J. Blažcyič; Gospodarstvo. REZ VINSKE TRTE. Prvo in najvažnejše delo je rez trsa, kajti od nje je odvisno, ali trs rodi, kolikor je največ mogoče, ne da bi premočno oslabel v svojem razvoju. Nepravilna ree povzroči, da trs ne obrodi dovolj povoljno, da pa tem bolj raste na les. Trs se obreže vsako leto in se s tem pomladi. Ker se pa z rezjo trs yselej nekaj podaljša, se mora tako obrezovati, da se podaljšanje trsa le počasi vrši in da ne izraste prehitro črez, za vsak posamezni odgoj določeno višino. Zato se pušča rodilni le za rod oi spodnjih dveh ali več rozg, višja rozga se pusti le, ak» so spodnje rozge za rod nesposobne. Rez enoletne rozge za rod ali za nadomestilo, se naj izvede 1—2 cm nad očesom, kajti rez tik očesa bi lahko povzročila, da se bi oko posušilo, ako pa se pusti predolgi čep nad očesom, se stržen posuši in nastanejo votline, v katerih se zabubijo črvi grozdnega zavijača. To je zelo važno za jkraje, kjer je ta mrčes zcl» razširjen. Ves drugi les, ki ni sposoben za rod ali z» nadomestilo in tudi ves nepotreben mladi in stari les se gladko odreže, da ne nastanejo votline ali luknje na trsu. Stara, rahla, na trsu se nabajajoča skorja se mora skrbno odstrgati, da ne najdejo trsni škodljivci zxyetja (grozdni zavijač. skakavec. zavijač in različae vrste škrlatnih uši). Trs moramo pri ysaki rezi z otiko ali motkico odkopati do cepljenega mesta, ter vse korenine na tent mestu skrbno odstraniti. Posebno važno je to pri mladih nasadih v dobri novi zemlji, kjer se povrbne aU rosne korenine močno razvijajo. V mladih nasadih z rodovitno zemljo se lahko nareže vcč rodnega lesa ko v starih nasadih in slabo rodovitni zemlji. Ako se pa vinograd na novo pognoji, se mu tudi lahko nareže več na rod, ko eno ali dve leti po gnojenju. Čas trsne rezi je pri nas svečan in prva polovica marca, ker je y naših krajih dostikrat nemogoče prej pričeti z rezjo zaradi snega, razun tega ni priporočljivo prej rezati, če tudi ni snega, ker je obrezan trs zelo občutljiv in bi hud mraz, ki po rezi večkrat nastopi, povzročil na trsu škodo. Po mrazu it nastala ikoda se da pri še neobrezanem trsu s primcrno rezjo, pri kateri se moramo ozirati na pozebljeni les, popraviti in sicer, če ni prevelika, popolnoma. Ako s« pa reže trs prepozno, namreč v drugi polovici marca ali še pozneje, se trs zelo solzi, zgornja očesca se rada zadušijo in trs postane po večkratni pozni rezi slab. V višjih toplih legah se reže trs najprej, ker je tarnkaj najprej skopnel sneg ter se je tudi najprej posušil« zemlja. Potem se rcže v nižjih, y zahodnih in Tzbodnifc legah, ko se je zemlja posušila. Če je hud zimski mraz poškodoval trs, je škoda nuc liina. Nizkc lege trpe več od mraza nego višje. Slab* dozorel lcs trpi več, ko dobro dozorel. Visoki sneg obvaruje pokrite dele trsa vsake ikode, med tem ko trpe nad snegom se nahajajoči deli trsa škodo. Ce se |e bati, da jc trs poubcl. sc mon »jprtf preiskati, kako velika je škoda. Dožene se labko, da so poškodovane samo oči, kot najbolj občutljivi del trsa, ali da je trpel tudi enoletni les, ki je istotako zelo občutljiv, ali da so pozeble ne samo oči in enoletni les, ampak tudi stari del trsa. Ako so pozcble samo oči, se more s pravilno rezjo škoda še nekoliko popraviti; je pa pozebel enoletni les, se da škoda že težje popraviti in ne docela; če je pa pozebel stari les — ni več pomoči. stane 16 dinarjev, 2. razreda 15 dinarjev, 3. razreda 14 din. Teleltina: 1 kg teletine 1. vrste 16 dinarjev, 2. vrste 15 din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 25 dinarjev. Pšenična moka nularica je 7.50 dinarjev 1 kg. 1 cent sena stane 225 din., ovsene slame 175 dii., 1 kubični meter trdih drv stane 175, mehkih 120 dinarjev.  