (Glej telegram spredaj.) imape£ je pisal ruskemu carju, 'da upa, ka bode Rusija zopet začela z Rimom obravnavati zarad zadev katoliških Poljakov. Govori se, da misli tudi nemškemu cesarju pisati enako pismo. V fteiMjlrem zboruje denes v tretjem branji na vrsti glasovanje o postavi, katera določuje, da more nemški državni kancelar (zdaj Bismnrk) v svojej službi po namestnikih zastopan biti. bilo je dosti smeha o tem, kaj bi bilo, ko bi Be bil medved našega bornega živeža polastil, ali sklep je bil vendar enoglasen, ako se z njim srečamo, da ga tudi uže za njega slabi namen bo svincem kaznjujemo. Po zajutrku nas je logar Franjo popustil, vrnivši se proti Polici, a ostali smo sklenili po počitku ranjenega petelina iskati, proti polu dnevu pa jo po-mukniti proti domu. Šli smo najprvo na mesto, kjer sem streljal, in prepričali smo se po najdenem perji, da sem petelina po celej strani od vrata doli zadel, iskali smo potem petelina in hodili po takih strminah, da ne bi hotel več po njih hoditi, ko bi bil ravno bankovce na njih pozabil. Zastonj jo bil ves trud, in vrnili smo Be k ognju, po obedu pa se obložili in šli proti domu. Po višinah nad nami je sapa zmirom bolj šumela, po Snežniku so bo megle jele poditi, zdaj bo se prikazale in se zopet zgu- Dopisi. Iz zavrli 8. marca. [Izviren dopis. | Pustni dnevi so sicer pri kraji in uže živimo v resnem postnem Č9su. Mimo tega moram vnm pa vendar povedati, kako smo Žavčani letos ofet.a Kurenta čestili in — pokopavali. Malo smeha tudi v postu ne bo škodovalo. 11. svečana imelo je strelno društvo v svojih prostorih tihi večer z maškerado. Mej mnogoštevilnimi maskami bilo jih je nekaj prav času primernih. Videli smo Srbe, Bolgare in Rtut in tudi Turka, čisto razcapanega in obtezanega, s culico na rami — nij manjkalo. Tosebno zanimiv bil je lajnar, ki je imel nalašč za ta večer osnovane lajne. (Zabo,j v podobi lajn, v katerem je nekdo na ročno bnruioniko igral.) Ko nam je ta na občno za-htevanje „rusko himno" v vsem njenem veli-Častvu uigral, vprašal nas je, če hočemo morebiti tudi „tursko himno" slišati. Ko smo prikimali, zaškripala je r čudno milim in počasnim glasom znana jeremijadn: „0 ti moj ljubi Avguštin, vse je uže proč !" — Gotovo prav karakteristična, času prmerna turška himna. Da za to originelno idejo pohvnle in ploskanja konca nij bilo je razumljivo. 24. svečana napravili so nasi rokodelci svoj ples, kateri se je tudi prav dobro obnemel Veseli nas posebno to, da so uže tuli ti krogi toiiko narodno zavedni, da bo si slovenska „vabila" omislili. Tedaj tudi tukaj napredek. Najsijajnejo pa in nad pričakovanjem velikansko izvršil se je veliki phs, katerega je strelno društvo v dvorani „pri kroni" 4. marca aranžiralo. Salon je bil videti kakor vrt v maju; ves je bil v zelenji in blišči in, razen ceoarske, kinčnle bo ga tudi narodne zastave. Občinstva prišlo je izborno mnogo in to samo izbranega in odličnega. Razen mnogih gostov iz Celja, Laškega trga in od drugod, počastil nas je tudi gospod okru j ni glavar celj ski se svojo navzočnostjo. Dame so bile vse Bkozi v elegantnih in jako okusnih toaletah, in ker so mej njimi po večjem same k raso-tiče bile, dajalo je to celemu plesu nekako Čarobno, veličastno lice. Kotiljon in kadriljo je plesalo do 30 parov, in gospod aranžer vedel je vse te plese tako umetno in zabavno voditi, da se plesalci nijso prej na dom zmi-slili, da jih je uže zlato solnce k temu opominjalo. S kratka, ta ples se je zvršil na občno čast podvzetuikov in /avranov sploh, bile, kakor pene. Naj bode zdaj megla in Bneg, nain je bilo vreme ugodno, in ako Bog hoče, črez leto še pridemo. Ko smo črez Veliki Vavkovec prišli, je sapa potihnila, sneg je zginil in mahoma smo bili pod krasnim zelenjem visokih bukev. To se je zopet prileglo očesu in čuti. Prešli smo še neko neprijazuo mesto, kjer je pred 10. leti brat brata ubil in stopili buio v Lepi dol. Kraju se prileze ime. Krstili so ga naši pra-dedi, Log ve kedaj, a gotovo tudi v spomladi, ko so iz še neizbujenih višjih krajev v to gozdno krasoto prišli. Nij široka dolina, ampak ravnina brez kamenja , vedno zatišje ugaja raBtlinam iu drevje mogočno in stegneno strmi v višino, kakor bi hotelo črez robe pogledati. Celo severno stran podsnežuiških robov se vidi v tiajlepsej izpretnembi, od zdolaj je kakor gosta zelena stena, odnehajoča proti višini, tam še goljava in sneg. Zares, raj nas je sprejel iu nas vabil iu peljal zopet k Iju- in lehko nas, kar se elegance, okusa in takt-nosti tiče, vsako mesto za njega zavida. Pustni vtorek terjalo je tudi prosto ljudstvo svoje pravice. Če tudi so časi resni in slabi, pozabijo se vendar ta d«n reve in nadloge, da se po stare j slovnnskej šegi oče Kurent počasti. Pustni dan so celo popoludne razne našemljene pošasti, kolute ne izvzema?, po trgu rogovilile. Kmetski fantje iz okolico so evto prijezdili v trg, in tam po svoje norčevali. Marsikatera dekle, ki je letošnji pust moža pričakovala, pa ga ne dobila, bala se je klade pred prag. CeriVDO je letošnji pust dolgo trpel, bil je vendar nekaterim /avčanom prekratek, tako da so ni šn pepelnico izposoditi morali. Ta dan so namreč pusta pokopavali. Po stare? navadi nosil j« eden mesto križa burklje pred odrom, knterega so štirje Črni možie nosili iu na katerem je so slamo nabasan oče Kurent ležal. Veliko pogrebcev in tri pustove babe, vso v črnej obleki in, mesto sveč s trskami v roki spremljali so strašno plnknje Burklježa de mosta. konc; trga. Ko je tambor tukaj občinstvu naznanil, kaka velika izguba nas je doletela, smuknili so Kurenta z velikim krikom slovesno v Godomlfo, kjer naj mirno de prihodnjega leta počiva! Domače stvari. — (Iz Krškega) se nam telegrafira 11. marca ob 11. dopdludne: Včeraj popoludne je začela Stara vas pri Št. Jarneji goreti. Do-zdaj je trideset h\\ upepeljenih. Naša požarna straža ide na pomoč. — (Iz Dunaja) se nam piše: Nemila osoda je nam Slovencem zopet se smrtjo ugrabila enega naših najinteligentnejših rojakov, dr. Peter Koller jo denes po noči svojo dušo izdihnil. Ranjki, rojen Goričan, sin v Gorici zelo čislane rodovine Koller, katere oče si je v Gorici