Vrednost denarja, Ameriškl dolar stane 100 do 101 di- narjev, francoski frank staie 6.30 do 6.40 dinarjev. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.15 dinarjev, za 100 čehoslov. kron 310 do 313, za 100 nemških mark 0.36 in za 100 laških lir 485 do 490 dinarjev. V Curihu znaša rrednost dinarja 5.15 centimov )1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja roskočila za 20 točk. kupčij. Vojaški erar je prodajal dražbenim potom za vojaško službo nerabne konje. Vojaški erar je prodal rse konje, pokupili so jih seljaki. Konjske cene so se drignile pri enem paru od 36.(X)0 K na 40.000 K. Kmetske konje pa so kupovali italijanski kupci, ki so kupovali koaje za srvinjo težo in jih plačevali po 60.000 K do 100.000 K par. Cene konjem pa se še bodo dvignile. Za vole I. razreda se je plačevalo 41 do 46 K 1 kg žive vage, II. razreda 36 do 40 K, . . . . III. razreda 24 do 27 K. Bosanske vole so plačevali po 33 Ce so poškodovane samo oči, se preišče škoda sledeče:do 35 K, krave so bile po 32 do 35 K. Teleta so plačevali Prereži po dolgosti vse oči ene rozge na trsih v spod-po 54 do 58 K in po 42 do 48 K 1 kg žive Tage. Pitane svinje ¦ji, srednji in višji legL Našel bodeš: ' so bile po 120 do 130 K- težje po 104 do 110 K. Prvovrstne Visok sneg je obvaroval mraza spodnje dele trsa.bačke svinje pa se plačujejo celo po 180 K. I'« trse moramo obrezati sledeče: . Tržne cene v Mariboru. 1 kg govejega mesa 1. razreda Pri rezi na locen, se reže na mesto Iocna toliko rez- nikov na 2—4 oči, da bode to število očes enako onim, normalno na locen obrezanim trsom. Za prihodnje leto določene rezervne čepe nareži kakor navadno, da bodeš aamogel naslednje leto trs poljubno obrezati. Trs, ob- rezan na reznike, ne zahteva, če je bil visok sneg nika- ke posebne rezi; ako pa je bilo malo ali nič snega in ako ima trs, oziroma rozga do tal poškodovane oči, mo- ramo obrezati trs na ta način, da mu pustlmo več rez- nikov, kakor navadno. Vrhu tega se pustijo rezniki, ki rastejo zelo nizko (pri zemlji) iz dvoletnega in v sili tudi iz starega lesa. Ako ni bilo snega v vinogradu, se najde, da je trpel trs veliko mraza in da so spodnje oči bolj poškodo- vane nego zgornje. V tem slučaju se režejo daljši locni, kakor navadno in sorte, katere se režejo na reznik, se V takih slučajih režejo izjemoma na daljši locen, pa tudi na reznik; rezniki se režejo, kolikor le mogoče, vi- soko na trsu. Na ta način je upati, da bode pridelek tečji, ker zgomje oči sigurnejše rastejo in obrodijo, kot spodnje. V letih s hudim mrazom, se naj reže trs pozneje, kakor navadno, da se bolj razločno vidi, kako daleč je pozebel trs; po tem se ravna rez trsa. Locni se naj tudi šc le tedaj privežejo, kadar se že vidi, ali ženejo oči ali ae. Ako oči ne poganjajo, se tisti locen popolnoma od- reže, da se prihrani delo in vezilo za vez. Ako bi dobro poganjale oči od obeh narezanih loc- nov, kar ni navadno, se odreže en locen, ako bi se bilo bati, da bo oslabela trta, če bi pustili oba locna. Če je poškodoval zimski mraz tudi enoletni les, se da z umetno rezjo še marsikaj rešiti, vendar pa uspeh ni vsakokrat siguren. Upanje obstoji le v tem, ker n$ pozebejo vsi trsi enako močno in da en in isti trs ne pozebe v vseh delih enako. V tem slučaju se reže trs pozneje, kadar se že lahko ugotovi, katero oko bode rastlo in katero ne, in kako daleč je trs poškodovan. Pod takimi okolščinami se režejo bolj dolgi locni nego navadno in se pustita dra locna. Režejo se še tudi dalj- ši in več reznikov, kakor navadno. Tudi locni se smejo izjemoma narezati, ki jih sicer ne prenesejo. Locni se vežejo, kadar so že pognali, da zamoremo odrezati vse tiste locne in reznike, ki ne rastejo ali celo malo zelenijo; odreže pa se lahko tudi eden locen, če sta bila puščena dva; ali nekaj reznikov, ako je pogon očes popolen. Močno poškodovani trsi dobe v spomladi in y poietju na starem lesu več ali manj zelenih mladic, katere se pri trebljepju ali mandanju do določenega šteTila odstranijo, da se morejo ostale dobro razvijati. Najhujše je, kar se pa pri nas inalo kedaj zgodi, Če pozebejo tudi stari deli trsa. Posledica tega je, novi odgoj trsa in izguba pridelka je ne le v prvem, ampak tudi večinoma v drugem letu, ker se ne more narezati rodilnega lesa. Da ne pozebe trta pod požlahtnenim mestom t . -~ — r—--- -- — r- r- ruzkih, mrazu izpostavljenih legah, se mora trs v je- sem ogrniti z zemljo tako, da se omenjeno mesto ^ ^PorPbp na trs kliub temu Dotem ne t>reostaia dm- Pozebe pa trs kljub temu, potem ne preostaja anizega, kakor da pndobimo iz podlage zelenih mladic, katere se cepijo na zeleno, ali pa se podlaga sama požlahtni na razkol ali v žleb, ali se izpolnijo prazna mesta » pogrobanjem sosednih trt. Pametn«je je, take, pozebi izpostavljene lege porabiti za druge kulture. Ako je prejšnje leto toča poškodovala trs, se ravna rezatev po tem, kako je bil les poškodovan. Ce je bil ranjen enoletni lcs in ako so rane že precej zacelile in jih ni mnogo, tedaj se obreže redilni ks na tisti strani trsa, kjer ni bilo ran. Reže razun tega, kakor navadno; ako se pa locen sloči, se mora paziti, da se na ranjenem mestu ne zlomi. Je škoda večja in so rozge zelo ranjene, vendar morebiti ne tako v spodnjih delih, s~ reže na daljše ali krajše reznike. V tem slučaju je izpad pridelka že zelo občutljiv. Če so poškedovani tudi stari deli trsa in skorja pobita, zamoremo obrezati trs ravno tako na reznik. Ker so te rozge še le po toči izrastle, se nahajajo večinoma na starem lesu in rode le izjemoma. Izpad pridelka je v teh slučajih yelik. V tem hudem slučaju se mora pri rezi in poznejšem poletnem delu posebno gledati na novi odgoj trsa. Pri tem se naj pazi, ali so nove rozge dobro prezimile ali __ • ». • »; j_i i._ i _« _- i: n_: n«^n: da se v slučaiu, ako se namerava opustm vmograa v celoti ali deloma iz kateregakoli razloga, obreže trs prvo in če potrebno drugo leto tako, da obrodi, kolikor mogoče največ, da se izrabi zadnja moč trsa. Po iz- krčenju vinograda se naj neguje več let okopavina ali ovps z \ncemn rla se zemlia odDočiie. nakar se Dridne ne, in če ni upati na dober les, kar se zgodi pri pozni tofci, se mora trs obrezati celo do starega lesa in ga na novo odgojiti. Pridelka tukaj ni. Imenovati še hočcm rez na izrod, ki obstoji v tem, da se v slučaju, ako se namerava opustili vinograd \ oves z lucerno, da se zemlja odpočije, nakar se priine 2 novim nasadom s primerno sorto in podlago. ¦Poro«ilo 1» zagrebSkega sejma oA dne 7. lebniarja t. I. Zelo iivahen je bil zadnji zagrebSki sejm radi konjskih