pridobil mnogo zaslug, še le 42 let star, je bil višji svetovalec pri tu-kajšnjej finančnej prokuraturi. Prijatelj Slovanov želel si je vedno primerno službo dobiti v južnih deželah. Ker je bil v višjih krogih zavoljo svoje neumorne delavnosti jako priljubljen, odprta mu je bila še lepa kariera; izvrsten jurist imel je vsigdar nalog zastopati najbolj zamotane pravde, tako se mu je posrečilo za tukajšnjo bolnišnico priboriti 200.000 frankov v Milanu, kamor ga je poslal finančni prokurator baron Godi koncem meseca januarja. Ranjki se je vrnil iz Milana dem. V Seškovej dolini, kjer se dela velika tovarnica za kisovec iz bukovega lesa, smo počivali nekoliko pri znancih, potem pa pridno koračili še poldrugo uro, da smo ravno ob zahodu so Srednjega vrha dolino in domovje zagledali. Bil je krasen prizor, in obšli so nas občutki, ki so mi bili nov dokaz, da človek nij stanoviten, on želi izpremembe, iu narava je, povsod polna krasote, ki stanovitnost zapeljuje ali pa človeškemu čutu in želji ugaja. Bodi si to ali ono, za trenotek je bil pozabljen petelin, rob in gozd, in ko so se še večerni zvonovi oglasili, se mi je zdelo, da ne grem v znan kraj, ampak da me odnesujejo dobrohotne moči v dozdaj neznan raj, iz katerega so mi nasproti hiteli otroci z materjo in sumo pošteni prijatelji. Molče smo prišli do grada, tam smo se poslovili in obljubili za prihodnjo spomlad. 2. februarja uže nekoliko bolehen — bolezen je vsak dan postajala hujša in denes po noći je umrl na veliko žalost svojih znancev in prijateljev. Kako je bil ranjki priljubljen iu čislan, kaže to, da so iz višjih fiiiačnih urad niskih krogov vsak dan po trikrat dali si poročati o stanji bolezni. Mi Slovenci izgubimo z dr. Kollerjein gorkega prijatelja nase domovine. Naj uju l><> .o zemljicu lebkal — (Vsled smrti očeta cesarjevega), nadvojvode Franca Karla, so tukajšnja javna zastopstva, mej temi deželni odbor, mestni zbor itd. voditelju deželne vlade g. Scluip plu svoje žalovanje izrekla in prosila, jih na najvišje mesto poročiti. — Denes ob 10. uri bode g. škof Togačar imel v šent-Mikluvškej cerkvi veliko črno mašo, h katerej so povabljene javue oblastnije. — (Prisegel) je novi kranjski deželni načelnik v soboto na Dunaji v roke minister-skega predsednika kneza Auersperga. — (Pogreb prof. Melcerja), kateri je umrl v tukajšnjej uovej hiralnici, bil je jako velik, ker je pokojnik imel po dolgem službovanji mnogo znancev v vseh krogih. Pokojnik je bil nekdaj teolog, potem jurist, potem bi blijotekar in nazadnje 25 let profesor. Neresnično je, kar včerajšnja urudna „Laib. Ztg." pripoveduje, da je namreč Melcer leta 1875 zarad bolezni (kriinklichkeitshalber) sam prosil za penzijo. Resnica je le to, da mu je vlada ukazala prošnjo za penzijo vložiti, ker sicer bi bil ex oflo penzijoniran. — (Iz Krope) se nam piše: Naznanjamo vsem tukajšnjim rojakom, ki zunaj v mnogih poslih žive, in sploh slovenskemu občinstvu, da je visoka c. kr. deželna vlada v Ljubljani na predložena pravila in prošnjo od 16. svečana t. 1. z odlokom od 1. sušca t. 1. štev. 1239 .čitalnico" v Kropi ustanoviti dovolila. — (Slovensko gledališče) je bilo v nedeljo natlačeuo polno. Naslov „Peterburg in Plevna" je vlekel, ali igra sama na Bebi nij zadovoljila, niti nijso vsi igralci, od katerih so se nekateri svojih rol preslabo naučili, preveč na s u 11 e rja pazili in vsled tega slabo igrali. — (Pravda.) Tukajšnjega nemškega gle dališča uda, komikarja Laško, toži — kakor .Ju«. Ztg." poroča — državno pravdništvo zarad žaljenja katoliške cerkve po §. 303 k. z., ker je v nekem kupletu lanskega leta baje o »nepotrebnosti" papeža nekaj vrst pel. — (Cesarica) Marija Ana je darovala za cerkev na Golem pri Ljubljani 50 gold. — (Sneg) je zadnje dni padel pe naših gorenjskih planinah. — (Po noči pobit) je bil neki 50 let stari, mestno oblečeni mož mej veznimi vrati pri Slonu. Našel ga je kesan gost, iz kavarne idoč, v krvi ležečega in ga dal prenesti v bolnico. Ranjenec ima baje pet udarcev na glavi, pa se ne zave. Ime njegovo nij še znano — Konji na prodaj.) Jutri bodo tukaj na Franc- Josipovem trgu vojaški konji na prodaj. — (Iz Brežke okolice) se nam piše Trgovski ples, kojega bo osnovali brežki in trgovci iz okolice 3. t. m., se je vršil v občo zadovoljnost — du, Bijajno. Zbranih je bilo precej odličnih gostov iz mesta in bližnjih krajev, celo iz Hrvatskega jih je došlo precejšnje število. Gospo in gospice so se odli kovale z jako okusnimi toiletami. Kotiljon in četvorke jo vodil gospod Juvančič iz Ljubljane, koji si je pridobil i pri nas vsestransko zahvalo. — (Požar.) V Polji se je, — kakor se nam od tam poroča — po polu noti dne 21. pr. m. na neznan način v prvem nadstropji hiše št. 48 v Via del Duomo, uuel ogenj, ki se je tako hitro razširil, da je v nekoliko tre-notkih cela iz treh nadstropij obstoječa hiša bila v plamenu. Stanovanji v prvem iu dru geni nadstropji bili ste zapuščeni, ker ste obe družini zvečer na ples odšli; v tretjem uad stropji pa je stanoval arzenalski naizorovatelj Lovrenc Sablie se svojo soprogo. Oba ta dva sta bila le z veliko težavo v nojpotrebnejšej obleki rešena. Lokaliziranje ognja posrečilo se je vsled napornega delovanja mestnih in arze-ualskih gasilcev, kar je tem težavueje bilo, ker je ulica jako ozka, pristop pa le z nje mogoč. Od pohištva, obleke in druzega premakljivega blaga nij se moglo niti najmanjšega rešiti. Kakor čujemo, zavarovan je bd ta objekt pri banki „Slaviji". — (Iz Ž t. Jurija pri Kranj i) se nam piše, da so G. t. m. pogoreli v bližnjem Vele-sovem trije posestniki. Nustanek požara nij še zuau. Ud pogorelcev je bil Bamo jtdeu zavarovan pri banki „Slavip"._ jtia/.iie veslu * (Nesreča na morji) Iz Cipra se telegrafira v Trst, da je na JLlovdovem par-mku „Sphinxu, kateri je iz Kavale vozil 2500 Gerkesov, goreti začelo in je ladija pn Cap Eha ponesrečila se. 5O0 ljutlij je utonilo, drugi so se rešili. Vrednost te ladije je bila 1870. leta 372.100 gold. * (Žpanjski študentje) bo bili prišli na pustni vtorek z gosli in raznimi instrumenti v Pariz pustovat in gost. Bilo jih je G5 in opravljeni so bili po starinsko spanj' ukej študentovskej navadi ter Parižanom de* lali velike zabave. IJiuril v IJiudjuiu ud 85. febr. tlu G. marca 1-7S: Franjo Andlaveo, železniškega delavca otrok, 8 1. uh sv. fetra centi št. 77, za vnetieo grla. — Neža Vrhovnik, osobujinka hči, 8 1,, v boluici, za rakom. — Artnr Lehuian, dijak višju rcaiko, ll) l„ na mestnem trgu št. 10, za bruhanjem krvi. — Josip Strlekar, učiteljski pripravnik, l'J 1., na ceaarja Ju-ž j ta tigu št. 9, za jetiko. — Jakob Vidmar, nadri-r.ttoli, đ\ L na av. Petra coati št. 1, za tifusom. — Antonija KazaliBter, c. kr. uradnika airota, 68 1., otrpneujoiu pljuč. — Aua Svet, dolarka, 70 L t bulmoi, za starostjo. — Anton Avbelj, hlapec, 28 j, v bolnici za sušico. — Heieiia Mrvar, hišuikarja soprogu, 5G 1., v sumeniškik ulicah, št. 4, za sušico. — Marija Cilar, ubožioa, 82 1., ta sv. Petra cesti št. 75, za starostjo. — Urša Lukottić, požarnoga čuvaja žena, v ulicah na grad št. 12, za ahzuiiu m rinilo m. — Anton Belic, kovačev 8in, 13 ui., v gradišči i . 10, za vneijuui niožjaniike uireuo. — i-Ji-nusta lialcar, c. kr. stotnika otrok, lb m., na rimskoj cesti mi. i>, za uiožjaiiako vodenico. — Jotip Zoreč, delavčev otrok, 3 h, v Eiizabetnej otroškej bolnici na poljuiiBkej cesti fit 18, za otrpucujtui pljuč. — tieleua Strzma, delavčeva soproga, 72 (,, v trnovskih ulicah, za naduho. — Josip Cnud-jr, zidarjev otrok, 3 L v rebri št. 0, za mrzlico. — Marija Jenko, tesarja otrok, 1 L ti m., na Karolia-skom prodmesiji št. 1, za pljučno vnetico JjuiiajBKa uoiK* li umi c*. Enotni dri. UUg v banko v cM Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta ....... IbttO drž. posojilo .... Napol. . , , (J. kr. cekini , Srebro . . , Državno marko v8 gld. iS.j 67 n - 74 60 111 75 bOO 9 — 889 d £0 118 80 9 48 5 n 69 104 n 90 58 n 60 Iščeta se iu iacarja za okruj Kamnik. Stanovanju imata prosto in mesečne plače po 86 gold. Neoženjeni imajo prednost. — Več se izve v Kamniku, na Butni Jušna fitov. 28, ali pa v Ljubljaui pri g. Smrdu, v kri-ževniških ulicah štev. 10. (77—1) Malin v najem. Oličlna i»i<'*l,-» IIimIoI (<» v<» m svoj v mestu ob Krki ležeči malin mi dva tečaja, z 8 kameni in strojem za čiščenje gresa. Malinu nikoli ne zmanjka vode trr je oskrbljen l vsemi pripravami za snaženje, se- stanovanjem in gospodarskim poslopjem, in se oddajo v najem za dobo i i irili Ivt ali tudi dalje, pričeuši s 1. aprilom 1878. Najemna dražba bode dne marca pred poludnem ter se morejo dotle in do početka dražbe tudi zapečatene ponudbe pošiljati. Najemščina se plačuje v četrtletnih obrokih naprej, vadijuni je 10%, kavcija v visokosti naiemščine more se tudi položiti s poroštvom ali v državnih papirjih. Natančnejši uveti videti so ali se mogo poiz vedeti v mestnem uradu. V Rud o 1 love m, dne 9. marca 1878. (7«—1) f.tiptttt. vaa iioinim noč in zdravj« brez lek*> in brc* stroškov po izvrstni Meseiefu k ianr SO lat uit) jfl adj bolezni, ki bi » vrenje, zaprtje, preblajeuje, ueapaiije. slabosti, zlato •do, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, siienje krvi v glavo, u lutnje v ušesih, siabcati la blevanje pn nofečih, .tolnost, diabet, trganje, shujaauje, bledićico ia pre-i..jutyo, posebno sc priporoča ta dojenee in je bolje, ougo oojriičmo mleko. — Izkaz iz mej 80.000 tpričo-i i Luravduih, brez vsake medicino, mej ujimi spri-•ovida proiesorja Dr. VFurserja, k. f. v. Boneka, prs-•jgu profesorja oiedioiue na vieučiliači v Maribora MUuvilnegs svetnika Dr. Angolsteiiia, Dt. Shorelanda. Ur. (Jatnp bolha, prof. Dr. Dodž, JDr. Ure, grorinjo Caatlo-*-,uan, Markize do Breban a mnogo druzih imenitnih so>), *e raipo«i»java na posebno aahtovanje zastouj« Kratki likai ia 80.000 ipričevslav. Spričevalo it 78.670. Spričevalo zdravilnega tvčtnika Dr. VVurierJa, Bonn. 10, j ul. 1852. Rovalescičre Du Barry v innofriu slučajih na-gr»di vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obimnih boleznih itd. pri kaminu, pri primidijivcia a bolohnetu draženji v icalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib ia mehurji, trganje v mehurji L t. d. — Najbolje in In neprecenljivo sredatvo ne nuno pri vratnih in prs-■uh boleznih, ampak tudi pri pljučnici in lusenji v grlo. (U 8.) hud. "VV u rzur, zdravilni svčtovaloo in člen utuogo učeuih družtev. vVinehester, Angleško, 8. decembra 1842. Vsia izvrstna Bevalescičre je ozdravila večletna i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, saprtja, bolne čutnioe in vodenico. Prepričal iem so tam gledt» asega zdravila, ter vas toplo vtakemu priporočam. James Hhoreland, ranooelnik, $0. polka, lzknsnjs tajnega sanitetnega svetovalo** gosp. Dr. An gel ateina. Bero lin, tj. maja lHf><». Ponavljaje izrekam glede Bovalesciere da Uarrv vaosuansko, uajbolje apričevalo. L»,. Angelstein, taj ni sauit. ivetovaleo. spričevalo 6t 76.921. Obergimpern, (BadenBko), 2tt. aprilu ia7u. Moj patient, ki je oze bolehal 8 tednov za Krasnimi bolečinami vnetio jeter, ter ničesar použiti ulj uogeli J" valed rsbe Vase Kevaleacičre du Baxry po-poinania zdrav. Viljem Barkart, r&nocelnik. Spričevalo it. 7^.618. La Uoohe sur Y on, 80, julija 1868. Vaia RevaleBcičro ozdravila me je popolnem itrafinih želodčnih in čutuicuih bolezuij, katere ae iLe deset let mučile. (Goapa) A rman da Prevost, posestnioa. V pufaa-u.'. io ... po pul iunta a goni. *> ^r,r 1 unt S gold. hO &rn 2 lunta i gold. 60 fczr^ 6 fnn. tov 10 gold., 12 funtov golcL, 24 fantov Ji gold. Sevaieooiore-Bisoaiten v putioah in liovaloBeiere< Ohocolatče v prahu JLJj tas 1 gld. 50 kr., 24 tas 'i gl. •o kr., 48 tas 4 gl. &0kr., v prahu m; 120 tas 10 gL Jrodaje: D u Barry aOomp. na »u j*jt, Waii« Issliicszase it. 8, kakor v vioh ....'uh pri dobrih ckarjih in speaoriJBSiin trgovodi: tadi raipoii\)a dn-ajska ia..u ua vso kraje po postnih uakasunoaa ali povzetjih. V LJubljunl EiL ai j.ar, J. Sv ob oda, lekar pri B»latem orlu", v ltekl pri loknrja J. Proda mu, v Celovcu pri lekarju Birn j aobor j u, v ftjpljctu pn lekarju Aljinoviču, v Trstu pri lekurju Jakobu Serravallo, pri drogoristu P. liooo a iu J. liirsohu, v Zssdru pri Androviču. (174) izuuteij in urednik Jouip Jurčič. Lubtnina in tisk .Narodne tiskurue".